štev. 8. V Ljubljani, 30. aprila 1926. Leto XIJ0 O! o sil o Emetljske družbe z&t Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuj i Viljem Rohrman. Vsebina : Gnojenje okopavin z dušikom. — Gnojilni poskusi v kamniškem okraju. Umetna gnojila pri krompirju. — Živinorejski odbori v kranjskem okraju. - Mlekarska razstava v Ljubljani. — Katere sorte žlahtnih trt naj sadimo po dolenjskih vinogradih? — Razkisanje vina. — Vprašanja in odgovori. — Kmeti.isko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. -Kmetijske novice. Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Gnojenje okopavin z dušikom. Koruza, krompir, pesa so rastline, ki potrebujejo za svoj razvoj precej dušika, zato jim navadno gnojimo s hlevskim gnojem, ki ima tega gnojila dovolj. Navzlic temu se pogosto dogaja, da tudi hlevski gnoj ne učinkuje tako, kakor bi bilo želeti. Kje pa tiči vzrok temu neuspehu? Za gnojenje okopavin rabimo navadno nevležani hlevski gnoj, ki smo ga napravili v zadnjih zimskih in pomladnih mesecih. Starejšega, razkrojenega gnoja imamo namreč spomladi itak le malo in še tega porabimo za prve ja-rine. Sveži gnoj je po mnenju našega kmeta za oko-pavine itak dovolj dober. Vendar temu ni tako. Nevležani hlevski gnoj potrebuje v zemlji dlje časa, da se razkroji in da se pripravijo rastlinam dovzetna hranila. Zato je njegov učinek na okopavine bolj počasen. Nikakor pa jim ne more nuditi zadostno hrane v začetku njih razvoja tedaj, ko jo ravno najbolj potrebujejo1. Posledica je, da se koruza, krompir, pesa in druge rastline, gnojene s svežim hlevskim gnojem, v začetku razvijajo le bolj polagoma in šele v poznejši dobi rasti se opaža učinek gnojenja. Drugače bi seveda bilo v primeru, če bi tem okopavinam gnojili že v jeseni, četudi s svežim hlevskim gnojem, ker bi imel ta tekom zime za razkroj dovolj časa in bi bila spomladi potrebna hrana v zemlji že pripravljena. Ker pa je to pri načinu našega kmetijskega gospodarstva težko mogoče, se moramo zaenkrat zadovoljiti s pomladnim gnojenjem okopavin. Rastlina potrebuje takoj v pričetku dovolj lahko prebavne hrane, ki je pa v svežem hlevskem gnoju ne dobi, zato ji jo moramo nuditi v drugačni obliki. Za razvoj listov, steblovja, sploh vseh zelenih delov rastlin, je najbolj potreben dušik, o čemer nam jasno priča bujna rast in temnozelena barva mladih rastlin, ki smo jim pognojili z gnojnico. V gnojnici se namreč nahaja dušik, raztopljen v taki obliki, ki rastlinam najbolj prija. Ker pa navadno nimamo toliko gnojnice, da bi mogli z njo pognojiti okopavinam; se moramo posluževati takih dušičnatih umetnih gnojil, ki lahko takoj vplivajo na rast. V ta namen uporabljamo čilski soliter, v katerem se nahaja dušik v obliki lahko raztopljive solitrne kisline. Še hitreje nego pri gnojnici se pojavlja učinek tega gnojila na zelenih rastlinah. Že po osmih dneh nastopi^ bujna rast in listje zadobi temnozeleno barvo. Če se rastline že v mladosti bogato hranijo z dušikom, tedaj je tudi njih nadaljnji pravilni razvoj zagotovljen in pridelek zajamčen. To nam pričajo številni preizkusi, ki so jih napravili drugod in tudi pri nas. V minulem letu n. pr. je delegacija proizvajalcev čilskega solitra izvedla v Sloveniji večje število preizkusov na okopavinah, ki so pokazali zelo ugoden uspeh. Gnojilo se je z 250 kg čilskega solitra na 1 ha, oziroma 140 kg na 1 oral iu doseglo v primeri z negnojeno ploskvo povprečni večji pridelek, kakor sledi: Pri 37 preizkusih s koruzo za 530 kg več zrnja, pri 64 preizkusih s krompirjem za 3940 kg več gomolja, pri 13 preizkusih s peso za 14.840 več pese. Te številke nam pričajo, kako bogato se ravno pri okopavinah izplača gnojenje s čilskim solitrom. Za koruzo, krompir in peso vzamemo na 1 ha 250 kg ali na 1 oral 140 kg čilskega solitra, ki ga potrosimo po zelenih rastlinah enakomerno po vsej ploskvi pred prvim okopavanjem. Na to okopljemo rastline, da zmešamo gnojilo z zemljo. Trosimo ga le ob suhih dneh, ko na listih ni rose in ne deževnih kapljic. Hranimo ga na suhem prostoru in ga pred porabo po potrebi še nekoliko posušimo in zdrobimo, da se da enakomerno trositi. Dobimo ga pri Kmetijski družbi v Ljubljani in v njenem skladilšču v Mariboru, odkoder ga moramo pravočasno naročiti. Navedene okopavine potrebujejo pa tudi precej, kalija. Zato je naravno, da bo pridelek še večji, če pognojimo navedene rastline poleg: tega še s kalijevo soljo. Kalijevo gnojilo moramo pa potrositi pred oranjem ali pred brauanjem, na vsak način pa preden smo spravili seme ali sadež v zemljo. S takim gnojenjem bomo dosegli najboljše uspehe pri okopavinah, ki so za slovenskega kmeta najbolj važne kulturne rastline. L, Gnojilni poskusi v kamniškem okraju. Sr. ekon. M-. Marinček. Kamnik. (Dalje.) HI. Poskusno gnojenje deteljam. Napravljeni so bili 4 poskusi: 2 za lucerno, 2 za črno deteljo. Gnojeni so bili vsi enako, namreč: parcela št. 1. dne 9. oziroma 10. decembra 1924. na ha s 300 kg rudninskega superfosfata in 300 kg 40% kalijeve soli; parcele št. II. so ostale negno-jene; parcele št. III. pa so bile gnojene spomladi 9. apriila 1925. enako kakor parcele št. I. v jeseni. Uspehi so bili sledeči: Poskus št. 6; triletna (precej travnata) lucerna, na srednje težki, vlažni, za lucerno manj primerni ilovici; predgnojeno ob setvi s hlevskim gnojem. Pridelki suhe lucernc na ha v q: parcela št. I. 1. košnja 33, 2. košnja 18, skupaj 51; parcela št. 11. 1. košnja 27, 2. košnja 15, skupaj 42; parcela št. Ili. 1. košnja 29, 2. košnja 22, skupaj 51. Jesensko, kakor spomladim gnojenje je dalo na ha za 9 q večji pridelek suhe lucerne. Poskus št. 7; triletna lucerna, na lahki, peščeni ilovici; predgnojeno v jeseni (koncem oktobra) 1924. s hlevskim gnojem. Pridelki na ha v q: pare. št. I. 1. koš. 50. -, 2. koš. 40.—, 3. koš. 35.—, skupaj 125; pare. št. II. 1. koš. 32.5, 2. koš. 25.—, 3. koš. 17.5, skupaj 75; pore. št. III. 1. koš. 47.5, 2. koš. 37.5, 3. koš. 30.—, skupaj 115. Jesensko gnojenje z umetnimi gnojili je Jalo za 50 q, spomladim pa za 40 q na ha večji pridelek suhe lucerne; jesensko torej za 10 q več kakor spo-mladno. Poskus št. 8. Črna detelja, na globoki, srednje težki ilovici; predsadež oves; predgnojeno ovsu s hlevskim gnojem. Pridelek suhe detelje na ha v q : parcela št. I. 1. košnia 46.6, 2. košnja 35.—, skupaj 81.6; parcela št. II. 1. košnja 32.2, 2. košnja 25.—, skupaj 57.2; parcela št. 111. 1. košnja 44.2, 2. košnja 37.—, skupaj 81.2 . Z gnojenjem se je pridelek povišal za 24 q na ha; jesensko gnojenje je učinkovalo nekoliko boljše kakor spomladim. Poskus št. 9. Črna detelja, na plitvi peščeni ilovici; predsadež oves; predgnojeno ovsu s hlevskim gnojem. Pridelek na ha v q : parcela št. I. 1. košnja 42.—, 2. košnja 28.8, skupaj 70.8; parcela št. II. 1. košnja 34. , 2. košnja 21.4, skupaj 55.4; parcela št. 111. 1. košnja 41.8, 2. košnja 29.8, skupaj 71.6. Jesensko gnojenje je zvišalo pridelk za 15.4 q, spomladno pa za 16.2 q na ha, torej spomladno za 0.8 q na ha več. Kakor travniški poskusi, tako so tudi poskusi za detelje pokazali, da je jesensko gnojenje povprečno bolje učinkovalo kakor spomladno* in da je jesensko gnojenje bolj koristilo prvi košnji, spomladno pa naslednji (izvzemši poskus št. 7., kjer je učinkoval pač tudi hlevski gnoj). Iz tega bi bilo posneti, da je tudi deteljam dobro za časa gnojiti, če naj pridejo gnojila pravočasno do polne veljave. Za kritje stroškov takega gnojenja deteljam je bil — računano po preje označenih cenah — potreben večji pridelek 22 q suhe detelje na ha; kar se je pridelalo nad to množino, je smatrati kot dobiček, ki se je dosegel pri poskusu št. 8., v še večji meri pa pri poskusu št. 7., kjer je izkazalo spomladno gnojenje na ha 900 Din, jesensko pa 1260 Din čistega dobička. (Dalje sledi.) Umetna gnojila pri krompirju. Krompir spada med najvažnejše naše rastline. Danes nam ne sme biti vseeno, koliko ga na določeni ploščini pridelamo. Prizadevati si moramo, da ta pridelek zlasti dandanes pospešujemo, ker ga napadajo razne bolezni in mu kvarijo letino. Krompir moramo ščititi pred boleznimi, po drugi strani pa delati na to, da se dvignejo dosedanji pridelki. Ni vseeno za kmeta, ali pridela na oralu svoje njive 5000 kg ali pa 10.000 kg. Krompirju