„Glasbena Matica“ v Ljubljani.
V	ponedeljek, dne 12. aprila 1897. 1. ob 8. uri zvečer
v Sokolovi dvorani „Narodnega doma“ tretji redni
KONCERT
pod vodstvom koncertnega vodje gospoda Josipa Čerina.
Pri koncertu sodelujejo: gospodičini Mira Dev (sopran), Ana Lapajne (alt); gospodje Anton Razinger (tenor), dr. Bela Štuhec (bas), Karol Hoffmeister (harmonij); pevski zbor
»Glasbene Matice« in sl. godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27.
VSPORED:
Franc Schubert: Simfonija št. 7, C dur, za veliki orkester. 1. Andante, Allegro mä non troppo. 2. Andante con moto, 3. Scherzo Allegro vivace. 4. Finale Allegro vivace.
Wolfgang Amadeus Mozart: Requiem za soli, mešan zbor, orkester in orgije.
Cene prostorom:
Sedež I. do III. vrste ä 2 gld.; IV. do Vil. ä 1 gld. 50 kr.; od VII. vrste naprej in na galeriji ä 1 gld. — Stojišča ä 50 kr., dijaške in garnizijske vstopnice k 30 kr.
Vstopnice se dobivajo y trailki gosp. Šešarka, Šelenburgove ulice, in na večer koncerta pri blag-ajnici.
Vspored ä 15 kr.
Pevski zbor „Glasbene Matice“ y koncertni dobi 1896/97.
Dirigent:
Josip Čerin
koncertni vodja »Glasbene Matice.« Zenski zbor.
&
a) Sopran.
Amruš Ana.
Baltič Marija.
Bezlaj Marija./ Bilina Fani. ^
Blaž Josipina.
Boltar Minka. Bradaška Erna. Briški Marija. Bukovic Leopoldina. Bukovic Marija. Bukovnik Marija. Curk Zvezdana. Čadež Ana.
Debevec Helena. Debevec Terezija. Dev Mira. v/ Ferjančič Julija. ^ Franke DarinkaV Franke Helena. ^ Grbič Jarmila. v/ Gregorič Franja. Gregorin Mirka. Grum Slavica. Hudnik Lina. /
Jak Klotilda. Jebačin Boza. Juvančič Ana. Kajzelj Josipa, v' Kališ Lea. \/ Klinc Olga. Koprivec Adela. • Kotlušek Amalija. Krsnik Zorka. ^ Legat Albina. Lončar Leopoldina. Mardetschläger Ale. Mazgon Ljudmila. Meden Nina. V Mihelič Minka.
Nolli Avgusta. Oblak Ljudmila. Paternoster Ivanka. Peršl Boza. Praprotnik Zofija. Pressl Adelhajd. Bozman Pavla. Schinzl Hilda. Svetlin Ivana.
Šeme Minka.
a)	Tenor.
Antončič Josip. Bežek Bogdan. Bradaška Makso. Brežic Fran. Brovet Otmar. > Cerniko Viktor.v Dacar Josip. Debevec Fran. Dolenec Valentin. Flak Avgust, t/ Fleis Andrej.
Gangl Alojz. Garbas Fran. Gombač Fran. Hafner Josip, dr. Hudnik Matija. Juh Josip, l/ dr. Kapus Albin. Klopčar Rudolf: Kosem Josip. \J Kozina Pavel. , Koželj Alojz, v/. Krsnik Uroš. Lajovic Anton.
Legat Stanislav. Lukežič Andrej. Meden Ivan. Mencinger Anton. Mikuž Valentin. Orel Viktor. 'S Pogačnik Josip. Praprotnik SJavolj. Pribil Jan. S ~Bazinger Anton.1' Boštan Ivan. ^ Stamcar Avgust. J Stegnar Bajko, u Stritar Pavel. Vidmar Ivan.
Volta Anton.
Zajec Avgust. <
b)	Bas.
