Sploine vestl. OBČNI ZBOR SLOV. ŠOLSKE MATICE se vrši rna ivelikonočno isredo, dne 4. aprila t. 1., z začetikom ob ipol enajsti uri dcpoldne v I. mestni deški osnovni šoli na Ledini v Ljubljani. SpoTed: 1. Čitanje zapiisnika zad* njcga občnega zbora. 2. Poročila društvenih funkcijoinarjev. 3 Pcročilo pregledinikov. 4. Volitve. 5. Shičajnosti. — Ker je občni zbor sfclapčen o'b vsakcm števi.lu članov, je želeti Itočne udeležbe. — Udeležite se občnega zbcra Slovena ske Šolske Matice! Vse članstvo, ki je na zborovanjih okrajmih učiteljslkih društev iz« ražalo svoje želje igllede Šlavomske Šoliske Matice opozarjamo>, da ima sedaj na občnem zboru pTiiiko iz^nesti svoje želje in predloge. Letos se voli tudi mova uprava za tri leta ter je sedaj prilika, da se uveljavijo vsi oni, ki se zanimajo za šolsko reformo, maderne pedagoške proibleme in s tem pomagajo zibuditi tozadevno delo pri nas iz letargije ter ga or^ ganizirati, kakor to Eahtevajo novi časi in novc razmere. — Kako kaže naša akcija z »Mladinsko Matico«? Vobče fprav lapo. Ponekod celo nad pričakovanje. Le redlke so šole, ki se še niso zdramile. Po vsej pTiliki stoji, da nam je 10.000 naročhikov že zagotovljenih. Po= čakati pa moramo še, da poteče rok za na= biranje (15 april), ipotem bomo pokazali v številkah, Ikako smo, koiliko nas je in odkod. Z mnogih šol dobivaimo nakinadmih naročil. Tako je prav! Zlasti so se postavile mekatere enorazrednice! Čas!t jim! Tako bi bilo lahko povsod, ko ibi se tovariši(ice) me zadoivoljili s tem, da so storili že dovoij, ako so raz^ pečali samo tiste bloke, ki smo jih ponudili. Zdaj jc še čas, da se popravi, kar je zamiu^ jenega. Ne nehajte prej, doi.der ne ziganete poslednjega omahljivca! Imejte pr&d očmi: Čim več naročnikov, tem boljše im lepše bo> do knjige. In še to: Kinjig me boimo tiskali dosti več, nego bo .naročnikov. Kaisneje jih 'bo 'torej prav težko dobiti; seveda tudi za mnogo višjo ceno, nego je sedanja naraonina. Upravitelji, naročite za šolske knjižnice po vcč izvodov! Pošljite čimprej naročilnice in dcnar, da iahko doiločimo približno naklado! — Seja širjega sosveta pov. UJU se vrši glasom sklepa ožjega sosveta v nedeljo, dne 15. aiprila t. 1. v Mariboru. — Seja šolskosupravnega odseka UJU — paverjeniištvo Ljubljana bo v sofooto, dne 31. marca t. 1. oib 15. v iprostorih ipoverjeništva.  Pedagoški teden v Berlinu. Ko sem v zadnjem »Tovarišu« preč:'tal program pred^ stoječega učiteljskoga kongresa v Ber.inu, sem doznal, da je v bistvu tak, kakoršen je vsako* lcten točaj za inozemce. Ker se počitniških tečajev udeleže tudi tovariši z viseh krajev sveta, je vsak tak 'tečaj skoraj tudi svetovni pcd. kongres. Ker scm se teh tečajcv že trU krat 'udeleži!, poznam poslovainje povodom takih prireditev. Veliko ti hočejo nuditi, zgo= di pa se lahko, da si inc izbereš glcde hospi^ tacij po raznovrstnih šolah pravih tiipov šol Mnenja sem, da je na mestu, da opolziOirim v Bcnlin nameravajoče tovariše na obisk pri sledečih gospodih: 1. Rektor Schmidt, Pfa'z* burgerstrasse, Wilmcnsdorf. V isedanjeim vr= venju si je ta zbral srednjo, dobro premiš« ljcno ipot, kar je uvaževanja vredmo. 2. To'va= riš Pirner, ^VflmistraBse 217, osnovna šola. Pri njem imaš priiiiko sc?znaniti sl' z najnovejšimi mctodami v risajnju. Nekaj posebnega. 3. Rek* tor Jenssen. Poizkusna šola. Umetnišika vzgo= ja. Učno snov izbira mladjna sama. Tu vidiš učitelja=umetaika, ki te bo zadivil in katerega ne moreš ipozabiti. 