FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Dogovoriti se o interesih krajanov
Zdaj je že jasno, da bo treba z novim nadnom financiranja krajevnih skupnosti $e nekoliko počakati, saj je predlog, ki je bil v javni razpravi, kar precej pomanjkljiv in neizdelan. Angelca Butenko, ki že vrsto let dela v KK SZDL MosJe, je o financiranju krajevnih skupnosti pove-dala naslednje:
»Najprej bi se morali odločiti, kakšno krajevno skupnost že-limo in ;:ti. Ali takšno, kot smo zapisali v ustavi in drugih po-mtmbnih družbenopolitičnih dokuniMitih, ali pa tako, ki bi bolj usi.ezala birokraciji in po-sameznim strokovnim službam.
Šele potem namreč lahko ugoto-vimo, katere so tiste naloge, ki naj bi jih v krajevni skupnosti opravljali, pa tudi koliko denarja potrebujemo za njihovo uresni-čitev.
Mislim pa, da je v gradivu, ki smo ga imeli na voljo za javno razpravo, še precej proračunske
miselnosti. ,Glavarina' je danes resda preživela, toda pred še-stimi leti, ko smo jo uvedli, še nismo imeli tako organiziranih samoupravnih interesnih skup-nosti kot danes. Zato so nekatere naloge, ki smo jih včasih oprav-Ijali v krajevnih skupnostih in za njihovo izvedbo dobili tudi denar, zdaj v načrtih SIS. Ure-sničitev marsikatere naloge pa je še vedno odvisna od krajanov. In ker se denar za te nabge nabi-ra pri samoupravnih interesnih skupnostih, moramo zdaj, če ukinjamo glavarino, ugotoviti, katere so te naloge. Po mojem mnenju bi moral proračunski način financiranja še vedno ostati za redne dejavnosti kra-jevne skupnosti. To so na primer funkcionalni izdatki, delovanje delegatskega sistema in Ijudski odpor ter družbena samozaščita. Sicer pa mislim, da bi se morali o zadevah, ki so v interesu nas krajanov, predvsem dogovoriti satni. Morda bi morali bolj po-snemati vaške krajevne skupno-sti. Tam ugotovijo, da npr. ni-majo vodovoda, pa se o tem po-govorijo, zberejo denar zanj in ga naredijo. S takim dogovarja-njem bi lahko v krajevni skupno-sti zbrali več denarja kot s kakrš-nimkoli predpisora.«         D.J.