gnojimo s hlevskim gnojem. Izkušnje pa uče, da se izvrstno sponašajo tudi umetna gnojila, če jih rabimo poleg hlevskega gnoja kot nekak priboljšek. Je nekaj sličnega kakor z močnimi krmili pri živinoreji. Zanimiv je v tem pogledu uspeh dodanih umetnih gnojil, ki ga je dosegel neki štajerski kmet po imenu Drag. Rab pri Stcinakirchenu, ki naj ga vsaj deloma, in sicer zunaj na njivi, pojasnjujejo tudi pod. 18., 19. in 20. Ves pridelek pri tem poskusu je pokazal, da so se umetna gnojila prav dobro izplačala in da je bil zlasti tudi učinek kalijeve soli posebno izdaten. Pri tem poskusu se je pridelalo samo s hlevskim gnojenjem 18.220 kg krompirja na 1 ha, z dodanimi umetnimi gnojili pa v prvem slučaju 26.590 kg, torej več za 8370 kg, in v drugem slučaju, kjer manjka^ kalija, pa samo 22.870 kg ali več za .3720 kg. Če računamo 1 kg krompirja po I Din, imamo v prvem slučaju za 8370 Din, in v drugem slučaju za 3720 Din več pridelka. Letnik XL1I1. KMETOVALEC ____Stran 63. Če računamo stroške za umetna gnojila po da- j na parceli 111., ki je bila gnojena z umetnimi gnojili nasiljih cenah na II. parceli s 1600 Din brez drugih , brez kalijeve soli, se je pridelalo 22.870 kg krom-stroškov, in na 111. parceli s 1300 Din (za podlago pirja, in na parceli 11., kjer je bila tudi kalijeva sol. Pare. I. Pare. M. Pare. II!. Pod. 18. Krompir, pognojen s hlevskim gnojem, brez umetnih gnojil. Pod. 19. Krompir, pognojen s hlevskim gnojem in vsemi tremi vrstami umetnih gnojil. Pod. 20. Krompir, pognojen s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili brez kalijeve soli. Gnojilo in pridelalo se je pa na teh treh parcelah po vrsti od leve na desno kakor sledi: Pare. I. Pare. II. Pare. III. Hlevski gnoj in umetna gnojila: Hlevski gnoj in umetna gnojila- LJ00 kg kalijeve soli, 300 kg superfosfata, 200 kg čilskega solitra. Pridelek na 1 ha: 18.220 kg. 26.590 kg. 22.870 kg. Gnojila za 1 ha: Hlevski gnoi brez umetnih gnojil. 300 kg superfosfata, 200 kg čilskega solitra. sem vzel sledeče cene: 100 kg kalijeve soli 150 Din, 100 kg superfosfata 100 Din in 100 kg čilskega solitra 500 Din), potem vidimo, kako lep uspeh so dala v tem primeru umetna gnojila. Vidimo pa tudi, kako velik in važen je bil učinek kalijeve soli, kajti Živinorejski odbori v kranjskem okraju. (Dalje in konec.) 3. Delovanje v 1. 1925. V tem letu so imeli živinorejski odbori skupaj 14 polnoštevilnih sej. Poročilo navaja sledeče uspehe: 1. Vzdrževalno podporo (ob licenciranju) je dobilo 114 bikov, 19 merjascev ter 8 žrebcev. 2. S posredovanjem živinorejskih odborov je bilo nakupijenih 15 bikov in 10 merjascev. 3. Priredilo se je dvoje premovauj, in sicer za goved in za konje: premovanih je bilo 89 krav govedi in .32 kobil in žrebet. 4. Nagrado za dobro izrejo mladih bikov jc dobilo 20 kmetovalcev. 5. Velesejma (razstave) se je udeležil z 19 govedi, in so bile vse živali odlikovane, in sicer 4 s 1., 10 z II. in 5 s 111. nagrado. 6. Priredilo se je po strokovnem voditelju preko 30 predavanj o živinoreji. pa 26.590 kg, torej za 3720 kg več, kar bi zneslo v denarju 3720 Din. Vredno je, da delamo tudi pri nas take poskuse in da se na lastne oči prepričamo, kaj velja dodatno gnojenje krompirja z umetnimi gnojili! R. Vsi trije živinorejski odbori (Kranj, Škofja Loka, Tržič) podpirajo in imajo v evidenci 98 oplemenje-valnih postaj za bike, 29 za merjasce ter 6 za žrebce. Za to delo so živinorejski odbori uporabili 1. 1925. iz lastnih sredstev okrog 60.000 Din iu le majhen del je odpadel na državne podpore. 4. Načrti za bodoče delovanje. Poleg navedenega vsakoletnega dela, imajo živinorejski odbori po svojem programu še sledeči namen: L Pridobiti rejce za pravilno odbiro iu izrejo telet, zlasti bikcev, v posameznih odsekih. 2. Poiskati primerne pašnike za vzgojo odbranih najboljših bikcev, da se na pašnikih utrdijo' in tako plemensko usposobijo. 3. Vpeljati splošno zamenjavo plemenjakov, da se prepreči škodljivost krvnega sorodstva. 4. S skupno organizacijo odborov plemenskega okrožja pridobiti trg za prekoštevilno plemensko živino. 5. Glavno in najvažnejše delo pa je organizacija občinskih živinorejskih odsekov, da bodo sposobni Stran 64. KMETU za samostojno in podrobno delo; živinorejski odbor bo le tedaj mogel svojo nalogo uspešno izvajati, če bodo občinski živinorejski odseki delovni in vneti. Cim pokaže občinski živinorejski odsek zadostno zmožnost s svojim delom za povzdigo živinoreje, je s tem podan glavni pogoj, da se na njegovo mesto lahko upostavi živinorejska zadruga. Le zadruga s tako predvzgojo nam jamči, da se bo lahko uspešno lotila svoje naloge: podrobnega dela za napredek in nadaljnji ra?voj naše živinoreje. Brez take predpriprave naj bi se ne ustanovila nobena živinorejska zadruga, ker bi bilo njeno delo in njen uspeh zelo dvomljive vrednosti, kakor nam je to preteklost že do dobra pokazala. Že iz teh ozirov je želeti, da bi se delovni živinorejski odbori povsod ustanovili, da pridemo po njih do podrobnega živinorejskega dela, s katerim edino je dana možnost, da dvignemo živinorejo na višjo stopnjo. Mlekarska razstava v Ljubljani. Anton Pevc. V dnevih od 28. avgusta do 8. septembra t. I. priredi Ljubljanski velesejm v svojih razstavnih prostorih poleg drugih razstav tudi pokrajinsko mlekarsko razstavo. Tekmujejo naj sirarski in maslar-ski izdelki slov. mlekarn in tudi tvornice mlekarskih strojev in potrebščin. Stroški za udeležbo bodo malenkostni; le dovoz in odvoz razstavnega blaga morajo mlekarne same nositi, pri čemer je za železniško prevoznino računati 50% popusta. Vabila k udeležbi razpošilja velesejmska uprava. V teh črticah hočem opozoriti naše mlekarne na nekatere najvažnejše točke za izdelavo prvovrstnih, za tekmo na razstavi sposobnih mlečnih izdelkov. I. Trdi siri švicarskega tipa. V naših mlekarnah izdelujemo bohinjski sir, ki je rad zaprt kakor milo („slepo testo") in trdi sir po švicarskem načinu, ki je navadno napihnjen, z nebrojnimi luknjami v testu, podoben šolski gobi. Naša domača trgovina da prednost slednjemu, ker je za gotovo težo odrezani kos večji. Zelja trgovca in konsumenta pa je vendar dobivanje sira z dobrim okusom in z lepimi velikimi „očesi" v testu, odnosno sira, kakršnega nudi Švica v svojih prvovrstnih zre-l:h, sočnatih („solzečih se") ementalcih. Ementalski sir zahteva prvovrstno mleko od povsem zdravih krav, krmljenih s čim bolj dišečo (aromatičuo) krmo. Naravne pogoje za pridobivanje takega mleka imamo v Sloveniji; manjka pa nam razumevanja švicarskih kmetov in strokovnega znanja švicarskih sirarjev. Temeljni kamen švicarskega ementalskega sirarstva je stroga disciplina pri dobavi mleka. Naši sirarji morajo istotako postati bolj dovzetni za napredek. Sirarstvo je prastara panoga; vendar najbolj konservativen sirar ne sme trditi, da so že za časa kralja Davida jedli ementalca v današnji kakovosti in da se moramo zato držati naukov starih iu ne preizkušenj novodobnih strokovnjakov. Toliko strokovnega pouka kakor v Švici jim v naših prilikah ne moremo nuditi: smo sicer agrarna država, manjka pa nam denarja za pospe- VALEC Letnik XL1II sevanje kmetijstva. Kmet in mlekar naj si pomagata kakor vesta in znata. V tem večji meri mora zato sirar slediti tiskanim navodilom in ustnemu pouku svojega mlekarskega inštruktorja; v njem in pa v lastnem temeljitem (eksaktnem) preizkušanju je zaenkrat osredotočen ves napredek, ki je mogoč v naših prilikah. Pri izdelavi sira švicarskega tipa za razstavo in sira sploh pa upoštevajmo nastopna navodila: 1. Pazi na mleko! Poduhaj, ko odpreš vrč in pokusi po možnosti vsak dan vsako mleko. Poleti je redno ugotavljanje kisline mleka v kotlu neobhodno potrebno (navodila najdeš v knjigi A. Pevc, Mlekarstvo s črticami o živinoreji, knjigarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, cena 25 Din) in tej primerno se prida mleku 3 do 12% vode, s čemer kislino znižamo; normalno mleko za švicarski, sir imej 711> stopinj kisline po Soxhlet-Heukelu. Ce le mogoče, uvedi tudi redne kipelne poskušnje. 