Bel6 Ivan. 'f Bohinc Zmagoslav. Fink Veličan, dr. Foerster Vlad. Gangl Engelbert.
Škrjanec Helena. Tavzes Julija.
Trtnik Lea. 'S Ušeničnik Fani. Vencajz Marica. Vider Marija.
Žgur Mici.
b) Alt. M
Bajer Franica. Bernard Erlinda. Bernard Matilda. Bezlaj Josipina. Dolinar Ana.
Drenik Jelka.i/ Garbas Fani.
Garbas Lea. Globočnik Bogumila. Jamšek Erna. i/ , Jamšek Ivanka.v Jamšek Toni.
Jenko Terezina. Krašovic Jelica. / Lapajne Anica. Matjan Josipina.
Nolli Ema.
Nolli Marijana. Novak Mihaela.«/ Perne Mihaela.
Peršl Ivana. \S Pfeifer Anica.
Pirc Ana.
Pleško Ana.
Pleško Ema. Praprotnik Marija. Prevec Amalija. Bajer Marija.	,
Razinger Pavla. ^ Rus Pavlina. Simončič Ivanka. Svetek Albina. Škaberne Minka. i/~ Umberger Ljudmila. Vencajz Vera. Vidmar Ivanka. Vodušek Pavla.
Zarli Ida.	/
Zarnejc Marija. J Zemljan Fani. Zemljan Jerica.
Moški zbor.
Globočnik Ciril. Gogala Janko.
Goršič Fran. S Hauptman Fran. Hrast Ivan.
Jak Josip.
Jensko Avgust. Jerovec Pavel.
Jurca Vinko. .
Kleč Avgust. »
Knific Fran. Kostanjevec Makso. Krneč Avgust. < Kronabetvogl Gust/ Krsnik Milan. J Kruleč Ivan. \/ Kuhar Anton
ivuuai iriuiuii.
i Lebar Avgust.. Lozar Pavel. J
Mally Rihard. Megušar Fran. Mušič Alojz. Nolli Josip. Nolli Srečko. Novak Alojz.
Petrovčič Anton. Podboj Fran. dr. Premrov Ivan. Pucihar Avgust. Rozman Konrad. Slatnar Anton. Stegnar Srečko. Sušnik Evgen.
Svetek Anton sen V Svetek Anton jun. ^ Šolar Fran.
Šolmajer Janko. Štrukelj Josip. ^ Tavzes Fran. ^ Toporiš Ivan. i/ Trdina Fran. Umberger Alojz. Umberger Anton. Urabec Gabrijel. Vencajz Ivan.
Vencajz Ljudevit. . dr. Volčič Edvard, v Wolf Anton.
Žirovnik Janko.
M *1
(?xl
Frane Schubert
(se je porodil dne 31. jan. 1797. 1. v dunajskem predmestju Lichtenthal, umrl dne 19. nov. 1828. 1. na Dunaju.)
Simfonija štv. 7. C dur.
Schubert je dokončal to simfonijo v mesecu marciju 1828.1., torej v zadnjem letu svojega življenja, ter jo je poslal vodstvu dunajskega društva „Gesellschaft der Musikfreunde“, da bi se izvajala. Že so bili orkestralni glasovi izpisani iz partiture in hoteli so pričeti s skušnjami, a spoznali so, da je delo predolgo in pretežavno, ter so pri koncertu dne 14. dec. 1828. 1. (že po Schubertovi smrti) izvajali njegovo šesto simfonijo (tudi C dur). Schubert sam ni slišal ne te, ne one. — Deset dolgih let o simfoniji ni bilo glasu; našel jo je še-le Rob. Schumann, ko je bil 1838. 1. na Dunaju, pri Schubertovem bratu Ferdinandu. Schumann jo je poslal v Lipsko prijatelju Mendelssohnu, pod čegar vodstvom se je izvajala prvič dne 22. marcija 1839. 1. v Lipskem. Sedaj je ta simfonija repertoarna točka vseh večjih koncertnih zavodov.
