Št. 46 (15.490) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1 Cflfl lin POŠTNINA PLAĆANA V G0T0VH IOUU UK spb). IN ABB. POST. GR. 1/50% CISALPINA GESTIONI investicijski skladi pri BC1KB BANCA Dl CREOiTO 01 tr,este TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TOREK 27. FEBRUARJA 1996 I Konvoj Nata za pomoč 1 Srbom pri izseljevanju SARAJEVO - Srbi se Se naprej iz- vomjaki srbske vojske. V VogoSCo - pr-seljujejo iz predmestij Sarajeva, ki bodo vo predmestje, ki ga nadzirajo policisti 20. marca prešla pod nadzor federacije federacije - se življenje kljub srbskemu BiH. Enote Nata so organizirale pose- eksodosu sicer vrača, saj se na svoje do-ben konvoj za pomoč Srbom pri izselje- move vračajo Muslimani in Hrvati, ki vanju. Omenjenemu konvoju, za kate- so pred štirimi leti zbežali pred srbsko rega se je Nato odločil po tem, ko se je vojsko.Evropski upravitelj Mostarja neorganizirani beg Srbov sprevrgel v Hans Koschnick pa je včeraj v Bruslju kaotično zapuščanje sarajevskih pred- na sestanku EU sporočil, da za pomesti j, se bodo priključili tudi to- daljšanje mandata ni več na voljo. 1 Tretji občni zbor I Agrarne skupnosti Skoraj 250 predstavnikov srenjskih in jusarskih odborov od dolinske do devinsko-nabrežinske občine in številni ugledni gostje so se v nedeljo udeležili rednega občnega zbora Agrarne skupnosti za tržaško pokrajino, ki je bilo v dvorini gledališča Prešeren v Boljuncu. Občni zbor je bil priložnost za poglobljeno razpravo o vlogi in pomenu zgodovinskih krajevnih uprav skupnega lastništva v okviru italijanske zakonodaje. Na 5. strani iZRAEL / PERES PO SAMOMORILSKIH NEDELJSKIH ATENTATIH Arafat naj prepove in razoroži Hamas JERUZALEM - Dan po terorističnem atentatu, v katerem sta dva samomorilska pripadnika islamskega gibanja Hamas v Jeruzalemu in v Aškelonu ubila 25 ljudi, je izraelski premier Simon Peres med svojim govorom v knesetu odločno zahteval, naj Jaser Arafat razoroži ha-masovce in naj prepove njihovo gibanje. Peres je jasno povedal, da je Izrael v svoji zgodovini premagal številne arabske armade, tako da mu bo uspelo zrušiti tudi to morilsko organizacijo. Z izjemo enega poslanca židovske desnice, ki je žolčno napadel Peresa, je ostala opozicija poskušala dokazati enotnost države v teh tragičnih trenutkih in je kritike na račun premie-rove politike odložila na kasnejši čas. V Izraelu je včeraj ob žalosti med pogrebnimi svečanostmi (na sliki AP) vladala skoraj prava histerija. Tako so ustrelili nekega Američana palestinskega porekla, ki je v Jeruzalemu izgubil nadzorstvo nad svojim avtomobilom in zavozil v množico. Sele kasneje so ugotovili, da je šlo za tragično nesrečo in ne za atentat. Na 13. strani VESOLJE / BOLEČ NEUSPEH Columbia »izgubila« italijanski satelit TSS Tovarniška napaka, poškodba zaradi električnega toka, ali pa okvara na mehanizmu za odvijanje HOUSTON - Posadka Columbie je včeraj izgubila v vesolju italijanski sateht TSS (na sliki AP), ker se je pretrgala žica. Do neuspeha je prišlo, ko se je satelit oddaljil od vesoljskega trajekta Columbia za 19, 6 kilometra in ko je žica že proizvajala električni tok. Zakaj se je žica pretrgala ni znano. Trenutno prevladujejo tri teze, in sicer, da se je žica pretrgala zaradi tovarniške napake, da je proizvedeni tok načel žico, ali pa, da se je žico pretrgal mehanizem za odvijanje. Na 11. strani Clinton pripravlja ukrepe proti Kubi VVASHINGTON - Ameriški predsednik Clinton je včeraj s svojimi svetovalci spet razpravljal o morebitnih povračilnih ukrepih proti kubanski sestrelitvi dveh ameriških civilnih letal; incident namreč utegne resno ogroziti njegovo kampanjo za vnovično izvolitev v Belo hišo. Havanske oblasti so ZDA obtožile »ciničnega laganja«, saj so po njihovih trditvah upravičeno in po predhodnem opozorilu sestrelili letali, ki sta leteli znotraj kubanskega zračnega prostora. Havana tudi trdi, da je zajela enega od pilotov. Na 12 strani Prometna revolucija v Trstu: v središču samo »zeleni« avti TRST - 8. marec ne bo prinesel samo mimoz, ampak tudi revolucijo v prometu: na ta dan bo stopil v veljavo županov odlok, po katerem bo prepovedan promet avtomobilov brez katalizatorja od Senenega trga do Portičev, pa tudi v številnih drugih ulicah. Namen je ponekod prepovedati in povsod otežaviti promet avtomobilov na osvinčeni bencin, da bi zmanjšali onesnaženje zraka, ki je v Trstu preseglo varnostno mero. Na včerajšnji predstavitvi so naglasili, da bodo ukrep .sčasoma lahko tudi prilagodili glede na dosežene rezultate, vsekakor pa ni poti nazaj; promet je treba omejiti. Kako pa bodo preživeli tržaški avtomobilisti brez »zelenega« avta? Vozilo naj parkirajo in se pripeljejo v središče z avtobusom, je nasvet občinskih mož. Sicer bo za spoštovanje novih prepovedi skrbelo kar 100 mestnih redarjev... Na 3. strani ITALIJA / MEDTEM KO DINI SE NI IZBRAL VOLILNIH ZAVEZNIKOV AVTOBOMBA Danes v Primorskem dnevniku Maccanico v politični areni, da bi okrepil center v Oljki Bivši mandatar Antonio Maccanico RIM - Tudi Antonio Maccanico je sklenil, da bo stopil v politično areno in se pomeril v volilni tekmi. Tako je povedal včeraj popoldne na novinarski konferenci v tiskovnem središču poslanske zbornice. Njegov cilj je združiti v trdnejšo federacijo vse sredinske sile v Oljki in tako okrepiti sredinsko »nogo« Prodijevega zavezništva ter omogočiti rojstvo resnične protiuteži Demokratični stranki levice. K Maccanicovi Demokratični uniji so še napovedali svoj pristop republikanci, Benvenutovi socialisti in Bordonovo Demokratično zavezništvo in najbrž se mu bo pridružila tudi Ljudska stranka, saj ni brez pomena dejstvo, da je med novinarsko konferenco sedel ob Mac- canicu tajnik LS Gerardo Bianco. Medtem se premier Lamberto Dini še ni odločil, s kom se bo povezal na volitvah. O tem vprašanju sta Dini in tajnik DSL Massimo D’Alema govorila včeraj med enorunim srečanjem v palači Chigi. O vsebini pogovora ni bilo mogoče zvedeti veliko, toda D’Alema je zvečer dejal, da najbrž ni osnovana bojazen samostojnega Dinijevega nastopa. Premiera ostro napada Kartel svoboščin, ki še upa, da bi preprečil Dinijevo povezavo z Oljko. In snubi ga tudi Severna liga, saj Roberto Maroni ni izključil volilnega zavezništva, če se »Dini ne bo povezal z levo sredino«. Na 2. strani Štirje mrtvi v atentatu v Albaniji TIRANA - Med včerajšnjo eksplozijo avtomobila bombe pred neko blagovnico v središču albanske prestolnice so bili ubiti štirje ljudje, štirinajst pa jih je bilo ranjenih. V avtomobilu, parkiranem pred blagovnico, ki je last enega največjih albanskih koncernov Vefa Holdings, je bilo po izjavi policijskih oblasti približno petdeset kilogramov razstreliva. Albanski predsednik Sali Berisha je za napad obsodil agente nekdanje albanske tajne policije Sigurimi, ki je bila razpuščena leta 1990. Illy obsodil nasilje v Trstu Tržaški župan Illy in občinski odbor sta obsodila nasilna dejanja, ki so se pred dnevi dogodila v Trstu. Stran 5 Gorica: Občina krči izdatke Goriški občinski svet začenja razpravo o proračunu, ki predvideva letos manj sredstev za redno poslovanje. Stran 8 Tovorni promet na meji še raste Po podatkih družbe SDAG, ki upravlja goriški terminal, se je tovorni promet čez mejni prehod Standrež-Vrtojba lani povečal za 6 odstotkov in tako utrdil svojo vlogo najpomembnejšega mejnega prehoda s Slovenijo. Stran 9 Italija najuspešnejša Na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v smučanju v Sierri Nevadi je bila italijanska reprezentanca s tremi zlatimi in eno srebrno kolajno najuspešnejša. Stran 15 POLITIKA / PO PREMIERI! LAMBERTU PINIJU ZAPOSLENOST / PO PODATKIH ZAVODA ISTAT V volilno areno stopil tudi Antonio Maccanico Okrepil naj bi sredinsko »nogo« Oljke - D'Alemo pri Diniju Negativni trend se počasi ustavlja Po predvidevanjih zavoda ISCO bo letos zaposlenost končno le začela naraščati RIM - Po Lambertu Diniju je tudi Antonio Maccanico sklenil, da stopi v politično areno. Mandatar, ki mu ni uspelo, da bi sestavil vlado in nasledil Diniju, je včeraj v tiskovnem središču poslanske zbornice predstavil svoj projekt, s katerim namerava združiti v federacijo laično, socialistično, republikansko in krščanko demokratično komponento Oljke. Za to federacijo, ki naj bi postala druga »noga« Oljke in bila sredinska protiutež Demokratični stranki levice je Maccanico izbral ime Demokratična unija. Včerajšnja novinarska konferenca je pokazala, da je Maccanico že nekaj časa snoval načrt svoje federacije in da je napoved rojstva te skupine upočasnil sklep sedanjega premiera Lam-berta Dinija, da se tudi sam preizkusi v politiki. Ni naključje namreč, da je za mizo skupno z bivšim mandatarjem sedel tajnik Ljudske stranke Ge-rardo Bianco, v prvi vrsti pa so bili načelnik poslancev LS Nino Andreatta, vodja republikanske stranke Giorgio La Malfa in vodja socialistične kom- ponente v Oljki Giorgio Benvenuto. In ni naključje, da so takoj po novinarski konferenci republikanci, Bordonovo Demokratično zavezništvo in liberalci Valeria Zanoneja napovedali skorajšnji pristop k novi federaciji. Obenem pa so si zaželeli, kot tudi sam Maccanico, dogovor z Dinijem, »saj gre za konvergentni pobudi«. Maccanico, ki je ostro kritiziral Kartel svoboščin, ker je s svojim zaviranjem preprečil rojstvo njegove vlade, je tudi nakazal volilni program v osmih točkah, ki predvideva med drugim decentralizacijo države, preosno-vo volilnega sistema z uvedbo dveh krogov in z majhno proporčno korekturo, bitko proti inflaciji in brezposelnosti in uvedbo polpredsedniškega sistema. Pri tem se sicer ločuje od Ljudske stranke, vendar Gerardo Bianco je včeraj poudaril, ta to ne bo problem. Premier Lamberto Dini se še ni izrekel, s kom se bo povezal na skorajšnjih volitvah, čeprav kaže, da se o morebitnem zavezništvu pogaja predvsem z Oljko. Po nekaterih novicah naj bi med še nerešimi problemi te povezave tudi simbol. Romano Prodi in Massimo D’Alema se nočeta odpovedati Oljki, ker bi to vnašalo dodatno zmedo med volilce, medtem ko bi Dini hotel jasnejši simbol. Najbrž pa ni bilo vprašanje simbola glavni predmet včerajšnjega enournega pogovora med tajnikom DSL in predsednikom vlade. D’Alema, ki se je zvečer udeležil komemoracije Davideja Visa-nija, je dejal, da najbrž ne bo problemov za dogovor z Dinijem in dodal, da verjetno ni osnovana bojazen tajnika LS Gerarda Bianca. Potrdil je tudi, da je kandidat za premiera Romano Prodi. Ta pa je s svoje strani javno opomnil partnerje Oljke, da je potreben jasen dogovor o kandidaturi za premiera. Dejal je, da bi morebitna nenapovedana zamenjava kandidata (mislil je na Dinija) sleparjenje volil-cev. »Dini pa ni stopil v pohtično areno, da bi bil Prodijev zakladni minister,« je ironično komentiral predstavnik Kartela Rocco Buttighone. RIM - Zaposlenost v velikih podjetjih še upada, pa čeprav v nekoliko manjši meri. Po Istatovih podatkih za lanski november se je stopnja zaposlenosti v industrijskih podjetjih z več kot 500 delovnimi močmi v primerjavi z oktobrom znižala za 0, 1 odstotka, v primerjavi z novembrom 1994 pa za 2, 3 odstotka. Enak mesečni osip števila zaposlenih je doživel tudi terciarni sektor, kjer pa je bilo v primerjavi z novembrom 1994 kar 4, 5 odstotka zaposlenih manj. Povprečna cena dela na zaposlenega se je v industriji v primerjavi z letom prej povečala za 3 odstotke, medtem ko se je povprečna bruto plača na zaposlenega povišala za 2, 7 odstotka. Veliko bolj se je cena povečala v storitvenem sektorju, in sicer za kar 10, 2 odstotka, povprečna bruto plača na zaposlenega pa je porasla za 9, 5 odstotka. Zavod Istat opozarja, da je novembrski padec števila zaposlenih sicer blažji kot v predhodnih mesecih, vendar kaže, da se trend krčenja števila delovnih mest niti v zadnjih mesecih lan- skega leta ni ustavil. To pa bi se moralo zgoditi v tem letu, če naj verjamemo predvidevanjem raziskovalnega zavoda ISCO, po katerih bo leto 1996 pomenilo konec zaposlitvene emergence. Z izjemo kmetijskega in javnega sektorja, predvideva ISCO, bo zaposlitev na vseh ostalih proizvodnih področjih rasla in dosegla skupen prirastek približno 110 tisoč delovnih mest. Rasla naj bi torej s stopnjo 0, 5 odstotka, potem ko je bilo leta 1994 izgubljeno kar 1, 6 odstotka delovnih mest, lani pa 0, 2 odstotka. Iz polletnega konjunkturnega poročila razsikovalnega zavoda izhaja, da bi se moralo število zaposlenih v industriji povečati za 0, 6 odstotka (lani se je zmanjšalo za 0, 1%), in to v prvi vrsti na račun neodvisnega dela (+0, 7%). Naraščalo naj bi tudi število zaposlenih v gradbeništvu (+1, 3%) in v storitvenih dejavnostih za prodajo (+0, 9%), medtem ko se bo armada zaposlenih v javnem sektorju po lanskem padcu za 0, 4 odstotka še naprej krčila (-0, 2%) zaradi zamrznjenja zamenjave upokojenih uslužbencev z novimi. BRESCIA / ZA TRI TEDNE ODLOŽILI PREDHODNO RAZPRAVO O ZADEVI Dl PIETRO Salamone namerava zaslišati Bettina Craxija Zasliševanje bi sodilo v sklop preiskave o Antoniu Di Pietru - Prihodnji teden tretji predhodni postopek BRESCIA - Kot so mnogi napovedovali je brescianska sodnica za predhodni postopek Anna Di Martino preložila na 18. marec začetek razprave, ki zadeva bivšega milanskega sodnika Antonia Di Pietra. V tem delu preiskave je Antonio Di Pietro obenem osumljenec (izsiljeval naj bi bivšega predsednika zavarovalne družbe MAA Giancarla Gorri-nija, ki naj bi mu brez obresti posodil 100 milijonov lir in zaupal Di Pietrovi ženi pra- vno zastopstvo zavarovalnice) in prizadeta stranka (po oceni bre-scianskih sodnikov so Paolo Berlusconi, bivši obrambni minister Cesare previti, vodja inšpektorske službe pri pravosodnem ministrstvu Ugo Dinacci in inšpektor Domeni-co De Biase prisilili Di Pietra, da je zapustil sodstvo, ker so ga izsiljevali z zadevo MAA). Sodnica je odložila začetek predhodne obravnave za tri tedne, ker niso bili prepisani še vsi po- snetki telefonskih prisluškovanj. Odložitev je bila predvidena, saj včeraj ni prišel v Brescio noben obtoženec z izjemo Giancarla Gorrini-ja. Vzdušje zato ni bilo tako napeto in tudi ljudi ni bilo pred sodiščem. Samo osamljen upokojenec je manifestiral pred sodno palačo s transparentom, na katerega je napisal, da je Di Pietro pri srcu vsem Italijanom. Novica o odložitvi preiskave ni vzbudila razburjenja. Zato pa bo najbrž izzvala polemike napoved, da bosta brescianska tožilca Fa-bio Salamone in Silvio Bonfigli spet zahtevala zasliševanje bivšega tajnika PSI Bettina Craxija, ki so ga ravno včeraj spet operirali v Tunisu. Tožilca bosta zahtevala uradno zasliševanje s pomočjo tunizijskih sodnikov, ker hočeta zvedeti, kako so bili med Craxijevimi dokumenti prepisi prisluškovanj Di Pietrovega telefona. S tem preiskave o bivšem sodniku tima »čiste roke« niso še končane. 6. marca bo predhodna razprava o tretjem sklopu preiskav, ki sta jih vodila Salamone in Bonfigli, nato pa je še vrsta postopkov, ki jih je izzval Di Pietro s svojimi ovadbami. In nadaljuje se tudi preiskava o političnem komplotu proti Di Pietru, katerega so osumljeni Silvio in Paolo Berlusconi, bivši neapeljski prefekt Umberto Im-prota in podjetnik Antonio D’Adamo, NOVICE FIRENCE / FLORENTINSKA "POŠAST Evropski načrt o manj razširjenih jezikih VIDEM - V Furlanijo je včeraj prispel strokovnjak z Razsikovalnega centra na valižanski univerzi Glyn VVilliams. Do 2. marca bo v furlanskem mestu sledil evropskemu načrtu o stanju manj razširjenih jezikov v Evropski zvezi. Pobuda »Euromosaic«, katere izvajanje se je s finančnim prispevkom evropske komisije začelo leta 1993, zadeva raziskavo o manj razširjenih jezikih. Delovna skupina je že pripravila usmerjevalno poročilo za določitev konsistence manj razširjenih jezikovnih skupin ter uporabo in status jezikov manjšin. Pordenonski državni pravdnik verjetno kandidat PORDENON - Državni pravdnik na porde-nonskem sodišču Domenico Labozzetta je včeraj izjavil, da trenutno ocenjuje več predlogov za nastop na prihodnjih političnih volitvah, ni pa še ničesar odločil. Tako je odgovoril tistim, ki so želeli izvedeti, zakaj je v soboto, na zadnji možni dan za sodnike, zaprosil za začasno prekinitev službe. Po nepotrjenih vesteh naj bi Labozzetta kandidiral v okrožju Trevisa, verjetno v novi politični grupaciji Lamberta Dinija. V Trevisu je namreč dolgo delal in vodil važne preiskave. V gozdu pri Scopenju so kopanje prekinili Danes ponovno zaslišanje Maria Vannija FIRENCE - Kopanja v gozdu degli Scopeti, kjer je florentinski blaznež 8. septembra 1985 ubil svojo zadnjo žtrev, je konec: po dveh dneh od začetka obširne preiskave, pri kateri so sodelovali agenti letečega oddelka, znanstvenega oddelka policije in gasilci, se je kopanje končalo. Po odkritju manjše okrogle luknje (po navodilih Giancarla Lottija), kjer bi lahko bila skrita morilčeva pištola, sedaj pričakujejo poseg izvedencev ali konzulentov javnega tožilca, da bi lahko izvedeli, kaj je prikrivala luknja in kdaj je bila ponovno odprta. Kljub prekinitvi kopanja pa se je na področju tudi včeraj zbralo veliko radovednežev, med katerimi tudi Lorenze Nesi, ena od prič obtožbe na prvostopenjskem procesu proti Pietru Paccianiju; tam se je sicer nahajal po naključju, kot je sam dejal, obenem pa je izrazil željo, da bi se preiskava »v korist vseh« čim prej zaključila. Glede bivšega poštarja Vannija pa je dejal, da sta večkat skupaj pohajkovala in da ni nikoli pričakoval, da bi bil lahko vpleten v to zadevo. Sicer pa je kopanje v gozdu že izzvalo polemiko: gasilci so namreč užaljeno protestirali pri florentinskem prefektu, ker morajo kot visoko usposobljeno tehnično osebje delati s krampi in lopatami; ob tem so tudi ponovno opozorili na težke probleme, s katerimi se soočajo pri svojem delu. Na florentinskem pravdništvu pa so medtem ponovno potrdili verodostojnost pričevanja Giancarla Lottija; po besedah preiskovalcev je to verodostojnost potrdil tudi sam Mario Vanni, ki je na ponedeljkovem zaslišanju potrdil vse Lottijeve besede, razen, seveda, svoje domnevne prisotnosti na trgu degli Scopeti s Paccianijem, ko sta bila ubita Francoza. Maria Vannija, ki je obdolžen sodelovanja s Pietrom Paccianijem v zadnjem dvojnem mnom, pa bodo ponovno zaslišali danes popoldne v zaporu v Pratu. V prihodnjih dneh pa bo Pac-cianijev branilec Nino Marazzita navezal stik z odvetnikom Pepijem in preveril možnost za koordinirano obrambo Pietra Paccianija in Maria Vannija. VOLITVE / GARANT Norme za enake pogoje med volilno kampanjo RIM - Garant za radijske in televizijske oddaje in za založništvo Giuseppe Santaniello je objavil pravilnik o »enakih pogojih« (tako imenovana par condicio) z novimi normami, ki jih bodo morali tisk in radiotelevizija spoštovati med letošnjo volilno kampanjo. Nove norme zajemajo dve obdobji: prvo od objave pravilnika v Uradnem listu do 18. marca (tega dne zapade rok, za predstavitev volilnih list), drugo pa do 19. marca do dneva pred volitvami. Radijske in televizijske postaje bodo morale v roku šestih dni po objavi novih norm v Uradnem listu določiti, koliko brezplačne propagande bodo posvetili volitvam. V tem primeru gre v prvi vrsti za tako imenovane volilne tribune. Ob tem bodo morali izdelati tudi nekakšen kodeks o pogojih za uporabo volilnega prostora na posamezni TV postaji. Ta kodeks bodo morali poslati garantu za založništvo v roku osmih dni. Propagandne oddaje morajo omogočiti enake pogoje posameznim političnim silam in jih morajo TV postaje oddajati v enakem časovnem pasu. V obdobju do 18. marca morajo propagandne oddaje zagotavljati enakost med vsemi strankami in političnimi gibanji, ki so zastopani v parlamentu. Po 18. marcu morajo radijske in TV postaje takole porazdeliti prostor za propagandne oddaje: 75 odstotkov časa morajo odmeriti strankam, ki tekmujejo z lastnim volilnim znakom na volitvah v najmanj 14 volilnih okrožjih. Polovica tega časa bo enakovredno porazdeljena med vsemi tekmujočimi, preostala polovica pa bo po proporčnem sistemu »pripadala« strankam, ki so zastopane v parlamentu. Ostalih 25 odstotkov volilnega časa bodo porazdelili med strankami, ki so zastopane v parlamentu, in strankami, ki tekmujejo v vsaj 14 volilnih okrožjih. Radijske in TV postaje bodo lahko predvajale volilno reklamo do 21. marca. V roku šestih dni bodo morale sporočiti tarife za posamezne reklame. Do 18. marca bodo lahko oddajale po največ dve reklami za vsako stranko; od 19. do 21. marca do največ tri reklame. Na televiziji reklama ne sme trajati dlje kot 45 sekund in mora biti vključena v časovna pasa od 13. do 14. ure in od 18. do 23. ure. Radijska volilna reklama lahko traja do ene minute, poslušalci pa jo bodo lahko slišali med 7. in 13. ure ter med 14. in 18. uro. Politični predstavniki bodo lahko sodelovali le na propagandnih oddajah in na oddajah, v katerih je govor o gospodarstvu, družbenih in političnih vprašanjih. Režiserji, voditelji oddaj in gostje ne bodo smeli izražati svojih volilnih teženj. Rezultate javnomnenjskih raziskav o volitvah bodo lahko objavljali do 31. marca, pri čemer bodo morali obvezno objavljati podatke o sestavi vzorca anketiranih in druge informacije o strukturi vprašalnika. Časopisi bodo lahko objavljali volilno reklamo le do 21. marca. Do 18. marca bodo lahko objavili po največ tri reklame vsake stranke, od 19. do 21. marca pa štiri. Zeleni so se medtem že včeraj pritožili garantu za založništvo, ker naj bi Rai v prejšnjih dneh kršila pravila odloka o »enakih pogojih«: njenih oddaj naj bi se udeležili predstavniki nekaterih strank, in to brez vsake pozornosti do tako imenovane »par condicio«. PROMET V TRSTU Torek, 27. februarja 1996 Onesnaženje zraka: v Trstu prepoved prometa za avtomobile brez katalizatona TRST - Načrt so že od lanske jeseni nestrpno pričakovali tržaški vozniki, pa tudi pešci in vsi, ki jim je kaj do kakovosti življenja v tem mestu, kjer je iz leta v leto promet bolj gost in kaotičen, zrak pa bolj onesnažen. Končno je včeraj tržaški Zupan Illy predstavil odredbo, ki preureja mestni promet in bo začela veljati prihodnjega 8. marca. Pravzaprav gre za relativno omejen poseg in to priznavajo sam župan in njegovi sodelavci, v prvi vrsti odbornika Pecol Cominotto in Balduzzi: globalni načrt bo pripravljen sredi poletja; tokrat pa gre samo za »najnujnejši ukrep, to kar smo bili neobhodno primorani odrediti, sicer bi zaradi naraščajočega onesnaženja zraka nastopila Zdravstvena ustanova in zaprla ves center,« kot je dejal Ric-cardo Illy. Torej od prihodnjega 8. marca bo prepovedan promet avtomobilov brez katalizatorja na osrednji osi od Senenega trga do Portičev, pa tudi v vrsti bolj ah manj pomembnih ulic (vrisanih z debelo črno črto na priloženi shemi in navedenih v spodnjem članku); prepoved bo veljala od 9. do 13. ure ter od 16. ure do 20.30 in to ob delavnikih od torka do sobote. Po eni strani torej ukrep ne uvaja drastične revolucije, ki so se je nekateri bali, drugi pa želeli. Predvsem ne bo zadeval 40 tisoč tržaških kataliziranih avtomobilov, iz katerih bo lahko še naprej mimo uhajal smrtonosni plin bencen, kakor niti motorjev in motornih koles. In še, prepoved ne bo veljala zjutraj, ko v mestu beležijo največji prometni kaos, pa niti ko se največ uslužbencev javnih uradov vrača domov zgodaj popoldne. Po drugi strani pa je očitno, da bodo morali vozniki preostalih 120 tisoč tržaških avtomobilov, tistih na osvinčeni bencin, spremeniti marsikatero svojo navado. To bo po vsej verjetnosti posledica ne samo zaprtja osi od Drevoreda D’Annunzio prek Stare mitnice in Ul. Carducci do Portičev, pač pa tudi vrste »mikropre-povedi«, ki bodo otežavile življenje vsem onim, ki se bodo kljub vsemu še hoteti posluževati svojega avtomobila. »Promet ni prepovedan, a se ne bo izplača- lo, ker bo treba po ovinkih...« je povedal odbornik Pecol Cominotto, ki je naglasil namen občinske uprave: treba je, da tržaški avtomobilisti postanejo bolj kulturni, da se peljejo z avtomobilom samo, ko je res treba, in da se odpovejo slabi navadi, po kateri je javno prevozno sredstvo sramota... V zvezi z javnimi prevoznimi sredstvi je na včerajšnji tiskovni konferenci predsednik podjetja ACT napovedal, da bodo na osi od velesejma do Borznega trga avtobusi št. 18 pogostejši kot doslej, tako da se bo res izplačalo parkirati pri velesejmu (kjer bodo v najkrajšem uredili novo veliko parkirišče) in se pa-Ijati do mestnega središča z avtobusom. Novost županovega odloka je tudi, da tokrat ne bo izjem in da bo omejitev veljala za vse, razen za zdravnike, rešilce, fizično prizadete. »Ne bo izjem za trgovce, za novinarje (!), pa niti za vozila s tujo registracijo, seveda če niso katalizirane.