2. Vsako sirišče ni dobro. Švicarski sirar je doslej najbolj cenil naravno sirišče, to je pri 30" do 36 v siratkini vodi namočene zrezane, najmanj 3 mesece stare telečje želodce; zbog visokega gretja ementalskega sira v kotlu in v kipelni kleti je testo rado bolj krhko („kratko"); za tvorbo lepih „očes" pa je potrebno čim bolj „dolgo", elastično testo, kakršnega je lažje doseči z naravnim, nego s tvorniškimi sirilnimi praški in tekočinami. Med slednjimi napravlja izjemo tudi glasom mojih ugotovitev v naših sirarnah najnovejše „pepto-sirišče", prašek z močjo 1 : 150.000 od_ tvrdke „Che-mische Industrie J. Spoli r, Lugano, Švica," ki pušča strd v kotlu bolj mehko in testo sira med zorenjem bolj dolgo nego naravno sirišče ter nudi zato povprečno finejši izdelek od slednjega. V Ljubljani ga je dobiti pri Združenih mlekarnah d. d. Na vsako žličko tega praška je vzeti za raztop 200 cm3 mrzle vode (XA litra) in preden prilijemo sirilno raztopino v mleko, pridamo za vsako žličko 25 kapljic navadne, tehniško čiste solne kisline (se dobi v lekarnah ali v Tvornici kemičnih izdelkov d. d. v Hrastniku) ali n. pr. na 6—8 žličk sirilnega praška, 1—IV2 1 vode in 1—IV2 jedilne žlice solne kisline. Uporaba solne kisline se zdi poleg pepto-sirišča nekoliko nerodna, vendar mora biti sirarju kakovost sira predvsem merodajna. (Dalje sledi.) Katere sorte žlahtnih trt naj sadimo po dolenjskih vinogradih? (Bohuslav Skalicky.) Mnogo se je že pisalo o trtnih vrstah, ki naj bi se sadile in razširjale po naših dolenjskih vinogradih, pa vendar to vprašanje še danes ni končno rešeno. Zato sem se namenil, da tudi jaz k temu vprašanju doprinesem svojo sodbo, temelječo na več kakor tridesetletnih opazovanjih in praktičnih izkušnjah. Ko so vinogradniki pred 25 do 30 leti svoje vinograde v prvič obnavljali, so sadili oziroma cepili \ ečinoma vse povprek, ne da bi vprašali, kakšno vino bodo pridelali. Glavni namen jim je bil pride-1 lati čim prej in čim več vina. Danes pa, ko v mnogih krajih vinograde že v drugič zasajamo, ne smemo delati istih napak kakor tedaj, ampak izkoristiti moramo že skoraj 30-letne dosedanje izkušnje z novo trto in upoštevati pri tem tudi novo nastale razmere na vinskem trgu. Žalibog pa stoji večina vinogradnikov še danes na istem stališču kakor pred 30 leti, to je, da naj se sadijo, oziroma cepijo po vinogradih le domače trtne vrste, ki veliko rodijo in ki dajejo dosti vina, ne glede na to, kakšne kakovosti je vino. Zato slišimo najbolj hvaliti le domače vrste trt, in sicer navadno le tiste, ki so prejšnje leto dobro obrodile. Če je n. pr. lani dobro obrodila črnina, hočemo letos vsak saditi le črnino, če bo pa drugo leto obrodila bolj kraljevina, bo vse drlo le za to vrsto. Iz tega vidimo, kako malo misli naš vinogradnik, ko gleda le na uspeh zadnjega leta in se za vse drugo premalo zmeni. Če bomo tako delali, ne pridemo nikdar do zaželjenega cilja. Vprašanje sort, ki jih je po naših vinogradih saditi oziroma cepiti, zahteva veliko temeljitega in resnega preudarka in veliko uvidevnosti, več, kakor je ima v tem oziru veČina naših gospodarjev. Če to vprašanje pravilno rešujemo, se moramo predvsem vprašati, ali naj na Dolenjskem gojimo kvalitetno ali pa kvantitetno vinogradništvo, to je ali naj gledamo sarno na kakovost vina, brez ozira na množino, ali pa samo na množino, brez ozira na kakovost. Šele, ko bomo to vprašanje rešili, lahko sodimo o trtnih sortah, ki naj jih razširjamo. Za čisto kvalitetno vinogradništvo (pridelovanje na dobroto) pri nas razmere niso ugodne. Neugodno vinsko podnebje, povečini mala vinogradniška posest, slabe kleti, pomanjkanje denarnih sredstev in končno tudi pomanjkanje odjemalcev za prvovrstna buteljska vina, ni temu načinu vinogradništva prikladno. Kvečjemu posamezni, večji posestniki najbolj ugodnih vinskih leg, ki razpolagajo z večjo obratno glavnico, bil se lahko z uspehom lotili čisto kvalitativnega vinogradništva, kakor se n. pr. goji na posestvih bivše štajerske hranilnice v Podlehniku in drugod po Štajerskem. Pa tudi čisto kvantitetno vinogradništvo (pridelovanje na množino), ki se mu tako rad nagiba naš mali in srednji vinogradnik, ni na mestu. Kaj nam pomaga, če imamo vina polno klet in nihče po1 njem ne vpraša. Zato, da bi se morda v njem kopali, ga vendar s trudom in velikimi stroški ne pridelujemo. Vino nizke kvalitete pridelujejo v Banatu in po drugih južnih pokrajinah v toliki obilici in tako poceni, da bi se v njem že zdavnaj Slovenija utopila, ako bi prevozni1 stroški ne bili tako visoki. Le veliki oddaljenosti in visokim železniškim tarifom se imamo zahvaliti, da to vino ni že uničilo naše, povečini kvantitetno vinogradništvo*. Banaško vino nam že danes dela po Gorenjskem in drugod veliko konkurenco in bo ta konkurenca čimdalje večja; temu pa se moremo ubraniti le na ta način, da postavimo na domač trg vina boljše kvalitete in prijetnejšega okusa kot so banaška. Kdor tega ne vidi in na to ne misli, je podoben ptiču noju, ki vtakne glavo v pesek, da ne vidi bližajoče se nevarnosti. Kaj naj šele rečem o onih vinogradnikih, ki sade šmarnieo in drug plevel po naših vinogradih? Pa tudi okusu vinopivcev se moramo prilagoditi, ki nagiba danes k boljšim, močnejšim vinotn. Pravih predvojnih „evičkarjev" je pri nas že dokaj malo in vsak, ki pride v gostilno, hoče imeti le „ta boljšega". To nam lahko potrdijo vsi gostilničarji, zlasti po Gorenjskem in pa tudi naši vinogradniki sami, ki hodijo tja gori svoje vino ponujat. Danes jc prevladal po teh krajih „štajerc", to je močnejše belo vino, ki mu je dal štajerc le itne, moč (jakost) pa brat dalmatinec. (Dalje sledi.) Razkisanje vina. (Dalje in konec.) 3. Razkisanje potom prekipenja. Pri tem razkisanju ne gre za zmanjšanje celotne množine kislin, marveč Ie za njeno delno znižanje. To se pravi, da zvišamo množino gotovih sestavin v vinu in s tem nekako prejšnje stanje zrušimo. Najbolj pripraven način zvišati eno izmed vinskih sestavin obstoji v pomnožcnju alkohola, ki obenem povzroči izločenjc vinskega kamna. Kisline pa, ki nastanejo- pri tem kipenju, se na ta način izenačijo. S tem, da smo zvišali v vinu množino alkohola, srno istočasno znižali, razen ostalih vinskih sestavin, tudi kislino. Ne samo to, mi smo s tem vplivali tudi na okus vina, kajti večja množina alkohola močno omili ostro kislii in neubrani okus šibkejših in kislih vin. Potemtakem se sme smatrati v širšem pomenu besede tudi prekipenje kot nekak posreden ali indi-rekten način razkisanja močno kislih vin. Prekipenje prišteva vinski zakon k popravi vin in ga dopušča potom dodavanja naravnega sladkorja (v suhem stanju). Vendar pa zahteva zato od pristojne oblasti tozadevnega dovoljenja. Namesto sladkorja se vinu tudi lahko doda mošt. Tu pa ni potrebna nobena prijava. Koliko se doda v posameznih slučajih sladkorja vinu in kako se vrši ta način razkisanja, je poglavje zase. Vsekakor razkisanje potom prekipenja ni. lahka stvar in zahteva kurjenih kleti, razentega še drugih kletarsko-tehničnih priprav ter poznavanja vseh tozadevnih procesov mikološke narave. Ni baš lahko vpeljati dobro kipenje v tekočinah, ki so vsled prisotnosti alkohola protivne razmnoževanju kvasnih gliv. V splošnem pa je okus prekipelih vin precej ne-harmoničen ter večkrat grenčičast. 4. Razkisanje potom rezanja. Ta način razkisanja je zelo razširjen in brez-dvomno najboljši. Pa žalibog, da se tega načina ne more posluževati tudi mali viničar, ker mu ponavadi ne dostaja za to potrebnega reznega materiala. Razkisanja in sploh zboljšanja vin na omenjeni način se poslužujejo povečini le vinski trgovci, kajti njim je lahko nabaviti si milejša vina in jih rezati s kislejšim. Rezanje zahteva skozinskozi izvežbanega poznavalca vin in okusa svojih konsumentov. Rezanje je takorekoč umetnost zase, ki zahteva zelo dobro razvitih čutil. Končno naj še omenim en nov način razkisanja. ki ga priporoča M. P. Carles (glej Jahresbericht f. Agrikulturchemie, Jahrg. 10). Ta način obstoji na podstavi močnega ohlajenja vina in istočasnega uvajanja zračnega kisika pri neprestanem mešanju vina. V koliko je ta način sposoben znižati kisel okus vina, morejo izpričati le tozadevni poskusi. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Vprašanje 29. V našem kraju imajo nekateri čebelarji panje driskave in ne vemo, ali je to gniloba ali driska, ki po kislem diši in ves panj je onesnažen. Kako se spozna če-belna gniloba in kako se zatre? (A. S. v S.) Odgovor: Cebelne gnilobe ni težko spoznati, pač jo je pa težje zatreti. V panjih, napadenih po tej bolezni, opazimo sledeče: Zalega je raztresena, pokrovci posameznih celic so vdrti, nekateri imajo pa majhno luknjico v sredi. Ce sežemo z vžigalico v tako celico, bomo potegnili iz nje mrtvo že razkrojeno zalego, ki se vleče več ali manj kakor mizarski klej in smrdi. Panji kot taki niso znotraj ponesnaženi. Gnilobo boste zatrli le tedaj, če boste bolne čebele zažveplali, panje in orodje pa temeljito razkužili (obžgali s spajalno svetilko). Obrnite se na bližnjo čebelarsko podružnico za pomoč in temeljit pouk, kar ne moremo storiti z nekoliko besedami. — Driska ni nalezljiva čebelna bolezen in nima z gnilobo nikakega stika. Pač pa grižavi panji čez zimo tako opešajo, da niso več za pleme. Svetujemo Vam, da naročite ..Slovenskega Čebelarja", tam boste našli mnogo, kar tudi Vam ne bo škodovalo vedeti. A. B. Vprašanje 30. Na travniku imam polno ušivca. Mestoma raste samo ta plevel. Kaj naj napravim, da se ga iznebim? Kako je na travnikih zatirati ušivca? (L. P. v P. pri Š.) Odgovor: Ušivec ali jesenski podlcsek je zelo škodljiv plevel naših travnikov. Prikazuje se dvakrat na leto, pozno na jesen v podobi nežnega cvetja (potem, ko smo spravili otavo) in zgodaj spomladi v podobi bujno rastočih in temno-zelenih šopov listja. Proti temu travniškemu plevelu nimamo drugega pripomočka kakor pletev od leta do leta, dokler ne izgine. Jeseni ga je treba v cvetju opleti, spomladi pa pognalo listje. To delo lahko opravijo tudi otroci. Travnik potrebuje ravnotako dela in pletve kakor njiva, če hočemo, da bodo pridelki več vredni in da se ne bo širil' plevel namesto dobrih trav in detelj. R. Vprašanje 31. Naša zimska pšenica je letos kakor po-paljena. Skraja je izgledalo, kakor da je pozebla, pri natančnem ogledovanju smo pa opazili, da je sredi srca majhen črviček, ki se je deloma že izpremeni! v bubo. Ali ni to ličinka od takoimenovane švedske mušice? Kako se varujemo pred škodo na žitnem polju, ki jo povzroča švedska mušica? (S. T. v R.) Odgovor: Ta škodljivka na ondotni pšenici je švedska mušica (nem. Fritfliege, lat. Oscinis frit.). ki je napadla zimsko strn že lansko jesen. Prikazuje se le na zgodnjih po-setvah, zato je v tako prizadetih krajih sejati zimsko žito rajše bolj pozno. Prikazuje se tudi na spomladneni žitu; tega moramo zaraditega pa zgodaj sejati, da se rastline zadostno okrepe in razvijejo, preden jih napada ta mušica. Mušica iz-leze prvič konci aprila in leta že maja. Drugi njen zarod pride junija na dan, tretji pa avgusta in leta do sredi septembra. Drugi zarod je nevaren žitnemu zrnju. Ker se ličinka zabubi v žitni bilki spodaj pri tleh, moramo strnišče takoi po žetvi podorati, da jih na ta način prej in po možnosti pokončamo. Jesenska setev naj se vrši pozneje, ko že nehajo samice z zalego jajčec, torej proti koncu septembra in v oktobru. R. KMETIJSKO-SOLSKI VESTNIK. Kmetijska šola na Grmu je 31. marca t. I. zaključila svoj zimski semester in s tem tudi zimsko šolo. Prvi tečaj zimske šole je obiskovalo .13 učencev, in sicer 7 Gorenjcev, 5 Notraiij-cev in 1 Dolenjec, drugi tečaj tudi 13 učencev in to S Gorenjcev, 4 Notranjci in 1 Dolenjec, skupaj torej 26 učencev. Zaključni izpit je položilo 13 učencev II. zimskega tečaja, in sicer 4 s prav dobrim uspehom, 4 z dobrim in 5 z zadostnim uspehom. Kot najboljši absolvent zimske šole je prejel pohvalno diplomo Anton Burkeljca iz Laz v Tuhinju. Letno šolo obiskuje 32 učencev, in sicer 14 Dolenjcev. 3 Gorenjci, 3 Notranjci, 2 Primorca, 5 Korošcev, 4 Štajerci in 1 Hrvat. Poleg tega se pa na šoli vežba še 7 gospodarskih vajencev in 2 praktikanta. Gospodinjska šola v Šmihelu je zaključila svoj 5. mesečni zimski tečaj 31. marca t. 1. Šolo je obiskovalo 26 učenk, in sicer 13 internih in 13 zunanjih. Od teh je bilo 21 z Dolenjskega, 3 iz Belokrajine in 2 s Štajerskega. Osem učenk je dovršilo šolo z izbornim, 5 s prav dobrim, S z dobrim in 5 z zadostnim uspehom. Na šoli sta poleg dveh sester iz samostana de Notre Dame poučevala tudi dva strokovna učitelja grmske šole. Denarna podpora obiskovalcem petdnevnega kletarskega učnega tečaja na srednji vinarski in sadarski šoli v Mariboru, ki začne, kakor smo že poročali, v torek, 4. maja ob osmih in konča v soboto 8. maja, se izplača kmetskim vinarjem in njih odraslim sinovom, ki prinesejo s seboj uradno potrdilo svoje občine o siromaštvu in da imajo doma svoje kletarstvo. Obiskovalci drugih, tudi že razglašenih, enodnevnih učnih tečajev ne morejo dobiti nikake podpore. Samo podpore resnično potrebni se naj javijo zanjo ob začetku tečaja z navedenim uradnim dokazilom, ker so sredstva za to, ki jih je dovolilo ministrstvo za kmetijstvo, omejena. Direktor Andrej Žmavc. Učni tečaji na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Od letošnjih 10 učnih tečajev se jih je izvršilo pet (precepljanje sadnega drevja dvakrat, sajenje in oskrbovanje sadnega drevja, trsna rez in obdelovanje zemlje, gnojila in gnojenje ter sernenarstvo). Le nekateri tečaji so bili bolje obiskani. Najboljši obisk (okoli 70 zanimancev) zaznamuje vrtnarski tečaj z dne 19. aprila, ki ga je še posebej priredila na tem zavodu Mariborska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Ostalih pet tečajev se vrši po naslednjem redu: A. Vinarski in kletarski tečaji. 1. Cepljenje in trsničarstvo v sredo (28. aprila): 2. petdnevni kletarski tečaj od torka do vključljivo sobote (4.—8. maja) in 3. grozdni sukač in vprežno orodje v vinarstvu v soboto (22. maja). B. Poljedelska tečaja. 1. Rastlinski škodljivci in bolezni v ponedeljek (3. maja) in 2. krma in krmljenje v torej (25. maja). Začetek vsak dan ob 8. uri. Pouk je brezplačen. Zanirnancem, ki so se pismeno že prijavili za obisk tečajev, se piše še posebej. Udeležujejo se tečajev lahko tudi drugi, v kolikor bo prostora. Za cepljenje se potrebuje cepilni nož. — Direktor Andrej Žmavc. Cepilni tečaj. Sadjarski odbor za okraj Radovljica priredi v nedeljo, 2. maja t. 1. v Ratečah pri Kranjski gori (pri županu) celodnevni sadjarski cepilni tečaj. Odbor vabi vse zanimance iz okoliša Rateč in Kranjske gore, osobito mlajše posestnike in mladeniče, da se udeležijo tega tečaja v čim večjem številu. Udeležencem se priporoča, da prineso s seboj cepilno orodje ali vsai dobro nabrušen žepni nož! Tečaj se prične ob osmih zjutraj. Letnik XLII1. KMETU GOSPODARSKE STVARI. Poziv gospodarskim krogom! Letošnji IV. mednarodni vzorčni velesejm se vrši od 26. junija do 5. julija. Uprava Ljubljanskega velesejrna je postala stalna. Z milijoni dinarjev letno prireditev, kjer se je nazorno dokazovalo, da je obstoj za propagando je privabila stotisoče obiskovalcev na vsako-Slovenije omogočen samo z razvito in uspevajočo industrijo, obrtjo in trgovino. Udeležba kakor razstavljalec ni samo v največjo moralno in tudi materijelno korist poedine tvrdke, marveč tudi dolžnost vsakega zavednega gospodarja. Uprava velese.ima naproša vse one tvrdke, ki se še niso prijavite, da to nemudoma store. Da se zamorejo udeležiti velese.ima tudi manjša podjetja, je cena za razstavne prostore znižana za 40 odstotkov. Vzorno izvedena organizacija in propaganda za obisk odvisi od pravočasno zbranih prijav. Naprošeni ste vsi, da se požurite. Avstrijska uvozna carina za kmetijske pridelke. Agrarni krogi v Avstriji odločno zahtevajo, da se poviša sedanja uvozna carina na naše pridelke. Tudi avstrijska vlada zagovarja to povišanje in izjavlja, da mora na ta način ščititi svoje domače poljedelstvo. Pri tem zagotavlja, da se s povišanjem uvozne carine ne bodo dvignile cene življenskim potrebščinam, ampak se bo s tem omogočila samo domača konkurenca. Povišati hočejo zlasti uvozno carino na meso in mesne izdelke, na mleko in deloma tudi na žito in moko. S povišanjem avstrijske uvozne carine bodo prizadete vse sosednje države, najbolj pa Madžarska in naša Jugoslavija. KMETIJSKE NOVICE. Oglas o poškodbi sadnih dreves. Okrajni zastop ptujski ima posajeno sadne drevje ob okrajnih cestah. Letos je posadil na novo 250 sadnih dreves. Zlikovci pa vsako leto poškodujejo drevesa, osobito novo posajena poškodujejo na ta način, da jim polomijo vrhe, da jih prelomijo čez sredo ali pa izrujejo, ali da jih sploh pokradejo. Dne 15. marca t. 1. so bila polomljena tri novo nasajena drevesa na okrajni cesti Ptuj-Maribor v kilometru 4—5. Dalje je bilo dne 13. marca t. 1. na okrajni cesti Ptuj-Zavrč v km 5—6 polomljenih 10 dieves, eno drevo je bilo pa izruvano in odnešeno. Istotako so bili pokvarjeni novo napravljeni kažipoti. Okrajni zastop krivcev ni mogel dobiti v roke. Gotovo pa so krivci nekaterim ljudem znani. Da dobi krivce in jih dovede zasluženi strogi kazni, razpisuje nagrado od 50 do 100 Din vsakemu, ki naznani pravega krivca. Krivce je prijaviti na okrajni zastop v Ptuju. Živinska razstava v Novem mestu. Podružnica Kmetijske družbe v Novem mestu naznanja: Živinska razstava se bo j vršila 30. maja t. 1. v nedeljo, od devetih dopoldne do štirih popoldne. K razstavi bodo pripuščene: 1. enobarvne (sive, pšenične in rjave) krave in telice, breje ali s teleti, enobarvni biki od I leta naprej. Biki. krave in telice, ki vozijo, naj se naprežejo. 