Porabljeni so ti-le instrumenti: godala, flavte, oboi, klarineti, fagoti, rogovi, trobente, pozavne in bobenice.
I.	stavek (C dur, andante, allegro ma non troppo.)
Uvod „andante“ (76 taktov) spada med najlepšo glasbo, Rogovi imajo glavni tema:
Corni
t	t	'	pp
Oboi, klarineti in fagoti ponavljajo to melodijo, vijole in čeli jo končajo. Znova povzamejo pozavne, spremljane po vseh godalih v ff, glavni tema, katerim odgovarjajo pihala kakor
v prijazen pozdrav. "Vedno živahneje se dvigajo valovi v orkestru do prvega presledka
=t=P
Takoj za njim se oglasi še jedenkrat glavni tema v pihalih, spremljan v osminskih trijolah godal. Življenje v orkestru narašča, trobila se oglašajo vedno hitreje, in v mogočnem ff. preide uvod v „allegro ma non troppo“.
Glavni tema je sestavljen iz dveh skupin; po dva in dva takta si odgovarjajo godala in pihala s trobili:
v»
f
' *
-* • 0 0 0-
T
=t= - =
•*'***
- 0-0-0-0-0-0— Tl
I T
S
godala
pihala
godala	pihala
Kakor na orlovih perutih hite pasaže v godalih v nasprotnem postopu do ff. zaključka, kjer se trijole izpremene v počasnejši četrtinski ritem, po katerim pride melanholični drugi glavni ttima (e moli) v oboih in fagotih:
Ta stranski stavek je skoro preširoko izveden, vendar je po duhoviti harmonizaciji in mnogovrstni in fantastični instru-mentaciji vreden občudovanja. Glasi se, kakor bi žvrgolele
ptice in šumelo listje, če zaspi narava, vmes pa se pozavne oglase s skrivnostnim novim motivom:
=t=
tv*
Polagoma pa vendar prevlada veselost v orkestru, in po močnem in visokem sklepu tega odstavka se ponovi prvi del.
Krajši je srednji del, kjer so motivi glavnih tem mojsterski porabljeni: interesanten je prevod v prvi del, kjer je motiv fagotov, vijol in kontrabasov, združen s klici rogov, čarobnega učinka:
Hü
dr
J—
■kis
-0-
V ti
m
Ko se je prvi del malo izpremenjen ponovil, pride koda (piü moto), ki v hitrejšem tempu in z mogočno dinamično gradacijo kolikor mogoče veličastno zaključuje prvi stavek.
II.	stavek (a moli, andante con moto).
Morebiti še lepši kakor prvi, je drugi stavek te simfonije. Melodije v slovanski ritmiki se blišče kakor cvetke v jutranji rosi. Po uvodu osmih taktov se oglasi oboe s tem-le melodičnim spevom:
S
Ta tema se ponavlja, spremljan po klarinetih; nepričakovan ff. udarec pa vzbudi poslušalca iz sanj. Nato pride odstavek, čegar mogočnost, in milobo karakterizuje tudi razdelitev motivov med godala in pihala:
~ tt
godala	pihala
Ko se je v mojsterski porabi večkrat ponavljal nov gra-cijozen tema (A dur):
pp
ki nas naudaja z notranjo zadovoljnostjo, pride drugi glavni tema (F* dur) v godalih:
Tudi ta tema je široko narisan; polagoma pa potihne, in nato nastane tišina, v kateri se med čudovite harmonije oglašajo le še čarobni rogovi:
Gorni
-s*
pp
t-gi—9'f-
r
dim.
rziii
^ «-S,
i
Oboe
' O tem mestu piše Rob. Schumann: Es findet sich auch eine Stelle, da wo ein Horn wie aus der Ferne ruft, das scheint mir aus anderer Sphäre herabgekommen zu sein. Hier lauscht auch alles, als ob ein himmlischer Gast im Orchester herumschliche.