« Zaradi tega bodo že na mejnih prehodih delih vsem turistom tiskovino (tudi s slovenskim in hrvaškim prevodom, kar je že povzročilo kritike desnice, ki ne izgubi priložnosti, da pokaže svojo podkulturo), v kateri je orisan plan mesta, avtobusnih povezav in prepovedanih območij. Tiskovino bodo delili tudi po vseh trafikah, občinskih izpostavah itd; za vse informacije in pojasnila javnosti pa je na razpolago telef. številka 9380106. V kratkem bosta tržaške avtomobiliste pričakala še dve pomembni novosti: splošna preureditev prometa in ki bo poleti po vsej verjetnosti uvedla omejitve tudi za katalizira-na vozila, ter »nalepka z modrim krogcem«, brez katere bo mesto off-limits za vozila, ki ne bodo »izdelala na izpitu« izpu- šnih plinov. Ce je res, da je 90 odst. onesnaženja zraka zaradi plinov iz avtomobilov in da je onesnaženje preseglo mejo, ko postane zares hudo nevarno za zdravje (statistično sta vsako leto v Trstu dva primera raka na pljučih zaradi onesnaženja zraka), potem je neobhodno potrebno, da omejijo promet, celo prepozno je že. Kot pa je tudi prepozno načrtovanje novih parkirišč, kjer bodo lahko pustili svoje vozilo tisti, ki bi radi spoštovali okolje, danes pa nimajo druge možnosti, kot da se peljejo do cilja s svojim avtomobilom. Sergij Premru županova odredba: kaj in kako Zupanova odredba bo začela veljati prihodnjega 8. marca, če bodo do takrat končali dela v Ul. Rittmeyer, in predvideva naslednje tri sklope določil: Ukinitev dosedanjih prepovedi Ukinili bodo dosedanje omejitve prometa, ki jih je odredila tržaška občina oktobra predlanskim, s katerimi so prepovedali promet vozil brez katalizatorja po Terezijanski in Jožefinski četrti; v Terezijanski četrti bodo vsekakor še veljale ostale omejitve prometa in sicer »otoki za pešce«, kjer je prepovedan vsak promet, ter delne prepovedi po stranskih ulicah, po katerih lahko peljejo in parkirajo samo stanovalci tega območja. Seznam prepovedanih ulic Od torka do sobote, od 9. do 13. ure ter od 16. ure do 20.30 bo prepovedn promet vozil brez katalizatorja po naslednjih ulicah: - Drevored D’Annunzio; - Ul. Radovan od Ul. Ghir-landaio do Drevoreda D’Annunzio; - Ul. Conti od Drevoreda D’Annunzio do Trga Perugi-no; - Ul. Gregorutti; - Oširek Mioni na cestišču med Ul. Tesa in Drevoredom D’Annunzio; - Ul. dell’Agro; - Ul. Settefontane od Ul. Manzoni do Oširka Sonnino; - U. Matteotti od Ul. Manzoni do Oširka Sonnino; - Garibaldijev trg z izjemo cestišča v smeri proti Ul. Pa-scoli; - Ul. Oriani; - Stara Mitnica; - Korzo Saba; - Ul. Carducci od Stare Mitnice do Ul. Battisti; - Goldonijev trg in oba prehoda do Ul. Carducci; - Ul. Foscolo od Ul. Parini do Garibaldijevega trga; - Ul. Vašari od Ul. Parini do Ul. Oriani; - Ul. Pondares od Ul. Apollinare do Stare Mitnice; - Ul. Foschiatti; - Ul. Fonderia; ■ Ul. Sorgente; - Oširek Santorio; - Ul. Ginnastica od Ul. Zaccaria do Oširka Santorio in od Ul. Brunner do Ul. Pa-duina; - Ul. Alfieri od Ul. Vecel-lio do Oširka Niccolini; - Oširek Niccolini; - Ul. Canova od Ul. Pieta do Ul. Buonarroti; - Ul. Petrarca od Ul. Ginnastica do Ul. Stuparich; - Ul. Rossetti od Ul. Battisti do Ul. Giotto ter od Ul. Ginnastica do Ul. Stuparich; - Ul. Stuparich od Ul. Brunner do Ul Paduina; - Ul. Timeus od Ul. Crispi do Ul. Ginnastica; - Ul. Palestrina; - Ul. Roma od Ul. Machiavelli do Rusega mosta ter od Ul. Genova do Korza Italia; - Trg Rusega mosta; - Trg Tommaseo od Nabrežja do Ul. Canal Piccolo; - Ul. Canal Piccolo; - Borzni trg med Ul. Cassa di Risparmio in Ul. Roma; - Korzo Italia od Ul. Roma do Ul. S. Spiridione ter od Ul. Imbriani do Goldonijevega trga; - Ul. Pellico; - Sandrinellijev predor; - predor Sv. Vida samo v smeri proti mestnemu sredi-šču; - Ul. Alberti od Ul. Dando-lo do vhoda v predor Sv. Vida samo v smeri proti predoru; - Ul. Cprin od Ul. della Guardia do Ul. della Scalina-ta; - Ul. della Guardia od Ul. del Bosco do Ul. Castaldi; - Trg Vico razen cestišča do Ul. Bramante do Ul. S. Giacomo in Monte ter od Ul. Pacinotti do Ul. Risorta; - Ul. Navali od Oširka Canal do Ul. Bazzoni; - Ul. S. Michele od Oširka Canal do Ul. Testi; - Ul. Muzio od Ul. De Amicis do Ul. Madonizza; - Ul. Bonaparte; - Ul. Principe di Montfort; - Ul. Madonna del Mare od Ul. Gavana do Ul. Bastione; - Ul. Tigor od Ul. Madonna del Mare do Ul. Colonna; - Ul. Venezian od Ul. Bastione do Ul. Gavana ter od Ul. Gadoma do Nabrežja; - Ul. Boccardi od Ul. Gadoma do Nabrežja; - Ul. Mercato Vecchio do Ul. Gadoma do Nabrežja. Izjeme: kdo vse bo lahko vozil po prepovedanih ulicah Prepoved ne bo veljala za vozila s katalizatorjem, na utekočinjeni plin ali metan, motorna kolesa vseh vrst, vozila brez izpušnih plinov, javna prevozna sredstva, taksiji, vozila državne in javne uprave, tudi uslužbencev teh uprav, če jih rabijo v službene namene, vozila javne varnosti in rešilce, najeta vozila s šoferjem, vozila fizično prizadetih voznikov z nekdanjim vozniškim dovoljenjem F ter za prevoz fizično prizadetih, vozila zdravnikov samo v primeru nujnih obiskov pri bolnikih, vozila, ki so namenjena v lastna parkirišča. Z Zupanovo odredbo so preklicali vsa druga dosedanja dovoljenja za vožnjo po prepovedanjih območjih. S črno črto so označene ulice, po katerih bo od torka do sobote prepovedan promet za vsa vozila brez katalizatorja Negativne reakcije trgovcev Prva, skrajno negativna reakcija je bila že včeraj takoj potem, ko so na županstvu predstavili novo odredbo. Razna združenja trgovcev in obrtnikov so temeljito kritizirala, bolje rečeno raztrgala sklep tržaške občine. Predstavili so tudi brošuro, v kateri je univerzitetni profesor za načrtovanje prevozov Roberto Camus kritično analiziral sklep občinske uprave. Letele so tudi ostre besede proti občinski upravi: najbolj skrajna je bila predstavnica združenja Prijateljev Sv. Jakoba, ki je celo predlagala, naj se ta četrt... odcepi in proglasi samostojno občino. Največ kritik pa so bili deležni občinski upravitelji, »ki že 20 let niso storili ničesar za promet, saj niso niti prenovili semaforjev!« Kritika je sicer upravičena, leteti pa ne bi smela na Illyjevo, pač pa na prejšnje občinske uprave: res ni bilo storjenega skoraj nič po letu 1975, vendar to obdobje sovpada z uveljavitvijo Liste za Trst, ki je v veliki meri odražala interese mestnih trgovcev, tistih torej, ki so se včeraj kujali proti Illyjevi, ne pa Li-starski upravi. Mimo teh pa je bilo slišati tudi bolj upravičene pomisleke. Za prof. Camusa je predvsem zgrešeno, da ne omejujejo pač pa preusmerjajo prometne tokove zaradi česar bodo nastali veliki problemi predvsem po nabrežju. Zupanova odredba nadalje praktično onemogoča dostop iz središča do nekaterih mestnih predelov kot n. pr. do Sv. Alojzija, saj je v UL Rossetti dvakratna prepoved za nekatalizirana vozila. Predsednik Trgovinske zbornice ter Združenja trgovcev Donaggio je predlagal, naj bi odložili občinski odlok ter zahteval, naj prej uredijo nova parkirišča in še enkrat preverijo utemeljenost predloženega načrta. KOROŠKA / GOSPODARSTVO 75 let dela Zveze slovenskih zadrug Pomembni jubilej bodo počastili jutri s spominsko sejo CELOVEC - Zveza slovenskih zadrug (ZSZ) v Celovcu, deželna organizacija slovenskih kreditnih in blagovnih zadrug na dvojezičnem ozemlju in s skoraj tristo sodelavkami in sodelavci in skupno bilančno vsoto šest milijard šilingov tudi najveCje gospodarsko podjetje slovenske manjšine na Koroškem, praznuje letos 75. obletnico svojega delovanja. Ustanovljena je bila 28. februarja leta 1921 v poslopju Mohorjeve v Celovcu takorekoč kot nasle-dica Koroške zadružne zveze s sedežem v Ljubljani, ki je do prve svetovne vojne na Koroškem imela kar 52 zadrug. Prva slovenska hranilnica je bila ustanovljena že leta 1872. Zveza slovenskih zadrug se je prav zaradi že za čas avstroogrske monarhije obstoječih zadružnih struktur hitro razvila. Leta 1924 je na Koroškem delovalo že 45 zadrug oz. hranilnic in posojilnic. Nacizem jih je poldrugo desetletje kasneje izbrisal, toda po drugi svetovni vojni se je takoj začela obnova. Zveza slovenskih zadrug združuje danes devet samostojnih posojilnic s skupno 15 podružnicami, štiri samostojne zadruge z osmimi podružnicami ter eno živinorejsko zadrugo. Zveza slovenskih zadrug je članica močne Avstrijske Raiffeisenove organizacije. Jubilej bojo slovenski zadružniki praznovali z dvema prireditvama. Prva bo jutri v obliki slavnostne spominske seje, na kateri se bo vodstvo Zveze s sodelavci spomnilo pionirjev te zadružne gospodarske organizacije koroških Slovencev, višek pa bo velika jubilejna proslava ob Dnevu slovenskega gospodarstva (30. maja) v Domu glasbe v Celovcu. ZSZ bo to prireditev hkrati namenila tudi maturantom in maturantkam vseh slovenskih oz. dvojezičnih višjih izobraževalnih ustanov, torej Dvojezične trgovske akademije in ZG in ZRG za Slovence v Celovcu ter Višji šoli za gospodarske poklice v St. Petru pri Šentjakobu v Rožu, kulturni del prireditve pa bo oblikovala znana Zagrebška filharmonija. V pogovoru za naš list je glavni poslovodja ZSZ Joža Habemik izpostavil pozitiven razvoj slovenskega bančništva in zadružništva na Koroškem - še posebej v zadnjih letih. Z visokimi investicijami je uspelo zagotoviti konkureCnost slovenskih posojilnic, marketov in kmetijskih zadrug na celotnem dvojezičnem ozemlju MEDIJI / DEŽELNI NOVINARSKI SINDIKAT n Novo vodstvo novinarjev Zmagala je struja, ki je nasprotovala dosedanjemu predsedniku TRST - Deželni novinarski sindikat ima novo vodstvo. Izvoljeno je bilo v nedeljo na volitvah, ki so sledile sobotni redni skupščini. Na volitvah sta se pri poklicnih novinarjih pomerili dve struji. Prvo je vodil dosedanji predsednik Fulvio Gon, medtem ko so drugo strujo in ustrezno kandidatno listo sestavili predstavniki sindikalnih odborov (to je sindikalnih struktur, ki delujejo v sklopu uredništev) deželnega sedeža Rai, Messagge-ra Veneta in II Piccola. Sobotna skupščina ni pokazala, katere so razlike v sindikalni politiki in sindikalni usmeritvimi med strujama, ki sta se potegovali za vodstvo novinarskega sindikata. Razlike so bile bolj posledica notranjih odnosov v posameznih uredništvih. Kljub temu pa je bila volilna udeležba izredno vi- soka. Volili so skoraj vsi poklicni novinarji in dober del publicistov. Ob koncu je zmagala lista, ki so jo predlagali sindikalni odbori omenjenih treh medijev. Poklicni novinarji so izvolili v deželno vodstvo Giovan-nija Montenera, Giuseppeja Lianija, Rina Giuso, Mira Opelta, Valeria Mo-rellija, Guida Baggija, Alessandro Beltrame, Roberta Ćurčija in Guida Vitaleja, publicisti pa Fulvia Saba, Luciana Santina in Guida Gomirata. Lista, ki jo je vodil dosedanji predsednik Gon in na kateri je kandidirala tudi novinarka Primorskega dnevnika Breda Pahor, ni izvolila nobenega predstavnika. Poleg deželnega vodstva so deželni novinarji v nedeljo izvolili še razsodišče, nadzorni odbor in zaupnike po posameznih pokrajinah. Koroške, napredki pa so bili doseženi tudi na denarnem področju ter pri poslovanju s tujino. Pri trgovskih firmah je ZSZ-ovsko podjetje Karan-ta na Dunaju s firmo Krka iz Novega mesta pridobilo dobrega partnerja, od firme Carimpex pa se je ZSZ poslovila oz. jo prodala. Udeležila pa se je ZSZ pri zasebni radijski družbi Korotan, še posebej z nanemom plasiranja reklam za slovenske posojilnice in zadruge. Povečanega zaupanja v slovensko zadružno organizacijo je vesel tudi predsednik upravnega odbora Miha Antonie, ki pa v poročilu za poslovno leto 1994 ni zatajil, da se pričakovanja na nekaterih področjih niso popolnoma uresničila (krepko zmanjšanje poslovanja t.i. mešanih prodjetij na Koroškem). »Mislim pa, da se nam s stabilizacijo gospodarskih razmer v Sloveniji in z izkušnajmi, ki smo jih pridobili v preteklosti in tudi kot novi elani EU odpirajo velike možnosti za prihodnost«, je optimistično dejal Antonie. To da velja ne le za delovanje ZSZ na Koroškem, temveč v alpe-jadranskem in širšem evropskem prostoru. Kajti s pristopom k EU se je močno povečal tudi pomen Avstrije kot mesto bank. Novo sodobono opremljeno bančno poslopje sredi koroške prestolnice (investicija je znašala okoli 80 milijonov šilingov) zagotavlja optimalne pogoje za uspešno delovanje v bodočnosti oz. v evropskih okoliščinah. Gre za izziv, ki ga slovesnko zadružništvo radevolje sprejema«, je Miha Antonie optimistično ocenil perspektive slovenskega zadružništva na Koroškem. Ivan Lukan POGLEDI Prazničnost in protikulturnost Aldo Rupel V naslovu sta zgoščena dva pojava, ki sta se odvila v dveh različnih krajih, prvi na tej strani meje, drugi na drugi, v Sloveniji. Časovno pa sta povezana, ker sta se dogodila v obdobju Prešernovih proslav. Sicer bi ju verjetno miselno ne povezal. Prispevek nima namena med njima postavljati vzporednic ali primerjav. Naj ju bralec podoživlja le v Časovnem zaporedju, kot sem ju jaz. Pred dvema nedeljama je bil v Stmavru nad Sočo pri Gorici ustanovni občni zbor ribiškega društva Camik. Skupina ribičev iz Pevme, Stma-vra in še od kod se že desetletje bavi z ribolovom, a do pravne ureditve dejavnosti je prišlo šele sedaj, kot se pac dogaja za marsikateri primer organizirane dejavnosti naše skupnost. Na občni zbor sem šel kot predstavnik ZSSDI tudi zato, ker so tisto nedeljo skoraj vsi ostati predstavniki šli na občni zbor Kmečke banke, ker je bilo potrebno biti množično prisotni. Sel sem z radovednostjo in tudi navdušeno, ker je vsaka nova ustanovitev hkrati bogatitev mozaika dejavnosti. Nisem pa pričakoval ni C kakovostno pomembnega od majhne skupine specializirano usmerjenih rekreativcev in športnikov, ki so si nekako sramežljivo - tako sem menil - izbrali odmaknjeno naselje na pobočjih Sabotina. Tako sem tudi lociral Stmaver za vse tiste na Tržaškem, ki v tej vasi niso nikoli bili, ker ni to ne vem kakšno središče. Vse drugače pa je z organiziranostjo prebivalcev. Obisk se je spremenil v pristno doživetje, ki ni izviralo morda iz kakšne posebne a zaplakane fol-klomosti, temveč iz jezikovne in vsebinske kakovosti poročil društvenih odbornikov in pozdravov prisotnih gostov, ki so posredovali ostalim udeležencem svojo prepričanost v vrednote o varstvu okolja, o etiki obnašanja, o Častnem vedenju, o povezavi med raznimi zamejstvi (bili so prisotni tudi Korošci), Primorsko in osrednjo Slovenijo, ki so ju predstavljali delegacije iz Tolmina, Nove Gorice in Ljubljane, o vključevanju v širok sklop dejavnosti slovenske narodne skupnosti. Predstavitev na novo oblikovanega društvenega znaka in nastop krajevnega pevskega zhora sta zaokrožila program tako, da sem ga primerjal z boljšo Prešernovo prireditvijo. V sosednji bivši učilnici nekdanje osnovne šole je bila tudi na ogled razstava lesenih živalskih figur, ki jih je Ste-verjanec Maraž dobesedno izluščil iz najrazličnejših korenin. Pravi spektakel domišljije in obrtnoumetniškega pristopa. Kot že v prejšnjem desetletju in na samem začetku tega sem teden dni za tem dogodkom šel Cez mejo v Novo Gorico, posebno namenjen v tamkajšnjo knjigarno. Nekajkrat sem že nesel ob izidu nekaterih raziskav ati izpovednih del nekaj izvodov v vednost in prodajo novogoriškim kupcem. Vselej je uprava prijazno in celo s hvaležnostjo sprejela izvode in jih tržila brez birokratskih zapletov, dvomov ati morda sumničenj. Tokrat ne! Razložili so mi, da je sedaj Slovenija pravna država in da jim pravzaprav ponujam prodajo na Cmo. Poiščem naj si uvoznika v Ljubljani, potem pa bodo tistih deset izvodov izpovedne proze dali na pult. Zal! hi sem šel z repom ned nogama. Da sem občutil osebni sram, je še najmanj pomembno. ZaCutil sem nemoC in krivico: niti v preteklosti niti sedaj ni slo za ideologijo, kot v preteklosti tudi sedaj je hilo v tistih vezanih straneh tudi nekaj samozalo-žniške naložbe, da niti ne omenjam v podrobnostih organizacijski in siceršnji napor, ki gotovo ni bil namenjen osebni slavi temveč zgolj oznanjanju neke prisotnosti v tem prostoru. Morda se bo spet našel kdo, ki bo na drugem sredstvu obveščanja po svoje uporabil moja pristna doživljanja obmenje-nosti (prav res brez viskija, graničarskih uficirjev in meni neznanih meše-tarij), ati kdo drugi, ki se bo šel dlakocepsko pra-vnotržno ureditev, toda meni izkušnja pravi, da se je bilo v obdobju, kot pravijo enoumja, mogoče domeniti (v mislih imam neideologizirano pisanje), sedanjost, ki ji ne znam dajati oznak, pa tega ne omogoča. Popolna odtujenost. Na obeh straneh meje. Odtujenost pa je vselej protikultur-na. MANJŠINA / PREDSTAVNIŠTVO SSk ugodno ocenjuje odziv na anketo o predstavništvu TRST - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti pozitivno ocenjuje dosedanji odziv naših ljudi na postno anketo o skupnem predstavništvu Slovencev v Italiji. Že prve dni po začetku povpraševanja se je po pošti vrnilo nad 1.000 izpolnjenih dopisnic. Na nekaterih so tudi anonimne pripombe, ki so tudi dobrodošle, saj dokazujejo, da so naslovniki razumeli pomen pobude. Slovenska skupnost je želela sprožiti Cim širšo razpravo o vprašanju, ki se sicer že dolgo obravnava, vendar se še nikamor ni premaknilo: ati smo za to, da Slovenci v Italiji vzpostavimo skupno in demokratično izvoljeno predstavništvo, ki naj nam omogoči notranji dialog o najpomembnejših vprašanjih in nas zastopa v stikih z italijanskimi in slovenskimi oblastmi ter na mednarodni ravni. Slovenska skupnost, ki odločno zagovarja oblikovanje takega predstavniš- tva, želi ugotoviti, kaj ljudje pravzaprav mislijo. Gre torej za povpraševanje brez odločujočega vpliva, ki pa ima velik pomen in demokratični značaj. Zato se SSk zahvaljuje vsem, ki so se, ne glede na strankarske in idejne razlike, odločili, da sodelujejo pri razpravi. Marsikdo, ki ni prejel pisma na svoj naslov, se je zglasil na strankinem sedežu in osebno dvignil dopisnico. To je možno storiti vsak delavnik od 9. do 12. ure v Ul. Gallina 5 v Trstu. Glasovati je možno do konca februarja. Potresni sunek VIDEM - Center za potresno raziskovanje pri videmski geofizikalni opazovalnici je včeraj zjutraj zabeležil potresni sunek, ki je imel središče pod Bardom. Moč sunka so ocenili 2.5 stopnje po Richterju. PISMA UREDNIŠTVU Priznanje Matejki Grgič Spoštovani, ko bi živela v Trstu, bi se bila gotovo udeležila letošnje Prešernove proslave. In Čeprav ne spadam ravno med mlade - ali morda ravno zato - bi bila z veseljem prisluhnila slavnostnemu govoru in ostalemu programu. Tako sem pa lahko le z zamudo, in to še od daleč, sledila dogajanju, kot to, po siti razmer, rada delam. Ne pomnim, da bi kakšna Prešernova ali druga proslava v preteklosti dvignila toliko prahu. Ze to se mi zdi pozitivno! Upam le, da se prehitro ne poleže. Ge grem mimo dejstva, da je bil uvodni del govora nekoliko predolg (brala sem ga z naraščajočo nestrpnostjo, da pridem do jedra), moram priznati, da je bila Matejka Grgičeva res pogumna. Da se razprave 14. februarja ni udeležilo veliko ljudi, potrjuje le, da ima Matejka prav. Naj mi zato dovoli, da ji prisrčno Čestitam in želim še naprej premočrtnosti, vztrajnosti in veliko "konkurentov”, da bi vsak Dan slovenske kulture bil lepši od prejšnjega. Dovolite mi še pripombo v zvezi s člankom o proslavi, ki ste ga objavili 13. februarja: Je že res, kot pravi nekdo, da ni važno, Ce gre na gledališko predstavo v trenerki in telovadnih copatah, saj gre z namenom, da se kulturno obogati. Je pa gotovo tudi res, da ista oseba ne bo šla na športno prireditev, na trening ali v cerkev v večerni obleki ali v kopalkah! S tem nočem reci, da se moramo za gledališko predstavo odeti v slavnostna oblačila, se okincati in ovenčati. Menim pa, da je primerna obleka ne samo znak spoštovanja do izvajalcev in gledalcev, ampak tudi in predvsem sestavni del kulture. Ko sem pred leti v Nemčiji videla moškega priti na koncert v usnjenih coklah, sem se zgrozila, saj bi kaj takega bilo takrat ”pri nas” nepojmljivo. Vem, da so se Časi medtem spremenili, in vendar menim, da še tako lepa slika v neprimernem okviru veliko zgubi. S spoštovanjem Mirella Urdih Mesrkil Trinkovaglasba ali odprto pismo Tatjani Gregorič V življenju je pac tako, da vsakdo opravlja svoje delo. Poleg važnejših opravil, kot na primer zdravljenje bolnikov ali pa šofiranje mestnih avtobusov, so tudi manj važna opravila; na primer: nastopanje na koncertnih odrih ali pa pisanje glasbenih kritik. Slednji dve dejavnosti nekako spadata skupaj, pa sta vendar strogo loCeni. Koncertant štuctira, se pripravlja in slednjič v javnosti pokaže sad svojega truda. Tam pa glasbena publika sprejema tako ali drugače to, kar ji koncertant skuša nuditi. A tam sedi tudi glasbeni kritik, ki koncertantovo delo ocenjuje. Njegova ocena je avtoritativna in brez možnosti priziva. In tako je tudi prav: le kako bi mogli nekomu dokazati, da mu nekaj zveni »medlo«, ker je naglušen, »nedoživeto«, ker je raztresen in »monotono«, ker glasbenemu delu duševno ni dorasel? (Radoveden sem, kako bi v Času demokracije izpadel referendum o Beethovnovi deveti simfoniji - je »globoka« ali »monotona«?). Vendar je glasbena kritika lahko tudi bolj konkretna. Ko govori o »izvajalski praksi«, lahko glasbeni kritik tako koncertantu kot glasbenemu občinstvu pomaga do razjasnitve pojmov; ce so seveda pojmi jasni. Izvajalska praksa - pri tem mislimo seveda na naCin igranja ali petja, ki je različen od današnjega - je namreč nekoliko komplicirana zadeva. Ne da se je naučiti iz knjig. Za njeno razumevanje so potrebne najprej informacije, primerni instrumenti in nato še (pre) vzgoja glasbenega okusa. Pri tem nam tudi šola kaj malo pomaga: na konservatoriju se o izvajalski praksi govori le v razredih Čembala, kljunaste flavte in viole da gamba (kjer ti razredi obstajajo), v slovenskih glasbenih šolah (tako tu, kot v Sloveniji) pa sploh ne. Tu bi se zato omejil le na konkreten primer: kako označiti v koncertnem listu flavto? Ali naj pišemo »baročna flavta«, Ce gre za baročno flavto? Vivaldiju je bila to le »flavta«, saj druge flavte ni poznal. Ali naj pišemo »prečna flavta«, da jo ločimo od kljunaste flavte, ki je bila v baroku prečni enakovredna? Taka ah drugačna oznaka postane vsekakor poslušalcu jasna, saj na koncertnem odru instrument sliši in vidi. Drugače je, Ce glasbeni kritik nekritično citira glasbeni list. Beseda »traversiere« (izraz, ki so ga samo v baroku uporabljali za prečno falvto in je torej že sam po sebi dovolj jasen) sama po sebi poprečnemu Slovencu ničesar ne pomeni, tržaškemu Slovencu pa kvečjemu (ce je dovolj duhovit) »predpasnik moškega spola«. Po tem predolgem uvodu bi želel postati nekoliko bolj oseben in preiti k stvari, ki me tudi osebno prizadene. Trinkova glasba. Na Ivana Trinka me vežejo tudi (čeprav zelo bledi) osebni spomini. Ko sem bil še dijak, je bil cilj enega od šolskih izletov obisk pri Ivanu Trinku. Od takrat je zame Ivan Trinko pojem. Pojem, ki ni vezan na dejansko poznavanje njegove stvarnosti, saj sem za njegovo glasbo izvedel šele pred kratkim; pojem, ki ga Evrope žejni slovenski Slovenci mogoCe težko doumejo. Ne spominjam se, kako so nam takrat naši profesorji predstaviti Ivana Trinka. Zagotovo vem le to, da nismo šli obiskat »Videm-Cana Ivana Trinka«. Miloš Pahor ŠOLSTVO / KONEC FEBRUARJA Zadnji dnevi vpisovanj v otroške vrtce in šole Pomembna preizkušnja za zamejsko šolo Te dni se na naših šolah in vrtcih zaključujejo vpisovanja v prve razrede. Vpisovanja predstavljajo že leta pomembno preizkušnjo za naše šolstvo. Letos je njihov pomen še toliko večji, ker potekajo v času, ko je zamejska šola tarča številnih napadov. Spomnimo naj se le na dokument o predlogih tržaške univerze o »racionalizaciji« šolske mreže v tržaški občini, na razpis natečaja za le eno mesto didaktičnega ravnatelja (za katerim se neprikrito »skriva« namera po združitvi obeh mestnih didaktičnih ravnateljstev) in nazadnje še zavrnitev priziva proseških in rojanskih staršev proti »združitvi« domačih nižjih srednjih šol. V takem mrkem vzdušju ogroženosti, ko so sile uperjene v obrambo pridobljenih pravic, ni lahko misliti na bodočnost. Vpisovanja so prav to: pogled v bodočnost. Od letošnjega vpisa v prve razrede osnovnih šol bo v mnogočem odvisno, kolikšen bo čez osem let vpis na višje srednje šole; vpis v prve letnike otroških vrtcev bo okvirno že nakazal, koliko otrok bo čez tri leta prestopilo prag slovenskih osnovnih šol. V času vpisovanja se posamezne šole močno angažirajo, da bi privabile čim večje število učencev v svojo sredo. Po vaseh je reklamizi-ranje vpisa v slovensko šolo objektivno lažje, ker se ljudje med sabo poznajo. V mestu je težje. Zato je še toliko bolj pomembno prizadevanje učiteljev in staršev, da z osebnim kontaktiranjem privabijo v slovensko šolsko sredo čim več mladeža. Prepričevanje ni povsod lahko, pa tudi uspeh ni vedno stoodstoten. »Starši najraje vpisujejo svoje otroke v šole, na katerih deluje vseh pet razredov,« je povedala didaktična ravnateljica Ksenija Do-brila. Starše, seveda, zanima predvsem, da bi se njihovi otroci v šoli čim bolje razvijali in pridobili čim več znanja. Sole, v katerih de- lujejo enorazrednice (to so razredi, ki jih zaradi preskromnega števila vpisanih obiskujejo otroci različnih razredov, na primer prvega in drugega razreda skupno), zato niso tako vabljive, kot šole s polnim številom razredov. Teh šol pa je na Tržaškem vse manj. V letošnjem šolskem letu deluje vseh pet razredov le na osmih šolah: pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, na Katinari, na Opčinah, na Proseku, v Devinu, pri Domju in Ricmanjih ter v Boljun-cu. Ob takem spoznanju bi se morali res zamisliti kako naprej, poiskati bi morali rešitev in jo tudi čimprej udejaniti. Položaj slovenske šole ob letošnjih vpisovanjih ni torej prav rožnat. Raziskava tržaške občine napoveduje še nadaljne upadanje demografske krivulje, kar bo (čez nekaj let) obremenilo tudi slovenske šole. V takem položaju nam ne preostane drugega, kot da vztrajamo pri življenjsko aktualnem geslu: slovenski otrok v slovensko šolo. Letalonosilka na jedrski pogon v Tržaškem zalivu Včeraj dopoldne se je v Tržaškem dejavnost v njeni neposredni blizini, zalivu zasidrala ameriška letalonosilka Letalonosilka na jedrski pogon je del na jedrski pogon »George Washing- bojne eskadre, ki ji poveljuje admiral ton«; zasidrala se je 2, 5 milje od obale Henry C. Giffin Ul in v kateri je še deset med Barkovljami in Miramarom. Med vojnih ladij. Na letalonosilki je devet postankom v Tržaškem zalivu do če- letalskih eskadronov (75 