2. Žrebci od 1 leta naprej, topfo- in mrzlokrvni, kobile od 3 let naprej, toplo- in mrzlokrvne, breje ali z žre-beti, mlade kobilice i in 2 letne. 3. Merjasci od % leta naprej (požlahtnjenih pasem) svinje breje ali s praseti. — Kmetovalci! Poslužite se prilike, razstavite svo.ie lepe živali. Zato naj se vsak, kdor misli kako žival razstaviti, obvezno priglasi do 15. maja t. 1. pri podružnici Kmetijske družbe v Novem mestu. Kdor se do tega časa ne priglasi, ne bo pripuščen k razstavi. Lepe živali bodo dobile primerne nagrade. Za bolj oddaljene živali priskrbimo hleve in tudi krmo. Kmetijski strokovnjaki Slovenije, ki se za razstavo zanimate, se vabite, da jo posc-tite. Na razstavo bo vabljeno ministrstvo poljedelstva v Beogradu iti bo dana možnost živali prodati. VALEČ Stran 67. URADNE VESTI Zapisnik seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo dne 15. aprila 1926. Sejo je vodil predsednik g. Sancin. Navzoči so bili gg.: podpredsednik Pipan, odborniki: Ažman, Bajuk, Brenčič, Hočevar, Hribernik, Jan, dr. Jaučič, Košar, Meden, Petovar, Rem-škar, Skalicky, Supanič iu Urek ter prcgledovalca računov Piber in Roškar. Zapisnikar je bil družbeni tajnik inž. Lah. G. predsednik je ob tričetrt na enajst otvoril sejo, pozdravil navzoče, ugotovil sklepčnost in pozval tajnika, da prečita zapisnik zadnje odborove seje od 8. januarja 1926. Zapisnik se je odobril. Poročilo predsedništva. G. predsednik je podal pojasnila glede preložitve odborove seje, prvotno sklicane za 18. marec. Preložena je bila na željo več odbornikov, ki so bili ta dan zadr žani. Svojo odsotnost na tej seji so opravičili gg. Jarc, Mencinger in Hrastnik. Tudi Vel.ki župan mariborske oblasti je izjavil, da ne more poslati zastopnika, ker je g. inž. Zidan-šek zadržan. Spomnil se je vpokojenega družbenega drevesničarja Josipa Urbančiča, ki je preminul 26. januarja t. 1. Pozval je navzoče, da so se v počaščenje spomina pokojnika dvignili s sedežev. — Glavni odbor je uredil prejemke vdovi po pokojnem Josipu Urbančiču. G. predsednik je poročal1, da je januarja posredoval v Beogradu glede odprave carine na modro galico, umetna gnojila in kmetijske stroje, toda žal brez uspeha. Interveniral je tudi glede podpor za Kmetijsko družbo ter dosegel, da se ji je dovolilo 40.000 Din za prirejevanje kmetijskih tečajev po deželi ter za režijske stroške. •— Mestni magistrat ljubljanski bo razširil Poljansko cesto, v kateri namen bo družba morala odstopiti de} svoje drevesnice. Za to bo magistrat ob cesti napravil ograjo na svoje stroške in dovolil družbi odškodnino 5000 Din. — S 1. majem se preseli družba z zalogo blaga iz dosedanjih prostorov za kolodvorom v družbeno drevesnico na Poljanah. Za adaptacijo novih skladišč bo treba prenoviti nekatere prostore v drevesnici. Namesto pokojnega Urbančiča je začasno nastavljen za drevesničarja Ivan Breceljnik, ki se mu določijo prejemki. — Poročilo predsedništva se je odobrilo. Poročilo tajništva. Kmetijska družba je morala tekom tega leta večkrat posredovati pri oblastih v varstvo kmetijskih interesov. Vložila je številne prošnje in dopise za uki-njenje uvozne carine na modro galico, umetna gnojila in kmetijske stroje, toda žal so bili vsi ti koraki brezuspešni. Protestirala je proti naredbi o prodaji strupov, ki ovira oddajo modre galice vinogradnikom. Ta protest se je upošteval in je sedaj uvoz in prodaja galice popolnoma prosta. Pri velikih županih obeh oblasti je ugovarjala proti oviram, ki se delajo živinorejcem pri klanju lastne živine doma in odprodaji mesa na drobno. Dosegla je znižanje mestne uvoznine v Ljubljani na umetna gnojila. Protestirala je pri velikem županu mariborske oblasti proti ukinjenju občinskih doklad za prospeh živinoreje v koroških občinah. (Glavni odbor je posebno odobril nastop Kmetijske družbe v tem vprašanju). Posredovala je tudi v drugih zadevah, ki se tičejo interesov kmetijstva. Raznim oblastim in gospodarskim korporacijam je družba podala razne izjave in strokovna mnenja .Tako je pojasnila Trgovski zbornici svoje stališče glede uvedbe posebne jadranske tarife na železnicah; mariborskemu velikemu županu glede umestnosti znižanja mere za lovljenje sulcev, obema velikima županoma mnenje glede dovolitve novih živinskih sejmov itd. Pri podrobni obravnavi glede stališča, ki ga zavzema Kmetijska družba glede dovolitve novih sejmov je glavni odbor skle- Stran 68. KMET O VA L E C Letnik XLIII. nil, da se to vprašanje podrobneje razpravlja v eni prihodnjih odborov'ih sej. Družba je priporočala razne prošnje svojih podružnic za podpore kakor tudi za dodelitev plemenske živine na mero-dajnih mestih. Razdelila je 330 kg ruskega lanenega semena, ki ji ga je dodelilo kmetijsko ministrstvo v svrho preizkušnje v Sloveniji. Oba velika župana sta tudi podprla družbeno akcijo za izvedbo preizkusov z izvirno avstrijsko pšenico in ržjo. Vloženih je bilo več prošenj za državne podpore, in sicer /.a kmetijski potovalni pouk, za kritje stroškov za „Kmetoval-ca", za gospodinjsko šolo in za družbene režijske stroške. Dosedaj je družba prejela od kmetijskega ministrstva 40.000 Din za kmetijsko-potovalni pouk. V planinski svet pokrajinske komisije za agrarne operacije je na njegovo željo družba imenovala kot svojega zastopnika družbenega tajnika. Po svojih zastopnikih se je družba udeleževala raznih zborovanj in sestankov, kmetijskih in drugih korporacij. kakor n. pr. sestanka mlekarskih interesentov in ustanovnega občnega zbora ..Mlekarskega društva" v Ljubljani, odborovih sej in občnega zbora konjerejskega odseka 1, oziroma ..Konjerejskega društva za ljubljansko oblast", posvetovanja pri velikem županu zaradi zastrupfjevanja poljskih miši, izrednega občnega zbora ..Zveze industrijcev", na katerem se je nastopilo proti zatiranju industrije v Sloveniji, ob kateri priliki je družbeni tajnik izrazil stališče kmetijstva v tem vprašanju. (Konec sledi.) VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba : Opozarjajo se tiačelnišlva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni družbenem glasilu z natan™o navedbo kraja, prostora in rasa Bled, v nedeljo, 16. maja 1926. ob treh popoldne v ..Blejskem domu"; Praukolovo, v nedeljo, 16. maja 1926. ob poldcvetih dopoldne v posvetovalnici posojilnice v ..Društvenem domu"; Homec, v nedeljo, 16. maja 1926. ob desetih dopoldne v ..Društvenem domu"; Javor, v nedeljo, 16. maja 1926. takoj po popoldanski službi božji v župnišču; Lom pri Tržiču, v nedeljo, 16. maja 1926. po jutranji sv. maši pri načelniku; Ribče-Hotič, na Binkoštni ponedeljek. 24. maja 1926, ob dveh popoldne pri Francu Cerarju v Verneku: Stari trg pri Rakeku, v nedeljo, 16. maja 1926. ob osmih zjutraj v Kmetski hranilnici in posojilnici v Starem trgu; Šenčur, v nedeljo. 1(>. maja 1926. ob treh popoldne pri načelniku, Šenčur 134; Šmarje pri Jelšah, na praznik, 29. junija 1920. ob devetih dopoldne v dvorani g. Habjana; Št. Jurij pod Kumom, v nedeljo, 16. maja 1926. ob sedmih zjutraj v „Društvenem domu"; Št. Pavel v Savinjski dolini in okolica, v nedeljo. 16. maja po rani sv. maši v občinski pisarni; Trbovlje, v nedeljo, 16. maja 1926. ob pol osmih zjutraj v osnovni šoli; Trzin, v nedeljo, 16. maja 1926 ob devetih dopoldne v ljudski šoli. Reklamacije! Poživljamo načelstva podružnic in druge ude, da opozorijo one kmetovalce, ki so plačali udnino za 1. 