Oba prvotna tßmi se večkrat ponavljata v različni instru-mentaciji in harmonizaciji; zopet novo misel nam pove čelo v sladki kantileni:
 —!—fr-¥==
Jr?*—' *■' *
V	nežnem A duru pojo flavte in klarineti drugi glavni tema, v krasnih figurah prepletajo godala melodijo, ki še jeden-krat vzkipi do ff. Ko se je ponovil prvi glavni tema v a molu, ta ženijalni stavek rahlo izzveni.
III.	stavek (Scherzo, allegro vivace).
Glavni tema je z drznim humorjem zopet razdeljen med godala in pihala:
godala
m
lij. **♦*♦4
—i—i—1—i—i—i—i—y-H--------
"*■ rTiTT ‘ s/' i’ pihala
wm
$
j—j—j M—h
I I I
j»- A JL
-m—»—.—
SggSEgig
Po 30 taktih pa zaigrajo gosli prav Schubertovo ljubko melodijo:
“H:
• m
a—
1
»•
±±
=t=
Ta prvi del se ponovi, potem se začne drugi z istim humorističnim glavnim temo; kmalu pa prevladajo nežna čustva, katera izražajo čeli s krasno kantileno:
Hüte
±£rtitr£a^33
i
Pridružijo se še flavte s sladkim spevom:
M-
pp
V	kanonični porabi glavnega teme v goslih in čelih vzkipi konec do umetniškega vrhunca; klici rogov pa vodijo v trio (A dur), ki je morda najkrasnejši odstavek vse simfonije:
  \ %-------
"S! • -	'ri,----—M " I -»nd---1 * T ^ *^1 *" ZT	š
»j------------------i-*.--*—*-J -• l-i 2;- 5—
.	.	,	.	|	p	|	;
V	I I
Jaz •. t—#—I—•--------------------«	-11—..#»»>	rfJ ■-----1	.	■	•—0—o #
■*-	~0-	P	"Tj	i
l Tj	,	|	k	U
i k l
	«ri -j	: ~g-	-■■■- ■_::::	5=
#.-#—»—		1—=-■*—*—1	L—©	
Ko je ta spomladnosolnčni trio izzvenel, se ponovi scherzo neizpremenjen.
IV.	stavek (Finale, allegro vivace).
Finale se pričenja s klicem vsega orkestra, kateremu veselo odgovarjajo godala:
§1
ff	p	•	T	•
Orkester prihaja čimdalje živahnejši; stranski tema spremljajo osminske trijole:
		—jjr		—«-as—			F=iF	
m	-H-		-Pf=		-U—	~r	S
i •
-s
Po mogočnem vzletu in presledku v G duru vodijo rogovi v drugi tema. Leseni instrumenti pojo melodijo, katera po mirnem značaju krasno kontrastira s prejšnjim življenjem:
	—	>		9		> =t=p-	—t r	zrl—H-d	> H-	—J-	——j
	3	£—	—5—			4 •-		—>0-ss.	—Ž'#	d*
m
z
Na dolgo in mnogovrstno je vpleten ta tema, posebno prve dolge note, v posamezne instrumente, po veličastnem orgelpunktu na G se zaključuje prvi del, po reprizi pa nastopi končni del z motivom drugega teme v oddaljenem tonovskem načinu (Es dur):
Proti koncu gigantiško naraščajo valovi vsega orkestra in z velikansko gradacijo kakor naravnost proti nebu se završi simfonija. Zmagonosneje kakor s tem kodo se ne bi moglo končati delo Schubertovo, ki nam najbolj kaže skladateljev genij, in ki se prišteva najboljšim, kar jih je do danes proizvedla umetnost.
Wolfgang Amadeus Mozart
(se je porodil dne 27. jan. 1756. 1. v Salzburgu, umrl dne 5. dec. 1791. 1.
na Dunaju.)
Requiem.