letal), vkrca-trtka 29. bodo zato v zalivu v veljavi nih pa je 5500 ljudi. »George VVashing- nekatere prepovedi; luška kapitanija je ton« je v Jadranu od 13. februarja. Trst namreč v polmeru 750 metrov od leta- pa je po izplutju iz Norfolka prvo pri-lonosilke na jedrski pogon prepovedala stanišče, ki ga je obiskala, postanek in plovbo za vsa plovila; pre- Na sliM (foto KROMA) letala na kro- povedala je tudi ribolov in vsako drugo vu ladje VVashington. TRETJI REDNI OBČNI ZBOR AGRARNE SKUPNOSTI TRŽAŠKE POKRAJINE NOVICE Visoka zavest za ohranjanje naše dediščine Po poročilu predsednika Hrovatina obširna razprava - Nadpoprečna udeležba - Izvoljeno novo vodstvo Nedeljski občni zbor Agrarne skupnosti za tržaško pokrajino (foto KROMA) Spoštovati srenjsko lastnino, jo ovrednotiti in urediti z istočasnim upoštevanjem tako tradicionalnih vsebin kot sodobnih zahtev: v tem vsebinskem okviru se je v nedeljo dopoldne v veliki dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu odvijal redni občni zbor Agrarne skupnosti za tržaško pokrajino. Po vrsti je bil tretji zbor, ki je iz srede vseh srenjskih in jusarsih odborov na Tržaškem izvohl novo pokrajinsko vodstvo. Prvi, neformalno ustanovitveni zbor je neposredno izzval razpis javnih volitev v jusarske odbore pred desetimi leti: tedaj se je začela razprava o tem, kaj so oziroma kakšno vlogo naj v italijanskih zakonskih okvirih imajo zgodovinske krajevne uprave skupnega lastništva, ki jih v Bregu imenujemo srenje, po Krasu pa jusi ali komunele. Medtem se je izoblikoval nekakšen pokrajinski odbor, ki je poglabljal in razvijal vsebine, ki se tesno navezujejo na odnos našega človeka do zemlje, do upravljanja in obvladanja ozemlja, na katerem Slovenci zgodovinsko živimo. Da je šlo za nedvomno občuteno tematiko, je dokazala že nadpovprečno številna prisotnost na radeljskem občnem zboru. Udeležilo se ga je namreč skoro 250 predstavnikov srenjskih in jusarskih odborov od dolinske do de-vinsko-nabrežinske občine, mavrično je bilo tudi predstavništvo gostov. Po otvoritvenem poročilu predsednika Stanka Hrovatina so se tako na govorniškem odru zvrstili pozdravi imenitnih predstav- nikov krajevnih in slovenskih oblasti in organizacij. Dobrodošlico je podal dolinski Zupan Boris Pangerc, ki je prvi med vsemi poudaril veliki pomen srečanja: gre za velik korak naprej v skrbi za skupno lastnino, za dokaz visoke zavesti za ohranjanje in čuvanje naše dediščine. Misli je vsebinsko povzel tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki je dodatno opozoril na to, da bo potrebno za dejansko uveljavitev starodavnih srenjskih in jusar- skih pravic predvsem tehtnega in premišljenega postopanja pri pristojnih državnih oblasteh. Važen mora namreč biti otipljiv končni dosežek. Ob čestitkah za tako spodbudno »prerojeno« zavzemanje za lastno zemljo je Rudi Samac, predsednik Agrarnih skupnosti Slovenije, podčrtal temeljne vsebine, ki usmerjajo to gibanje tudi na oni strani meje: obramba lastništva, posebej skupnega lastništva starosel- cev, na katerem je bila osnovana še nekdanja slovenska družba. Posebej je omenil zakon, ki ga je RS izglasovala za vračanje po vojni podržavljenih srenjskih površin naših skupnosti. V imenu SSO je spregovorila predsednica Marija Ferletič, v imenu SKGZ pa je nastopil Edi Bukavec, ki je obenem kot tajnik Kmečke zveze še posebej izpostavil nekaj stvarnih problemov v zvezi z obmejnim upravljanjem zemljišč. Ugledni gostje nedeljskega občnega zbora so bili tudi deželni svetovalec Martini, ki je oblikoval predlog zakonskega osnutka - danes že deželnega zakona - o priznanju pravne osebnosti srenjskim skupnostim, slovenski poslanec Tone Peršak, ki se za to problematiko zavzema na državni ravni, slovenski vicekonzul v Trstu Pelikan. Bolj politične nastope so vsebinsko obogatili mnogi posegi srenjčanov in ju-sarjev pokrajinskih stvarnosti, pa tudi tehnikov, inženirjev, pravnikov, arhitektov, ki so občnemu zboru dali svoj dragoceni strokovni doprinos. Damiara Ota __________TRŽAŠKA OBČINA / POZIV K STRPNOSTI_ župan llly obsodil nasilna dejanja Tržaški župan Riccardo Illy in občinski odbor sta obsodila »nasilna dejanja, ki smo jim bili v preteklih dneh priča v mestu zaradi ideoloških ali etničnih nasprotovanj.« Tiskovna izjava se seveda nanaša ra napad na slovenskega mladeniča in njegovega prijatelja ter na nekatere druge izgrede, ki so mu sledili. Taka dejanja zaskrbljajo vse, ki verjamejo v vrednote omike in strpnosti, to je dveh zgodovinskih predpostavk Trsta. Zupan ugotavlja, da sedanja »klima stalnega političnega prerekanja podpihuje taka dejanja, ohrabrjuje prenapeteže in jih dejansko sili h kršenju omikanega načina življenja.« Zato poziva tiste, ki jim je pri srcu bodočnost mesta, naj sodelujejo z organi pregona pri prevenciji podobnih akcij. Te preventivne akcije bi bilo beba okrepiti, proti tistim pa, ki jim niso mar medsebojno spoštovanje in upoštevanje norm omikanega sožitja, bi bilo beba sodno postopati. V svoji izjavi se je bžaški Zu- pan obregnil ob skrajneže tako na desni, kot na levi. Nasprotujoči si eksbemizmi še vedno obstajajo, pa čeprav so vedno manj vplivni. Oplajajo jih ideološke nestrpnosti, ki se prelivajo v aroganco in napade na drugače misleče.« Sodstvo mora opraviti svoje: omejiti jih mora do najnižje možne stopnje, sicer bi se lahko dogodilo, da bi se nasilna dejanja pomnožila, saj bi jalovost sodnih posegov le podžigala pretepače in nasilneže, češ, pa saj nam ne morejo do živega. Zupan in občinski odbor želita tako mesto, v katerem bi vladala složnost. »Trst naj bi bil italijanski, a istočasno tudi evropski; ponosen naj bi bil na bistven doprinos, ki so ga k njeni zgodovinski specifičnosti prispevala ljudstva razhčnih jezikov in kultur, začenši s Slovenci. Nesb-pnosti in nasilja gre pripisati skrajnežem, tistim, ki jih ideološko navdihuje, a tudi tistim, ki se od njih ne distancirajo, zaključuje tiskovna nota bžaškega župana Illyja in njegovega odbora. Kapetan John Earie jutri v vili Primc V konferenčni dvorani vile Primc na Greti se bo jutri ob 17. uri nadaljeval ciklus srečanj-intervjujev s pričevalci težkih let Trsta v obdobju 1940-1954, ki ga prireja Deželni institut za zgodovino odporniškega gibanja v FJK v sodelovanju s krajevnim rajonskim svetom. Gost jutrijšnjega popoldneva bo kapetan John Earle, ki bo odgovarjal ra vprašanja prof. Giampaola Valdevita. John Earle je v Trst prispel kot angleški poročnik junija 1945; bil je član oddelka, ki ga je angleška vlada ustanovila z namenom, da bi tajno deloval ra sovražnem ozemlju. Nadaljuje se stavka v pristanišču Pokrajinska tajništva Filt, Fit in Uilt so sklenila nadaljevati stavkovne akcije v bžaškem pristanišču; sklep je bil neizbežen -poudarjajo v tiskovnem poročilu- ker vlada in krajevna pristaniška uprava še nista odgovorih na vprašanja, ki zadevajo probleme dela in zaposhtev. Včeraj je bilo prekinjeno delo 2. in 3. turnusa, danes pa bo v zadnjih dveh urah vsakega turnusa in delo izven delovnega umika. Drevi na Opčinah predstavitev knjige o ribištvu V Prosvetnem domu na Opčinah bodo danes zvečer z začetkom ob 20.30. predstavili knjigo Bruna Vol-pija - Lisjaka z naslovom »Slovenskem pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave. Ob navzočnosti avtorja bo o knjigi spregovoril Miran Košuta. Večer prireja Knjižnica P. Tomažič in tovariši. Še do petka prošnje za udeležbo na trgu Gutenberg Trgovinska zbornica obvešča, da bo v petek 1. marca zapadel rok za predložitev prošenj za sodelovanje na Gutenbergovem trgu, oznoma na knjižnem sejmu. Prošnje, ki jih bo TZ prejela po tem roku, bodo prišle v poštev le v primem, da bi se kdo odpovedal eni od 30 razpoložljivih stojnic. Vse informacije so interesentom na razpolago na TZ, v sobi št. 6 (tel. 670-1270, 670-1239). Srečanja z avtorjem na Kontovelu Na pobudo Studijskega in raziskovalnega centra Niccolo Tommaseo se bodo jutri ob 19. uri v društveni gostilni na Kontovelu nadaljevala »Srečanja z avtorjem«. Jutrijšnji večer bo namenjen tržaški narečni poeziji Manha Malabotte. Obisk delegacije iz Nikolajeva Včeraj je bila na obisku v Trstu delegacija iz ukrajinskega mesta Nikolajevo, ki jo je vodil župan Aleksander Berdnikov. Ogledala si je pristaniške strukture, center BIG in industrijsko cono, bila pa je tudi gost Tržaške trgovinske zbornice. Gostje so se zavzeli za obisk italijanskih gospodarskih operaterjev v Nikolajevu in omenili možnost, da bi v tamkajšnjem trgovskem centru odprli urad z ita-lijanskimi proizvodi. Zanimah so se tudi za sodelovanje s tržaškimi gospodarskimi strukturami pri izgradnji industrijske conepri Nikolajevu, ki naj bi jo finansbala ukrajinska vlada. PROSTO ZADIHAJMO Sovražnik je na preži: ne vidite ga, a čaka vas pred vrati. Vstopa vam v pljuča, uničuje kožo, napada vas tudi v sončnih dneh. Nikomur ne prizanese, niti otrokom. To je smog. Premagamo ga lahko z vašo pomočjo! Kako? Z boljšo uporabo avta in z upoštevanjem novih predpisov v mestnem prometu. Spoznali boste, da bodo tudi ostali spoštovali vašo željo po čistejšem zraku. PLAN PROTI ONESNAŽENJU OD TORKA DO SOBOTE URE: 9.00 -13.00 IN 16.00 - 20.30 OBČINA TRST PLAN Z NOVIMI SMERMI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO V OBČINSKIH IZPOSTAVAH IN PRODAJALNAH ČASOPISOV HANO ANTI INSUINAMENT0 Z avtobusom je lažje. - _ Ni ga treba parkirati 93.80.1 06 in pripelje vas ravno kamor želite XZA INFORMACIJE VRSTA PRIREDITEV OB KONCU TEDNA Skedenjske pevke presenetile Barkovljane V soboto so v prostorih Tržaškega pomorskega kluba »Sirena« nastopile pevke zbora Ivan Grbec iz Skednja, ki jih vodi Boža Hrvatic (foto KROMA). Tokrat je bil njihov nastop prijetno presenečenje, saj si taksne predstave udeleženci niso pričakovali, pa čeprav smo že v naši napovedi zapisah, da gre za nekaj povsem novega. Pevski recital - mi smo ga imenovali slovenski »musical«, z naslovom »Z roko v roki zaplešimo kolo ljubezni« so pevke izvedle brez vodstva svoje zborovodkinje, ki je skupno z njimi pela in plesala in tako pomagala k ustvarjanju prireditve, ki je tu- di Barkovljani, kot že SvetoivanCani in Skedenjci niso in ne bodo pozabili. Pri klavirju je pevke lepo spremljala Tatjana Jercog. Goste je v imenu barkovljanskega društva pozdravil Robert Mosetti, na koncu pa je Vera Poljšak podarila pevkam posebno priznaje za njihove pretekle in z željo za njihove bodoče uspehe. Lep, Dnevu slovenske kulture primeren govor, je na prireditvi imel Saša Martelanc, ki je občuteno spregovoril o naši navezanosti na zemljo in na morje, ob katerem tudi živimo, (ni) Openci so se pozabavali ob duhovitosti Benečanov V nedeljo popoldne je v Prosvetnem domu na Opčinah gostovalo Beneško gledališče z narečno komedijo, ki jo je napisala Bruna Dorbolo in nosi naslov »Vsak minut je na palanka« (Vsaka minuta pomeni en denar). Napisana je bila, da bi »ogrela« dan emigranta v Čedadu in da bi dala »korajžo« Benečanom v njihovem vsakdanjem boju za svoje pravice in obstoj. Delo je režiral Marjan Bevk, ki mu je stala ob strani Marina Cemetig. Prireditev pa so popestrile še domače pesmi. Polna dvorana ljudi je pokazala, kako so bili domačini veseli tega srečanja z beneškimi igralci, ki so od začetkov svojega gledališča do danes pokazali izreden napredek. Cerpav so igrah v svojem narečju, je bila njihova igra tako prepričljiva, da so jo razumeli vsi in se ob njej tudi nazabava-h. (ni) (foto KROMA) V Trebčah bleščeč nastop študentov gledališke akademije V soboto zvečer so imeh v Trebčah v nika Akademije, ki so bih gostje domačega gosteh študente Akademije za gledališče, društva Primorec, so tako lepo odigrali film in televizijo, ki so v Ljudskem domu svoje vloge, da so prevzeh poslušalce, ki nastopih z Molierovo komedijo »Žlahtni so igri sledili z veliko napetostjo, pa tudi gospod«. Mladi igralci, študentje HI. let- navdušenjem, (ni) (foto KROMA) V SOBOTO V ŠPORTNO-KULTURNEM SREDIŠČU Zgoniški društvi pripravili lepo Prešernovo proslavo V soboto so v zgoniškem športno-kul-tumem centru proslavili Dan slovenske kulture. Slovesnost sta, kot je že dolgoletna tradicija, priredili domači društvi SK Kras ter KD Rdeča zvezda. Gostovala sta SKD Tabor Opčine in SKD Grad Bani z igranim besedilom »Zedinil rod slo-venščne cele« (na sliki KROMA). Besedilo je postavila Olga Lupine, za sugestivno sceno pa je poskrbela Magda Tavčar. Skupina mladih se je predstavila občinstvu s prizori iz življenja Franceta Prešerna. Prikazali so njegove vezi s prijatelji in uglednimi predstavrtiki njegove dobe, predvsem z Matijo Čopom in Andrejem Smoletom ter njegovi ljubezenski razmerji s Primicovo Julijo in Ano Jelovškovo. Izredno pomemben je bil v pesnikovem življenju tudi lik matere. Med posamezne prizore so se vpletali verzi Prešernovih poezij in poezij sodobnih slovenskih pesnikov, Menarta, Koviča, Pavčka in drugih. Vse skupaj so spremljale glasbene točke s kitaro, rogom, flavto, violino in petjem. Zaradi bolezni Zal ni mogel biti prisoten pevski zbor. Nastopajoči so se dobro odrezali in utegnili posredovati občinstvu, ki se je ob tej priložnosti zbralo, bistvene ideale, v katere je verjel naš navečji pesnik in ki utegnejo biti Se danes aktualni. Ti so edinost slovenskega naroda, pa tudi človeštva na sploh ter bratsvo in prijateljstvo med vsemi narodi, (bis) VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 27. februarja 1996 JELKO Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17.45 - Dolžina dneva 10.53 - Luna vzide ob 10.29 in zatone ob 0.11. Jutri, SREDA, 28. februarja 1996 ROMAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,6 stopinje, zraCni tlak 1025,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Laura Della Valle, Marzio Vatta, Roberta Roberto, Alessio Vescovo in Melissa Giar-dirri. UMRLI SO: 46-letni Li-vio Novsak, 40-letna Mira Baralic, 82-letni Francesco Kravos, 76-letna Laura Go-dena, 64-letni Giuseppe Cefalo, 83-letni Giovanni Nesich, 65-letni Gaetano Salich, 81-letna Maria Var-dabasso, 90-letna Frida Ziehme, 70-letni Bruto Gelletti, 95-letna Bruna Copag in 56-letni Stelio Giuliani. [J LEKARNE Od PONEDELJKA, 26. februarja, do NEDELJE, 3. marca 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S: Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, L argo Sonni-no 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 660438). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Va do-ve ti porta il cuore«, r. Cri-stina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. EKCELSIOR - 15.45, 17.45, 20.05, 22.15 »Tvvo Much - Due di troppo«, i. Antonio Banderas, Mela-nie Griffith. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.45, 21.30 »Strange Days«, i. Ralph Fiennes, Angela Bassett. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Jumanji«, i. Robin Wil-liams. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dracu-la morto e contento«, r. Mel Brooks, i. Leslie Niel-sen. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.20, 20.15, 22.15 »Vite strozzate«, r. Ricky To-gnazzi, i. Vincent Lindon, Sabrina Ferilli. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pen-sieri pericolosi«, i. Michel-le Pfeiffer. NAZIONALE 4 - 17.30, 19.45, 22.00 »Corsari«, i. Geena Davis, Matthevv Mo-dine. MIGNON- 16.00 - 22.00 »Brividi di passione anale«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.30, 21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Pa-cino, Robert De Niro, Val Kilmer. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La dea dell’amore«, r-i. Woody Allen, i. Mira Sorvino. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Smoke«, i. W. Hurt, H. Keitel. Ji PRIREDITVE KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Opčine - Prosvetni dom. Danes, 27. t. m., ob 20. uri predstavitev knjige Bruna Volpija- Lisjaka SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA OD TRSTA DO TIMAVE. Uvodna beseda Miran Košuta. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi elane in prijatelje na predavanje biologinje Damjane Ota NARAVNO BOGASTVO TRŽAŠKEGA KRASA v četrtek, 29. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20. SKD GRAD - Bani, SKD TABOR-OpCine in MePZ VISAVA-Ferlugi ponovijo, na splošno željo, v soboto, 2. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah recital na igrano besedilo: ZEDINIL ROD SLOVENSC-NE CELE. Nastopajo recitatorji od Banov in z OpCin, MePZ s Ferlugov, mladi glasbeniki in MPZ Tabor. Postavitev Olga Lupine, scena Magda Tavčar. H3 OBVESTILA CGIL krajevni sindikat upokojencev Opčine vabi na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo jutri, 28. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. “Ali smo, kar zadeva govor, se tako na tleh, da bi morali začeti resno ukrepati?" (Mirko Mahnič). RADIJSKI ODER ponovno organizira TEČAJ LEPE GOVORICE. Slušatelji si bodo pridobili teoretične osnove dihanja, dikcije, smiselnega branja, obenem pa bodo to znanje uporabili pri oblikovanju umetnostnih besedil. Informativni sestanek bo v Četrtek, 29. t. m., ob 18.30 v Ul. Donizet-ti 3, kjer se bomo domenili za tehnične podrobnosti. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na srečanje ob podelitvi NAGRADE DR. FRANE TONČIČ 1995, ki bo v torek, 5. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20/n. Nagrada dr. Frane TonCic je namenjena disertacijam s področja humanističnih oz. znanstvenih ved, ki pomenijo obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti. Dobitnike nagrade in pohval bo razglasil na večeru podelitve predsednik ocenjevalne komisije prof. Pavle Merku. Večer bo uvedel kitarist prof. Marko Feri. Koloniji SLOKADA v Dragi (morje) in SLOVENSKE VINCENCIJEVE KONFERENCE v Comegliansu (gore) sporočata navodila za vpis otrok od 5. do 16. leta: v tržaški občini: do izključno 2.marca telefonirajte v Ul. Farneto, 3, soba St. 106, tel. št. 3995030, da vam določijo kraj in datum zdravniškega pregleda. Na pregled prinesite izpolnjeno vpisno polo, ki jo dobite na šoli. Za otroke s Krasa (Sole openskih ravnateljstev) je pregled že določen: vsak petek od 8. do 11. ure za Cas treh tednov, na Opčinah, Proseška ul. 118. V dolinski občini: za dokumente se obrnite naravnost na občino do 15. marca, Zdravniški pregled bo v telovadnici v Dolini vsako sredo od 8. do 11. ure tri tedne. Tri tedne bo zdravnik pregledoval v Nabrežini ob ponedeljkih od 8. do 11. ure za otroke de-vinsko-nabrežinske, zgo-niške in repentabrske občine v marcu. Za navodila tel. na št. 200429 od 8.30 do 13. ure. Pojasnila na tel. št. 226117, 43194 in 366970. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnini pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po tel. št. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. SKD VIGRED prireja,ob priliki 8. marca, v soboto, 9. marca od 20. ure naprej v kmečkem turizmu Švara v Trnovci večerjo in ples z narodno-zabavnim ansamblom. Vpisovanje in informacije v društvenih prostorih v Sempolaju danes, 27. t. m. od 19.30 do 21. ure, v petek, 1. marca od 17. do 18. ure in v torek, 5. marca od 17.30 do 21. ure. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 praznovanje dneva žena v restavraciji Urdih v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla Kraški kvintet bo pel slovenski pevec Braco Koren. Število mest je omejeno. Pohitite! Informacije in rezervacije -tel. št. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. KD FRAN VENTURINI -DAN ZENA 8. marca v Domu A. Ukmar- Miro. Informacije pri odbornicah KD F. Venturini. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa elane, da zapade 10.3.96 rok. za vložitev prošenj za premestitve ( vse stopnje). V uradu SSS so na razpolago obrazci in prilo-ge.Urnik tajništva : vsak torek od 16. do 17.30, tel. 370301. S IZLETI KMEČKA ZVEZA in Kmetijska zadruga organizirata v četrtek, 7. marca, izlet na Kmetijski sejem v Verono. Vpisovanje na sedežih organizacij. H ČESTITKE Te dni veseljak PAVEL okrogli rojstni dan slavi. Vse najboljše in najlepSe mu želijo veseljaki (z OpCin, Doberdoba, Rojana, Kontovela, Trsta ...) vsi! Včeraj (26.2.) je praznovala naSa mama, nona in pranona MARIJA TAVČAR vd. MILIC visoki jubilej - 89. rojstni dan. Svojci ji iz srca želijo Se mnogo zdravja, veselja in da bi se dolgo prepevala kot doslej v cerkvi sv. Bar-tolomeja na Opčinah. FABIO URLINI praznuje danes 20. rojstni dan. Da bi s svojo prijaznostjo užival svojo bodočnost mu iz srca želi nona Zofka in vsi, ki ga imajo radi. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM kravo brejo štiri mesece. Cena po dogovoru. Tel. št. 281110 ob uri obedov. DVE TELETI 14 dni stari prodam: sivorjave pasme po 7.000 lir kg, limousine po 8.500 lir kg. Tel. st. 228932. NIVA 4x4, 68.000 km, bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, VOLVO 740 tubo intercooler, letnik ’85, srebrno metalizirane barve, prodam. Tel. št. 040/228932, Draga 31, ob uri obedov. PRODAM golf 1600 bele barve, pet vrat, letnik november ’89. Tel. št. 200783. PRODAM po ugodni ceni avto Renault R 9, letnik ’83 v dobrem stanju. Ogled in informacije na tel. št. 251351. PRODAM avto Alfa 33, 1500, berlina, 4x4, letnik ’86 za 2.500.000 lir. Tel. št. 040/220147. PRODAM psičke pasme nemški ovčar z rodovnikom. Tel. St. 226713 ali 226536. ZASEBNIKU prodam takoj vseljivo trisobno stanovanje s kletjo in garažo v središču Gorice. Tel. v večernih urah na št. 0481/32033. ZA prenašanje drvi, poljskega orodja in pridelkov iščem lahek, dvokolesni, ročni, kmečki voziček za kmečka opravila. Klicati v zgodaj zjutra ali pozno zvečer na tel. št. 327091. NUJNO išCem pravno/sposobnega odvetnika za revizijo obsodbe v moje breme, ki se nanaša na dogodek pod volilnim sedežem št. 214 šole F. Milčinski - Katinara dne 5.4.1992. Poleg uradne dokumentacije nudim bistveno video/zvočno dokumentacijo o dogodku, katero je tržaško sodstvo spregledalo. Za informacije tel. na št. 228779. IŠČEMO nujno par srednje starosti za Čuvaja vile. Nudimo stanovanje v posebni hiši z vrtom in garažo. Tel. št. 040/212239 med 14. in 15. uro. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 229234. NUDIM lekcije slovenščine in matematike. Tel. št. 312935. ANSAMBEL Keydea nujno išCe sposobnega bobnarja. Predpogoj: resnost in volja do dela. Tel. št. 214527 ali 417937 v večernih urah. SERVISNO podjetje nujno išče uradnika/co. Pismene prošnje poslati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36/1. nadsr., 34132 Trst pod šifro “Uradnik". KREPKO zaokrožite vašo plačo s promocijo kvalitetnih visoko potrošniških proizvodov, brez vsake obveznosti javite se za informativni sestanek na tel. št. 040/764055 g. Martin. MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-Ul. Valdirivo 36 - L nad. Tel. 361888-Fax 768697 22. t. m. sta se v okolici Samatorce izgubila psa pasme Samojedo. Slišita na ime Jago in Kirn. Najditelj na tel. na St. 229213. STANOVANJE na Opčinah dajemo v najem za urad ali ambulanto. Tel. št. 420604 v večernih urah. V PIVNICI HI. Genera-zione v Boljuncu bo v petek, 1. marca, ob 21. uri koncert skupine Frozen Guys. Vabljeni! OSMICO je odprl Igor Grgič, PadriCe 193. Toci belo in Crno vino. OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulje pri Domju 123. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. PRISPEVKI V spomin na Lilianine-ga očeta Maria Furlanija darujeta Sida in Silva 50.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Maria Furlani daruje družina 50.000 lir za KD I. Grbec, 100.000 lir za Dom J. Ukmarja, 50.000 lir za Glasbeno matico, 50.000 lir za Slov. skavtsko organizacijo, 50.000 lir za Sklad Lucchetta, Ota, D’Angelo. Namesto cvetja na grob Maria Furlani daruje Nada Flego - Canciani 50.000 lir za KD I. Grbec. Namesto cvetja na grob pok. Tončke Hrovatin daruje N.N. 50.000 lir za cerkev Sv. Trojice na Ka-tinari. Ob 2. obletnici smrti dragega Cvetkota Smo-tlaka se ga z žalostnim srcem spominja žena Valerija ter daruje 50.000 lir za VZPI-ANPI Mačkolje-Dolina-Prebeneg, 50.000 lir za Iskro in 100.000 lir za KD Primorsko Mackolje. Ob 2. obletnici smrti drage mame daruje Edi z družino 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na Alojzija Košuta darujeta Lidija in Maja Stoka 30.000 lir za SD Kontovel. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z OpCin daruje Vlasta Berce 50.000 lir. Albert Berganc iz Loga daruje 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Stano Stubelj - Budin daruje Drago Grilanc 25.000 lir za MoPZ RdeCa zvezda. V spomin na Stano Stubelj - Budin darujejo svojci 150.000 lir za MoPZ RdeCa zvezda. Namesto cvetja na grob Stane Stubelj Budin daruje Joško Obad 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Sa-leža. Ob 15. obletnici smrti Lucijana Gustinčiča darujeta žena Jolanda in sin Alex 25.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec in 25.000 lir za Združenje aktivistov in borcev. A.O. daruje 10.