4. Rektor Giefieler, Berg^ marrstraisise 60 Njegova posclbnost je, »govo* roči zbor«, Sprechchor. Ne zamenjati z pbor^ nim govoremjem, Chorspreche.n. iPri tem se vrši dinamslka ojačitev govorjemja, pri igovo= rečem zboru pa pride skuipncstno čuvstvo do izraza. Ta zbor je inetkaj najnovejšega, pri nas še nckaj popolnoma inepoznanega, a je velikega pomena za razne prireditve. Ne opu« sti seznainitve s tem rnikdo. 5. Rektor Kar» stiidt, Schonhamseraile 166 K in pri njem slu« žeči tovariš Jonke, imata posefone metode v računstvu, narodnem gospodarstvu in tehniki, sicer pa se držita srednje poti. Sta- zanimiva. Slednji še posebej s isvojim šolskim muzejem, ki ti da pobudo rza tako delovanje. 6. Rektor Fric Kansem Poizkusna šola. Gotova skupima našega tovariševstva ga smatra za zelo aktu* alnega. Prev&č navduševanja skoraj. V Ber« linu se boš pTepričal, da so njegove ideje itežko uresničljive in kritika tovarišev z raz« nih krajev, ki si bodo njegovo šolo ogledali, bo negativna. Z glavonc moremo skoziizid.— Udeležence apozarjam istočasno ma g. F. J. Niemana, vcdjo inozemskega oddelika cen« tralnega instituta, ki rnamerava vo<diti v pred^ stoječih Binkoštih ekskurzijo pedagogov v Slovenijo. Tu bi tudi radi predavali, a žele, da jih UJU v to pooblasti oziroma povabi. Naj se jtej želji naše ipoverjeništvo odzove in ,pooiblasti tovariše, da to povabilo izvrše. To* variši srečno pot. Obilo uspeha. v Munchnu pa ne polzabite na »Deutsches Museum«, ker kaj takega ne vidimo ina celem svetu. Leo P. — Odobreni krediti za izplačila pokojnin in zaostankorv po parti.ii 55. Na konou pro? račumskega leta 1927./28. so se izikazali kre= diti za plače držaivinim uslužbencem, predvscm pa upolkojencem premajhni. Ministrski isvet je odoibTil norve kredite, s katerkni so bila izpi^ačila za marc omogočena itn so se trudi v redu izvršila. Poleg kredita za redee po* kojnine, na račun kate:roga se teplaoujejo tudi pokojniine prevCdonih kromskih upokojencev, je odobren nalkmadni krcdiit 2 imilijoina di= narjev za izplačilo dvomesečnih prejemkcv kot pomoč druižiinam ummlih državnih usluž« bencev v smislu čl. 124. uradnišikega zakona. Nadalje je odobren kredit 20 milijoinov di= narjev za izplačanje zaostaiih terjatev iz iprejšnjih let in to 'V prvi vrsti za inakazilo ineiz^pJačanih pokojinin. Ti krediti ne zapa= dejo koncem proračunsikega leta in se smejo ¦vršiti iziplačila ina raiou>n iistih do konca av^ gusta. — Predsednik UJU pri pnosvetnem mis nistru. Ker so predložerni novi amandmani za finančni zakon za 1. 1928./29. je pTO&:J g. Petrovič, predsednik UJU dne 18. marca za siprejem pri prosivotncm ministru in ga na» prosil, da bi iprišla v amandmane tudi določ= •ba gledc ukiinitve Idiisciiplinisike «redbe, o pra* vici ona ipolno ipokojmino po 32 službenih lc« ttih -in tudi doibčba glede učiteljske stalnosti. G. minister je izjavdl, da to ei bilo predlo; ženo miinistrslkeimiu isvotu, a ine moTida radi tega, ker je ibil kdo p:rati temu, temveč, Iker pozditivno ve, da ibo izakon o rnarodnih šolah ipredlložon Narcdni skiuipšoini in v tem za= konai je vise gornje zapopade.no in bode s tem tudi uzakomjeno. — Z ozirom na razburjenje med enim delom učiteljstva Dol. lendavskega sreza, ki ga je izvai članeii »Neznosnic razmcre za uči« teljstvo ob meji in v Prekmurju« izjavljam, da sem spisai članek iz ozirom na razne do^ pise in zadevno razpravo na poziv ožjega sos sveta pov. v Ljubljani jaz in odgovarjam za vso visebino sam. Vsakomur in tudi javinosti