„Opus summum viri sutnmi.“
J. A. Hiller (1728—1804).
„Kralja vseh glasbenikov“ je imenoval Beethoven Mozarta. Po pravici ga tako imenuje, saj je po kratki dobi 36 let, katera mu je bilo dano živeti, zapustil 626 del, kakor jih našteva dr. L. Köchel, in med njimi je 20 maš, 23 oper, 32 kvartetov, 49 simfonij, 55 koncertov i. t. d. V cerkveni glasbi gre njegovemu „Requiemu“ prvo mesto; to delo se sme prištevati najveličastnejšim umotvorom vseh časov in narodov. Izvajal se je Mozartov „Requiem“ mnogokrat ob smrti kraljev in cesarjev, kakor ob smrti nemških kraljev Friderika Viljema III. 1840. 1. in Friderika Viljema IV. 1861. 1., ob smrti avstrijske cesarice Marije Ane 1884. 1., ob smrti papeža Pija IX. 1878. 1., ob smrti umetnikov, kakor so bili: Schiller, Weber, Beethoven, Schubert, Chopin i. dr.
Porabljeni so ti-le instrumenti: godala, klarineti, fagoti, trobente, pozavne, bobenice, orgije.
1.	a. Requiem (Adagio).
Po kratkem orkestralnem uvodu nastopa zbor, glas za glasom, s prošnjo: „Requiem aeternam dona eis, Domine;“ po modulaciji v jasni F dur prihaja zbor močnejši in močnejši, potem pa se takoj vrne piano, kakor da je zbor presilno izražal svoje želje. Kakor bi se dvigalo kadilo z oltarja, plovejo glasovi godal z naslednjo figuro
okoli koralne melodije (sopransolo). Vsi soprani ponavljajo ta koral, zbor ga spremlja, in po veliki dinamični gradaciji se še jedenkrat zasliši prošnja (piano): „Et lux perpetua luceat eis!“
1). Kyrie (Allegro).
Besede „Kyrie eleison“ in „Christe eleison“ je porabil Mozart v dvojni fugi. V prvem temi:
Allegro.
■#.—*
~
— P ----
J—•—
Ky -ri-e e - le-i - son se prosi Bog usmiljenja, v drugem:
---;
f
Christe ele
ison
pa so izražene želje, ki se, kakor prihaja ista figura vedno više, bliže in bliže povzdigajo k nebu. Ob jednem s tem temo pa poje drug glas še stranski tema, ki je po svojem značaju in gibanju nekako sredi obeh glavnih tem:
Oblika in sestava fuge ni ravno narejena popolnoma po kontrapunktičnih pravilih; v nji ni hotel pokazati Mozart svojega znanja, njemu je bil le namen, da bi v glasbi izrazil misli, ki naj prešinejo srce vsacemu poslušalcu. — Proti koncu fuge prevlada drugi glavni tema, ki s kromatično izpremeno karakteristične figure še razločneje slika naše prošnje, kipeče proti nebu.
2.	Dies irae (Allegro assai).
V	tej številki se naznanja sodni dan. Zbor začenja f. z motivom :
i=i~-
L 1
Di-es
ii
=i
•»
i i i-rae
4
t=j=TlbfZZ
V	desetem taktu se oglasi sopran s temo:
Quantus tremor est fu - tu-rus
Tenor povzame ta tema, in basi se vzpno do naj višjih tonov. Vendar to še ni zadostovalo Mozartu. Drugo kitico je naslikal prejasno z motivom, ki izraža strah in trepet:
Quantus tre-mor est fu - tu-rus
Tu klice bas druge tri glasove, ki mu otožno odgovarjajo:
==1=i I 1 i^FT I
ii
.T
il - la
di-es i-rae, di-es Trikrat se ponovi motiv basov, potem se pa združijo vsi
glasovi v grozen vzklik:
r: n fj
s»-—•—— •———
'i
Quantus tre-morest fu - tu-rus
i. h . Pi n n n	.	u i
♦ jl v-zA. j« ♦«	^
-—?•— m— fr..a f »- -fi-f	»-
■•J '«J '«J-
Dreveče figure godal in mogočna trobila se glase, kakor bi se svet rušil v prah in pepel.