1926., pa ne dobijo ..Kmetovalca", ali j'm pa prihaja pod pogrešnim naslovom, naj to nemudoma sporočijo upravi ..Kmetovalca", da se take pomanjkljivosti čimprej urede. Opozarjamo tudi, da so prve številke letošnjega ..Kmetovalca" od 1. do 4. številke že pošle, torej jih udje, ki so pozneje plačali, ne morejo več dobiti. i rasti© v Cense »o navede «: In ¥ Mariboru* d!r «sr»{h.. Konji (prigon v Lj. 240, v M. 13): 1 d«.' dobrih konl.......... Voli in krave (prigon v Lj. 82, v Llubljant 4.0!» iio 14 (XX? Maribor M. glav): i žive teže I......................<|" I II . 10' — do :...... ................h« 0 do do glav): . 12 - 13 i ,. „ kravt, klobasarice . Teleta (prigon v Lj. 3, v M. t kg žive teže........ Prašiči (prigon v Lj. 409, v M. 208 glav): 1 «ouiai 6— 8 tednov stari .....'0 > I" 3>0 i ,. 3— 4 mesije ,. 1 ., 5- 7 . .. ...... 1 . 8—10 , ... : . enoletni ... i k2 žive teže. debeli . . 1 .. artve teže. debeli Kože: i komad konjske kota i ki goveje kože ! .. telečje koži j . prašič le kože . i gornjega nuja > . *3ena 1 ., slame Kurivo: ■ al3 trdih drv . < .. mehkih drv do —■- 17-50 do 40- 30- - do 40"- 40-- do 80 - 2 50 do 3"- 2-50 do V - _ 12-— do 16- 6)-- do —•- 62' do [6 50"- do -•— 44- do 48 36- —- 10-- do —• - 4 do 8 1 - do —• — - 75 d 1 25 350' do 36C- — 27j do 252-- 250-- do 280' - 200 - do —' - 230' do 250- 2C0'- do — • 22 T do 240' 250- do 275 do 300- - 200 - do 250- - 185-— do 195'— 175-- do 200- 280*— do 300'— 250-- do 275" i5T- 150 do 300- 350'- I50-- do 150-- 75 '.'o 25- 75-- do 80- 60 d 85 50-- 50"- do -•- 45 — do 50' - 160 do 150 do 180-- 75- do -■— 105- do 120,- Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mih. Rožanec. štev. 8. 1 oslinim plačami v gotovini. V Ljubljani, 30. aprila 1926. Leto XLIII. M Wšm. H s ji Blfil ffiSžfi/ JsK mmiM iS TOVALEC. Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Inserati (oznanila) se računajo po nastopnih cenah: »nserat na pol strani 600 Din, na strani 300 Din, na % strani 150 Din, na V,2 strani 100 Din, na '/a« strani 50 Din. Vsaka beseda v ,,Malih naznanilih" stane 50 para, najmanj pa skupaj 8 Din. r V)" Kmetovalci — udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju po-trebščin, ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so popolaoma neobvezne. Članom Kmetijske družbe iz Mariborske okolice se naznanja da so razne kmetijske potrebščine, kakor gnojil galic;), semena in stroji na zalogi tudi v Mariboru na Meljski cesti štev. 12, tik za kolodvorom, v lastni hiši Kmetijske družbe. Zglasite se osebno ali pišite na naslov: Skladišče Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska c. 12 (na dvorišču). Opozorilo! Kmetijska družba oddaja vse potrebščine načelno le proti povzetju oziroma gotovemu plačilu, ker jih mora sama tudi naprej plačati. Podružnice naj zato po možnosti nakažejo že ob naročanju potom poštnih položnic na čekovni urad št. 10.712. če se jim je "pa blago izjemoma proti računu poslalo, naj skrbijo za takojšnjo poravnavo. Deteljna, travna in druga semena. lucerna ■........97% „ 92% „ 26,- Din hmeljna lucerna......96% „ 85% „ 18,— mačji rep................16,— angleška ljulika......94% „ 85% „ 17,— laška ljulika.......95% „ 75-80% „ 17,— ovčja bilnica..............25.— Vreče iz jute kakor tudi poštna frankatura se posebej računa po lastnih stroških Lupine, seme najboljše zelene krme po Din 4 za 1 kg. Esparzeta, neoluščeno seme po Din 9 za 1 kg. Semenska pesa, Mamut in Eckendoriovka po Din 15.— za 1 kg. Izvirna francoska siva ajda za seme bo družbi tekom maja preko Trsta iz Francije došla. Kakovosti je po vzorcu in po poskusih na kalilniku boljše od lanskega semena. Cena bo okoli 4.50 Din za 1 kg. Naročniki naj do 15. maja prijavijo naro-čitve, ker je množina tega semena le majhna, se na poznejše prijave ne bo mogoče ozirati. Ometna pojila za spomladansko pojenje. Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskili naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene- Apneni dušik z 16 do 17% dušikom po Din 300.— za sto kg v vrečah po 100 kg, v pločevinastih posodah po Din 320 za sto kg. Za 1 ha 200 do 300 kg. Čilski soliter, na drobno po Din 5.25 za 1 kg, pri odjemu celih vrečah po Din 5.10, pri odjemu najmanj pol vagona po Din 5 za 1 kg Ljubljana, iz Maribora po Din 5.40-na drobno, po Din 5.25 v celili vrečah Kalijeva sol, 42% po uin 150,— za 100 kg. Za 1 ha 200 uo 300 kg, vreče po 50 kg stanejo 80.— Din z vrečo vred. Kajnit po 95.— Din za 100 kg. Kostni superiosiat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 140.— za 100 kg z vrečami. Za 1 ha 300 kg. Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 45 Din za 100 kg z vrečami vred. Rožena moka, izborno dušičuato gnojilo po Din 380.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 lia 200 do 300 kg. Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92,— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 500 kg. Pri celih vagonih po 92.— Din 100 kg franko na vsako postajo v Slovenji. Razklejena kostna moka, 26% fosforove kisline. 2%% dušika po Din 120.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Surova kostni> moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 110.— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Za 1 ha 100—400 kg. Thomasova žlindra po Din 140.— sto kilogramov. Na hektar se rabi 600 kg. pri odjemu vsaj pol vagona po Din 138 za 100 kg franko na vsako železniško postajo. Vrtna gnojila v primerni sestavi za zelinate, korenjske in stročnate rastline oddaja naša družba. Za 100 štirjaških metrov so potrebne sledeče množine teli mešanih gnojil, ki vsebujejo iosforovo kislino ter kalij. Čilskega solitra nismo mogli radi previsoke carine uvoziti. 1. Za zeljnate rastline solato in i paradižnike 8 kg in stane 1 kg 2.75 Din; 2. za spinačo in ku- marce 6 kg in stane 1 kg 2.75 Din; 3. za korenjske rastline, za krompir in čebulo 6 kg in stane 1 kg 2.50 Din; 4 za stročnate rastline (grah in fižol) 4 kg in stane 1 kg 2.25 Din. Krmila: „Elcema" — sredstvo proti metuljavosti pri goveji živini, ovcah, konjih in prašičih. Bolna odrastla živina dobi 10 gramov vsak dan, kot varstveno sredstvo 2—3 krat na teden po 10 gr, teleta, ovce, koze, žrebeta po 5 gramov na dan in glavo, jagneta in pujski po 1—2 grama. 1 kg te bakrove soli stane 30 Din. Kostač, moka za pokladanje živini po Din 14 za 1 kg Lanene tropine z 38/40% beljakovin in maščabo po Din 3.50 za 1 kg v vrečali po 55 kg. Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.-— kilogram, na drobno Din 5,— za kg. najmanj 5 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg na drobno Din 10,— za kg, najmanj 5 kg. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Arborin, drevesni karbolir.ej, sredstvo za pokončevanje drevesnih škodljivcev v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20.—. Po pošti se razpošiljajo samo v ročkah po 3 in pol kg po Din 50.—. Poštnina posebej. Arsokol (glej spis v štev. 5 „Ktnetovalca") svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk v steklenicah po 100 gr Din 20.— . Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, gra-šice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel iu se dobi v zaklopnicah po 50 gr Din 20, 100 gr Din 35. za Va kg Din 45, K kg Din 80. Antiklor (salojidin) po Din 5.— za 1 kg. Bakreno cedilo za vino. Patent Kovina, (tronožno) po Din 450.— za komad. Bosna pasta. Poživljamo vinogradnike, ki so svoječasno imeli dobrih uspehov s tem sredstvom zoper peronosporo, naj družbi takoj prijavijo potom svojih kmet. podružnic svoje naročitve, ker je družbi sedaj zopet nekaj te paste na razpolaganje po Din 6 franko Maribor. Dobi se v čebrili po 50 in 100 kg. Cepilna smola v škatljah po V8 kg Din 8.—, po X/A kg Din 16.—. Drevesne škropilnice za prevoz po Din 200. — za komad. Ebulioskope Vidal-Maligand po 500 Din za kompl. aparat. Eponit, vinski, po Din 65 za kg. Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 65.— za 1 kg. Gnojne vile s 4 roglji po 15.