sem pripravljen vsak omenjeni slučaj neiz^ podbitno dokazati, če ibo v čast gotovim lju= dcm, jc pa drugo vprašanje! — V Ljuibljani, 24. marca 1928. — Giril Hočevar. — Z. L., učenec osnovne šole v C; pres mestitev v 6. razred. Te dni so prejcla šolska upraviteljstva dopis velikega žuipanstva, od» nosno sreiskih poglavarstev, s katerim smo pomaiknjeni učitelji zopet eno sitopnjo nazaj. Načelno, kakor tudi sipecielno v tem shičaju je tako postopanje pcpolnoma napačno. Na» čelno: Edinole učiteljistvo pozna učcnce svoje šoie tako dobro, da moTe popolmoma pra« vilno ipresoditi njihovo sposobnost. Najslabši učitelj bo svojcga učenca bolje poznal, kot nadzornik, !ki enkrat obišče šolo v letu, pa če tudi je zadnji dosegel rdkord v spoznava= nju otroške duše. In končno zelo dvomimo, če se s takim postopanjem od strani višjih šolskih oblasti učiteljev uglcd veča? Samo slppo orodje v roikah drugih pa res inočemo biti. Naj se raje postavijo v šo.o gramoforni... Specielno: Stari reipetent, učenec torej, ki je len in rnemaren, ki tako malo zna, da je spo* saben le za 3. raizred, sme naenkrat >ne v 4. in tudi ne v 5., ampak kar v 6. razred. Za* kaj? Ker je »moraLno skrajmo pokrvarjen«. Torej ta njegova lastaost, da je moralno zelo pokvarjen, miu daje nadomestilo za neznanje, da sme kljub temu v 6. razred? Ali pa je moTda 6. razrad »refugium peccatorum«, ka? mor spadajo morallno pokvarjeni učenci? Ne prvo, ne drugo ni res. Če je L. Z. moralno silno pakvarjan, bo ravno tako slabo vplival na svoje součonce v .6., kakor je v 3. razredu. V tcm slučaju je edi'no=le izlklljučitev učenca primerna in po+rebna. — J. — Odboir za ztbližanje jugoslovenskega, čehoslavaškega in poljskega učiteljstva je bil csnovan dne 20. t. m. Ta odbor je osnovan v svrho pospeševanja tesnejših zvez in skups nega dela vseslovenskega učiteljstva. V od* bor so izvoljeni: Vlada K. Petroviič, Milan L. Popovič, Vujica Petkovič, Bisenija Lukička, Živojin Dordevič, Tik, N. Kostič, Alleksije Durčič in Diušan M. Prica. — Pretres zakona o narodnih šolah. Zakon o nar^odnih šolah, ki bo veljaven za 'vso državo, je predelavala v prosvetnem ministr? stvu posebna komisija, ki pa je sedaj doko<n* čala svoje de!o in oddala zakon v definitivm izdelavi prosvetnemu ministru, ki ga ibo te dni predložil narodni skupščini v odoibritev. V komisiji je sodeloval tov. P. Plere. — Za urednikovgea pomočnika »Narodne Prosvete« je imencval Izvršni odbor tov. Dušana Prica, učitelja v Beogradu, ki je do« deljen prosvetnemu ministrstv>u in ki je že prej sodeloval pri listu. ' — Glavni prosvetni svet jc začel z raz= piraTlljanjem o inovem osniultku uonega načnta za siredmje šole, kd ga je izdeala specijalna komisija prcsvetnega mrndstrstva. S tem na^ črtoim je predvidena unifiKacija uonega na= črta, ki je billa izvTŠena do sedaj le do petega razreda gimnazije in realke. — Samovoljno podaljšanje dopusiov. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, v ka« terem ponovno opozarja učiteljstvo na težke posledice samovoljncga podaljševanja dopu» stov in na že prej izdane tozadevne naredbe. Druga točka tega odloka pravi: Ako bi se dogodil slučaj, da kaka učna oseba tcžko zboli izven službenega kraja, je njena dolž= nost javiti to potom lokalne š'Oiske oblasti na pristojno prosvetno oblast in prositi za odo< britev bolovanja. Ako bi pa kdo postopal v nasprotncm smislu, se bo smatralo, da je zapiustil službo in bo na podlagi tega po čl. 133., točki 7. uradniškega zakona odpuščen