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec. V počastitev spomina Stane Stubelj-Budin daruje Franko Volk 25.000 lir za SK Kras in 25.000 lir za MPZ RdeCa zvezda. V počastitev spomina Marte Werk-Volk daruje S.F. 100.000 lir za KD Ivan Grbec. V spomin na pok. Marija Furlani daruje Meri Černigoj 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 3. obletnici smrti Carmelota Tretjaka daruje sestra Pierina in družina Sossi 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. t Dne 24. t. m. nas je zapustila naša draga Savina Udovič vd. Peric Žalostno vest sporočajo hčerka Jasna z možem Albertom in vnukom Aleksandrom, brata Stojan z ženo Irmo in Sergij z ženo Anico, nečaki SaSa, Andrej in Milena, teta Angela in stric Gigi ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v četrtek, 29. t. m., ob 14. uri v kapeli v Ul. Costalunga. Naknadno bomo položili žaro v družinsko grobnico v soboto, 2. marca, ob 11. uri. Trst, 27.2.1996 Ob težki izgubi drage sestre Savine sočustvujemo s Stojanom in družino Bojana in Ladi, Irma in Egon, Anica in Felice, Majda in-Srecko, Anica in Marcelo Malalan ter Anica in Marcelo Svagelj Prerano nas je zapustil nas dragi mož in oče Egidio Sodomaco Žalostno vest sporočajo žena, hci, sin, brat ter ostalo sorodstvo Pokojnega bomo prepeljali iz mrtvašnice gra-deške bolnišnice v Križ jutri, 28. t. m., ob 13. uri. Pogrebni sprevod bo krenil s križišča pri spomeniku v vaško cerkev. Križ, Trst, Nabrežina 27. 2. 1996 Ob prerani izgubi moža in očeta Egidija izrekajo ženi Katji, hčerki Barbari ter sinu Nikolaju iskreno sožalje Despar Maida in sodelavke 27.2.1976 27.2.1996 Ob 20. obletnici prerane smrti predragega tovariša in prijatelja Severina Devetaka se ga spominjajo prijatelji in prijateljice s Tržaškega Jamlje, 27. 2. 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Vaklirivo 36 tel. 040-361888-lax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 GORICA / OBČINSKI PRORAČUN 1996 PODGORA / DAN SLOVENSKE KULTURE J_____PRIREDITVE Občina nadaljuje s krčenjem stroškov Za redno upravljanje milijarda manj kot lani Danes začetek razprave v občinskem svetu Sen. Bratina: kultura naj nam bo vodilo pri odnosih s sosedi Goriški občinski svet se sestane danes ob 16. uri na prvi od treh zaporednih sej za razpravo in odobritev letošnjega proračuna, ki ga morajo odobriti do konca februarja. Naslednji seji bosta jutri in, Ce bo potrebno, v Četrtek ob isti uri. V proračunu je letos predvidenih skupno 172 milijard lir dohodkov in izdatkov. Če izključimo krožne postavke in vračanje posojil (skupno skoraj 25 milijard lir), je dejanski obseg izdatkov manjši. Dobrih 50 milijard lir naj bi potrosili za tekoCe stroške in delovanje občinskih služb. Ta vsota je za dobro milijardo lir manjša od lanske, kar pomeni, da bodo nadaljevali s krčenjem stroškov (manj osebja in storitev ter večji prispevki občanov za storitve, ki jih občina nudi proti plačilu). Investicij predvidevajo za skupnih 97, 5 milijard lir, pri čemer so najveCje vsote namenjene posegom, ki se že vrsto let pretakajo in enega v drugi občinski proračun: 40 milijard je za tretji del avto-porta v Standrežu, dobrih 14 milijard za ureditev Koma, 15 milijard za ureditev vpadnic v mesto (Ločniški most in vozlišče na Tržaški ulici), 3 milijarde za kanalizacijo in odtok voda na območju Podgore, Pevme in Stma-vra. Navedeni posegi so že dolgo na spisku predvidenih del in kljub ponovni vključitvi v proračun Se ni rečeno, da jih bodo zaceli tudi dejansko izvajati v tem letu. Večje možnosti izvajanja so za vrsto manjših posegov, ki so jim dodelili vsote, s katerimi bo razpolagala uprava. Semkaj sodijo popravila in prilagajanje varnostnim predpisom Šolskih in drugih občinskih poslopij, vzdrževalna dela na gradu in urejanje mestnih ulic ter pločnikov. Med dohodki znašajo prispevki države in dežele 22 milijard, davCni dohodki (ICI in druge občinske takse) prav tako skoraj 22 milijard, izven-davcni prihodki (tarife za občinske stortive) 9 milijard, 6, 5 milijarde pa je ostankov od lanskega leta. Večji del investicij naj bi krili z raznimi prispevki (83 milijard), preostalo pa z najemom posojil (14 milijard). Občinstvo na prireditvi; v prvi vrsti govornik, senator Darko Bratina (foto Bumbaca) NOVICE Obvestilo Avtomobilskega kluba Avtomobilski klub obvešča avtoprevoznike, da je vlada pred kratkim odobrila sklep, ki uvaja ugodnosti in olajšave za avtoprevoznike, ki opravljajo usluge za raCun tretjih. Predviden je popust na znesku posebne takse. 50-odstotni popust lahko koristijo lastniki tovornjakov, vlačilcev in dragih tovornih vozil, ki imajo nosilnost do 80 stotov. 30-od-stotni popust pa lahko uveljavljajo lastniki tovornih vozil, ki imajo preko 80 stotov nosilnosti. V poštev pridejo tudi vozila za prevoz posebnih tovorov, cisterne, itd. Pogoj za uveljavljanje popusta je koncesija za opravljanje prevozniške dejavnosti, kar mora biti seveda razvidno iz listin, ki spremljajo vozilo. Zasedanje občinskih svetov v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu Občinski sveti so v teh dneh zaposleni s sprejemanjem proračunov in sklepi, ki so tako ah drugače povezani s finančnim poslovanjem v tekočem letu. Medtem ko je Steverjanski občinski svet zasedal sinoči, bodo občinski proračun danes vzeli v pretres na seji občinskega sveta v Doberdobu (začela se bo ob 18. uri), jutri pa v Sovodnjah s pričetkom ob 19.30. Po bolezni in kraji še požar v stanovanju Pred nekaj dnevi so neznanci v Tržiču vdrli v stanovanje 34-letne Ambre Rocca, nekdanje znane športnice in Športne delavke in odnesli okrog šest milijonov lir. To je bil denar, ki so ga zbrali v nabirki med Člani raznih Športnih društev, da bi si Ambra z njim plačala prevoz v Ameriko na zdravljenje zaradi težke možganske bolezni. V soboto ponoči jo je doletela še druga nesreča: požar v stanovanju. Ogenj je uničil opremo v dnevni sobi in povzročil za nekaj milijonov lir škode. Na primer Ambre Rocca je pred kratkim opozoril krajevni Časopis. ZaCela se je nabirka, da bi nekdanji aktivni Športnici omogočili zdravljenje v neki kliniki v Filadelfiji in da bi lahko rodila drugega otroka, ki ga pričakuje. V soboto zveCer je preko faksa skušala urediti vse potrebno za prevoz v Ameriko in Čakala na odgovor iz Belgije. Ob povratku domov pa je obupana odkrila požar, ki je zadal težak udarec njenim upom. V soboto so dan slovenske kulture obeležili v Podgori na pobudo kulturnega društva Andrej Paglavec. Priložnostni nagovor je imel senator Darko Bratina, spored sta s pesmijo dopolnila združena pevska zbora Paglavec in Soča. Povezovalna nit misli, ki jih je prireditvi iznesel Darko Bratina, je bila vloga kulture v vsakdanjem življenju, v stvarnosti, ki jo doživljamo, v prostoru, katerega del in sooblikovalci smo. Zavest o tej naši danosti in vlogi je, oziroma bi morala biti, spodbuda za aktivnejše sodelovanje tako v odnosu do matice kakor tudi z večinskim narodom. Bratina je podčrtal pomen pristnosti oziroma neposrednosti kulturnega izročila in oblik izražanja, pri Čemer je do- mačnost pozitiven element, zvestoba vrednotam, ki jih je Ribičev France izpovedal v Zdravljici, pa razpoznavni znak urejanja naših odnosov s sosedi, sodržavljani, someščani, pri Čemer ne gre podcenjevati pomena ohranjanja zgodovinskega spomina skupne preteklosti. V teh prizadevanjih bi morali biti aktivnejši in pazljivejši, je v svojem nagovoru priporočil Bratina. Dan slovenske kulture so ob koncu prejšnjega tedna obeležili tudi v nekaterih drugih krajih na Goriškem. V Ronkah je bila prireditev na pobudo društva Jadro, v Rupi na pobudo prosvetnega društva Rupa - Pec. V Četrtek, 29. t.m., bo Prešernova proslava v Steverja-nu v priredbi kulturnega društva Briški grič. LOKVE / ŽIVAL SO VIDELI TUDI AVTOMOBILISTI KINO Niz predavanj o poznavanju okolja in naravnih ujmah Združenje profesorjev zemljepisa je priredilo ciklus Štirih predavanj o poznavanju okolja in o preprečevanju posledice naravnih nesreč na Goriškem. Prvo predavanje (15. februarja) je bilo namenjeno SoCi; v Četrtek, 29. t.m., pa bo v dvorani Palaveneto v Tržiču o spremembah na obalnem območju govoril profesor Gianpiero Catani s Tržaške univerze. Naslednji srečanji bosta 4. in 7. marca. Policijski sindikat SAP izraža zadoščenje Pokrajinsko tajništvo poUcijskega sindikata SAP izraža zadovoljstvo in zadoščenje ob ugodnem zaključku sodnega postopka proti nekdanjemu funkcionarju dr. Rosariu Sanninu in nekaterim drugim funkcionarjem, ki so opravljali delovne dolžnosti pri Kvesturi v Gorici. Prizivno sodisce v Benetkah je razsodilo, da dr. Sannino ni bil udeležen pri dejanjih, zaradi katerih je bil pred vec leti obdolžen. Uničili bodo 70 stotov zaplenjenih umetnih ognjev Na izsušenem in morju iztrganem zemljišču v zalivu Panzano, kjer naj bi zgradili plinski terminal, so pripadniki posebne enote vojske vCeraj zaceli uničevati ogromno količino umetnih ognjev, ki so jih pred novim letom zasegli v neki trgovini pri Fernetičih. Vsega materiala je okrog 70 stotov, uničevali pa ga bodo postopoma, po kakih 50 do 70 kilogramov vsak dan. “Naloga” bo zato trajala kar nekaj dni. Področje, ki je sicer neobljudeno in zapuščeno, so primemo zavaravah in oznacih. Medved, ki ne more spati V zadnjih dveh tednih se kosmatinec zadržuje okrog Trnovega Da so se medvedi spet naselili v Trnovskem gozdu ni nic novega. Bolj Čudno je, Ce ti kakih 150 kilogramov težka žival sredi zime prečka pot. To se je zgodilo ob koncu tedna med Nemci in Lokvami, ki so zdaj pod debelo snežno odejo. Sledovi Sap v snegu v okolici TrpinovšCa in Voglarjev potrjujejo, da je vest ne samo verjetna, ampak tudi resnična. Bolj nenavadno je to, da se žival zadržuje v bližini hiš, oziroma zaselkov v Času, ko bi morala prezimovati v kakem globokem brlogu- »Prvič v tej zimi se je medved pojavil v decembru«, nam je potrdil namestnik gospodarja lovske družine Trnovski gozd, Emil Hvala. Na prisotnost so opozorile kajpak sledi v snegu. Potem se je Žival ponovno pojavila okrog 8. februarja. Prevrnjene posode za odpadke v bližini hiš doka- zujejo, da žival išCe hrano in jo tudi najde. Drobovje zaklanega goveda so pred dnevi pustili nedaleč od hiše. Naslednje jutro so ugotovili, da je medved pospravil zajeten zalogaj, ostanek pa odvlekel kakih 400 metrov v gozd. Na vprašanje, zakaj je žival zunaj v tem letnem Času. Hvala pravi, da gre najbrž za žival, ki si lani, morda zaradi bolezni ali Česa drugega, ni utegnila nabrati dovolj zaloge masti za zimsko spanje ah ki ni utegnila dovolj zgodaj poiskati brlog. Lahko, da so za neobičajen naCin vedenja tudi drugi vzroki, o katerih bi se dalo povedati marsikaj. V pogovoru nam je Emil Hvala povedal, da po njegovem žival ni napadalna in je zato vsak pretiran strah odveC. Medved je na območju Trnovskega gozda tudi zaščiten pred odstrelom. Uplenitev lahko odredi le ministrstvo za kmetijstvo in to na podlagi tehtnih razlogov. Kosmatinec v okolici Trnovega bo zato brez težav dočakal, po nekajmesečnem stradanju, tudi pomlad, Ce bo le dovolj previden med prečkanjem ceste. GORICA VmORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 17.45-20.00-22.00 »Babe, maialino co-raggioso«. H ČESTITKE Mamici Ireni in očku Rudiju prisrčno Čestitamo ob rojstvu prvorojenca, malemu JANEZU pa želimo zdravja in sreCe, da bi zra-stel v krepkega fantka. Silvio, Darka, Danjel in David. NIKA se bo danes srečala z Abrahamom. Vsi, ki bomo danes z njo nazdra-vili, ji voščimo iz vsega srca vse naj... naj...naj... H RAZSTAVE V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE bodo jutri ob 11.30 odprli razstavo Slovenci v Londonu 1991-1994. Razstavo je v decembru leta 1994 v Ljubljani pripravila arh. Jana Valencie, kasneje pa je gostovala Se v Celju, Mariboru in Trstu. Gradivo bo na ogled do 9. marca. KD SOVODNJE ZSKD GORICA vabita v nedeljo, 3. marca 1996, ob 18.30 na Predstavitev zbirke pesmi FRANJA ROJCA in odprtje razstave slik IRENE PETEJAN v Kulturnem domu v Sovodnjah KD BRISKI GRIČ vabi v Četrtek, 29. t.m., na prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopili bodo moški pevski zbor Pod lipo, gojenci Sole Glasbene matice, recitatorji KD Briski grič. Priložnostna beseda: Rudi Pavšič. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA A. GREGORČIČ prireja v petek, 1. marca, srečanje na temo Mamila med mladimi Slovenci. SrteCanje bo v komorni dvorani ob Katoliškem domu ob 20.30. Govorih bodo dr. Peter Komac, dr. Bernard Špacapan in dr. Vili S cuka. KD OTON ZUPANČIČ v Standrežu prireja 9. marca družabnost ob dnevu žena. Prijave pri Marti (tel. 21407) ob uri kosila. □ OBVESTILA KSD VIPAVA prireja teCaj kotalkanja, ki se bo začel 1. marca in bo trajal dva meseca. Vabljeni so otroci od 4. leta dalje. Kotalke bodo poskrbeli organizatorji. Trening bo ob petkih od 17. do 18.30 v telovadnici v Sovodnjah. Informacije pri Barbari tel. 882091 in Marinki tel. 882043. SPDG - rekreacija prireja 9. marca družabnost ob 25-letnici delovanja. Prijave med vadbo danes, 1. in 5. marca ter pri elanih, ki redno hodijo na vadbo. KD OTON ZUPANČIČ organizira teCaj prve pomoči. Podrobnejša pojasnila na prvem srečanju v ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 v domu A. Budal v Standrežu. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL za Doberdob prireja v petek, 1. marca, ob 15.30 zborovanje v Glasbeni sobi v Doberdobu. B IZLETI DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ vabi člane in prijatelje na izlet v Prago od 25. do 28. aprila. Obiskali bodo tudi nekdanje koncentracijsko taborišče Mauthausen. Prijave pri Ljubici Butko-vič, tel. 882302, do 28. februarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO organizira v petek, 8. marca, izlet v Suse-gano pri Coneglianu. Obiskali bodo muzej starega kmečkega orodja ter krajevne obrti. Kosilo v Ca-stelfrancu Venetu. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 28. februarja. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul.Garza-rolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. POGREBI Danes v Gorici: 9.30, Gi-no Trinco, iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 11.00, Matilde Boschin, iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 12.30, Luigi Marega, iz splošne bolnišnice na glavno pokopa-lišCe. GORICA / PO PODATKIH DRUŽBE SDAG Čez Štandrež lani za 6% več prometa Prehod ostaja trdno na prvem mestu med prehodi s Slovenijo, problem pa so ceste GORICA - Mejni prehod Štandrež - Vrtojba je po Številu prehodov slo-vensko-italijanske meje trdno na prvem mestu. Uresničujejo se predvidevanja izpred desetih let, ko so ta skupno zgrajeni prehod dokončali, pa čeprav v slovenskem zaledju Se danes ni avtoceste. Vožnja tovornjakov po ozkih in vijugastih cestah po Vipavski dolini, skozi vsa naselja, je seveda zelo otežena. Velikokrat je potrebna tudi ura, da z meje prideš do Razdrtega, kjer se začenja avtocesta. Kljub temu pa slovenski in italijanski, kot tudi tovornjaki z vsemi mogočimi zahodnimi in vzhodnimi registracijami, množično potujejo skozi to obmejno postajo. Carinska opravila na obeh straneh so zelo hitra, Se posebno v zadnjem času, odkar na italijanski strani cariniki delajo ves dan. Goriški obmejni terminal je posebno pomemben za prevoz živine, saj je opremljen z zelo sodobnimi napravami za sprejemanje in oskrbo živine. Promet tovornjakov čez goriski mejni prehod se je lani povečal za 6 odstotkov, so nam povedali v družbi SDAG, ki upravlja naprave na italijanski strani. Polnih tovornjakov je lani v Italijo prišlo 129.138 (predlani 118. 284), kar je 9,2 odstotka več, iz Italije pa je šlo 106. 189 tovornjakov (predlan- skim 103.648), kar pomeni 2,4-odstotni porast. V prejšnjih letih je bila rast prometa Se precej večja. V teh številkah, skupno 235.327 tovornjakov (leto prej 221.932), so zajeti le polni tovornjaki. Tisti, ki vozijo prazni, pa so všteti med tistih več kot 6 milijonov motornih vozil, ki so lani prekoračila gorisko mejo. Všteti niso niti mah tovornjaki, v glavnem s slovensko registracijo, ki peljejo iz Italije v Slovenijo potrošno blago, namenjeno malim trgovcem. Slovenski trgovci se namreč oskrbujejo v trgovskih centrih Veneta, taksnih vozil, ki na slovenski strani plačajo carino, pa bo najbrž kakšnih sto tisoč v enem letu. Zaradi tega bodo slovenski podatki o prehodu, ko bodo objavljeni, drugačni od italijanskih, pa čeprav bodo vozniki za tako izvoženo blago dobili potrdilo tudi na italijanski carini. Goriski mejni prehod je torej dokazal svojo uspešnost. Vseh 900 parkirišč za tovornjake na obmejnem terminalu je vedno polnih. Prav tako so polna parkirišča na tovornjem postajališču, pa čeprav jih je tod samo 155. Da je parkirišč že premalo, priča tudi goriška Tržaška cesta, kajti pred pokopališčem je vsak dan in ob vsaki uri parkiranih več deset tovornjakov z najrazličnejšimi registracijami. Tudi skladišča na terminalu so natrpana, zato v upravi SDAG nestrpno pričakujejo, da bi na go-riškem županstvu odobrili njihov načrt za realizacijo tretje transe postajališča, in da bi deželna uprava sprostila tam blokirana sredstva, ki presegajo 30 milijard lir. Tako bi v kratkem času pridobih nova skladišča, parkirišča in delavnice, ki jih krvavo potrebujejo. Obmejni kompleks je postal najpomembnejša gospodarska dejavnost v Gorici. V njem dela že več kot tisoč oseb, pri čemer niso všteti vozniki tovornjakov, ki jih je v Gorici kar veliko. V obmejnem in tovornem terminalu je 83 podjetij, od teh 36 špediterjev. Na čakalni listi imajo nekaj deset podjetij, za katera pa ni prostora. V konicah, predvsem ob sredah in četrtkih, gre skozi ta prehod tudi do 700 tovornjakov na dan. Ko bi vsa parkirana vozila dali v vrsto, bi nastala več kot pet kilometrov dolga kolona. Goriški prehod sedaj uporablja tudi eno največjih italijanskih avtopre-voznih podjetij, ki pripelje zabojnike do Gorice, na meji pa jih prevzamejo ruski vlačilci. V Gorici se že pripravljajo na porast prometa, ki bo sledil odpravi embarga proti Srbiji in začetku obnove v Bosni in na Hrvaškem. Glede na nekdanji promet s temi državami računajo, da bo porast zelo velik. Izgradnja avtoceste po Vipavski dolini bo v tem oziru življenjskega pomena. Maja bodo odprli prvi del od meje do Sela, kar seveda ne bo zadostovalo, zato vlada nestrpno pričakovanje za skorajšnji začetek del na drugem odseku do Vipave in seveda za tretjega, najbolj zahtevnega, med Vipavo in Razdrtim. Sele takrat bo go-riški terminal res zaživel. Marko VValtritsch LIRA TOR SRE ČET PET PON 1586,7 15743 1569,7 1569,6 1559,5 Topa,3 1052,6 1081,2 1978 107 ĐM ^ Estete 8,4 U,.. HlTALIJA-SLOVENIJA / SODELOVANJE NA PODROČJU KMETUSIVAh Predstavniki kmetijskih ustanov Slovenije od jutri na tridnevnem obisku v Venetu TRST - V sredo, četrtek in petek se bo mudila na obisku v Venetu skupina predstavnikov kmetijskih ustanov iz Slovenije v zastopstvu ministrstva za kmetijstvo, kmečkega sindikata in Zadružne zveze Slovenije. Spremljal jih bo vodja strokovne službe Kmečke zveze Mario Gregorič. Gostje iz Slovenije bodo tako vrnili obisk, ki so ga predstavniki kmetijsko živilskega sektorja iz Veneta opravili pred časom v Sloveniji. Izmenjava obiskov sodi v okvir primerjalne študije o kmetijstvu Veneta in Slovenije, pri pripravi katere sodelujeta ministrstvo za kmetijst- vo Republike Slovenije in družba CIPA-AT iz Veneta, s katero se povezuje tudi strokovna služba Kmečke zveze. Študija bi morala biti pripravljena v kratkem. Program obiska predstavnikov slovenskega kmetijstva, pretežno gre za izvedence in funkcionarje, se bo začel jutri, 28. februarja z ogledom vinogradniškega podjetja v Rudi (pokrajina Videm) v Furlaniji - Julijski krajini in se istega dne nadaljeval v Veroni z ogledom zadruge Otto Maržo, ki se ukvarja s proizvodnjo bioloških mlečno-sirarskih izdelkov in z agroturizrnom. Naslednjega dne si bodo gostje iz Slovenije v okolici Verone ogledali vrtnarsko podjetje Pagani, podjetje Furlani, ki redi krave-mlekarice, in zadrugo Primavera, ki se ukvarja z biološkim kmetijstvom. Obisk se bo končal 1. marca v kraju Thiene z ogledom mlekar-sko-sirarskega inštituta in agroži-vilskega biotehniškega inštituta. Tam bo tudi srečanje z deželnim odbornikom Veneta za kmetijstvo, Sergiom Berlatom. Sledil bo še ogled zadruge proizvajalcev mleka v Schiu (Vicenza), vinske kleti v Breganzi (Vicenza) in vi-nogradniško-vinarskega podjetja Piccinin. (-en) BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRII ETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Triletne in petletne obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1996 in zapadejo 1. februarja 1999 triletne in 1. februarja 2001 petletne. ■ Bodisi triletne kot petletne obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih: 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 8,59% oziroma 8,83% letno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. februarja. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. februarjem 1996 ob vplačilu (4. marca) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. ss m z S < *- GO O < o z se B2 Oč V * p oo h- 26. FEBRUAR 1996 v LIRAH 5 s valuta nakupni prodajni | ameciski dolar 1533,00 1580,00 nemška marka 1062,00 1095,00 1 francoski frank 309,00 318,00 8§ holandski gulden 951,00 980,00 ll belgijski frank 51,30 53,40 g § funtšterling 2364,00 2436,00 D < irski Sterling 2436,00 2511,00 li I! danska krona grška drahma 275,00 6,30 283,00 6,70 kanadski dolar 1115,00 1149,00 japonski jen 14,60 15,20 švicarski frank 1307,00 1346,00 ?! avstrijski šiling 150,90 155,50 it non/eSka krona švedska krona 243.00 229.00 250.00 236.00 3|, portugalski escudo 10,20 10,60 španska pezeta 12,50 13,20 avstralski dolar 1165,00 1201,00 | madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,40 11,90 s hrvaška kuna 265,00 290,00 26. FEBRUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1544,00 1574,00 nemška marka 1070,00 1088,00 francoski frank 309,00 319,00 holandski gulden 946,00 971,00 belgijski frank 51,50 53,30 funt Sterling 2360,00 2440,00 irski Sterling 2432,00 2527,00 danska krona 274,00 284,00 grška drahma 6,32 6,92 kanadski dolar 1114,00 1149,00 švicarski frank 1311,00 1336,00 avstrijski šiling 150,65 155,15 slovenski tolar 11,60 12,00 i i i 26. FEBRUAR 1996 v LIRAH 23. FEBRUAR 1955 v DEM valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt Sterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling non/eSka krona švedska krona finska' marka avstralski dolar - 1569,550 1979,070 1078,370 313.820 2402,250 962,980 52,422 12,793 278,890 2479,840 6,513 10.363 1131,580 14,955 1328,180 153,300 246.820 231,510 346,640 1185,260 - ameriški dolar funt Sterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1.4533 2.2344 2.3005 1.056 89.194 122.96 4.8513 28.063 25.802 22.843 21.498 0.924 14.197 1.1838 0.9595 1.3838 31,115 1.4573 2.2414 2.3075 1.06 89.304 123.06 4.8613 29.123 25.862 22.903 21.558 0.928 14.217 1.1878 0.9625 1.3853 32.195 1.4613 2.2484 2.3145 1.064 89.414 123.16 4.8713 29.183 25.922 22.963 21.618 0.932 14.237 1.1918 0.9655 1.3868 32.275 PO ZMAGI RONA IN VELIKEM USPEHU SKUPINE ELIO E LE STORIE TEŠE SLOVENIJA - ŠPANIJA Sanremo po tradiciji, izid pa presenečenje S sobotnim finalnim večerom se je zaključil teden italijanske melodije, »zloglasni« Festival italijanske popevke, ki je kot običajno potekal v gledališču Ariston v Samemu. Izid glasovanja je bil povsem nepričakovan. Pred tednom dni bi težko dobili koga, ki bi napovedal tak preobrat v najtradicio-nalnejši italijanski glasbeni prireditvi. Zmaga Rona, predstavnika avtorske pesmi in predvsem drugo mesto komično statirične skupine Elio e le Storie Teše, sta pravo presenečenje. Res je, da so letos bistveno pomladili žirijo, srednja starost katere je bila 28 let, kar je seveda škodovalo tradicionalnim sanremskim pevcem (Al Bano, Fogli ipd.), a vseeno predstavlja zelo važno novost. Glasbene založbe so v zadnjih letih precej truda usmerile v promocijski pomen Festivala, ki ga je v šestih večerih videlo preko 70 milijonov gledalcev. Sanremo pa je vseeno bil »monstrum sacrum«, ki so se ga kantavtorji upravičeno izogibali, saj na samem Festivalu težko pride do izraza glasba. Večje pozornosti so deležni izvajalci sami, njihova priljubljenost, prikuplje-nost in videz. Pippo Bau-do (in tudi njegovi predhodniki) jih predstavlja in vodi kot vojačke v vodu, jim ne dopušča trenutka razlage ali pogovora. Čas je na televiziji denar, tako da je njihova prisotnost večkrat omejena le na izvedbo skladbe, razen če seveda niso voditelju všeč. Veselje zmagovalca Rona in njegove sopevke Tosce (telefoto AP) Raven letos predstavljenih skladb ni bila v skladu z možnostmi nastopajočih. Same glasbene hiše jim izbirajo predstavljene motive, ki so vedno bili v skladu s san-remsko tradicijo. Od tega standarda se oddaljujejo prav zmagovalci, čeprav za Eliovo pesem La terra dei cachi moramo reči, da je v primerjavi z drugimi pesmimi te skupine zelo nežen motiv. S 46. Festivalom so lahko vsi zadovoljni. Zadovoljna je RAI, ki je za šest dni daleč prednjačila v podatkih gledanosti, čeprav je letos Sanremo izgubili približno 15 % gledalcev, zadovoljen je Pippo Baudo, ki je kljub zdravstvenim težavam in številnim cvetkam Festi- val popeljal do konca. Za-dovljeni so gledalci, ki so letos tako sledili pravi paradi tujih zvezd z Bru-ceom Springsteenom na čelu, zadovoljna je lahko tudi glasbena industrija, ki bo v prihodnjih tednih tiskala cd plošče vseh nastopajočih, in, konec koncev, so lahko zadovoljni tudi ljubitelji glasbe, saj so rezultati nagradili to, kar je bilo pametnega predstavljenega. Tak zasuk v rezultatih bo morda z leti pomagal Sanremu postati pravi oder italijanske glasbene proizvodnje, ne glede na žanr in prikupljeno-st skladb. Telefonami tra cenfan-ni je lep ljubezenski motiv, ki ga je Rosalino Cella-mare, oz. Ron pel skupaj s talentirano pevko Tosco, ki smo jo v Trstu lahko poslušali na zadnjem nastopu Lucia Dalle. Zmaga na Sanremu krona dolgo in plodno kariero tega kantavtorja. Začel je pred več kot petindvajsetimi leti, napisal pa je preko sto skladb. Ron je nastopil na Sanremu že dvakrat in sicer prav na začetku in leta 1982. Nekateri njegovi motivi so zasloveli z glasom in izvedbo