— Din za komad. Grozdni mlin ELA po Din 1030. Gumijeve cevi za trtne škropilnice in za škropljenje ze-lenjadnih vrtov (za priklop k vodovodni cevi) po 5 Din za 1 meter (izredno znižana cena). Gumijeve plošče po 5 Din komad. Gumijeve vezi po Din 160 za 1 kg. Gumijeve krogljice po 50 par komad. Hora aparate za zatiranje poljskih miši po Din 400.— za komad. Hora patrone po 12.— Din komad. „Jullien" sredstvo za čiščenje vina, za belo vino št. 1 in za rdeče vino št. 2 v zavitkih, Vt kg Din 30, po % kg Din 50, 1 kg Din 100. Karbokrimp, sredstvo za pokončevanje drevesnih škodljivcev v zaklopnicah po 3% kg po Din 45.—. Opozorimo na spis v „Kmetovalcu" 15. januarja 1926. Kurtakol, bakren preparat, sredstvo proti peronospori po Din 6.— za 1 kg (1 do lK> kg prahu na sto litrov vode, apna ni treba). Merilo za sode, novost patent Matievič po 126 Din za 2 ni zložljiv aparat. Modra galica jamčeno 98/99% po Din 7.80 za 1 kg. Natrijev bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg. Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš po Din 12.50 za kg v posodi kupca. Raiija extra Majunga po 13 Din za 1 kg. Ročni žveplalniki po Din 70.— komad. Salojidin (antiklor) po 5 Din za I kg. Sadni mlini po Din 1500.—. „Srgo" aparati iz Mannesmanove cevi rjave pleskani po Din 200 „Srgo" patroni po Din 7,— za komad. Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 3400.—. Škarje za trte št. 37a ali št. 45 po Din 26.—; št. 16 po Din 20.— za komad. Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju v zavitkih po pol kg 65 Din, po 1 kg 120 Din orig. zavitek. Trtne škropilnice, bakrene, sistema Verinorel po Din 500, sistema Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.— za komad. Uspulun — najuspešnejše, že dobro znano sredstvo za razkuženje vseh vrst semenja — je zopet na zalogi. Uspulun ie barvasti prah, ki se v vodi hitro razstopi in se dobiva pri Kmetijski družbi v škatljicah po 50 gramov za Din 12.50. 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92.—, 1 kg Din 170. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120 za kompletno garnituro v lesenem kartonu. Vinometri „WeinIaube" od tvrdke Weiss po Din 60,— za garnituro v okrogli škatlji. Vrtnarsko orodje orig. trvdke S. Kunde & sin: Cepilni noži za okulacijo in kapulacijo (glei spis v „Kmt-tovalcu" štev. 3) po Din 38.50, Din 58.75. Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25, Din 84.—; vrtni noži po Din 57.25. Din 67.75: vrtne in trtne škarje po Din 53.75. Žveplo v rinčicah za žveplanje sodov po 15 Din za I kg. Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4,— za I kg. z 3% galico po Din 4.25 za 1 kg. Žveplene trakove na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad. Razne kmetijske potrebščine: Brzoparilniki: „Alia" brzoparilnike pocinjene za 50 1 po Din 1180.—, za 65 1 po Din 1300.—. za 80 i po Din 1560.—, za 120 1 po um 1900.—, za 2001 po Din 2620. Ti brzoparilniki so pripoznano najboljšega in najnovejšega sistema ter priporočamo interesentom naj si te stroje ogledajo- G rablje železne. 10 zobne po Din 9.— ; 12 zobne po Din 11.—; 14 zobne po Din 13.— ; 16 zobne po Din 15 za komad. Gumijevi seski z premerom 20 mm po Din 20 komad, seski št. 8181 a iz rdečega patent gumija 40 mm prečnikom in 135 mm dolgost po 30 Din komad. Heidovi (izvirni) trijerji (čistilniki) znamka II.. razred II. po Din 3600.—. Kultivatorje (ročne) po 18, 20 in 25 Din komad. Mlečne cevi št. 3561 po Din 7.—. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—. Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnice po 101 po 90 Din, lesene grabljice po 15 Din. klini za vrvico po 3.— Din Na zalogi so zopet škropilnice „FIora", ki star,« Din 350,— za komad, lopate za štihanje po 23 Din komad. Pasti za voluharje po 10 Din komad. Peresa k vrtnim škarjem po 1 Din komad. Pinje Alfa Separator št. 9 po 760 Din. Posnemalnik „Titan" od danske tvrdke ..Aktieselkabs-Titan" Kobenhavn L za 150 1 po Din 2500.—. Na željo nekaterih mlekarn si je Kmetijska družba naLv vila tudi zelo priljubljene ročne posnemainike znane švedskt-znamke „Baltic", ki jih oddaja po sledečih tvorniških cenai na uro 35 1 posnemajoč ..Baltic" posnemalnik H : F za gospodinjstva Din 620. M : O za 60 1 Din 1260, za 130 I K : 2 za kmetije 4-7 krav Din 1900 ali isti stroi s podstavkom Din 2950. Požiralnikove cevi za teleta Din 160, za goved po Din 350.—. »Ptičji strah" strašilo proti vranam, škorcem, vrabcem !. dr. škodljivcem v vinogradih, koruznjakih in na polju. Vsebuje 20 strelov, ki enkrat užgani počijo vsake pol ure. Komad stane Din 20 — Ročno sejalico po Din 210.— komad. Slainorcznice 10 col. teg. od 6 mm do 48 mm, komad Din 1050. Sirišče. Mlekarnam priporočamo namesto telečjih želodcev ali drugih sredstev za napravo sira sirišče po navodilih dr. Mor. Blumenthala. Dobi se v pločevinastih puščicah po po 25 gr po Din 10. 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110,, 500 gr po Din 180. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970,— Din. 120 cm po 1025,— Din, 290/420 po 1120,— Din. Telečji napajalniki po Din 100.— Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 12 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din z ambaiažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din. Trokarji za goved po Din 100.—. Trokarji za teleta in ovce po Din 70.—. Žitni čistilniki manjši z 7 sitami po 1400,— Din. večji z 10 sitami po Din 1600.—. Poljedei>ki stroji. Piti KI: Univerzalni plug D7 MN po Din 1150. Univerzalni plug D6 MN s kratko desko po Din 850. Univerzalni plug ESB5 po Din 920 Univerzalni plug D5 MNR po Din 780. Obračalni plug UW5 po Din 1040. Obračalni plug UW4 po Din 920. Podzemeljski plug po Din 400. Plužni trupi (glave) URB4 7. rez. nožem po Din 17* Okopalnik 114 po Din 315. Osipalniki kompletni po Din 780. Osipalnik HSE po Din 310. Osipalnik HZL po Din 700, manjši po Din 350 Brane: Njivska brana Z3 po Din 700. Njivska brana SK2 po Din 700. Travniška brana A,3 in A4 po Din 700. Travniški skarifikator „Darius" 14 po Din 2160. Seialni stroj Jsaria" širok 1.25, vrst 11, Din 50>H) Krave, k i se ne obrej e ali zvilejo, so večkrat na nalezljivem katarju nožnice bolne. Nad ?>00 krav je bilo z „Bisulinom" s popolnim uspehom ozdravljenih. „Bistilin" je pomagal v preko 1000 slučajih. Le na živino-zdravniško odredbo. H. TROMMSDORFF, Chem. Fabrik Aachen (Nemčija). V zalogi pri: „Lykos" Mr. K. Vottk, v Zagrebu, llica štev. 119. SO letno izkušnja v čebelarstvu! Kakor v preteklih letih se dobijo od 1. aprila do konca oktobra odbrane matice najčistejše italjanske pasme pri: LUC10 PilGLlil, Castel S. Pietro (Emilia-ltalia) ki jih sam s posebno skrbnostjo vzgaja in vsako leto z novimi čebelami pomlaja, katere dobiva izd ljnih krajev, da prepreči krvno sorodnost pasme, radi oslabelosti čebel. Na željo pašlje tvrdka katalog brezplačno Mala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati 50 para v denarju ali znamkali, najmanj pa skupaj Din 8.—, si-er se naznanila ne objavijo. — Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Priporočamo sledeča zdravila: Hočevar>eva arornatična žele-znata tinktura zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Pol litra stekl. 20 Din. Za uspešno zdravljenje je porabiti 3 steklenice. Lecithtn krogljice z železom. Za živčno oslabele, nervozne in od duševnega in telesnega dela izmučene. Škatlja 24 Din. Protimski cvet. Preizkušeno mazilo zoper revma-uzem in trgan e. Steklenica 14 Din. Prsni sok in prsni čaj. Zoper kašelj in bolečine v prsih. 16 Din. Za živino: BosuEin svečice, zoper sramnično vnetje ter jalovost krav in telic. Z /ivinozdravniškim navo dilem Ho Din, SadB?karjev zdravilni prašek zoper obolenje pra- * sičev. Izborno preizkušen pri boleznih na prebavilih, zaprtju in rdečici. Z živinozdravni-škin opisom rdečice 12 Din. 10 zavojev 100 dinarjev. Hesatrin uniči takoj vse uši in bolhe pri doinačil. živalih. Tuba z navodilom 8 Din. Za vse le izdelke zahvale na razpolago. V zalogi vsa druga zdravila za -ljudi in za živino. Iz-Je)u}e in razpošilja z navodili samo: Lekarna Mr. STANKO HOČEVAR, Vrhnika %. 72 Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani se pred vojno Iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 350 milijonov kron. Jajca za valenje od štajerskih in sulmdolskih kokoši se Uoln o vedno pri F. Greiner, Maribor, Gosposka ul. 2. 