3.	Tuba mirum (Andante, solokvartet,).
Pozavna se oglasi s temo, katerega ponovi potem bas z besedami:
m
■fc
-P-----
4r-®
£
=1=
••
m
so
num
Tu-ba mirum spargens
Nadaljni bassolo in tenorsolo spremlja samostojna melodija v pozavni, katera tu ne vzbuja groze, temveč otožnost in žalost. Žalost grešnega ljudstva izraža tudi orkester, ki spremlja soliste s posameznimi dolgimi akordi. V zadnji vrstici se združijo vsi štirje glasovi v skupen spev, kakor bi ob vsi bojazljivosti vendarle prevladalo zaupanje.
4. Ilex tremendae (Grave).
Za kratkimi udarci v orkestru in ritmično markantnim postopom godal nastopi zbor, ki najprej homofonski, pozneje pa z umetno prepletenimi glasovi zapoje:
H$!
k
>
>
I
f I*
v v
 ------------ !	P	k
 -------------------------------------------------d
tis, rex
Rextre-men - daema-je-sta
Končno pa prosi skupni zbor ginljivo-hvaležno: „Salva me, fons pietatis“.
Primerno vsebini poje „Recordare“ zopet solokvartet. Glavni miloproseči tema se začne v celih:
*»
Za njimi se vrste vijole in gosli.
Po uvodu, 13 taktov obsežnem, prične najprej alt, za njim z istim temo v dvojnem kontrapunktu bas; slično sopran in tenor.
alt	____
T-
*
• ••
Re - cor-da
re, Je - su
t
P1
-p—o-
«»* *
6as' _______
Re - cor-da - re, Je - su pi - e Ves ta del, ki izvira iz duše, proseče odpuščanja in milosti, se ne vzpne do večjega vzleta; kakor besede, tako je tudi glasba mirna in zaupnomila.
6. Confutatis (Andante).
To je glasben drama, ki slika vse groze peklenske in kazni sodnega dneva; ž njim pa je spojena najponižnejša prošnja za oprostitev in milost. Na motivu vseh godal:
ki se ziblje kakor plameni večnega ognja, poje markantno ritmiziran moški zbor:
t
f
con-fu - ta-tis
r
ma-le - di-ctis
■V-
con-fu - ta-tis	ma-le-di-ctis
Nežno nastopi proti temu viharju ženski zbor „sotto voce“ : l~l h 1. M	l	h	f«	[-s	f*	h	J	|
Na veličastnih akordih pozavn in v krasnih modulacijah se završi ta srce pretresujoči stavek z udano molitvijo.
7.	Lacrymosa (Larghetto).
Po kratkem orkestralnem . P j^j s, i .n______________________
uvodu začne zbor z mehkim	~-šw3
motivom:	La	.	crymosa
Vstajenje je mogočno naslikano; melodija se vzpne iz globoke leže in piano do ff. višine; takoj pa pridejo basi in pozavne s karakterističnimi skoki v oktave:
Qua re-sur-get ex fa - vil-la ju-di-can-dus ho-mo re-us Naravneje kakor prav s temi skoki bi se vstajenje pač
v
ne moglo uglasbiti. — Ce se imenuje ves „Requiem“, katerega je Mozart pisal na smrtni postelji, njegova resnična izpoved, se sme v prvi vrsti ta stavek tako imenovati; besede: „Huic ergo parce, Domine“ so Mozarta tako prešinile, da je vzpričo notranje razburjenosti odložil pero in sploh tega stavka ni dokončal ; smrt ga je prehitela v delu.