Lucia Dalle (Piazza Grande, II gigante e la barabina, Gara, At-tenti al lupo); te in druge pesmi bomo čez nekaj tednov dobili na dvojni plošči, ki bo vsebovala vse njegove najbolj znane hite. Pravi zmagovalci letošnjega Festivala pa so skupina Elio e le Storie teše. Njihovo prvo mesto po prvem večeru je bilo pra- vo presenečenje. Od takrat so v Sanremu in na vseh medijih največ govorili o njih, Elio in tovariši pa so oder Aristona izrabili do konca. Pesem so zapeli petkrat (kot vsi drugi zmagovalci), vsakič so nekaj spremenili. Tudi scenska uprizoritev je bila odlična: v soboto so se na oder predstavili celo preoblečene v marsovce, kakor se je pred petnajstimi leti predstavljala francoska skupina Rockets. Elio je dejal, da je bil to njihov poklon italijanskim astronavtom, ki so dan prej poleteli v vesolje z ladjico Shuttle, a tega ni nihče opazil. Njihova duhovita prisotnost, ki je sad dolgoletnega dela v milanskih kabaretskih klubih, jim je pomagala pri ostalem. Elio e le Storie Teše bodo tudi kot prvi vnovčili sanrem-sko slavo. V četrtek bo namreč izšla njihova nova plošča, ki bo sicer mini-cd, na katerem bomo dobili tudi skladbo La terra dei cachi, vendar v povsem drugačni glasbeni obliki. Lanskoletna zmagovalka Giorgia je bila tretja, Spagna četrta, Al Bano je s sobotnim nastopom prišel do sedmega mesta, dobro se je odrezal mladi Di Cataldo, ki je bil na koncu šesti, komaj dvajseti Umberto Bindi in New Trolls. Novice in polemike okrog Festivala se bodo vlekle še nekaj tednov, za vse pa bo sedaj važen predvsem odziv, ki ga bo dala publika z nakupom njihovih plošč. Aleš VValtritsch V Madridu razstava o slovenski arhitekturi MADRID - V okviru meddržavnega sodelovanja ministrstev za kulturo Kraljevine Španije in Republike Slovenije ter v organizaciji revije Piranesi, Piranskih dnevov arhitekture in Galerije A + A se bo naša država najprej predstavila z razstavo Slovenija: devet arhitektov, ki bo februarja do konca marca na ogled v razstavnih prostorih španskega ministrstva za kulturo na Avenidi Juan de Herera 2 v Madridu. Razstava slovenske arhitekture 60. in 80. let se bo iz Madrida kasneje preselila še v Granado in v času Svetovnega kongresa arhitektov v Barcelono, jeseni pa naj bi bila na ogled tudi v Ljubljani in Mariboru. Obsežnejšo predstavitev dela devetih arhitektov (Savina Severja, Milana Miheliča, Stanka Kristla, Otona Jugovca, Miloša Bonče, Jurija Kobeta, Janeza Koželja, Vojteha Ravnikarja in Aleša Vodopivca), posamezniki so v povprečju predstavljeni s po štirimi deli, spremlja katalog v treh jezikih (slovenskem, španskem in angleškem), opremljen s črnobelimi fotografijami. Slovenski arhitekti in arhitekture bodo predstavljeni na skupaj 150 panojih v velikosti 90 x 220 centimetrov. Razstava je po besedah avtorja njene zasnove in izbora objektov Vojteha Ravnikarja iz- bor devetih slovenskih arhitektov in njihovih del, ki najbolje predstavljajo arhitekturo v omenjenih obdobjih v Sloveniji; torej v obdobjih, ki sta se po mnenju strokovnjakov nedvomno najbolj intenzivno vpisali v umetnost gradnje. Ravnikarju je pri delu pomagal Tomaž Brate, podpisan tudi kot avtor razstave. Razstavo je oblikoval Ranko Novak, avtorji fotografij so Damjan Gale, Janez Kališnik, Jurij Kobe, Nino Vranič in Bogdan Zupan. Šestdeseta in osemdeseta leta so na področju arhitekture v Sloveniji najplodnejši obdobji in pomenijo uveljavitev t.i. ljubljanske šole arhitekture; pri tem je treba kot posebni poglavji izvzeti ustvarjanje arhitektov in urbanistov Jožeta Plečnika (1872-1957) in Edvarda Ravnikarja (1907-1993), meni Vojteh Ravnikar. Načela njegovega izbora za razstavo so upoštevala "pedagoška sporočila" ljubljanske sole, predvsem pa bistvene poteze slovenske arhitekture obeh obdobij, zato so izpadli tudi nekateri sicer pomembni avtorji oz. je Vojteh Ravnikar upošteval le navedenih devet. Za arhitekturo šestdesetih let, ki je zdaj po svetu v središču pozornosti, pa po selektorjevem mnenju velja, da se zorni kot gledanja nanjo spreminja tudi pri nas. Brundanja očarala otroke v tržaškem Kulturnem domu TRST - V fojerju Kulturnega doma pilil z naslovom Brundanja. Otroška v Trstu je bilo v nedeljo zjutraj zelo matineja je bila zelo uspešna in je res živahno, saj se je zbralo veliko otrok začarala številno mlado občinstvo, z mamicami, da bi si ogledalo lepo Na sliki (foto KROMA) prizor iz predstavo lutkovnega gledališča Pa- Brundanje. BERLINSKI FILMSKI FESTIVAL / OB 2VI2GANJU OBČINSTVA Zlati medved za Ang Leeja BERLIN - Film Kitajca Ang Leeja »Sen-se and sensibility« (Razum in čustvo) je zmagal Zlatega medveda na 46. izdaji Berlinskega filmskega festivala. Tudi tokrat, kot že lani, pa je sklep žirije, ki ji je predsedoval Nikita Michalkov, naletela na popolno neodobravanje publike in filmskih kritikov, ki so glasno žvižgali ob proglasitvi zmagovalca, medtem ko so z burnim aplavzom pozdravili posebno na-- gradu žirije filmu »Lust och fagring štor« švedskega režiserja Boja VViderberga, ki je z veliko tenkočutnostjo opisal ljubezensko zgodbo med neko profesorico in njenim dijakom. Za najboljšo režijo je žirija ex aequo nagradila Kitajca Jin Hoja za film »The sun nas ears« (Sonce ima ušesa) in Angleža Richarda Loncraina za film »Rihard III.«, za najboljšo igralko je bila proglašena Anouk Grinberg za vlogo v filmu »Mon homme« Bertranda Bliera, za najboljšega igralca pa Sean Penn za film »Dead man walking« Tima Robbinsona. Srebrna medveda sta prejela tudi Japonec Yoich Higashi za film »Village of dreams« ter poljski režiser Andržey Waj-da za svoj prispevek filmski umetnosti. Italijanski film Rickyja Tognazzija »Vite strozzate«, edini italijanski film v konkurenci, je prejel samo nagrado Alfred Bauer, ki jo neka katoliško-protestantska organizacija podeljuje filmom mladih režiserjev. Na sliki (telefoto AP) zmagovalec, režiser Ang Lee z igralko Anno Thompson. |,\jTEHNAT,0"ALt BERU! 15 -26. FEBREl LJUDJE IN DOGODKI Torek, 27. februarja 1996 VESOLJE / ZARADI PRETRGANJA 2ICE, S KATERO JE BIL PRIVEZAN TSS Poskus z italijanskim satelitom Tethered se je že drugič neslavno ponesrečil Do zapleta je vse delovalo brezhibno in žica je kot predvideno proizvedla električni tok HOUSTON - Včeraj ob 2.30 po srednjeevropskem času se je nenadoma pretrgal električnoprevodni 2,5 milimetra debel kabel, ki je kot popkovina držal italijanski satelit TSS (Tethered Satellite System), ko se je ta oddaljil od vesoljskega trajekta Columbia za 19,6 kilometra (na desnem posnetku AP). Vest o neuspehu, ki jo je vesoljskemu centru Johnson v Houstonu sporočil pilot Columbie Jeff Hoffman, je potrla tako ameriške kot italijanske znanstvenike. Se najbolj razočarani so bili Američani, ker je povsem očitno, da je do napake prišlo po njihovi krivdi. Kot kaže, se je žica pretrgala v notranjosti posebne 12-metrske nosilne žerjavne konstrukcije, ki ima na dnu mehanizem za odvijanje in privijanje žice. Trenutno Se ni znano, zakaj se je žica pretrgala. Počakati bo treba, da se Columbia 8. marca vrne na Zemljo in Sele takrat bodo lahko analizirali del pretrgane žice. Trenutno med izvedenci prevladujejo tri teze. Po prvi naj bi se žica pretrgala zaradi tovarniške napake. Že res, da je bila žica testirana, tako da bi lahko prenesla 32-krat večjo obremenitev od previđene, pri njeni izdelavi pa je v newyorški družbi Our-tland cable lahko prišlo do napake, ki je pri testiranju niso opazili. Prav tako je možno, da je proizvedeni tok načel baker v notranjosti žice. Seveda izvedenci ne izključujejo, da se je med odvijanjem žica snela z ležajev, tako da jo je pretrgal mehanizem za odvijanje in privijanje. Navsezadnje je leta 1992 propadel poskus s satelitom na vrvici TSS prav zaradi okvare na mehanizmu za odvijanje in privijanje, ko se je od nosilnega žerjava satelit oddaljil le 256 metrov. Manj verjetna je možnost, da se je žica pretrgala zato, ker je vanjo trčil nek mikrometeorit. Vsekakor bodo to najlažje preverili takrat, ko se bo vesoljski trajekt vrnil na Zemljo. , Kljub neuspehu pa lahko trdimo, da so italijanski znanstveniki potrdili pravilnost svojih teorij in da je kljub končnemu zapletu vse potekalo kot predvideno. Z žerjava se je satelit TSS oddaljil s pomočjo dveh miniaturnih raket, ki sta omogočili, da je bila prvi kilometer žica stalno napeta (kot kaže spodnji posnetek). Kasneje so začele delovati predvidene nasprotujoče si sile, tako da je bila žica napeta vse dokler se ni pretrgala. Žica je kot predvideno proizvedla električni tok, in sicer v še večjih količinah kot so prvotno domnevali, tako da zamisel ni bila golo akademsko razglabljanje. Seveda bo neuspeh sprožil val polemik. Že včeraj se je marsikdo spraševal, ali si lahko Italija privošči tak luksus in tako breme. Poslanec desničarskega Nacionalnega zavezništva Parlato je že pred desetimi dnevi govoril o nesmiselni italijanski vesoljski misiji, tajnik Berlusconijevih zavezniških federalistov (FLD) Raffaele Costa pa je zahteval od pristojnih ministrstev, naj sporočijo vzroke neuspeha in naj navedejo točne podatke o nastali škodi, saj naj bi satelit stal kar 700 milijard lir. RIBIŠTVO / PO TUNIZIJSKEM NAPADU Tunizijsko »gusarstvo« povzročilo ogorčenje med sicilskimi ribiči MAZARA DEL VALLO (TRAPANI) - Ribiški ladji iz Mazare del Vallo, Cesare Rusti-co in Aureola, ki ju je v nedeljo v mednarodnih vodah skusal prestreči nek tunizijski izvid-niski čoln, sta se sinoči vrnili v matično pristanišče. Na območju kakih 30 milj od tunizijskega Rta Bon pa nadaljuje svojo varovalno misijo italijanska izvidniska ladja Cassiopea, ker tod ribari še dober ducat italijanskih ribiških ladij. Nedeljski incident se je kot rečeno pripetil približno 30 milj od Rta Bon. Ko je posadka ribiške ladje Cesare Rustico opazila, da se ji z vso hitrostjo približuje tunizijski izvidniski čoln, je poskušala zbežati, obenem pa je poslala klic v sili. Tunizijci so s strojničnim rafalom prerešetali poveljniški most italijanske ladje, tako da se mora osemčlanska posadka zahvaliti le srečnemu naključju, da ni bil nihče ranjen. Na pomoč je takoj priskočila Cassiopea, ki je po radiu poskušala Tunizijce prepričati, naj se umaknejo. Ker ni bilo odgovora, je vojaška enota italijanske mornarice ustrahovalno izstrelila nekaj rafalov v morje pred tunizijskim čolnom, ki je takoj prenehal z zasledovanjem in se vrnil v svoje ozemeljske vode. Incident je zaradi »tunizijskega piratstva« povzročil val ogorčenja v Mazari del Vallo, združenja ribičev pa so ministrstvu za trgovsko mornarico poslala protestne telegrame. Kot kaže, pa je zadeva precej bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Že res, da ribiški ladji kot kaže nista bili v tunizijskih ozemeljskih vodah, a sta bili v območju, ki ga Tunizija terja za svoj interesni pas. Take incidente bo torej mogoče preprečiti le z dvostranskim meddržavnim dogovorom. ZDRAVSTVO / KONGRES IZVEDENCEV Stres epidemija sodobnega sveta Za njim boleha vsak drugi meščan ŽENEVA - Stres je nabolj razširjena bolezen sodobnega sveta, tako da bi ji morali posvetiti Se večjo pozornost, ker postaja prava epidemija zadnjih let tega tisočletja. To so ugotovitve včeraj končanega mednarodnega kongresa o stresu v Montreuxu pri Ženevi, kjer so izvedenci tudi kvantifi-cirali stroške tega bolezenskega sindroma, ki v ZDA samo zaradi izostanka z delovnega mesta povzroči letno za 250 milijard dolarjev škode. Kakih 300 strokovnjakov iz vsega sveta je potrdilo tudi že znano domnevo, da tiči vzrok večine bolezni prav v stresu. V urbanih sredinah se z njim otepa vsak drugi meščan, na podeželju je položaj boljši, na gospodarsko in kulturno zaostalih območjih pa je stres skoraj neznan. Položaj postane dramatičen, ko stres prizadene tudi zdravnika, ki lahko škodi svojim bolnikom, a tega noče priznati. V boju proti stresu morajo zdravniki in psihologi združiti svoje sile in se opreti na ugotovitve alternativne in ljudske medicine. Meditacije, miselni transferji, pozitivne energije in druge oblike alternativne medicine torej niso vedno šarla-tanstvo. Prav zato morajo zdravniki in psihologi ugotoviti medsebojno odvisnost zunanjih vplivov na funkcije možgan in telesa. Vsi pa so se strinjali, da lahko glasba pozitivno vpliva na ljudi, ki bolehajo za stresom, vendar ne vsaka glasba, ker lahko nekatere oblike sodobne stres še povečajo. V Montreuxu so torej potrdili, da je vzrok skoraj epidemiološkega pojava stresa prav sodobna oblika življenja, le redki kongresniki pa so zahtevali odpravo vzrokov, ker bi to pomenilo gospodarsko nesprejemljivo spremembo načina življenja. NOVICE Lačni alarm na letalu za Rim CARACAS - Potniško letalo DC-10 venezuelske letalske družbe Viasa, ki je bilo z 240 osebami na krovu namenjeno v Rim, se je tri ure po vzletu vrnilo v Caracas, ker so letališke oblasti prejele več telefonskih sporočil o peklenskem stroju v letalu. Po vrnitvi so varnostniki skrbno pregledali letalo in ugotovili, da je šlo za lažni alarm. Vlak trčil v avtobus BUDIMPEŠTA - Pri Belegu v somogyjski županiji je mednarodni vlak na železniškem prehodu trčil v linijski avtobus. V nesreči je življenje izgubilo enajst oseb, dvajset pa jih je težko ranjenih. Pijani smučar ranil pet oseb DUNAJ - V avstrijskem zimskošportnem Saalbach-Hinterglemmu pri Salzburgu je 33-letni pijani norveški smučar s svojim padcem na vlečnici ranil drugih štirinajst smučarjev, med katerimi pet težje. V Mekongu utonili trije Francozi PHNOM PENH - Tri francoski turisti so izgubili življenje, enega pa pogrešajo po včerajšnjem brodolomu nekega čolna na reki Mekong pri kamboški prestolnici Phnom Penh. Na čolnu je bilo 22 priletnih francoskih turistov. V eksploziji plina 19 mrtvih PEKING - Dotrajane plinske cevi so v Vangzhouju (priobalna kitajska pokrajina Jiangsu) povzročile strahovito eksplozijo v nekem stanovanjskem bloku, v katerem je izgubilo življenje 19 oseb, pet pa jih je bilo lažje in težje poškodovanih. Kot je včeraj zapisal uradni dnevnik China Daily, je do eksplozije prišlo 18. februarja. NOVICE Ruske čete zapuščajo Ingušijo SLEPCOVSK (Reuter) - Ruska vojska se je včeraj začela umikati iz Ingusije. Tamkajšnji voditelji so jo namreč obtožili, da si želi CeCenski konflikt razširiti tudi na njihovo ozemlje. Iz inguskih gorskih vasic Aršti in GalaSki naj bi se v CeCenijo napotilo veC kot 120 vozil, med katerimi je bilo tudi petdeset lahkih tankov in oklepnih vozil. Njihov končni cilj ni znan. General ruske vojske Genadij Trošev je dejal, da so čečenski uporniki v Ingusiji napadli njegove vojake in jih Štirinajst ubili. Toda vaščani omenjenih vasic odločno zanikajo, da bi bilo njihovo ozemlje oporišče Čečenskih upornikov. Ingu-ski predsednik Ruslan Aušev je sklical sestanek svojega varnostnega sveta. Ta je sprejel sklep, da je navzočnost ruskih čet nezakonita, in zahteval takojšen umik. Na seji je sodeloval tudi Trošev, ki se je z varnostnim svetom sporazumel, da bodo umik ruskih Cet nadzorovale sile inguškega notranjega ministrstva. »Jelcin bi lahko v Ingušijo poslal manj gostov,« je dejal neki inguski policist, ki je spremljal umik. Odhoda vojakov so se razveselili tudi prebivalci. »Seveda sem zadovoljna, ko jih vidim odhajati. Kako naj normalno živimo, Ce je okoli nas toliko vojakov in orožja,« je dejala 36-letna Medina. Inguške oblasti so sporočile, da je bilo med ruskim obstreljevanjem vasi, ki se je začelo v Četrtek, ubitih šest civilistov, enajst pa jih je bilo ranjenih. Med umikom ruskih vojakov je bilo v smeri proti Čečeniji, s katero ima Ingušija zelo močne etnične vezi, slišati močne eksplozije. Ruska tiskovna agencija Interfaks je sporočila, da so včeraj zvezaie sile doživele sedemnajst napadov. Cillerjeva pripravlja novo strategijo ANKARA (Reuter) - Potem ko so propadla pogajanja o oblikovanju konservativno-islamisti-Cne vlade, so se včeraj v Turčiji vnovič zaCele priprave na pogovore med Domovinsko stranko (ANAP) Mesuta Vilmaza in Stranko prave poti (DYP), ki jo vodi Tansu Ciller. Cillerjeva se je sešla z izvršnim odborom svoje stranke, da bi se posvetovala o novi politični strategiji. Novi položaj je na sestanku, ki ga je vodil Vilmaz, preučila tudi ANAP. Cillerjeva in Vilmaz naj bi pogovore začela jutri. Oba voditelja sta se o oblikovanju vlade pogovarjala že po decembrskih splošnih volitvah, vendar so pogajanja propadla, ker Cillerjeva ni bila pripravljena predati premierskega stolčka. Keoting zagovarja svoje vedenje SVDNEV (Reuter) - Avstralski premier Paul Kea-ting je včeraj v boju za vnovično izvohtev zagovarjal svojo nepopustljivo politično naravo. Javnomnenjske raziskave so namreč pokazale, da Laburistična stranka izgublja volilce predvsem zaradi političnega sloga svojega voditelja, ki parlamentarne nasprotnike pogosto označuje za vlacugarje in zalego. Keating je pojasnil, da njegovo nepopustljivo parlamentarno obnašanje kaže, da se je za temeljne cilje, kot sta zdravstvena nega in pravičnost plač, pripravljen boriti z vsemi sredstvi. Da je Keatingovo obnašanje hiba, so spoznali tudi avtorji laburistične propagandne kampanje, ki so oblikovali naslednje geslo: »Ni beba, da ga imate radi, morate pa ga spoštovati.« Volitve v Sieni Leone FREETOVVN (Reuter) -1, 6 milijona volilnih upravičenčev se je vCeraj v Sierra Leoneju prvič po 19 letih enostrankarske ah vojaške vladavine udeležilo večsbankarskih predsedniških in parlamentarnih vohtev. Volitve naj bi kljub prikriti državljanski vojni potekale brez večjih incidentov. Na volitvah v 68-članski parlament je sodelovalo trinajst političnih sbank - vsaka izmed njih je imenovala tudi predsedniškega kandidata. Ce na predsedniških vohtvah nobenemu od kandidatov ne bo uspelo zbrati vsaj 55 odstotkov glasov, bodo morah najkasneje v dveh tednih opraviti še drugi krog. PO INCIDENTU NAD KARIBSKIM OTOČJEM Clinton obsoja Castra in republikance WASHINGTON, HAVANA (Reuter) - ZDA so Varnostni svet OZN v posebnem pismu pozvale, naj obsodi sestrelitev dveh ameriških civilnih letal in sproži mednarodno preiskavo dogodka. Ameriški predsednik Clinton se je vCeraj v Beli hiši vnovič sešel s svojimi svetovalci in predstavniki skupnosti Američanov kubanskega rodu, s katerimi se je pogovarjal o sesbeli-tvi dveh letal združenja Bratje za rešitev, ki bo najverjetneje razgrela predvolilni predsedniški boj. Clintonov tiskovni predstavnik Mike McCurry je včeraj zanikal trditve, da bodo predsednika k osbim povračilnim ukrepom za dejanje havanskih oblasti pahnili republikanski (predsedniški) tekmeci - ti namreč demokratsko adminisbacijo že dolgo obtožujejo, da vodi preveč mehko politiko do Kube. »Predsednik se je na dogodke osbo odzval, še preden je kdorkoli od republikancev odprl usta,« je zab-dil McCurry. Pripadniki ameriške obalne straže so včeraj nadaljevali iskanje pogrešanih pilotov, vendar so možnosti, da bi kdo preživel sesbelitev, neznatne. Kuba je Washington obtožila, da laže v zvezi s se-sbelitvijo dveh ameriških letal tipa Cessna-37; havanske oblasti naj bi namreč imele »neizpodbitne dokaze«, da sta letali leteli znotraj kubanskega zračnega prostora. Havana, ki bdi, da je zajela enega od pilotov sesbeljenih letal -najverjetneje gre za pilota tretjega letala, ki mu je uspelo pobegniti pred kubanskim Migom - med dokaznim gradivom našteva tudi radarske zapise in posnetke pogovorov med piloti. Oblasti v Havani so Christopherjevo izjavo o tem, da sta bili letali se-sbeljeni nad mednarodnimi vodami, označile kot »ciniCno laž« in dodale, da pripadniki združenja Bratje za rešitev niso opravljali Človekoljubnih dejanj, šaj gre za »teroristično mafijo, ki je načrtovala krvavo zaroto proti kubanskemu narodu«. Američani kubanskega porekla so v Miamiju glasno demonstrirali zaradi sestrelitve letal (Reuter) _________V OZADJU________ Kubanska kriza leta 1962 HAMBURG (dpa) - Po sestrelitvi dveh zasebnih letal kubanskih emigrantov na Karibih se spet govori o »kubanski krizi«. Sedanji incident pa je kljub temu težko primerjati z dejansko kubansko krizo leta 1962, Id je svet skoraj privedla v jedrsko vojno. Ameriška izvidniška letala so sredi oktobra leta 1962 odkrila številne izsbe-lišCne rampe in jedrske rakete sovjetskega porekla na Kubi, kjer je Fidel Casbo le štiri leta pred tem prevzel oblast. Takratni ameriški predsednik John F. Kennedy je zato ukazal popolno blokado otoka. Letalonosilke, križarke, fregate in podmornice so popolnoma zaprle dostop do Kube in pustile mimo le ladje, ki so prevažale sredstva, nujna za preživetje prebivalstva. Sovjetska zveza je sprva zanikala obstoj tega ofenzivnega orožja na Kubi, ki bi v le nekaj minutah lahko doseglo celo VVashington. 26. oktobra pa je sovjetski partijski in državni voditelj Nikita Hruščov popustil in ponudil, da umakne jedrske rakete s Kube, Ce se Združene države Amerike obvežejo, da ne bodo vkorakale na Kubo. Ameriška vlada je to ponudbo sprejela, HrušCov pa je 28. oktobra po radiu napovedal, da bodo jedrske rakete prepeljali nazaj v Sovjetsko zvezo. Po binajstih dneh se je kubanska kriza končala. ___________________________ANALIZA___________________________ Kubanska vlada se ne prilizuje več Washingtonu Ameriški kongresniki bodo aprila najverjetneje še poostrili gospodarske ukrepe proti režimu v Havani VVASHINGTON - Sobotna sestretitev dveh majhnih letal ob kubanski obali je že drugi incident v minulem tednu, ki kaže na to, da se je kubanska vlada odločila spremeniti politiko poskusa otoplitve odnosov z Združenimi državami Amerike in poskusa blokiranja načrtov ameriškega kongresa, da se gospodarski ukrepi proti Havani Se poostrijo. V minulih mesecih so se visoki kubanski državni uradniki, vključno s predsednikom Castrom, pogosto sešli z delegacijami ameriškega kongresa in kubanske oblasti so celo izpustile tri pohticne zapornike ob obisku kongresnika VVilliama Richardsona, demokrata iz Nove Mehike. Kubanski in ameriški državni uradniki so večkrat poudarili, da je pretok pohticnih delegacij med obema državama najintenzivnejsi po obdobju ameriškega predsednika Carterja, ki je leta 1977 preučeval možnosti za normalizacijo odnosov s Havano. Hkrati pa je Clintonova adminisbacija sprostila določene omejitve v meddržavnih odnosih, zlasti glede dovoljenj za kubanske emigrante, ki so želeli obiskati otok. Minuli teden pa so kubanske oblasti sporočile, da so precej poenostavile postopek za pridobivanje dovoljenja pripadnikov emigracije za obi- sk otoka. Kubanski emigranti bodo odslej lahko dobili posebno dovoljenje, ki jim bo omogočilo večkraten obisk Kube v dveh letih. Ameriški uradniki označujejo Casbovo pripravljenost za sestajanje s predstavniki kubanskih emigrantskih organizacij kot poskus vpliva na ameriške kongresnike, ki so v minulih mesecih razpravljati o predlogu poostritve gospodarskih ukrepov proti Kubi. Različni verziji osnutka zakona - ki sta ju predlagala senator Jesse Helms, republikanec iz Severne Karoline, in kongresnik Danny Burton, republikanec iz Indiane - sta bili sprejeti v obeh domovih in komisija za uskladitev osnutkov naj bi do aprila pripravila enotno besedilo zakona, ki naj bi ga nato tudi sprejeti. Toda kubanske oblasti so minuli teden zaostrile odnos do emigracije. Ko je skupina kubanskih disidentov Kubanski svet napovedala javni shod v Havani, je kubanska policija nasilno posredovala in aretirala približno petdeset aktivistov. Večino so sicer izpustili po 24 urah, toda borci za človekove pravice in Clintonova adminisbacija so osbo obsodili posredovanje policije. Aretacije so začasno ustavile otoplitev odnosov med otokom in sosednjo velesilo, saj Clinton, ki ga letos Čakajo volitve, noCe biti preveč »mehek« do Castra in tako izgubiti podpore zelo dobro politično organizirane kubanske emigracije v Miamiju in New Jerseyju. Toda že pred aretacijami so številni skrajneži v vrstah kubanske emigracije pritiskali na VVashington, naj zavzame bdnejši odnos do Castrovega režima. Skrajneži so lani poleti s pravo mi-nifloto Čolnov skušati izsiliti prehod do kubanskih ozemeljskih voda, a jim je to preprečila kubanska mornarica, ki sicer ni streljala na čolne, a jih je prisilila, da so se vrnili na Florido. Le nekaj tednov pozneje so emigranti znova udarili: tokrat so prileteti do Havane in po največji plaži Malecon bosih propagandne letake, ki so pozivali k upom proti Castrovi diktaturi. Kubanske oblasti so tedaj zagrozile emigrantskim organizacijam, da bodo naslednje letalo, ki bo kršilo kubanski zračni prostor, sesbetile, in tudi Clintonova administracija jih je posvarila, naj ne vstopajo v kubanski zračni prostor, ker mednarodno pravo dovoljuje Kubi tudi uporabo orožja. Douglas Farah, International Herald Tribune AMERIŠKI DRŽAVNI SEKRETAR WARREN CHRISTOPHER NA SVOJI PRVI TURNEJI PO LATINSKI AMERIKI Migi ohladili Christopherjev optimizem SAN SALVADOR (Reuter) - Ameriški državni sekretar VVarren Christopher je v senci sestrelitve dveh civilnih letal združenja kubanskih izseljencev odpotoval v El Salvador, kjer je začel svojo prvo turnejo po Latinski Ameriki. Cilj Christopherjeve osemdnevne turneje, v okvira katere bo obiskal pet držav, je krepitev napredka in odločenosti omenjene regije v procesu približevanja političnemu in gospodarskemu liberalizmu. Ameriški državni sekretar bo ob tej priložnosti skušal tudi pospešiti sodelovanje držav na tem območju v njihovem boju proti mamilom in nezakonitemu priseljevanju. Začetek Christopherjeve optimistično zastavljene turneje je zasenčila vnovična zaostritev odnosov med ZDA in Kubo, ki je po Christopherjevih besedah edina država na zahodni polobli, ki ostaja pod avtoritarnim režimom. Christopher je v pogovora z novinarji kubansko sestrelitev ameriških letal označil za nezaslišano kršitev določil mednarodnega prava in dejal, da bo predsednik Clinton razmislil o morebitnih povračilnih ukrepih proti Havani. Omenjeni incident je bil tudi osrednja tema Christopherjevih pogovorov s salvadorskim zunanjim mini-sbom Ramonom Gonzale-zom, ki je med kosilom z ameriškim gostom v celoti podprl VVashington. »Ves Cas smo podpirali ZDA in gospodarske sankcije proti Kubi. Nase stališče do Kube - predvsem zahteva po de- mokratizaciji države - ostaja nespremenjeno,« je dejal Gonzales. Za zdaj še ni jasno, ali bodo sosednje države - še posebno članica Varnostnega sveta ZN Honduras - zastopale enako stališče v zvezi s sestrelitvijo dveh letal kubanskih izseljencev v ZDA. Christopher bo v okvira turneje po Latinski Ameriki obiskal še Čile, Argentino in Brazilijo, obiskal pa bo tudi karibsko otoško državo Trinidad in Tobago, kjer bo skušal pospešiti proces sodelovanja med državami v regiji, h ka- teremu so se te zavezale na sestanku v Miamiju decembra leta 1994. Gospodarsko sodelovanje naj bi do leta 2005 privedlo do vseameri-ške svobodne trgovine. Prvi korak k temu je severnoameriški sporazum o svobodni trgovini, ki so ga podpisale ZDA, Kanada in Mehika. Zaradi finančne krize v Mehiki je sporazum že zašel v težave, te pa so postale predmet razgretih pogovorov v letu predsedniških volitev v ZDA. Severnoameriški sporazum o svobodni trgovini je še po- sebno boleč trn v peti večinskemu republikanskemu kongresu, ki je Clintonovi administraciji odrekel pooblastilo za pospešena pogajanja o priključitvi Čila. Latinska Amerika po zaslugi skrajnega konservativca Pata Buchanana postaja pravi politični poligon v predvolilni tekmi. Tiskovni predstavnik State Depar-tmenta Nicholas Burns je dejal, da latinskoameriške države »pozorno poslušajo politično pregovarjanje v ZDA o izolacionizmu oziroma nadaljnji vlogi Wa- shingtona v svetu«. Slednji v vseh državah, ki jih bo Christopher obiskal v prihodnjih osmih dneh, vidi zgleden model političnega in gospodarskega napredka. V El Salvadorju poteka obnova države po dvanajstletni državljanski vojni, ki se je končala pred štirimi leti, Čile, Argentina in Brazilija pa so uspešno obrnile hrbet vojaškim diktatorjem in jih nadomestile s strogimi gospodarskimi reformami, ki naj bi ustavile inflacijo in spravile javni dolg pod nadzor. DAN PO BOMBNIH NAPADIH V IZRAELU Podpora mirovnemu procesu strmo pada Palestinska policija prijela 60 članov Hamasa JERUZALEM (Reuter, STA) - Včeraj, torej samo dan po dveh samomorilskih napadih, ki sta jih izvedla pripadnika islamskega gibanja Hamas in pri tem ubila 25 ljudi, med katerimi sta bila dva ameriška državljana, se je American palestinskega porekla z avtomobilom zaletel v množico ljudi na avtobusni postaji v Jeruzalemu, pri Čemer je ubil dva človeka in jih enaindvajset ranil. Voznika je Cez nekaj trenutkov ustrelil židovski policist. »Preiskujemo, ali je šlo pri incidentu za teroristični napad, za zdaj lahko le ugibamo, kaj se je zgodilo,« je včeraj povedal izraelski premier Peres. »Voznik je namenoma zapeljal v množico ljudi,« je zatrdil Albert Cohen, eden od očividcev. Medtem so Izraelci, ki so se zbrali na kraju nedeljskega bombnega napada v Jeruzalemu, s prižiganjem sveč in molitvami žalovali za petindvajsetimi žrtvami nedeljskih napadov, med katerimi je bilo devet vojakov in dva Američana. Nekateri pripadniki židovskega naroda ne odobravajo politike premiera Simona Peresa, ki je že napovedal, da bo nadaljeval mirovno politiko. Nasprotniki Peresove politike so po bližnjih zidovih obesili plakate s slogani: »Govorijo o miru, mir pa ne obstaja!