159 Absolvent kmetijske šole želi primerno mesto kot praktikant. Sprejme službo tudi izven Slovenije. Vstop t a k rs j! Ponudbe na upravo ,,Kmetovalca" pod štev. 15N. Mlečni separator ..Alfa" Viola 3, malo rabljen, dalje: pinjo za surovo maslo in druge k temu spadajoče predmete piodam za Din 1700. Martin Herga, Sv. Lenart, pošta Velika Nedelja. 157 Dva plemenska bika eden simodoiske pasme in eden pšeuičile barve po IS mesecev stara sta na prodaj pri Valentin Babnik. Zg. Šiška 32. p. Ljubljana Vil. 156 Zvesta služkinja začetnica, okoli 19 let starti, poštena, snažna m zdrava se sprejme takoj v stalno dobro zasebno službo v Ljubljani. Ponudbi je priložiti sliko in potrdilo o poš.enosti ter takoj poslati na Upravo ..Kmetovalca" v Ljubljani, Turjaški trs 3. Ič;! Lep montafonski bik 13 mesecev star, od izvrstne mlekarice in jajca za valjenje od Radvanjskih kokoši po 4 Din komad in od Rouenskilt rac. ima na prodaj: Oskrh-ništvo Radvanje pri Mariboru. 149 Kosilni stroj „Dering" veliki, popolnoma v dobrem stanju z žetveno napravo zamenjam za manjšega iste vrste (z ah brez žetvene naprave) eventuelno ga tudi prodam. Prodam tudi psa, eno teto starega, volčje pasme, dober čuvaj. Rok Kunovar, Dravlje št. 42, p. Št. Vid nad Ljubljano. 152 Nevednost je čisto vir mnogemu trpljenju. Ali danes so že povsod razširjeni časopisi in so oni idealno sredstvo za razširjanje pro-svete in vede. Tudi mi si prizadevamo našim čitateljem vedno služiti z dobrim nasvetom. Pri prehlajenju, ki sedaj tako lahko nastopi in pri vedno pogostejših revmatičnih bolečinah bi Vas hoteli spomniti na že 27 let priljubljeno in preizkušeno domače sredstvo in kosmetikum: Fellerjev blagodišeči ,,Flsa- Posamezna steklenica Elzafluida se dobi v lekarn flujd". Kot mazilo zoper revmatične bolečine in v vseh slučajih, kjer je drgnenje potrebno, hitro deluje. Odpravlja nahod, dela neobčutljivim za hladni zrak, je enako dober za oči, ušesa, zobe in glavo, vrat in usta. Od znotraj in od zunaj je močnejši in brzega delovanja kot francosko žganje. 0 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 specijalni steklenici za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic za 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju aH proti naprej vposlanein denarju lekarnar Evgen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg ,333. Hrvatska. ah in sorodnih trgovinah po znižani ceni za 9 Din. Kunci, domači zajci, modri dunajski velikani ali srebrni kunci čis:e pasme se kupijo. Ponudbe /. navedbo starosti in čenč na upravni.šrvo ..Kmetovalca". 100 Slamoreznica dobro ohranjena se kupi! Naslov pove upravništvo ..Kmetovalca". 153 Žrnderšičeve panje obljudene in prazne in modern čebelnjak, ima na prodaj A. Mrkun, Homec, p. Radomlje. 154 Kupim 2 mladi dobri molzni kravi. Ponudbe na naslov: V. Lovrenčič, Videm ob Savi. 151 Zlatnike 10 kronske plačam po 100 iu 20 kronske po 200 dinarjev. Večje množine boljše. Naslov: Poštni predal 6, Prevalje. KMETOVALCI! Zvišajte pridelek svojega posestva z umnim obdelovanjem zemlje in uporabljajte sredstva za varstvo rastlin z označbo „KAŠTEL"! Sulfarol Arsola Thanol ..PROGRES* { je v vodi topljivo žveplo in najboljše sredstvo za zatiranje trsne plesnobe: OJIDIJA, PLESNI na vrtnicah. jabolkah, kumarah i. t. d. 1 kg Stilfarola odgovarja 50 kg žvepla. 1 kg Sulfarola stane Din 40"—. je v vodi topljivi arzen in in služi za pokončavanje GROZDNEGA MOLJA, BOLH NA REPI, GOSENIC, in vseh škodljivcev ki grizejo zelene rastlinske dele. 1 kg stane Din 44"—. sredstvo za uničevanje LISTNIH UŠI in KRVAVIH UŠI. Razentega imamo v zalogi izvrstna sredstva za pokoncavanje LISTNE UŠI NA HMELJU. Vsa pojasnila in navodila o uporabi podaja brezplačno proizvajatelj JfljTEL" D- P KARLOVAC in glavna prodaja '"K. D. ZAGREB Poštni predal 104. Enonadstropna hiša v Ljubljani na prodaj!!! Z šestimi stanovanji, dvoriščem in vrtom. Usodna za vsako obrt, v sredini mesta, blizu Mestnega Doma. Cena primerna, zlasti za Ame-Jikanca za preselitev v Ljubljano. Več pove upravništvo ,,Kmetovalca". 115 Važno za kmete u okolice Maribora! Najboljše zamenjate oljno seme (bučne jederce) za olje ali pustite preuati v tovarni bučnega olja I. Hochniuller v Mariboru, Pod mostom št. 7 (južna stran Drave). Priporočam prav po ceni tudi redilne mastne otrobe, ki vsebujejo 11.G odstotkov surove tolšče in 30.4 odstotkov dušična i ih snovi, torej skupaj 48 odstotkov čistili redilnilt snovi, nadalje oljno pogačo 0>rgo) z 69 odstotkov redilnimi snovi. 113 Železna korita pregibijiva na omrežju za svinjake, železna okna in štedilnike! ..Peči za kurjavo z žaganjem". Razpošilja od tukajšnje postaje najcenejše: „Del.iv-nica železnih konstrukcij" Malenšek, Bohinjska bistrica. 5o „Jullienovo" čistilo za hitro in uspešno čiščenje vina. Vporabljajte to sredstvo vestno in ob vsak: potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prave cene ter ga vsakdo zavrže! Vporaba je enostavna. Preprodajalci zahtevajte špecijelne ponudbe, ('.lavna zaloga: Droge-rija ,,SANITAS", CL.je in Ljubljana. 348 Motna vina čistiti in trpka, ter prekisla omiliti je zelo enostavno! Na zalogi imamo špeciielno francosko želatino ..Lainč" tvrdke Clerment & Ouigaard. Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte cene! Glavna zaloga: Drogerija „Sanitas", Celje in Ljubljana. ..Krosna" tkalnica domačega platna v Ljubljani, Zrinjskega cesta 0 izdeluje najmočnejše domače platno, zamenjava tako platno za predivo, sprejema prejo v tkanje ter ima v zalogi kmečko platno za rjuhe. Naročajte dobro domače blago! 38 Kmetovalci pozor! Preureditev gospodarskih strojev (mlatilnice itd. iz ročnega pogona ali na vitelj) na motorni pogon izvršuje, kakor tudi vsa popravila gospodarskih strojev. Strojno stavbena delavnica Josip Šiška v Kranju, Glavni trg 115. 134 Prodam 1000 litrov jabolčnika po 3 Din. I kosilnico Cor-mick za I konja 2500 Din, in 300 litrov dobrega sadnega oeta po 2.50 Din. Ponudbe pošljite na Fr. Malasek, Grm. Novomesto. 1,39 »Brezalkoholna Produkcija" Ljubljana. Polianski nasip 10/39 pošlje vsakemu naročniku ,,Kmetovalca" zanimiv cenik brezlačno! Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! 148 Najboljše dušlčnato gnojilo za vse zemlje in vse rastline je Čilski soliter ki se ga dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani Njegova poraba je priprosta, učinek pa hiter in gotov. Vsebuje rastlinsko hranilo dušik, ki največkrat primanjkuje našim zemljam Vsa potrebna pojasnila in tiskana navodila o pravil i porabi tega in drugih umetnih gnojil, o umnem obdelovanju zemlje podaja na pismena vprašanja brezplačno. Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra Ljubljana, Gruberjeva nabrežje štev. 16. Okrog 500 kg sem. krompirja vrsta ..Jubel" kg po Din 1.51! ima i -roditi: Ivan Pri.atji1, Št. Janž (Dolenjsko). i .si Lepa krava siniodolka za četrto tele 9 mesecev breja ali pa krava po teletu ie na prodai tir; Franc Vrtačnlkn; Vi;. 44. 145 Velika stavbna parcela fitJOO kvadratnih metrov pod Rožnikom pri Ljubljani se proda po nizki ceni ali odda vrtnarju za kmetijsko obdelovanje v najem. Vprašati je Poštni predal št. 1.15 Ljubljana pod značko ..Parcela". 143 la KNOGH - JERMENA ZA POGON vedno na skladišču A. LAMPRET Ljubljana, Dunajska cesta 22 Telefon 247. Kmečki punt » « Pravkar je izšla ta krasna povesi hrvatskega romanopisca A. Senoa v lepem slovenskem prevodu cfr. Joža Glonarja. — Cena broširane Din 25"— ; vezane Din 30 — brez poštnine V naši založbi so izšle doslej še sledeče zabavne in poučne knjige: Ronina povest. Nemško ncyilld, spisal G. Keller, poslovenil dr. Joža Glonar. Cena Din 5 — Občinsko dete čka. Srbsko spisal Brani-slav Nušie. Poslovenil Cv. Golar. Cena Din 15" — . Zeleni kader dni našega narodnega osvobajanja. Spisal Ivan Zoreč. Cena Din 14 —. Povest oRobinsonu z risbami v barvah. Za mladino v angleščini spisala K. Fitzgerald. V slovenščino preložil Bog. Vdo-vič Cena Din 15'—; vezani izvod Din 10 Politika in zgodovina. Nekoliko odgovorov na dnevn i vprašanja. Spisal dr. Dragotin Lončar. Cena Din 15' -. Vse tu navedene knjige se dobe po vseh slov. knjigarnah. Naročajo se lahko tudi pri podpisanem založniku Tiskarna in litografija J. Blasnika "asl- <*• d- Ljubljana, Breg št, 12.