8.	Domine Jesu (Andante con moto)
je stavek največje umetnosti. Poraba glasov, ritmika, harmonizacija in modulacije, figuracije v orkestru, fuga z naslednjim temo:
{Tenor)
-v—F—#-
i- --K-
ne ab-sor-be-at e - as tar-ta-rus, ne cadant in obscurum
vse nam drastično slika peklenske kazni. Za to čudovito in pretresujočo sliko pride zopet mirnejši kvartet, kateri, prepleten z lahno figuro v godalih, blago vpliva na poslušalca po ravnokar prebitih grozah. — Končne besede v ofertoriju „quam olim Abrahae promisisti“ so porabljene v fugi, katero pričenja bas s temo:
f
‘ V Y, „ l*—F—*—* 2* •-	s?—r=f		F—	—F	5	if—	-hi—h—
-J-f /-h ^ ; p p	1.		P - V- 4	T ;
quam o-lim A-bra-hae pro-mi - si - sti et			se-mi-ni	e-jus
V tej fugi kaže Mozart zopet vso svojo ženijalnost. Prijatelj Mozartov, abbe Maks Stadler (1748—1833), pravi v svoji:
„Verthei'digung der Echtheit des Mozart’scheq Requiem“ (1826), da so bile prav besede „quam olim Abrahae promisisti“ zadnje, katere je Mozart napisal v življenju.
9. Hostias (Larghetto).
Y	mirni in čisti kantileni poje ves zbor homofonski. Glasba, ki je po sestavi homogenska, je zanimiva po nejednakotnerno zloženih perijodah; perijoda je praviloma sestavljena iz štirih taktov, tu pa vidimo perijode po pet in šest taktov. — Ponavljajo se iste besede tako, da se menjavajo mogočni in nežni dinamični pomoČki, nato pa pride zopet fuga: „Quam olim Abrahae promisisti“.
10. Sanctus (Adagio).
Veselo hvali ves zbor Gospoda; mogočno intonira potem bas „pleni sunt coeli“, za njim nastopijo ostali glasovi s prevodom v fugo, katero začenja bas s temo:
Allegro.	--------------------
■
i
* •
«•
O - san-na in ex - cel -	-	-	sis
Krasen je konec fuge, kjer se na dolge akorde zborove orkester v veličastnem vzletu vzpne do najvišjih not.
11.	Bcnedictus (Andante).
Obširneje je izveden „Benedictus“, katerega poje solo-kvartet, spremljan po vsem orkestru. Z ljubko melodijo, katero ponavljajo drugi glasovi, začenja alt:
*—Č-a—*—®—*-1	—»	*" »—* ( •—* •—-f  k—u—|—
Be-ne-di-ctus, qui ve-nit in no - mi - ne Do - mi-ni
Z nežnimi motivi prepleta orkester to melodijo, katera se gracijozno konča. Začujejo se znani akordi resno-krasnega „Requiema“ (štv. 1.), nato se „Benedictus“ ponovi. Po kratki orkestralni medigri pride Hosanafuga z istim temo kakor pri „Sanctusu“, vendar je drugače izvedena.
12. Agnus tlei (Larghetto).
V	polnih harmonijah	^
poje zbor, katerega sprem-	V
lja značilen motiv godal:	^
„Agnus (lei, qui tollis peccata.mundi“. Trikrat se ponove te besede, takisto prošnja: „Dona eis requiem“. Vseskozi je vpleten gorenji motiv godal. Nato pa pride iz „Requiema“ koralna melodija (sopransolo) in za njo dvojna fuga z znanimi temi:
Allegro.
f
■P z
(Bassi.)
Cum sanctis tu-is, in ae-ter
in f
*: i f v 1=
num
m •• mw
Cum sanctis tu-is in ae-ter
num
S	to fugo se veličastno konča „opus summuin viri summi“, katero je še vsakemu poslušalcu seglo v srce.
Jos. Čerin.
„Requiema“ besede.