« in »Bog bo maščeval prelito kri!«. Dahafova anketa javnega mnenja, izvedena po nedeljskih napadih, je pokazala, da 46 odstotkov volilcev podpira premiera Peresa, 43 odstotkov židovskega prebivalstva pa voditelja desničarskega Li-kuda Netanyahuja. Anketa, objavljena dva dni pred napadom, je pokazala, da 'Peres vodi pred Na-tanyahujem z 49 proti 34 odstotkom glasov. Voditelj Likuda je včeraj sporočil, da si Zeli politično premirje v času sedemdnevnega žalovanja, in pozval vse nasprotnike Peresove politike, naj se vzdržijo protivladnih demonstracij. Komentatorji so se na naslovnih straneh včerajšnjih izraelskih dnevnikov spraševali, zakaj se je Peres dva dni pred terorističnima napadoma odločil za odpravo desetdnevne zapore na mejah z Gazo in Zahodnim bregom. »Nihče ni dokazal, da bi zapora lahko preprečila napade,« je včeraj na izraelskem radiu poudaril Moše Sahal, izraelski minister za notranje zadeve. Včeraj je palestinska policija aretirala 60 aktivistov gibanja Hamas in napovedala, da bo preverila njihovo vpletenost v nedeljska napada. Martin Indyk, ameriški veleposlanik v Izraelu, je identificiral ubita Američana kot študenta iz Connecticuta in New Jer-seyja, obtožil palestinskega predsednika Jaserja Arafata, da se pri preprečevanju napadov ni dovolj prizadeval, in pojasnil, da se je ameriški predsednik Clinton o nadaljevanju miro- vnega procesa že pogovarjal s premierom Peresom. Med številnimi državami, ki so ostro obsodile nedeljska bombna napada, je tudi Slovenija. Zunanji minister Zoran Thaler je izraelskemu kolegu Ehudu Baraku poslal brzojavko, v kateri je izrazil sožalje ob smrti nedolžnih ljudi. Zapisal je še, da terorizem ne bo zaustavil mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. Izraelski padalci so se včeraj na jeruzalemskem pokopališču poslovili od kolega Arjeha Barašija, ki je bil ubit v nedeljo (Reuter) ANALIZA Začarani krog nasilja se nadaljuje JERUZALEM - Ko so Izraelci prejšnji mesec razstrelili »Inženirja« - Hamaso-vega vodilnega bombnega strokovnjaka -se je zdelo, da je ta skrajna islamska skupina dobila pošteno lekcijo. Toda Inženirjevi učenci so v nedeljo, ko so v Jeruzalemu in Ašketonu z dvema samomorilskima napadoma ubili 25 ljudi, vnovič pokazali svojo usposobljenost za izdelovanje smrtonosnih bomb. »ZaCarani krog nasilja in maščevanja se nadaljuje,« je dejal neki pripadnik izraelskih varnostnih sil. Dodal je, da bodo Izraelci bržkone nadaljevali z napadi na voditelje Kasarna, vojaškega krila Hamasa, ki ima v Gazi še naprej zelo velik vpliv. Izraelci vpletenosti v poboje elanov Kasarna ne zanikajo. Ne zanikajo niti uboja Jaja Ajaša, znanega pod vzdevkom Inženir. To je bila operacija, ki je imela vse značilnosti delovanja izraelske varnostne službe Sin Bet. »NiC ne vem o tem, da bi Jaja Ajaša ubili Izraelci, toda najbolj pomembno je, da ga ni več med nami,« je dejal nekdanji šef Sin Beta Karmi Gilon. Mnogi menijo, da je prav Gilon tisti, ki stoji za Inženirjevim ubojem. Izraelski in palestinski varnostni uradniki menijo, da bombni napad kaže na Hama-sovo razočaranje nad mirovnimi pogajanji med Arafatom in Izraelom. Zmerni del Hamasa je avgusta lani - da ne bi izzval prerazporeditve izraelskih Cet na Zahodnem bregu - sprejel tiho premirje. Voditelji Kasarna, ki so na izraelskih seznamih iskanih oseb, so bili pripravljeni razglasiti premirje le v zameno za izpustitev Hamasovih voditeljev in izraelsko obljubo, da pripadnikov Kasarna ne bodo aretirali in ubili. Atentat na Ajaša je pripadnikom trde linije dal razlog za pripravljanje samomorilskih napadov, ki naj bi jih izvajali Sin Betu nepoznani prostovoljci. Politično vodstvo Hamasa pa nadaljuje pogovore z Arafatom. S tem si želi zagotoviti, da po palestinskih volitvah, ki so potrdile prevlado Arafata in Fataha, ne bo ostal ob strani. Kasarn pa želi dokazati, da ima še naprej dovolj veliko moC, da lahko prepreci arab-sko-izraelski mirovni proces. Hkrati mora svojim privržencem pokazati, da voditeljeva smrt ne bo nekaznovana. Uradniki Palestinske osvobodilne organi- zacije so povedali, da se Arafat zaradi Kasa-movih napadov Čuti ogoljufanega, hkrati pa je izgubil zaupanje Hamasa. Arafat se bo bržkone moral sprijazniti z izraelskimi zahtevami po nadaljnjem onemogočanju Hamasa. Izraelski madniki so priznali, da je Kasarn napovedal »večjo previdnost pri prelivanju krvi na palestinski zemlji«, Ce bo Izrael nehal pobijati Hamasove pripadnike in osvobodil vse zapornike. Isti uradniki so že povedali, da kaj takšnega za zdaj ne pride v poštev, saj mora Simon Peres proti palestinskim skrajnežem izvajati stroge varnostne ukrepe, Ce hoCe zmagati na majskih volitvah. Izraelski varnostni viri so pojasnili, da bo Peres vztrajal pri zapori izraelske meje z Gazo in Zahodnim bregom, Četudi bi gospodarske težave, ki bi zaradi tega nastale, Ha-masu prišle zelo prav. Izvedelo se je tudi, da namerava vlada spremeniti metode Sin Beta, s katerimi ta v izraelskih zaporih dobiva informacije od Hamasovih pripadnikov. Sin Betu je namreč dovoljeno uporabljati »zmeren fizični pritisk«, ki pa se je nemalokrat končal s smrtjo zapornika. Robert Mahoney / Reuter ŽIDOVSKI LOVCI NA VOJNE ZLOČINCE Pobegli morilci tlakujejo pot novemu genocidu Howard Goller / Reuter JERUZALEM - Po tem, ko je večina njihovih »ciljev« umrla ali pa so se v 50 letih po holokavstu za njimi izgubile vse sledi, so se židovski lovci na nacistične zločince zaceli zanimati za vojne zloCince v Bosni in Ruandi. »Cas lovcev na naciste se poCasi izteka,« je dejal Efraim Zuroff, vodja izraelskega Centra Simon Wie-senthal in avtor knjige Poklic: Lovec na naciste. Zadnjih sedemnajst let je 47-letni Zuroff iskal pravico v imenu šestih milijonov Zidov, ki so med 2. svetovno vojno izgubili življenje v tistem, čemur so nacisti rekli »končna rešitev«, židje pa »shoah«, kar v hebrejščini pomeni holokavst. V New Yorku rojeni Zuroff sicer še naprej išče naciste, toda smrt večine osumljencev in prič, pravne ovire ter upadanje volje za sojenje nacistom so ga napeljali na novo pot. Novembra je Zuroff odšel v Ruando na konferenco, ki jo je sklicala vlada, ki se je spomladi leta 1994 povzpela na oblast, potem ko je prejšnja administracija ubila skoraj milijon Tutsijev in zmernih Hutujcev. »Ce je kje kdo, ki lahko to razume in je sposoben v zvezi s tem kaj storiti, smo to mi,« je dejal Zuroff. Z »mi« ima v mislih žide, s Cimer zavrača možnost primerjave podobnih genocidov s holokavstom, ki je po njegovem mnenju edinstven. Nasveti za preživele Zuroff ni osamljen. Po desetletjih opozarjanja sveta, naj ne pozabi holokavst, zdaj židje pomagajo ljudem, ki so se v 90. letih znašli v podobnem položaju. V ta namen so Izraelci ustanovili organizacijo Amcha, ki svetuje posameznikom, ki so preživeli holokavst v Ruandi in Bosni. Simon Wie-senthal je z ostrim obsojanjem zločinov na tleh nekdanje Jugoslavije začrtal pot, ki so jo zdaj ubrali tudi drugi lovci na naciste. »Ne morem biti miren, ko berem in poslušam o zločinih proti Človeštvu in nedolžnim ljudem,« je dejal Wie-senthal. Zuroff je bil počaščen, ko ga je mandski predsednik prosil, naj bo svetovalec nacionalne komisije za genocid. »Izkušnje židov so enake kot izkušnje Ruandčanov,« je v Tel Avivu dejal mandski veleposlanik Zac Nsenga. »Lahko smo srečni, da so nekje ljudje, ki delijo isto izkušnjo, saj nam lahko pomagajo pri poskusih, da bi to tragedijo preboleli.« S pomočjo Zu- roffa bo Ruanda pritisnila na drage države, naj ji predajo storilce zločinov proti človeštvu, ki so se izgonih ruandskim oblastem in mednarodnemu sodišču, katerega so ZN ustanovili v ta namen. Del krivde za genocid nosi tudi Vatikan Zuroff si je zadal dva temeljna cilja: pritisniti na države, da sprejmejo zakonodajo, ki bo omogočila izročitev tisočih zločincev, ki so zbežati v Kamerun, Kenijo, Zaire in Zambijo; in predstaviti svetu grozodejstva, ki so jih ti zločinci zagrešili v Ruandi. »To je bil naj-hitrejši genocid v zgodovini. Skoraj milijon ljudi v stotih dneh,« je dejal Zuroff, ki ga je imenoval »primitivni genocid«, ker je bil izvršen z mačetami, granatami, strelnim orožjem in kopji. »Ta genocid je načrtovala in izpeljala vlada, to je bil umor politične opozicije in vseh, za katere so oblasti menile, da so potencialno nevarni,« je dejal Zuroff. Dodal je, da bi moral del krivde sprejeti tudi Vatikan. Številni katoliški duhovniki naj bi namreč pomagali pri ubijanju Tutsijev, ki se je pogosto dogajalo kar v cerkvah. Nekateri od teh duhovnikov so odšli v Evropo, kjer še naprej opravljajo duhovniške naloge. Zdravljenje se začne s pravico Novembra lani je ruandska vlada pripravila konferenco, na katero je povabila približno 50 strokovnjakov, ki so razpravljati o ustrezni obeležitvi spomina na padle, zdravljenju travm in zadostitvi pravici. Zuroff je dejal, da je takrat začutil sočutje z RuandCani, ki so preživeli te grozote. Povedal je, da je zajokal, ko je izvedel, da so med konferenco v Jeruzalemu ubiti Ji-caka Rabina, in ko so udeleženci konference dvakrat vstali in tako počastili spomin na tvorca bli-žnjevzhodnega mirovnega procesa. Ljudje so prihajati k Zuroffu in ga objemali. Med obiski ruandskih grobišč je Zuroff občutil bližino genocida, ki je na spomenikih holokavsta ni veC občutiti, ker je ostalo le malo znakov grozot izpred petdesetih let. Videl je razpadajoča trupla, videl je lobanje... »Zdravljenje se začne s pravico,« je dejal Zuroff. »Ce naj bo kaj upanja za Ruando, mora to temeljiti na pravičnosti. Ce bomo dovoliti, da morilci neovirano odkorakajo v novo življenje, bomo s tem tlakovali pot novemu genocidu.« NOVICE Brata Amir in Dror Adani zanikali načrtovanje Rabinovega umora TEL AVTV (Reuter) - Na sodišču v Tel Avivu so včeraj, ob začetku sodnega procesa, morilec izraelskega premiera Jicaka Rabina Jigal Amir, ki se bo zagovarjal zaradi obtožbe umora na ločenem sodnem procesu, njegov brat Hagaj Amir in obtoženi Dror Adani zanikali, da so krivi zarote pri načrtovanju umora izraelskega premiera. Jigal Amir je priznal, da je pritisnil na petelina, vendar je po njegovih besedah nameraval premiera zgolj paralizirati in ne ubiti. Ada-nijev odvetnik in branilec Hagaja Amirja sta zatrdila, da njuna varovanca nista vedela, da namerava Jigal Amir ubiti Rabina. Moše Meroz, odvetnik Hagaja Amirja, ki je pred tem že priznal, da je načrtoval premierov umor, da bi ustavil mirovni proces na Bližnjem vzhodu, je sodnikom povedal, da njegov klient obtožbe zarote zanika, in pojasnil, da so preiskovalci varnostne službe Sin Bet uporabljali psihološke prijeme, da bi iz njegovega varovanca izvlekli priznanje. »Hagaj Amir je bival v celici na kvadratnem metra prostora z zvezanimi rokami. Ni smel spati, izpraševali so ga vse dneve in noči, hkrati pa ni smel odvetnika prva dva tedna niti videti,« je sodišču, ki bo vnovič zasedalo 17. aprila, povedal Meroz. Sodniki so se odločili za psihiatrični pregled Ji-gala Amirja pred sodnim procesom zaradi obtožbe umora, ki se bo začel 3. marca. Irak poziva Rusijo in Francijo BAGDAD (Reuter) - Irak je vCeraj Rusijo in Francijo pozval, naj enostransko odpravita gospodarske ukrepe Združenih narodov. Strankarski Časnik Tavra je v komentarju zapisal, da bi se morati Francija in Rusija - in druge države, ki razumejo iraški položaj - za takšen korak odločiti zato, ker je Bagdad izpolnil vse zahteve Varnostnega sveta ZN. Časopis piše, da je odprava embarga v interesu Moskve in Pariza, ki sta imela pred tem zelo tesne gospodarske, finančne in politične odnose z Irakom. Po mnenju Tavre bi morala Rusija do Iraka zavzeti enako stališče, kot ga je pred kratkim do bosanskih Srbov. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 27. t.m., ob 20. uri (red E) bo na sporedu baletna predstava »Bejart Ballet Lau-sanne« - »Ce que Tamom me dit«, koreogra- , 20.00 (red F); Četrtek, 29.2., 20.00 (red H); petek, 1.3., 20.00 (red L); sobota, 2.3., 17.00 (red G). Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Pri blagajni Dvorane Tripcovich so naprodaj vstopnice za vse predstave. hja Mamice Bejart. Ponovitve: jutri, 28.2. Gledališče Rossetti Danes, 27. t.m., ob 20.30 - premiera M. Tremblay »Le cognate», ki jo predstavlja gled. skupina Comp.Laboratorio Nove. Režija Barbara Nativi. V abonmaju odrezek 14 - moder. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Enrico IV« na programu od 19. do 24.3. Gledališče Cristallo - La Contrada Nedeljska otroška matineja - Predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane bo na sporedu 3. marca ob 11. uri. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Danes, 27. t. m., ob 19.30 - Glasbena drama »Salome«. Pri Joklnu: v četrtek, 29. t. m., ob 19.30 predavanje dr. Fischerja o Anni Freud; v petek, 1.3., ob 19.30 - Janko Messner bere iz svojih del (dvojezično). TINJE Dom prosvete: Danes, 27. t.m., ob 19.00 - Po-dijska diskusija »Avstrija-Slovenija, sosedstvo z velikimi gospodarskimi možnostmi?*. Sodelujejo:dež. glavar C. Zernatto, minister za ek.odnose RS (.Deželak in direktor Zveze Bank Celovec J.Habernik. ŠENTJANŽ V ROŽU K & K Center: v petek, 1.3., ob 19.30 parodija starih popevk »Manner, Liebe, Leiden-schaft«; v soboto, 16.3., ob 19. mi jubilejna prireditev ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Farna dvorana: V četrtek, 29. t. m., ob 19.30 predavanje »Otroške bolezni«. BILCOVS Gostilna Ogris (pri Miklavžu): 23. marca, ob 19.30 koncert harmonikaškega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta. GLASBA ' TRST Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96 18. marca, ob 20.30: Duodena Cantitans in Capella Rudolphina; 18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 - Koncert pianista C. Zimermana. V ponedeljek, 11. marca, ob 20.30 pa bo nastopil Kvartet Fone s Haydnom, Bartokom in Debussyjem. Gledališče Miela V soboto, 2.3., ob 20.30 »Koncert za Franca« v spomin na Franca Vallisnerija. XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije 7. marca, ob 20.30 nastop kitaristov Giam-paola Bandinija in Mattea Mela. Na progra- IRSI Muzej Revoltella: Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Umik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Rižarna Do 24. marca je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«. Občinska razstavna dvorana Na ogled je razstava »17. november 1869, dan ko so otvorili sueški prekop«. Galerija »ISIS« (Ul. Corti 3/a) Do 28. t. m. razstavljata Ferruccio Ber-nini in Nevio Perez. Galerija Al Bastione (Ul. F. Venezian 15) Do 22. marca je na ogled razstava z naslovom »Da P arin a Sponza». Galerija Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi Do 8. marca bo na ogled razstava slikarke Adriane Scarizza. RICMANJE V prostorih Društvene gostilne bo v petek, 1.3. odprtje razstave T. Parovel, F. Rapotec, M. Hrvatiča in M. Ota. Razstava bo trajala do nedelje, 17.3., in sicer od 10. do 22. ure vsak dan razen ob torkih. GORICA Kulturni dom Do 6. marca je na ogled razstava slikarja Edoarda Piru sela. Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen Krmpotič. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. mu Scarlatti, Jolivet, Haydn, Debussy, Giu-liani in Piazzolla; 21. marca, ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Corelli, Biber, Tartini in Vivaldi. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 1.3., ob 20.30 nastop skupine Ma-dredeus. GORICA Kulturni dom V nedeljo, 3. marca, ob 17.30 - Koncert simfoničnega orkestra G. Verdi - solist- violinist Stefano Furini. Prireditelj je Istituto di mušica iz Gorice. V sredo, B.marca, ob 20.30 - Koncert ciganskega orkestra iz Budimpešte, ki ga prireja Združenje R. Lipizer. KOROŠKA CELOVEC Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Ar-nulfa Rainerja. Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17. marca so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 -Se danes, 27. februarja, je na ogled razstava Manfreda Hebenstreita BV Galerie: razstavlja Andreass Stras-ser. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec. Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-modro, črno«. RADIŠE Kulturni dom: na ogled je razstava del •Marianne Bechan. SNG DRAMA Erjavčevo 1. Liubliana BZjHIBIBigi !(DIA Ki TET 1 J Jutri, 28. februarja, ob 19.30, za abonma SREDA in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Četrtek, 29. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 6 VEČERNI in IZVEN. Dvojni projekt. RAZPRODANO! Petek, 1. marca, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI PRVI in IZVEN. Drugi del dvojnega projekta. Sobota, 2. marca, ob 19. uri: W. Shakespeare: HAMLET, za IZVEN. Mala drama Danes, 27. februarja, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO. A. Nicolaj: PRVA KLASA Četrtek, 29. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Nemška hiša Gradišče 6-8 I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX Jutri, 28. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 29. februarja, ob 20. uri. Petek, 1. marca, ob 20. uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. ČOPOVO 14 tel: 061/210-852 A. Jarry: KRALJ UBU Danes, 27. februarja, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 1 in IZVEN. Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA. Jutri, 28. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 29. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Petek, 1. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Nedelja, 3. marca, ob 19.30: T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za IZVEN in KONTO. Mala scena TO NY DUNHAM Ljubezen & seks & terapija Danes, 27. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Sreda, 6. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. J. Genet: SLUŽKINJI Četrtek, 29. februarja, ob 22. uri. PREMIERA. Petek, 1. marca, ob 22. uri: L. VVilson: ZAŽGI!, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičevo 1. Liubliana tel: 061/331-950 J. Massenet: MANON Sobota, 2. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. F. Mendelssohn-Bartholdy: SEN KRESNE NOČI 7. marca, ob 20. uri. PREMIERA. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2 tel: 061/314-962 Veliki oder S. Makarovič: SAPRAMIŠKA, Četrtek, 29. februarja ob 17. uri, za IZVEN. Sobota, 2. marca, ob 11. in 17. uri: M. Leaf-M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU, za IZVEN. CAFE TEATER Miklošičeva 1. Liubliana tel: 061/216-390 Četrtek, 29. februarja, ob 22. uri: ARABELA. Neizmerno zabaven kavarniški musical ob devetdeseti obletnici Grand hotela Union. Petek, 1. marca, ob 22. uri: Zijah A. Sokolović: CABAres, CABArei. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860 A. T. Linhart - A. Rozman-Roza: PUSTI OTOK Danes, 27. februarja, ob 19.30, za IZVEN. Jutri, 28. februarja, ob 19.30, za abonma red E in IZVEN. Petek, 1. marca, ob 19.30, za abonma red A in IZVEN. Sobota, 2. marca, ob 19.30, za abonma red SOBOTNI in IZVEN. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubliana tel: 061/125-33-12 silence silence silence Vito Taufer: SILENCE Jutri, 28. februarja, ob 19.30. ZAKLJUČENO! Ponedeljek, 4. marca, ob 19.30, za IZVEN. Torek, 5. marca, ob 19.30, za IZVEN. Sreda, 6. marca, ob 19.30, za IZVEN. Petek, 1. marca, ob 19. uri: Damir Zlatar Frey: LEPA VIDA. Koreodramska freska po motivih drame Ivana Cankarja. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681 R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Danes, 27. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški tra 2 tel: 062/26-748 Pavel Polak: SNEGULJČICA Nedelja, 3. marca, ob 11. uri, za otroke od tretjega leta naprej. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana Ivan Kožarič INSTALACIJA Odprtje razstave bo danes, 27. februarja, ob 20. uri. Razstave Retrospektivna razstava oblikovalca Branka Uršiča (do 10. marca). Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca. Franci Virant: ONE, fotografska razstava (do 10. marca). Predavanja Danes, 27. februarja, ob 19. uri: Števen Haslam: KAKO RAZUMETI KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Četrtek, 29. februarja, ob 20. uri: koncert puljskih rokerjev KUD IDIOTI. Pred-skupina: REBECCA. Petek, 1. marca, ob 23.30: hrvaški bend MAMOJE-BAC s posebnim klubskim glasbenim in scenskim nastopom. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Nedelja, 3. marca: THE COWS. Novi hrupni blues rock iz Minneapoli-sa, ZDA. Predskupina REBECCA iz Istre. KULTURNI DOM NOVA GORICA FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN KOSTANJEVICA Danes, 27. februarja: Glasba z vrtov svetega Frančiška: Mirjam Kalin, alt; Nataša Valant, klavir. RAZLIKE MED LJUDMI? Jutri, 28., in četrtek, 29. februarja, ob 19. uri: Delavnica Marka Pogačnika: MIT O GRAALU IN SLOVENSKI PROSTOR. Glasba Četrtek, 29. februarja, in petek, 1. marca, ob 19.30: ORANŽNI ABONMA I in II: Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Jurij Simonov. Solista: Igor Ozim, violina; Rainer Mo-og, viola. Program: W. A. Mozart, D. Šostakovič. ARHITEKTURNI MUZEJ NA GRADU FUŽINE Torek, 26. marca, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Na programu so toccate Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi čembalista Ramovš Consorta Shaleva Ad-Ela iz Tel Aviva. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10, Ljubljana Jutri, 28. februarja, ob 19. 30 v Mali dvorani: KOMORNI KONCERT, na katerem bosta nastopila Gregor Kovačič, klarinet, in Betka Kotnik, saksofon. Program: Brahms, Debussy, Absil, Ibert. METELKOVA Sobota, 2. marca, ob 22. uri v Gala dvorani: PROHIBITION, Francija. Post-hardcore koncert. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana V galeriji je do 6. marca na ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla V spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Liubliana DAVID BYRNE: Strange Ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja. GALERIJA ARS Čevljarska 2. Ljubljana V galeriji je do 30. marca na ogled razstava GOVORICA AFRIŠKIH MASK iz zbirke dr. Borisa Kuharja. GALERIJA VISCONTI FINE ART Gosposvetska 13. Ljubljana Salvador Dali Grafike in keramika. Razstava bo na ogled do 19. marca. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8, Celje V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna raz- stava slovenskega stripa. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ. Muzejska 1. Liubliana V muzeju je do 3. marca na ogled razstava Paška čipka. Razstavo je pripravil Etnografski muzej iz Zagreba. POKRAJINSKI MUZEJ. Glavni trg 24. Sloveni Gradec V muzeju je do 4. marca na ogled razstava MIKI MUSTER, razstava stripa in risanega filma. MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnem 3. Ljubljana V galeriji je do 3. marca na-ogled razstava grafik DIALOG MED SLIKARJEM IN PISATELJEM iz zbirke galerije Maeght, Pariz. POP TEATER Ljubljanska 3. Celie STRIPBURGER PERSPEKTIVA NULA. Razstava bo na ogled do 31. marca. FOTOGALERIJA STOLP Židovska ulica. Maribor Tomo Jeseničnik MINLJIVA VEČNOST, fotografije. Razstava bo na ogled do 12. marca. r SMUČANJE /PO SP V SIERRI NEVADI -i SMUČANJE / V ZADNJI TEKMI SP NOVICE Italija s tremi zlatimi kolajnami najuspešnejša Kraljico in kralj prvenstva pa sta VVibergova in Tomba Tudi slalom v znamenju Tombe Italijanski smučar do zlata z izvrstno drugo vožnjo - Razočarani Jure Košir - Miklavc peti Na začetku svetovnega prvenstva v Sierri Nevadi je marsikdo podvomil, da so vodilni možje mednarodne zveze izbrali pravi kraj za merjenje moči najboljših alpskih smučark in smučarjev. Toda prireditelji so tekmovanje kljub izjemnim težavam s pomočjo tekmovalcev in tekmovalk uspešno pripeljali do konca. Junaka Sierre Nevade sta dva: Italijan Alberto Tomba in Svedinja Pernilla VViberg. Tomba se je znebil smole, ki ga je spremljala na svetovnih prvenstvih, in v veleslalomu in slalomu osvojil dvojno krono. Pernilla VViberg je zmagala v kombinaciji in slalomu, za nagrado pa si je majhna Svedinja, ki je nastopila v vseh petih disciplinah, prislužila še audija. Manjših junakov pa je še vec. Isolde Kostner je prva italijanska smučarka, ki je osvojila naslov svetovne prvakinje, zmagala je v superveleslalomu. Pri moških je naslednji dan v enaki disciplini slavil zmago tihi in povsod priljubljeni Norvežan Atle Skaardal. Slabo vreme je nekoliko prekrižalo račune prirediteljev, v smukaških preizkušnjah pa je bilo veliko kritike zaradi prelahke proge. Toda namigovanja, da bo smuk prava loterija, so se izjalovila, kajti zlato kolajno si je prismuCal izkušeni smukač, Avstrijec Patrick Ortlieb. Tudi v ženskem smuku se je pokazala kakovost tekmovalk. Picabo Street, nekdanja porednica v ameriški reprezentanci, je bronu v superveleslalomu dodala zlato. V kombinacijskem smuku so Streetova in njene smukaške kolegice predvsem trenirale. VVibergova je bila po smuku šele devetnajsta, toda ko je po prvi slalomski vožnjVprevzela vodstvo, ga ni izpustila iz rok. Čeprav se Marc Girardelli marsikomu zdi čudak, v Sierri Nevadi ni bilo nikogar, ki 32-letnemu veteranu ne bi privoščil svetovnega naslova. Luksemburški reprezentant je v kombinaciji že tretjič stal na najvišji stopnici in se znova vpisal med najboljše smučarje vseh časov. Deborah Compagnini je pred svetovnim prvenstvom premagala vse poškodbe in bolezni na veleslalomski progi pa tudi vse tekmice. Slovenska junakinja Sierre Nevade je Urška Hrovat, Mitja Kunc in Andrej Miklavc pa se lahko pohvalita s petima mestoma v kombinaciji oziroma slalomu. Urška je na svojo prvo kolajno v absolutni konkurenci čakala kar štiri leta, Jure Košir pa je po silovitem vzponu kariere tokrat ostal brez nje. Toda to ni nic tragičnega, saj bo Mojstrančan imel še veliko priložnosti za popravni izpit. Med reprezentancami je Italija s tremi zlatimi in eno srebrno kolajno najuspešnejša reprezentanca prvenstva, medtem ko so za pričakovanji zaostali predvsem Avstrijci in Švicarji. SEERRA NEVADA- Alberto Tomba je petkovi zmagi v veleslalomu na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Sierri Nevadi v nedeljo dodal še drugo zlato medaljo na svetovnih prvenstvih. Slavil je v zadnji disciplini prvenstva, v slalomu. Pred letošnjim svetovnim prvenstvom je imel le bron, ki ga je osvojil na prvem prvenstvu, na katerem je sodeloval, v Saalbachu leta 1987. Na olimpijskih igrah je bil Tomba (na sliki) še uspešnejši. V Calgaryju leta 1988 je bil najboljši tako v slalomu kot v veleslalomu, štiri leta kasneje v Albertvillu je zmagal v veleslalomu in bil drugi v slalomu, v Lillehammerju pa je bil drugi v slalomu. V svetovnem pokalu Tomba letos ni blestel kot ponavadi. Zanj so namreč tri slalomske zmage vse prej kot dobra sezona. »Svetovni pokal je za letos zame že nekaj Časa pozabljen. Vse moči sem usmeril v svetovno prvenstvo,« je dejal Tomba. V svetovnem pokalu je v karieri zbral že 47 zmag, od teh 32 v slalomu in petnajst v veleslalomu. Lani je bil tudi skupni zmagovalec svetovnega pokala, kar mu je uspelo prvič. Do drugega zlata se je Tomba prebil z izvrstno drugo vožnjo (od njega je bil hitrejši samo presenetljivi Švicar Zinsli). Po prvem spustu je bil namreč šele šesti. V boljšem izhodiščnem položaju so bili vodilni Norvežan Jag-ge (pred Tombo je imel 81 stotink prednosti), ki pa je v drugem teku odstopil, Avstrijec Mario Reiter (na koncu je bil srebrn), Francoz Amiez (končno šesti), Jure Košir, ki drugega teka ni dokončal, in Švicar Von Griinigen, ki je veleslalomskemu dodal še slalomski bron. Slovensko Čast je z izvrstnim petim mestom rešil Andrej Miklavc, Mitja Kunc je bil štirinajsti, Rene Mlekuž pa je odstopil že v prvem teku. Alberto Tomba je bil po zmagi izredno vesel: »V prvi vožnji sem smučal nekoliko previdneje, saj sem se bal, da zaradi mehkega snega razmere na progi ne bodo najboljše. Vseeno sem bil s šestim mestom razočaran. Nisem verjel, da lahko pridem do zlate kolajne, upal sem na srebro ali bron. Druga vožnja je bila najboljša v moji karieri. Zdaj sem dosegel tisto, kar sem zamudil na prejšnjih velikih tekmovanjih. To zlato kolajno posvečam oCetu, ki je med mojo akrobacijo v veleslalomu skoraj doživel srCni infarkt. Upam, da mu danes nisem povzročil trpljenja.« Zelo razočaran in redkobeseden pa je bil je bil Jure Košir: »Razočaran sem. S prvo vožnjo sem bil kar zadovoljen. Imel sem ugoden položaj, a sem moral vseeno napasti na vso moc. Na začetku druge vožnje sem delal napake, tako da sem moral smucati še bolj agresivno. Ni se mi izšlo. Zdaj mi ne preostane drugega, kot da se usmerim na naslednja tekmovanja.« IZIDI: 1. Alberto Tomba (Ita) 1:42.26; 2. Mayrio Reiter (Avt) 1:42.57; 3. Michael Von Griinigen (Svi) 1:42.81; 4. Andrea Zinsli 1:43.48; 5. Andrej Miklavc (Slo) 1:43.76 itd. r NOGOMET / ZAČETEK SPOMLADANSKEGA DELA V SLOVENIJI n Nadaljevanje pokazalo, da bo boj še zelo zanimiv LJUBLJANA - Začetek spomladanskega nogometnega prvenstva v Sloveniji je minil zelo obetavno, saj se v prihodnje obeta hud boj s številnimi preobrati. Najslabše sta zaceli prav prvouvršCeni moštvi, saj je bila drugouvrščena Mura na pragu hudega poraza, prvouvršCe-na HIT Gorica pa z izidom ni razveselila svojih zvestih navijačev. Prav goriške vrtnice so pokazale, kako rade imajo svoje igralce, saj jim, podobno kot svojim izvoljenkam, za rojstni dan podarijo vrtnice. Vendar niti vrtnice niti trije golobi, ki so jih na začetku dvoboja spustili v zrak v znamenje miru, niso pomagali goriškim zvezdnikom, da bi premagali Ajdovce. Le-ti so dodobra sestrelili visokoleteče sosede in naznanili povratek boja za najvišja mesta v prvenstvu, saj so s tem krogom razlike med moštvi postale minimalne. Hitovcem pa lahko spodrsne še v prihodnjem krogu, saj jih caka obisk na bežigrajskem štadionu. Prekmurski derbi v Beltincih so prepričljivo dobili domači igralci. Gostje iz Murske Sobote pa se lahko samo zahvalijo nespretnim domačim napadalcem za dokaj nizek poraz. Posebno pa so lahko hvaležni svojemu vratarju Černjaviču, ki je ubranil strel Stefana Ska-perja z najstrožje kazni. Mura ima po tem debaklu samo še štiri točke naskoka pred tretjeu-vršCeno SCT Olimpijo, zato bodo morali krepko pljuniti v roke, Ce bodo hoteh spet igrati v evropskih pokalih. PrevaljCanom v Izoli znova ni uspelo premagati mladinske ekipe Izole. Se več, rešil jih je njihov novi adut Novica Nikčevič, saj je samo njemu uspelo zatresti mrežo borbenih Izolanov, potem pa so se Prevalj Cani prepustili lagodju minimalnega vodstva, kar se jim je na koncu maščevalo. Tako je Mag Korotan pristal na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice, od koder pa se bo z podobnimi igrami težko izvlekel. SCT Olimpija je s tremi osvojenimi točkami v Velenju nakazala, da se misli vrniti v boj za vrh. Čeprav je moštvo zapustilo kar nekaj igralcev, ki pa jim gre v novih sre- dinah presenetljivo dobro, je tudi preostanek igralcev sposoben obra-nitve naslova. Zmago v Velenju pa sta dosegli najbolj »vroCi železi« slovenskega nogometa Sebastijan GimerotiC in Ermin Šiljak, ki se mu s takšnim kopičenjem zadetkov obeta nagrada seat ibiza za najboljšega strelca. Štajerski derbi se je končal po predvidevanjih. V slabih razmerah na mariborskem štadionu je bila delitev točk najbolj primerna, predvsem pa tudi, ker sta bili tudi moštvi precej izenačeni. (Gregor Cerar) Izidi 19. kola: Maribor Branik -Biostart Publikum 2:2, Beltinci -Mura 2:0, Hit Gorica - Primorje 1:1, Rudar velenje - SCT Olimpija 1:3, Izola - Mag Korotan 1:1. Vrstni red: Hit Gorica 38, Mura 32, SCT Olimpija 28, Rudar in Bio-strat Publikum 26, Maribor Branik, Primorje in Beltinci 25, Mag Korotan 24, Izola 7. Prihodnje kolo: SCT Olimpija -Hit Gorica, Rudar - Izola, Primorje -Beltinci, Biostart - Mag Korotan, Mura - Maribor Branik. NOGOMET Atalanta in Bologna že danes v pokalu Tekmovanje v italijanskem nogometnem pokalu se počasi bliža h koncu. Ze danes bo namreč na sporedu povratno polfinalno srečanje med Atalanto in Bologno. Favorit je moštvo iz Bergama, ki je v Bologni igralo neodločeno 1:1. Zelo veliko zanimanje pa vlada za drugi polfinale med Interjem in Fio-rentino v Milanu. Ekipa iz Firenc je v izvrstni formi, v Batistuti pa ima tistega igralca, ki lahko odloči vsako srečanje, na strani Ranierijeve ekipe je tudi prednost iz prve tekme, ki se je končala s 3:1 za Fiorentino. Obe srečanji bo neposredno pranašala tudi italijanska državna tele-vezija na svojem prvem sporedu, začetek prenosa bo danes in jutri ob 20.40. Sampras še povečal vodstvo LONDON - Na najnovejši svetovni teniški lestvici ATP je American Pete Sampras povečal prednost pred Avstrijcem Thomasom Mustrom in rojakom Andrejem Agassijem. Hrvat Goran Ivaniševič se je povzpel z devetega na šesto mesto. Lestvica ATP: 1. (1.) Pete Sampras (ZDA) 4.805, : (2.) Thomas Muster (Avt) 4.474, 3. (3.) Andre Agas si (ZDA) 4.432, 4. (4.) Boris Becker (Nem) 3.881, 5 (5.) Michael Chang (ZDA) 3.470, 6. (9.) Goran Iva niševič (Hrv) 2.567, 7. (8.) Jim Courier (ZDA) 2.36! i 8. (7.) Jevgenij Katelnikov (Rus) 2.368, 9. (6.) The mas Enqvist (Sve) 2.233, 10. (10.) Wayne Ferreira (JA) 1.965. Poraz odbojkarjev ŠK Dob CELOVEC - V končnici tekmovanja za naslov avstrijskega ekipnega prvaka so odbojkarji SK Dob dokončno zapravili možnost za uvrstitev na drugo mesto in s tem pravico nastopa v evropskem pokal nem tekmovanju. Ekipa trenerja Ivartnika proti večkratnemu državnemu prvaku SVS Transver ni imela nikakršne možnosti na zmago in je gladko iz gubila z 0:3. Dobljani so kljub porazu obdržali tretje mesto na lestvici, še naprej v vodstvu pa je ekipa iz Ennsa pred SVS Transver. Lestvica: 1. Union Enns 25 (18:3), 2. SVS Transver 22 (17:7), 3. SK Dob 16 (11:12), 4. Hypo Celovec 16 (14:12), 5. VC Gleisdorf 7 (6:16), 6. tnnsbrucker AC 7 (3:17). (I.L.) NEDELJSKI IZIDI NOGOMET Italijanska A liga Izidi 23. kola: Bari - Vicenza 0:2, Cremonese - Cagliari 3:1, Fiorentina - Napoli 3:0, Inter - Atalanta 1:0, Padova -Lazio 1:3, Roma - Torino 1:0, Sampdoria - Piacenza 3:0; Udinese - Parma 0:0, Juventus - Milan 1:1. Vrstni red: Milan 50, Fiorentina 45. Parma 42, Lazio in Juventus 39, Inter 35, Roma 34, Vicenza 32, Sampdoria in Uidnese 31, Napoli 29, Cagliari 27, Atalanta 26, Piacenza 24, Padova in Torino 21, Bari 18, Cremonese 17. Prihodnje kolo: (3. 3.): Atalanta - Cremonese, Cagliari -Bari, Fiorentina - Sampdoria, Lazio - Inter, Milan - Vicenza, Napoli - Piacenza, Padova - Juventus, Parma - Roma, Torino - Udinese. Italijanska B liga Izidi 24. kola: Ancona - F. Andria 1:1, Avellino - Pistoie-se 2:0, Bologna - Verona 0:0, Chievo - Cosenza 3:0, Palermo - Lucchese 2:2, Perugia - Cesena 2:2, Reggiana - Genoa 0:0, Reggina - Foggia 1:0. Salemitana - Brescia 5:0, Venezia - Pescara 2:1. Vrstni red: Cesena in Verona 38, Perugia in Bologna 36, Pescara 34, Salemitana, Ancona, Lucchese, Reggiana in Venezia 33, Avellino 32, Genoa in Palermo 31, F. Andria in Cosenza30, Chievo in reggina 29, Brescia 27, Foggia 26, Pi-stoiese 20. Prihodnje kolo (3.3.): Brescia - Avellino. Cosenza - Palermo, Cesena - Reggina, Andria - Venezia, Foggia - Salemitana, Genoa - Chievo, Lucchese - Reggiana, Pescara - Bologna, Pistoiese - Perugia, Verona -Ancona. Italijanska C2 liga Izidi 24. kola: Centese - Rimini 1:1, Fermana - Forli 2:0, Livorno - Cecina 1:1, Ponsacco - Imola 0:1, San Dona - Ter-nana 6:2, Tolentino - Pontedera 4:0, Treviso - Fano 2-0, Triestina - Baracca Lugo 0:0, Vis Pesaro - Giorgione 0:0. Vrstni red: Treviso 50, Livorno 43, Temana 42, Triestina 39, Fermana in Vis Pesaro 36, Giorgione 34, Ponsacco 33, San Dona in Rimini 32, Pontedera 29, Fano in Forli 28, Imola in Tolentino 26, Baracca Lugo 24, Cecina 16, Centese 9. Prihodnje kolo (10.3.): Temana - Triestina. Triestina - Baracca 0:0 TRIESTINA: Nioi, Zanotto (od 65. min. Camporese), Bir-tig, Natale, Zocchi, Ubaldi, Polmonari, pavanel, Palombo (od 65. min. Marži, od 88. min. Pivetta), Gubellini, Marsich. BARACCA: Gnudi, Sugoni, Ricca, Sottili, Mandotti, Buccioli (od 75. min. Aiello), Sacchetti, Cangini, Traini, Domini, Rizzioli. ODBOJKA Danes začetek končnice V italijanski moški odbojkarski Al ligi se je v nedeljo končal redni del prvenstva, danes pa bodo na sporedu že četrtfinalne tekme za naslov prvaka. Zmagovalci današnjih srečanj se bodo uvrstili v polfinale, ki bo na sporedu 5. marca, poraženci pa se bodo pomerili v »repesažu«, iz katerega bo še možna uvrstitev v nadaljnje boje za naslov. Izidi 22. kroga: Gabeca - Sisley 1:3 (15:8, 4:15, 10:15, 8:15), Jeans Hatu - Edilcuoghi 0:3 (11:15,13:15,13:15), Wu-ber - Com Cavi 3:0 (15:11,15:9,16:14), Lube Marche - Cari-parma 0:3 (13:15, 8:15, 11:15), MTA Padova - Gallo 3:0 (15:1,15:2,15:13). Končni vrstni red: Alpitour Trače Cuneo in Las Daytona Modena 38, Sisley Treviso in Edilcuoghi Ravenna 32, Cari-parma Parma 26, Gabeca Montichiari 22, Lube Marche Ma-cerata in Mta Padova 16, Com Cavi Neapelj 14, Jeans Hatu Bologna in Wuber Schio 12, Gallo Gioia del Colle 6. (Wuber in Gallo sta izpadla v ligo A2) Četrtfinalni pari končnice: Alpitour - MTA Padova, Las Daytona - Macerata, Sisley - Gabeca, Edilcuoghi - Caripar- Totocalcio Pravilni stolpec: 2111X2 11XIXXX Dobitki: 13 (3058 dobitnikov) 4.251.000 lir, 12 (63122 dobitnikov) 205.200 lir. Totip Pravilni stolpec: X2 X2 12 XI 21 21 Dobitki: 14 - nihče, jackpot 1.047.291.510 lir; 12 (21 dobitnikov) 25.110.000 lir; 11 (495 dobitnikov) -1.065.000 lir; 10 - (5184 dobitnikov) -101.000 lir. Totogol Zmagovita kombinacija: 2, 5, 13, 14, 17, 19, 20, 27. Dobitki: 8 (5 dobitnikov) - 1.057.000.000 lir; 7 (1506 dobitnikov) 2.630.700 lir; 6 (67.107 dobitnikov) 58.500 lir. PROMOCIJSKA LIGA Štandrežci z zmago nad Manzanom spet na vrhu lestvice, smola Sovodenjcev Aiello izenačil z enajstmetrovko Juventma - Manzano 1:0 (0:0) STRELEC: Devetak v 61. min. JUVENTINA: Zanier, Ba-stiani, Tommasone, Trevisan, Villani, Trampuš, Devetak (od 78. min. Zamar), Peteani (od 46. min. Romano), Gambino, Braida (od 60. min. Montina), Kovic. Zdesetkano standresko moštvo (poškodbe, bolezni, izključitve) je z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti uspelo premagati sobdno ekipo Manzana in tako verjetno izločila iz boja enega najhujših tekmecev za napredovanje ter se skupno s Staranzanom povzpela na vrh lestvice. Srečanje je bilo zelo izenačeno in obe moštvi sta imeli vsaj tri zelo ugodne priložnosti za zadetek Tekma se je odločila, ko je v 60. min. stopil na igrišče Montina. Z njim na igrišču je Juventinina »sredina« dobila novega elana. In že pri prvi akciji se je še kako poznala prisotnost tega igralca: Montina je namreč preigral nasprotnikovega nogometaša, podal Bastianiju, ki je poslal žogo v kazenski prostor, kjer je bil najspretnejši Devetak, ki je premagal gostujočega vratarja. Ce je za dragoceno zmago zaslužna vsa ekipa, pa bi vseeno pohvaliti poleg Montine še Bastianija, Trampuša in vratarja Zaniera, ki je dvakrat odločilno posegel. Sovodnje - Aiello 1:1 (1:0) STRELEC ZA SOVODNJE: Tomizza v 10. min. SOVODNJE: Gergolet, Sambo, Tomšič (od 5. min. Caporale), Tomizza, Hmeljak, Devetak, Zotti (od 70. min. Peteani), Interbartolo, Goriup, Fajt, Businelli. Sovodenjci so v nedeljo izgubili lepo priložnost, da bi premagali sicer soldini Aiello. Samo srečanje se ni začelo najbolje za domačine, ki so že v 5. min. ostali brez Tomšiča, ki se je poškodoval in ga je zamenjal Caporale. Sovodenjci pa so pet minut kasneje povedli: Matko Fajt je izvedel prosti strel in žogo podal do Tomizze, ki je z glavo preusmeril žogo v mrežo. Nato še je igra v glavnem osredotočila na sredini terena. Priložnosti je bilo malo na obeh straneh. Gostje so izenačili po precej dvomljivi enajstmetrovki. Sodnik je nasedel Aiellovemu napadalcu, ki je »namerno« padel v kazenskem prostoru. 15 minut pred koncemje bil izključen Hmeljak. PREGLED NEDELJSKIH DOGODKOV NA NOGOMETNIH IGRIŠČIH Štafeta med Juventino in Sovodnjami se nadaljuje Na vrhu 1. amaterske lige Primorje in Zarja - Tudi tržaška skupina 3, AL govori povsem slovensko - Doberdobci zaostali za vodilnim Torrejem Pregled amaterskega nogometa pričenjamo ta teden izjemoma iz tretje amaterske lige, kjer imamo v tržaški skupini na prvih treh mestih tri naše predstavnice. Vodi namreč Kras (44 točk), pred Gajo (39) in Bregom ter Vermeglianom (37, Breg pa ima tekmo manj). Prihodnji teden pa je na vrsti derbi Breg -Kras. Krašovci (ocena 6/7) so proti Unionu zadeh trinajstico, to je trinajsto letošnjo zmago. Brežani (7+) pa so s-štirimi zadetki v enem samem polčasu odpravili gotovo najslabšo ekipo prvenstva Montebello Don Bo-sco. Gajevci (7/8) so proti Romani dosegli tretji letošnji remi. Žal pa so ponovno ostah praznih rok Dolinčani (5) . Zaskrbljujoče novice pa prihajajo iz goriške skupine, kjer so Doberdobci (5) doživeli tretji letošnji poraz in tako zdrsnili na 3. mesto z dvema točkama zaostanka za vodilnim Torrejem. V promocijski ligi se na vrhu lestvice nadaljuje štafeta med Juventino (7) in So-vodnjami (6/7). Prvi so dosegli 10. prvenstveno zmago, drugi pa so se morah zadovoljiti (po dvomljivi 11-metrovki) s tretjim remijem na domačih tleh. Lestvica je sledeča: Juventi-na in Staranzano 37, Sovodnje in Rigivnano 36. Tudi vrh prve amaterske lige govori slovensko: Primorje 41, Zarja 37, Basaldella 34, Vesna 33. ProseCani (7) so z zadetkom branilca Massaia dosegli 11. prvenstveno zmago. Tudi Zarjani (7+) so dosegli 11. prvenstveno zmago in to po zaslugi dveh zadetkov iz prostega strela. Križani (6) pa so proti zadnji Se-renissimi na domačih tleh le remizirali. Po treh zaporednih zmagah so Trebend (5) izgubili proti Domiu. Položaj na lestvici ostaja kritičen, vendar bi morali ob koncu prvenstva Trebenci kljub vsemu le ohraniti drugo amatersko ligo. V prihodnjem kolu bo osrednje srečanje Breg - Kras (tekma se bo pričela ob 10.30). Zanimiva srečanja pa bi morala hib tudi Ponzia-na - Juventina, Zarja - Union 91 in Primorec -Azzurra. Gaja bo tokrat počivala. Statistični podatki: odigrana srečanja 11, osvojene točke 18 (5 zmag, 3 remiji in 3 porazi); doseženi zadetki 11, prejeti 10. Zanimivosti: Med zanimivostmi moramo tokrat omeniti dva dogodka, pri katvverih sta protagonista sodnika. Na srečanju Kras -Union so bili ob 15. uri vsi igralci pripravljeni, manjkal pa je mož v črnem. Domači od- borniki so zato telefonirah na nogometno federacijo, ki je takoj poslala rezervnega sodnika (vsako nedeljo mora biti namreč določeno število sodnikov na razpolago, če se kaj zgodi kakemu od sodnikov). Srečanje so tako lahko odigrah, pričelo pa se je z enourno zamudo. Na srečanju Montebello Don Bosco -Breg pa so hib igralci prijetno presenečeni, ko so opažih, da bo tekmo sodila sodnica. Gospodična Padovan je svoje delo opravila zadovoljivo, pokazala je en rumen karton in dosodila eno enajstmetrovko. Težave je imela le pri žvižganju nedovoljenih položajev. Treba pa je povedati, da so ji delo olajšali igralci, ki so se vedli kot pravi gentlemani. Morda je prav to rešitev za korektna srečanja. Najboljši strelci: Miclaucich 13, Smilovich 11, Gregorič in Lacalamita 10, Pescatori 9, Zocco, Osmanhodžič in Sircel 8, Tomizza, Pali, Vrše, Al. Majcen in P. Gergolet 7. Postava tedna: Cocevari (Zarja), Massai (Primorje), Bastiani (Juventina), Tomizza (Sovodnje), Al. Majcen (Kras), Švab (Breg), Štolfa (Primorje), Montina (Juventina), Gambino (Juventina), Naldi (Breg), Subelli (Gaja). E.B. V PRVI AMATERSKI LIGI / VESNA BREZ GOLOV Z ZADNJEUVRSCEN1M Primorje utrdilo vodstvo Lepa zmaga Zarje v gosteh Primorje - Basaldella 1:0 (1:0) STRELEC: Massai v 25. min. PRIMORJE: Babich, Massai, Guštin, Škabar, Legiša, IZIDI IN LESTVICE Promocijska liga IZIDI 21. KOLA: Flumignano - Torviscosa 2:1, Juventina -Manzano 1:0, Maranese - Cussignacco 1:0, Pro Fiumicello -Ponziana 2:3, Rivignano - Mossa 0:0, Ruda - Staranzano 0:1, San Canzian - San Luigj 1:0, Sovodnje - Aiello 0:1. VRSTNI RED: Juventina in Staranzano 37, Sovodnje in Rivignano 36, Mossa 34, Aiello 33, Ponziana in Manzano 32, Maranese 30, San Canzian 29, Cussignacco 28, Flumignano in San Sluigi 27, Ruda 14, Torviscosa 11, Pro Fiumicello 9. PRIHODNJE KOLO: Cussignacco - Sovodnje, Ponziana -Juventina. 1. amaterska liga IZIDI 22. KOLA: Forgaria - Tvagnacco 2:1, Medeuzza -zarja 1:2, Opicina - Buonacquisto 3:1, Primorje - Basaldella 1:0, Reanese - Buiese 0:0, Torreanese - Pagnacco 0:0, Union 91 - Cividalese 1:1, Vesna - Serenissima 0:0. VRSTNAI RED: Primorje 41, Zarja 37, Basaldella 34, Vesna 33, Torreanese in Union 91 31, Forgaria in Medeuzza 30, Reanese in Opicina 29, Cividalese in PAgnacco 27, Buiese 22, Tavagnacco 18, Buonacquisto 14, Serenissima 13. PRIHODNJE KOLO: Serenissima - Primorje, Tavagnacco -Vesna, Zarja - Union 91. 2. amaterska liga IZIDI 20. KOLA: CGS - Campanelle 5:3, Como - Pro Ro-mans 2:0, Domio - Primorec 4:0, Moram - Mariano 0:0, Por-tuale - medea 0:1, San Lorenzo - Azzurra 3:2, Villesse - Roia-nese 0:1. VRSTNI RED: San Lorenzo 44, Como 40, Domio 38, Medea 37, Pro Romans 33, Mariano 32, CGS 26, Moram 22, Azzurra 21, Primorec in Portuale 19, Villesse 18, Roianese 15, Campenlle 12. PRIHODNJE KOLO: Primorec - Azzurra. 3. amaterska liga SKUPINA F IZIDI 18. KOLA: Azzurra - Ontagnanese 2:1, Fogliano -; Mladost 1:0, Grado - San Vito 1:1, Strassoldo - Sagrado 0:0, Terzo - Castions 1:0, Torre - Begliano 2:1, Viha Vicentina -Pieris 2:4. VRSTNI RED: Torre 37, Sagrado 36, Mladost 35, Strassoldo 30, Fogliano 28, Villa Vcientina in Begliano 27, Azzurra 22, VCastions 21, Ontagnanese 19, San Vito in Pieris 18, Terzo 14, Grado 10. PRIHODNJE KOLO: Mladost - Grado. SKUPINA G IZIDI 19. KOLA: Cus - Venus 2:1, Dolina - Vermegtiano 0:2, Kras - Union 1:0, Montebello Don Bosco - Breg 0:4, Romana - Gaja 1:1, Servola - San Vito 0:0, Aurisina prosta. VRSTNI RED: Kras 44, Gaja 39, Breg in Vermnegliano 37, San Vito 35, Romana 32, Cus 24, Servola 22, Aurisina 16, Dolina in Union 11, Venus 10, Montebello Don Bosco 7. PRIHODNJE KOLO: Breg - Kras, Union - Dolina, Gaja prosta. Stoka, Štolfa (od 75. min. Auber), Mislej, Miclaucich, Crevatin, Pescatori (od 60. min. Sardoč). Primorje je osvojilo derbi kola z Basaldello in tako ohranilo prvo mesto na lestvici in verjetno dokončno pokopalo upanje nedeljskih tekmecev za napredovanje v višjo ligo. Proseška ekipa si je zaslužila zmago predvsem z zelo dobro igro v prvem polčasu, ko se je zlasti izkazal Štolfa, ki je s hitrimi prodori po desni strani stalno zalagal z žiogami ostale soigralce. Skoda pa, da teh predložkov niso znati izkoristiti. Odločilni zadetek je padel sredi polčasa: Massai si je priboril žogo, prodrl v nasprotnikov kazenski prostor in nato ugnal gosutjočega vratarja. Bilo je to povsem zasluženo vodstvo našega moštva. V drugem polčasu so gostje reagirali in se večkrat posluževali tudi grobe igre, tako da je sodnik povsem pravilno izključil enega od Basaldeltinih branilcev. Kazalo je, da je za gostitelje tekma odločena. Gostje pa se niso dali in navalili na domača vrata. Proseška obramba pa je, čeprav nekajkrat s težavo, odbila vse napade in tudi osvojila predragoceno zmago. Medeuzza - Zarja 1:2 (1:1) Strelca za Zarjo: v 30. min Osmanhodžič, v 73. Tognetti. ZARJA: Cocevari, Dusso-ni, Tittonel, Kalc, Ispiro, Sclaunich, Ravalico, Sabini, Osmanhodžič (od 75. min. Prisco), Tognetti, Gregorič (od 85. min. Lorenzi). Zarja se vrača iz Me-deuzze s tremi zelo pomembnimi točkami. Naj takoj povemo, da so tokrat zarjani zaigrali res dobro in upati je, da bodo tako igro Massai je odločil srečanje na Proseku (Foto kroma) predvajali do konca prvenstva. Medeuzza je zelo dobro moštvo in Bazovci so se morali še posebej v prve pol ure, ko je Medeuzza igrala izredno ostro in potisnila zarjane v svoj kazenski prostor, močno potruditi. V 9. min. je Medeuzza tudi povedla s strelom, ki je spravil na kolena bazoskega vratarja Cocevarija. V 30. minuti pa je končno prišlo do izenačenja po zaslugi Osmanhodžiča, ki je iz prostega strela presenetil nasprotnikovega vratarja. Od tedaj dalje je Zarja zaigrala bolj spročeno in izvedla nekaj nevarnih akcij, vendar Gregoriče, Osmanhodžič in Ravalico niso imeli sreče. V drugem polčasu so si sledile akcije na eni in na drugi strani. Zarja je od 55. minute igrala le z desetimi igralci, ker je sodnik zaradi dvojnega opomina izključil Ravatica. Kljub igralci manj so zarajani igrali res dobro, vsaj trikrat pa se je izkazal tudi Cocevari, tako da do- mačini niso uspeh doseči zadetka. Za pravo presenečenje pa je poskrbel Tognetti, ki je v 73. minuti iz prostega strela s kakih dvajsetih metrov prelisičil nesi-gurnega nasprotnikovega vratarja in s tem prinesel Zarji pomembno zmago. (M.Z.) Vesna - Serenissima 0:0 VESNA: Zemanek, Gio-vini, Pipan, N. Sedmak, Soavi (od 64. Krisciak), Leonardi, Grassi, Padoan (od 70. min. Ricci), Zocco, Scala, P. Sedmak (od 84. min. Zerial). Križani so tokrat zamudili edinstveno priložnost, da bi osvojili nove točke in se povzpeti celo na 3. mesto lestvice. Proti zadnjeu-vrščeni pa so se morali zadovoljiti le z neodllčenim izidom. Skozi vse srečanje pa se jih je držala neverjetna smola, saj so si ustvarili najmanj 10 zelo ugodnih priložnosti za zadetek in zadeti tri vratnice. Žoga pa ni in ni hotela v mrežo gostujoče ekipe. 