iz službe. — Za službena mesta v mestih. iProsvet* ni svet je rcšil 22. fdbruarja na vprašanje ministrstva prosvete, da mora imeti vsak pro= silec za Beograd 9 službenih let, za oblastna mesta 6, a za manjša mesta 3 službena leta. — f Ljudmila Gabrškova. V ponedeljeic z^večer je po kratki bolezni umrila v Ljubljani tov. Ljudmi'a Gabrškova. Službovala je že cclih deset let v Mostah prd Ljuibljani. V zad^ njem času si je nakopala pljučnico, ki ji je v kratkem času pretrga:a nit še mladega živ* Ijenja. — Z injemo smrtjo je močno prizadeta družina Gabrškova Pokojnica je hči višjega šolskega nadlzornika v pokoju g. Frana Ga= birška in sestra naših tovarišic Vide in Zlate. Šola v M'ostah je izgubila marljivo učiteljico, a družina doibro hčerko in sestro. — Priza^ deti družini naše inajiskrenejše sožalje! — Tragična smrt. V Beogradu je umrl tov. C i r i 1 P i v k , ki se je nahajal v telovad* ncm tečaju Pri te ovadibi mu je počil srčni žakljič, čemur je izaradi prepozne odpcmoči podlegei. — Živanovičeva knjiga »Naiifci o veri«, zaradi katere je bilo mnogo raziburjenja med upravitelji, ni obvezna. Priporočena jc le pra« voslavnim šolam, ni ipa miTiistrstvo odredilo, da se ta knjiga mora inaro'čiti od katcreko!i šolc. — Kako Čehi upoštevajo svoje narodne noše in kako pri nas. Cehoslovašlko ministr« stvo je te dni razposlalo po naših šolah brezs plačno' štiri krasne veliike koorirane slike TiaTodnih noš kot dar za učilo. Pri nas imamo prof. Sičevo zbirko narodnih noš, izdeilanih od priznanega umetnika akad. slikarja Gas sparija. Te slike bi moraie viseti kot učilo po hodnikih v vsaki šo-li. In kaj je storila ob« last pri nas za propagando narodnih noš? Ni jih poslaila na Češko, a tudi ne nabavila za našc šo!e, čeprav dot>ijo šole dam za dnem na= ročila za obvezno naročitev ralzmih knjig, ki ležc potem v omarah. Doibro bi bilo, da bi (posvetili razinim dbvezinim in ne&bveznim ipriiporočilom za šolc malo pozonnosti naši poslanci. — Usposobljenostni izpiti v pomlad ters minu v Mariboru v letu 1928 Z ozirom na dejistvo, da nekateri kandidatje(inje) do 11. aiprila t. 1. še nimajo potrebne službcne dobe, da bi se mog'i javiti k izipitu že v tem ter= minu, se začetdk izipitov preloži na 2. maj t. 1. Prošnje komisiji do 20. aprila! Vse dru= go je na črrni deski državnega moškega uči« •telji.šča. — Črnilo se v ogromnih množinah pre= taka izpod pereis učiteljstva irn šolske dece. Vsaka kapljica naj bi maše članistvo opo'zo= rila, da ni prav zavedno, iče ne opazi na tint« nilku firme, ki priznava D™štvu za zgradbo Učite^jskega konvikta 20% provizijo. Na= slov na naročila: »Ides«, Kranj. Ne kupujte ei-rstraktov vn 'tinte v trgovinah, ker ima dru= štvo U. K. pogodbo lc s tovarmo! — J. L. — Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC. ki jo toplo priporoča* mo. — Enako naj se tovarišice in tovariši oziraju pri nakupu in naročilih na tvrdke ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«. — Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse= buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UCIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri« like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škodc. — Več sto enoletnih hruševih divjakov, godnih za okulacijo, ima še vedno na prodaj centralni šotekd vrt v Ljubljand. — UPRAVA »ZVONČKA« išče 1. in 2. številko »Zvončka« letnika 1926./27. in 1927./28. proti odplačilu. Kdor ju lahko po« greša — naj ju pošlje na upravo UJU — Ljubljana.