1. Requiem.
Daj jim, o Gospod, večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti. Tebi gre hvalna pesem, o Bog, na Sionu, in tebi naj se izvršuje obljuba v Jeruzalemu. Usliši mojo molitev, naj pride k tebi vse meso. Daj jim, o Gospod, večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti.
Gospod, usmili se,
Kriste, usmili se,
Gospod, usmili se!
2. Dies irae.
Strašen dan bo dan plačila, Zemlja se bo v prah zdrobila, Priča David in Šibila.
Grozen strah bo svet obdajal, Kadar ho sodnik prihajal,
K ostri sodbi človek vstajal.
3.	Tuba liiirum.
Glasno bo trobenta pela, Mrtvim po grobeh donela — „K sodbi vstanite“ velela. Smrt, narava bo strmela, Kadar stvar se oživela Pred sodnika bo hitela. Bukve bodo prinesene,
Dela bodeš bral storjene, Dobre vse in nepoštene. Tedaj bo sodnik se vsedel,
In karkol je kdo naredil,
Vse, vse celi svet bo zvedel. Kam se revež čem podati? Kje zavetnika iskati?
Komaj dobrim bo obstati.
4. Rex tremendae.
Kralj nezmerne velikosti, Reši svoje brez vrednosti, Reši v moji me slabosti!
Spomni se, o Jezus mili,
Da so zame te vmorili!
Usmili se takrat me v sili! Truden hotel si hoditi,
Za-me svojo kri preliti,
Daj v zveličanje to biti.
Svet’ sodnik povračevanja,
Daj nam milost, odpuščanja,
Še pred dnevom maščevanja. Da sem kriv, to sam pričujem, Sam pred saboj se sramujem Pa: zanesi, o Bog! zdihujem. Rane grešnici zacelil,
Tolovaja si zveselil,
Meni tud’ si up dodelil.
Nisem vreden odpuščanja; Vendar, Bog pomilovanja,
Varuj ognja me jokanja!
K ovcam deni me ovčica, Izmed kozlov sirotico Me zakliči na desnico.
6. Confutatis.
Ko zavržene, proklete Pahnil v ogenj boš ujete,
Deni me takrat med svete. Prosim te, o Jezus mili,
Srca revnega se usmili,
Skrbi za-me v smrtni sili!
7. Lacrymosa.
Dan jokanja bo in straha,
Ko bo grešnik vstal iz praha, Šla na sodbo duša plaha.
Ti, o Bog, mu usmiljen bodi, Milo ga, o Jezus, sodi,
Duše v večni pokoj vodi.
Gospod Jezus Kristus, kralj časti, reši duše vseh vernih mrtvih peklenskih kazni in globokega jezera; reši jih iz žrela levovega, naj jih ne požrč pekel, naj ne padejo v temo, ampak sv. Mihael z nebeško zastavo naj jih pripelje na kraj večne luči, katero si nekdaj obljubil Abrahamu in njegovemu semenu.
9. Hostias.
Žrtve in hvalne daritve tebi, o Gospod, darujemo; ti jih sprejmi za one duše, katerih spomin danes obhajamo: daj, o Gospod, da se iz smrti preselijo v življenje, katero si nekdaj obljubil Abrahamu in njegovemu semenu.
10. Sanctus.
Svet, svet, svet Gospod, Bog Sa-baot! Nebesa in zemlja sta polna tvoje slave; hozana po višavah.
11. Benedictus.
Češčen bodi, ki pride v imenu Gospodovem ! Hozana po višavah !
12. Agiius Dei.
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, daj jim večni mir in pokoj! Večna luč naj jim sveti, o Gospod, s tvojimi svetniki vekomaj, ker usmiljen si. Daj jim, o Gospod, večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti s tvojimi svetniki, ker usmiljen si!
[Iz molitvene knjižice F. Kosarja. (1875).]
UUBUW<* \
Založila »Glasbena Matica« v Ljubljani. — Tisek R. Miličeve tiskarne.