2. IN 3. AMATERSKA LIGA Visok poraz Primorca Brežani brez težav (4:0), gajevci osvojili točko Na Goriškem Mladost izgubila v Foljanu 2. AMATERSKA UGA Domio - Primorec 4:0 (2:0) PRIMOREC: A. Gorana, Ferluga, Frasson, Pollicardi, Gar-giuolo, Naporetti, Granieri (Boki), Santi, Bulich (Peres), Apuz-zo, Predonzan. Primorec je prati Domiu, ki sodi v krog favoritov za napredovanje v višjo ligo, saj ima nekaj odličnih posameznikov, sicer zasluženo izgubil, vseeno pa je bil poraz prehuda kazen za igro, ki so jo pokazali trebenski nogometaši. Gostitelji so povedli po precej dvomljivi enajstmetrovki in nato dosegli še en gol. Tudi Primorec je imel nekaj zrelih priložnosti za zadetek, ni pa imel dovolj sreče. Kljub visokemu porazu je trebenska ekipa še kar dobro opravila svojo nalogo, boljši od ostalih pa so bili: Apuz-zo, Santi, Pollicardi in Ferluga. 3. AMATERSKA UGA NA TRŽAŠKEM Proti zares skromnemu nasprotniku so Brežani brez težav zmagali. Srečanje se je odločilo že v prvem polčasu, ko so »plavi« dosegli vse štiri zadetke. Proti ekipi, ki sodi v vrh lestvice so Dolinčani zaigrali slabo in ob nenaklonjenosti sodnika izgubili. Gostje so oba zadetka dosegli proti koncu srečanja. Po prvem zadetku pa je bil izključen Bozzi. Krašovci so proti Unionu odigrali eno izmed najslabših letošnjih tekem. Zapravili so vrsto priložnosti za zadetek in zadeli tudi dve vratnici. Edini zadetek pa je dosegel Cocoluto iz prostega strela. Gajevci se vračajo s težkega gostovanja z dragoceno točko. S prikazano igro pa niso povsem zadovoljili. Prvi so povedli varovanci trenerja Collavecchie z lepo skupinsko akcijo, katero je zaključil Smilovich. V drugem polčasu so zapravili nekaj lepih priložnosti, prav na koncu pa je sodnik iz nepojasnjenih razlogov razveljavil zadetek Kalca. Večji del drugega polčasa so domačini igrali z desetimi igralci. Montebello Don Bosco - Breg 0:4 (0:4) STRELCI: Paoli v 7. min., Lamica v 13. min. iz 11-metrovke, Naldi v 16 min., Buzzi v 44. minuti. BREG: Buradello, Paoletti, Maiorano, Lamica, Olenik (Giral-di), Chermaz (Sancin), Švab, Buzzi, Paoli, Naldi, Sircel. Dolina - Vermegtiano 0:2 (0:0) STRELCA: Sdrigotti v 75. min. in Vianello v 85. min. DOLINA: G. D’Agnolo, Botteri, Pecar, Flego (Bozzi), Sviglia, Ota, Rapotec (Marussi), Lovriha, Canazza, Udovicich, Curzolo (Russo). Kras - Union 1:0 (0:0) STRELEC: Cocolucco v 74. min. KRAS: Opatti, Fatta, Surez (Suc), Al. Maizen, Bergliavaz, Vatta, Cocoluto, Lepore (Rebetz), Lacalamita, An. Maizen, Nor-bedo in Chies. Romana - Gaja 1:1 (1:1) GAJIN STRELEC: Smilovich v 20. min. GAJA: Vesnaver, Leban, Parovel, Veglia, Gombač, Craievich, Pugliese (M. Kalc), Musolino, Vrše, Subelli (Gimsi), Smilovich. E.B. NA GORIŠKEM Fogliano - Mladost 1:0 (1:0) MLADOST: Trevisan, Argentin, D. Gergolet, Poropat, Zin, Zimolo, Pellicani, Fontana, Blason, Sita (Bressan), P. Gergolet. Doberdobska ekipa je v Foljanu imela izredno smolo. Mladost je namreč skozi vse srečanje napadala, gostitelji pa so svoj zadetek dosegli iz edine akcije iz protinapada ob izretku prvega polčasa. Doberdobcem, ki so zadeli tudi vratnico, tudi sodnik ni bil naklonjen, saj je spregledal očitno enajstmetrovko, ko so domači branilci v lastnem kazenskem prostoru zrušili Petra Gergoleta. Da bi bila mera polna, so se gostitelji izredno nešportno obnašali do naših nogometašev, saj so jih med tekmo in po njej stalno žalili. n SMUČANJE / ZAMEJSKO PRVENSTVO Valentina Šuber in Aleksander Žezlina nova zamejska prvaka Na smučiščih v Fomi di Sopra je SK Brdina v nedeljo izvrstno organiziral 15. zamejsko smučarsko prvenstvo. V konkurenci skoraj 200 smučark in smučarjev sta se z naslovom zamejskega prvaka okronala Valentina Suhar (Brdina) med Ženskami in Aleksander Žezlina (SPDTj pri moških, v posebni razvrstitvi za mladinske kategorije pa sta bila nekoliko presenetljivo najuspešnejša Denis Petrovčič (Brdina) in Martina Bogateč (Mladina). Pri društvih je slavila Brdina pred Devinom in SPD Gorica. O samem tekmovanju bomo podrobneje Se poročali. ODBOJKA / DEŽELNE LIGE Moška C2 liga Izidi 15. kola; Mossa - Maniago 2:3 (9:15, 15:12,12:15, 15:3, 16:18), Prevenire - Eltor 1:3 (15:10, 13:15, 6:15, 4:15), Itely - Rojalese 2:3 (15:12, 5:15, 2:15,17:15,10:15), 01ympia CDR - Prata 3:0 (15:7,15:8,15:11), Porcia - VBU 3:1, Bor For-trade - Tomana 3:2 (15:2, 15:8, 14:16, 6:15, 15:13), Grado -Buia 1:3 (9:15,15:13,2:15,10:15). Vrstni red: Eltor 28, Porcia 26, Buia 22, Rojalese 20, Prevenire in 01ympia CDR 18, VBU in Bor Fortrade 16, Itely in Tomana 12, Grado 10, Mossa 6, Maniago 4, Prata 2. Prihodnje kolo: VBU - Bor Fortrade, Buia - 01ympia CDR Ženska C2 liga Izidi 15. kola; Mercato di Selz - Ristorante del Doge 3:0 (15:9, 15:9, 15:13), Tomana - Sokol 3:0 (15:11,15:13, 15:3), Farra - Martignacco 2:3 (15:2,15:5,11:15, 8:15,13:15), Rivi-gnano - Asfjr 3:1 (13:15,15:11,15:9,15:12), Fiume Venelo -01ympiaK2 Šport 3:0 (15:10,15:6,15:4), Dragon Pub - Vivil 1:3 (15:11,14:16,6:15,10:15), Cus Videm - Tarcento 0:3. Vrstni red: Torriana in Martignacco 26, Tarcento 22, 01ympia K2 Šport, Vivil in Ristorante del Doge 18, Farra 16, Sokol in Fiume Venelo 14, Dragon Pub in Mecato di Selz 10, Asfjr, Cus in Rivignano 6. Prihodnje kolo: Sokol - Cus, 01ympia K2 Šport - Dragon Pub. Moška D liga Izidi 11. kola; Korting - Rozzol 0:3 (3:15, 14:16, 13:15), Espego - San Sergio 1:3 (5:15, 15:13, 10:15, 7:15), Altura -NPT 3:1 (15:5,15:6,13:15,15:4), Sant’ Andrea - Adi Ronchi 3:1 (8:15,15:6,15:9,15:12). Vrstni red: Altura 18, NPT 16, Espego in Rozzol 14, Sant’ Andrea, Adi in San Sergio 8, Karting 2. Prihodnje kolo: NPT - Espego, San Sergio - Karting. Ženska D liga hridi 11. kola; Altura - SGT 1:3 (2:15,15:5, 9:15,12:15), Morarese - Fiumicello 1:3 (12:15,3:15,15:12,13:15), Virtus -Koimpex 3:2 (11:15,15:13,15:8,10:15,18:16), Val Zadružna kreditnabanka-Sloga 3:1 (15:2,13:15,15:5,15:7). Vrstni red: Gonars in Val Zadružna kreditna banka 16, Altura in Fiumicello 12, Virtus in SGT 10, Sloga in Koimpez 6, Morarese 0 (Gonars in Morarese imata tekmo manj). Prihodnje kolo: Val Zadružna kreditna banka - Virtus, Kbimpex - Morarese, Sloge - SGT. ODBOJKA / V DRŽAVNIH IN DEŽELNIH ODBOJKARSKIH LIGAH Imsa ostaja v stiku z vrhom Čm dan slogašic v Huminu Proti Gemoni je šlo za trenutni black out - V moški C1 zlata vreden uspeh sočanov - Borovkam se zatika -V C2 ligi so bili moški uspešnejši od žensk V moški B2 ligi se stanje za Imso ni bistveno spremenilo. Z zmago nad Cavria-gom so Goričani ohranili položaj v bližini vrha, gostom pa so se maščevali za poraz v prvem delu, ko so Zamojevi varovanci pokazali eno najslabših iger letos. Tokrat na srečo ni bilo tako in novi važni točki sta ostali v Stan-drežu. V moški Cl ligi je bil vodilni Mogliano pretrd oreh za Balhutov Koimpex. Slo-gaši so odpovedali pri sprejemu servisa, domačini pa so zaigrali odlično in zato gladka zmaga Mogliana ni preveč presnetljiva. Zlata vredno zmago pa je v Noven-ti Padovani dosegla SoCa So-bema, ki je premagala neposrednega tekmeca v boju za obstanek v ligi. Zalugo za zmago ima vsa ekipa, SoCani pa se sedaj vse bolj utrjujejo na sredini lestvice. V soboto bo na Opčinah na sporedu slovenski derbi, zanimanje zanj pa je že zdaj precejšnje. Ce smo pred tednom dni o Sloginih odbojkaricah v Cl ligi pisali kot o junakinjah odbojkarskega vikenda, so Sainove varovanke tokrat poskrbele za negativno presenečenje. V Huminu so namreč odpovedale na vsej Crti in gladko izgubile z Gemono, ki sodi med slabše šesterke v ligi. Nekaj opravičil slogašice sicer imajo. Glavna tolkacica Maxi Srichia je imela med tednom težave s stegensko mišico, pa tudi drugi steber ekipe Katja Fabrizi zaradi delovnih obveznosti ni redno trenirala. Toda trener Branko Sain se na to ne izgovarja in mimo priznava, da bi kljub temu morali zmagati, Ce bi pokazali vsaj delček tistega, kar so pokazali pred tednom dni proti Pordi. Poraza seveda ne gre dramatizirati, saj gre v bistvu za doslej edini pravi kiks v prvenstvu Zato pa bodo imele igralke Koim-pexa že v soboto proti Dolu priložnost, da dokažejo, da je Soča Sobema je dosegla zlata vredno zmago Slo le za trenutno slabost. Zmaga Gemone je Se najmanj koristila borovkam, ki so doma nerodno prepustile točki Cordenonsu. KalCeve varovanke so zdaj v dokaj nevarnih vodah, Čeprav je za njimi kar pet Sesterk, toda tri za njimi zaostajajo le dve točki. Ena od ekip, ki jim gori pod nogami je Kennedy, h kateremu se KalCeva ekipa podaja v goste v naslednjem kolu. Zmaga je že skoraj obvezna, saj bi nov poraz lahko dodobra zamajal že tako ne preveč trdno samozavest bo-rovk. Za zmago v gosteh pa bodo morale plave precej bolje sprejemati servis (Cor-denons je proti njim dosegel kar 16 asov) in zaigrati bolje v obrambi, s Čimer bo tudi igra na mreži lahko bolj raznovrstna. Pravo srhljivko pa so v moški C2 ligi svojim navijačem pripravili igralci Bora Fortrade. Po dobrih tride- setih minutah je bilo stanje 2:0 v nizih in 14:8 v tretjem za borovce, ko se je srečanje nenadoma obrnilo povsem v drugo smer in gostje so nato celo izsilili peti niz, v katerem bi prav lahko tudi slavili. Toda na srečo borovcev so igralci Tomane v odločilnih trenutkih veliko greših in vrnili nepričakovano darilo, ki so jim ga plavi ponudili ob koncu tretjega niza. Drugi nas predstavnik v tej ligi, 01ympia CDR, pa po pričakovanju v zadnjeu-vrSCeni Prati ni imel enakovrednega nasprotnika. Presenetljivo gladko je v ženski C2 ligi v Fiume Venetu spodrsnilo goriski 01ym-pii. Goričanke niso niti za trenutek dale vtisa, da lahko zmagajo. Nič boljše se ni godilo Nabrežinkam v Gradišču. Čeprav je bila na drugi strani mreže trenutno vodilna ekipa v prvenstvu, pa bi sokolovke lahko kljub vsemu ODBOJKA / DRŽAVNE LIGE Moška B2 liga hridi 15. kola: Cus Modena - Volley Pordenone 3:2 (15:1, 7:15, 15:17, 15:8, 15:10), Sedico - Concesio 3:2 (16:14, 15:9, 12:15, 9:15, 15:12), Marconi - Carpi 3:0 (15:8, 15:7, 15:12), Collecchio - Bussolengo 0:3 (12:15, 4:15, 4:15), Isola - Sassuolo 1:3 (5:15, 3:15,15:12, 3:15), Asola - San Miguel 2:3 (9:15,15:5,15:13,15:17,11:15), Tmsa - Cavriago 3:1 (14:16,15:1,15:12,17:15). Vrstni red: Sassuolo 26, Bussolengo 24, Sedico 22, San Miguel 20, Lnsa 18, Marconi 16, Red Level Isola, Cavriago in Mura Asola 14, Concesio, Volley Pordenone in Cus Modena 12, Carpi 4, Collecchio 2. Prihodnje kolo (2.3.): Concesio - Lnsa Moška Cl liga hridi 15. kola: Fincantieri - Ponte nelle Alpi 0:3 (8:15, 12:15, 11:15), Vivil - Cessalto 1:3 (11:15, 15:9, 12:15, 11:15), Nova Gens - Soča Sobema 2:3 (6:15, 3:15,15:12, 15:7, 13:15), Moghano - Koimpex 3:0 (15:6, 15:9, 15:7), Legnago - Laguna Light 0:3 (12:15,4:15, 3:15), Pallavolo Trieste - Flebus Povoletto 3:1 (15:13,11:15,15:12,15:1), Santa Giustina - Fosso 3:2 (4:15,15:8,15:8, 8:15,15:12). Vrstni red: Mogliano 26, Laguna Light 24, Santa Giustina in Koimpex 22, Cessalto in Pallavolo Trieste 16, Soča Sobema, Ponte nelle Alpi in Fincantieri 14, Fosso 12, Nova gens in Povoletto 10, Vivil 8, Legnago 2. Prihodnje kolo: Koimpex - Soča Sobema Ženska Cl liga Izidi 15. kola: Cavazale - Conegliano 1:3 (8:15, 7:15, 15:10, 12:15), Porcia - Volley 93 3:0 (15:8, 15:4, 15:12), Battaglino - Dolo 3:0 (15:10, 15:7, 15:10), Gemona -Koimpex 3:0 (15:11, 15:7, 15:11), B meters - Kennedy 3:0 (15:5, 15:0, 15:8), Bor Mercantile - Cordenons 2:3 (15:8, 11:15, 9:15, 15:4, 12:15), Fontane - Codogne 0:3 (12:15,12:15,12:15). Vrstni red: Battaglino in Porcia 24, Conegliano in Koimpex 22, Cordenons 20, Codogne in Cavazzale 16, Dolo 14, Bor Mercantile 12, Bmeters, Volley 93 in Gemona 10, Kennedy 8, Fontane 2. Prihodnje kolo: Koimpex - Dolo, Kennedy - Bor Mercantile. z nekoliko večjo prepričanostjo v svoje sposobnosti osvojile vsaj niz. V ženski D ligi JeronCiCe-ve varovanke nadaljujejo z zmagami in se bližajo uvrstitvi v play off. Zmaga valovk v derbiju proti Slogi je bila pričakovana, vendar pa je treba ob tem pohvaliti mlade slogašice, ki so uspele favoriziranim domačinkam odvzeti set. Pri fantih so v isti konkurenci espegovci poskrbeli za neprijetno presenečenje. Z domačim porazom proti dokaj skromnemu San Ser-giu so Goričani zapravih priložnost, da bi se povzpeb na drugo mesto. Seveda s tem možnosti za uvrstitev v skupino za napredovanje niso propadle, toda v naslednjih tekmah bo treba nujno pokazati veC. Neizkušenost pa je botrovala porazu Kortinga, ki pa je bil proti izkušenemu Rozzolu na pragu zmage tako v drugem kot tretjem nizu. KOŠARKA / PO SOBOTNIH IN NEDELJSKIH TEKMAH V C2 IN D LIGI Položaj Bora Radenske postaja vse bolj kritičen Cicibana Helvetius ni izkoristila darila Konotvala, ki je zanesljivo premagal drugouvrščeno Goriziano Medtem, ko se jadranovci pripravljajo na pričetek sklepnega dela sezone, so bile ostale nase peterke zaposlene v prvenstvenih tekmah. Ob veselju zaradi prestižne zmage Kontovela in lepega uspeha Doma je bil na Stadionu 1. maja Cm dan, saj sta najprej Cicibona Helvetius nato pa Se Bor Radenska morala priznati premoč gostujočih moštev. C2 liga; Derbi med borovci in bivšimi borovci, ki so letos Obvestila MK PRIMOTOR vabi vse člane, prijatelje in simpatizerje na družabni večer in včlanjevanje, ki bo v gostilni »Pri Danilotu« v Bazovici jutri, 28. t. m., od 20.30 dalje. SOSPDT organizira v nedeljo, 3. marca smučarski izlet na Helm (Monte Elmo). Prijave pri Marku Preslu na tel. St. 425105. okrepili vrste tržiškega Roma, je v nedeljo popoldne pritegnil mnogo gledalcev, ki so kljub močni reakciji Bora v zadnjih 10 minutah tekme lahko prisostvovali enosmernemu poteku tekme. Vatovcev Pom, ki je na dragem mestu, je potrdil, da ni slučajno edini možni konkurent Martignacca. Med centri kraljuje Martin Pertot, gostje pa so se izkazali zlasti v obrambi in v boju pod košema, kar je borovcem odvzelo moči in zaupanja v lastne sposobnosti. Barini, Debeljuh in ostali so tako že ob polčasu imeli 19 točk zaostanka (le 7:28 met iz igre!), v 26. minuti pa je razlika dosegla najvisjo raven, in sicer 25 točk zamude (31:56). Zatem so gostje vidno popustili, Mauro Simonič, David Barini in Marko Debeljuh so le zaigrali kot znajo in tri minute pred koncem je bilo samo še 57:65. Toda nekaj novih napak in proti-napadi Poma so odločili srečanje. S tem novim porazom se je stanje Bora hudo poslabšalo, saj so v tem kolu zabeležili nov uspeh tako Sgt kot Inter-muggia in Barcolana in do 13. mesta ločijo borovce že 4 točke, v soboto pa je na vrsti gostovanje v Martignaccu... Bor Radenska - Pom 59:70 (23:42) Bor: Spadoni 2 (2:2 pm, 0:1 za 2, 0:1 za 3), Susani 2 (2:2, 0:1, -), PerCiC (-, 0:5, -), D. Batini 13 (5:6,4:10, -), M. Simonič 12 (2:4, 5:8, 0:2), Rasman 10 (4:6, 3:6, -), Rastja 3 (1:2, 1:4, 0:1), Pettirosso 4 (0:2, 2:3, -), Grbec (-, 0:2, 0:1), Debeljuh 13 (1:2,6:12,0:2); trener Krečič. Met za dva 21:52, met za tri 0:7, skupno 21:59 (35%), pm 17:26. SON: 30. POM: Leghissa 8, Santina-to 12, Benussi, Jurissevich nv, Giacuzzo 20, Paulina 2, Gon, M. Pertot 22, Braini 6, Palom-bi nv; trener Vatovec. D LIGA: Kar je Kontovelu spodletelo pred enim tednom v derbiju s Cicibono, mu je uspelo v tem kolu in Starčeva ekipa si je z zmago nad drugouvrščeno Goriziano privoščila najvecje letošnje zadoščenje. Obenem so Ivo Emili (njegova letošnja najboljša tekma), Borat Pertot in ostali krepko priskočili na pomoC Ciciboni, ki pa priložnosti, da se še dodatno oddalji od skupine zasledovalcev (presenetljivo je klonil tudi Cus!), ni izkoristila. Furlanovi fantje so doma izgubiti z Interjem, pri Čemer pa so pokayzah preveč podcenjevanja in premalo prizadevnosti, tako da je bil poraz neizbežen. Razočaranje v taboru Cicibone je bilo seveda veliko, trener Luka Furlan pa je pravilno komentiral, da bo brez pravega pristopa do takih negativnih razpletov Se prišlo. Novo zmago so v Ronkah zabeležili tudi domovci, ki so bili, po izenačeni tekmi, pri-sebnejši od domače peterke, odločilne točke pa je za belor-deCe dosegel Marco Corsi. Cicibona Helvetius - Inter 1904 73:78 (31:35) Cicibona: Persi 16 (8:11, 4:6, 0:1), Jogan 13 (4:4, 3:6, 1:1), Pieri 4 (-, 2:3, 0:2), A. Zuppin 5 (3:4, 1:4, -), Possega 22 (6:7, 8:13, -j, Tomšič 7 (1:3, 3:5, 0:3), P. Furlan 2 (-, 1:1, -), KrižmanCiC 4 (0:2, 2:5, -), S. Zuppin; trener L. Furlan. Met za dva 24:43, met za tri 1:7, skupno 25:50 (50%), pm 22:31. SON: 24. PON: A. Zuppin (39), Jogan (40). 3T: Jogan 1. Inter: Martucci 16, M. Sumberesi 3, M. Furlan 4, Bo-sich nv, lurkic 24, Kočevar nv, Valdemarin 9, Apollonio 19, Crasti, Baici 3; trener Mo-schion. SON: 24. 3T: lurkic 1, Valdemarin 1. PETERKA TEDNA: Marco Corsi (Dom, Ivo Emih (Konto-vel), Campanello (Dom), Marko Possega (Cicibona), Giuhano Rasman (Bor). REZERVNA PETERKA: Borat Pertot (Kontovel), Pavel Kralj (Kontovel), Mauro Simonič (Bor), Renzo Di Cecco (Dom), Danjel Gulič (Kontovel). (VJ) KOŠARKA / IZIDI IN LESTVICE C21iga Izidi 19. kola: Ardita - Porcia 66:72, Bor Radenska - Pom 59:70, Gradišča - Manzano 94:85, Barcolana - Udinese 82:81, Martignacco - Arte 84:68, Intermuggia - Spilimbergo 93:87, SGT - Staranzano 112:102, Virtus - Pagnacco 87:80. Vrstni red: Martignacco 32, Pom 30, Manzano 28, Gradišča 26, Porcia 24, Ardita 22, Pagnacco 20, Spilimbergo in Staranzano 18, Udinese, SGT, Intermuggia in Barcolana 16, Bor Radenska 12, Virtus 6, Arte 4. Prihodnje kolo: Martignacco - Bor Radenska. D liga Izidi 18. kola: Adi Ts - Momo Gid 99:91, Adi Ronchi -Dom Agorest 77:82, Cicibona Helvetius - Inter 1904 73:78, Benators - Cus 76:67, Kontovel - Goriziana 91:80, Largo Ison-zo - Scoglietto 65:61, Laega Nazionale - Grado 66:86, Libertas - Santos 70:78. Vrstni red: Citibona Helvetius 32, Goriziana in Santos 28, Cus Ts 26, Grado 24, Dom Agorest 22, Kontovel 20, Acb Ronchi* 18, Momo Gib in hiter 1904 16, Adi Ts in Largo Isonzo 12, Libertas* in Senatore 10, Lega nazionale 8, Sco-glietto 4 (*tekma manj). Prihodnje kolo: Adi Ronchi - Citibona Helvetius, Dom Agorest - Senatore, Santos - Kontovel. C Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4: Odstrlo se vam bo nekaj novih vidikov življenja, zato se boste s polno paro posvetili načrtovanju prihodnosti, Morda res ne bo tako lepa, kot si želite, bo pa zagotovo boljša. BIK 21.4-20.5.: Spoznali boste, da mučen spomin iz daljne preteklosti nima več pravice do obstoja, zato ga boste skušali izriniti iz zavesti. Brez uspeha. Počakajte raje, da se unese, nato pa v boj. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Razgledali se boste po literaturi in se vživeli v vlogo vsevedneza, ki mu prav nobena skrivnost ni tuja. Spotikali se boste tako dolgo, dokler se v vas ne bo prebudil modrijan RAK 22. 6. - 22. 7.: Priznali si boste, da brezglavo zaletavanje v zid ne pelje nikamor. Treznemu priznanju bo sledilo umirjenje, temu pa strpno spopadanje s posameznimi opekami. Uspeh je vaš. LEV 23. 7. - 23.8.: Na vrhuncu Čustvene nevihte se boste zavlekli v samoten kotiček, kjer se boste sprostili in dopustili svojemu notranjemu vodiču, da vas ponovno popelje na točko, kjer ste zbezljali. DEVICA 24 8. - 22.9.: Vase ljubezensko gnezdece bo doživelo pretres. A ne bojte se, ne bo se končal v porazu, niti vašem niti patnerjevem, Ce bo 2e kaj poraženo, bodo to vajine skupne iluzije. Krasno! TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Partnerja bo preganjalo bolestno ljubosumje. Zaman bo vrtal v vas, kajti resnično nikogar nimate za bregom Morda mu gu zgolj za to, da bi opravičil svoj sreni izlet čez sosedov plot ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Sumničevi boste, zato se boste izogibali partnerjeve bližine kot vrag križa. A ko se boste prepričah o resničnosti njegove ljubezni, boste omahnili v ekstazo blažene predaje. STRELEC 23.11. - 21.12.: Srečah boste starega prijatelja ter izmenjali z njim stare izkušnje in nove poglede, V marsičem se bosta strinjala, le poti za skupno poto vanje se bosta na daleč izogibala. KOZOROG 22.12.-20.1.: Vztrajali boste v začrtani smeri, kajti prepričani boste, da vam ne more spodleteti. A kljub temu se raje pogovorite še z nekom, ki je pasti, kakršne vas čakajo, že zdavnaj razklenil. Ne boste se mogli odločiti, ali naj svojo ljubezen seznanite z notranjimi premiki ah ne. Nikar se ne bojte: čeprav gre za intimnosti, ki niso za vsaka ušesa, jih bo sprejela s srcem. RIBI 20.2. - 20.3.: Manj poslušajte nasvete tekmecev, ki so vas že zdavnaj prehiteli, in več besede tistih, ti še zmeraj tlakujejo svojo pot, pa se vam ne bo moglo zgoditi, da bi zašli na blodna stranpota. BAROMETER RAZPOLOŽENJA Venera se bo še nekaj dni gibala v znamenju Ovna Venera se bo še ves teden gibala v znamenju Ovna, ki ji predstavlja polje eksila. Njeno delovanje bo zato še nekaj časa dokaj oteženo. Ker ima ta planet največji vpliv na področje čustvovanja, lahko pri tem pričakujemo kakšno neprijetnost. V začetku tega tedna bo nevšečnosti z Venero v izgonu krepila tudi Lima, ki bo rasla. Konec tedna, ko bo tik pred polnostjo, bo njeno delovanje že bolj milo. Navdušenje in hiperakti- Modre misli o načrtih Več je vreden en pečen hlebec kakor deset funtov testa. kurdska Kup načrtov imam, samo naj mine ramazan. turska vnost, značilna za čas njenega naraščanja, se bosta do naslednjega tedna unesla in ubrala večinoma primemo smer. Tudi zaviralna moč ujete Venere bo počasi popustila, saj se ta že bliža naslednjemu znamenju - Biku. Preobrat, ki ga doživi Venera pri prehodu iz Ovna v Bika, je lep primerek reka, da po dežju posije sonce. Tako slabo, kot se Venera počuti v Ovnu, tako krasno se ji godi v Biku. To znamenje je njen domicil, torej domači teren, zato bo prišla do polnega zamaha. Sevala bo obilico ljubezni in lepote, kar je seveda popolnoma prav. Vendar jo do prestopa v Bika loči še nekaj dni gibanja po nenaklonjenem Ovnu. Optimistični videz naslednjega tedna naj nas ne uspava, saj bomo imeli v tem Se veliko dela s kopičenjem notranjih oblakov. Ne kaže torej podcenjevati Venerine poti skozi območje Ovna, saj je to čas, v katerem je možnost resnejših čustvenih zapletov močno povečana. Zastopanost planetov v osnovnih štirih elementih bo usklajena in bo ugodno vplivala na pozitivnost naših prizadevanj. Zemeljska znamenja bosta zastopala Jupiter in Neptun v Kozorogu, k elementu vode bodo prispevali Sonce, Mars in Saturn, vsi v Ribah, v ognju bosta Venera in Pluton, v zračnem znamenju Vodnarja pa Merkur in Uran. Teden pred nami bo torej kar uravnovešen, vsaj kar se tiče izhodiščne razvrstitve planetov po elementih. Kočljivo vprašanje Venere v ognjenem polju Ovna je morebiti le koristna in potrebna priložnost, da se soočimo s senčnimi platmi svojih src, ki jih osvetlimo in se že v dežju pred soncem veselimo. (A.O.) Kitajci so naredili vino iz mravelj PEKING - Medicinski inštitut v vzhodni kitajski provinci je znova preizkusil že pozabljeni kraljevski vinski recept, za katerega so potrebne posebne zdravilne sestavine mravelj. Kitajsko kraljevsko vino iz mravelj so pripravili na osnovi starodavnega recepta in najnovejših znastvenih ugotovitev na področju zdravilnih učinkov mravelj. Iz instituta so sporočili, da vino zdravi revmo, krepi mišice, kosti in imunski sistem ter preprečuje senilnost. POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ✓ o o o X X šport ..O X X X o o o post, dieta ..O ✓ o o X X X težja fizična dela ..X X o o ✓ / o izlet ..O o / ✓ ✓ o o DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ..◦ X X o o o ✓ domača zabava ..o o . o o ✓ ✓ o družinski posvet ..X X o o o ✓ ✓ družabne igre ..✓ / o o ✓ / ✓ urejanje uradnih zadev X o o o X X X POSEL, DENAR poslovno srečanje ..✓ / o o o o X naložbe in nakupi ..o o ✓ ✓ ✓ o o zamenjava službe ..X X o o o X X izposoja denarja / ✓ o o o ✓ igre na srečo ..o O ■ X X X X o LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ✓ ✓ o o o ✓ iskren pogovor ..o o ✓ / o o o zmenek ,..o X X o o / ✓ ljubljenje .../ o o o ✓ / ✓ prekinitev zveze ...X X X o o o ✓ UMSKE DEJAVNOSTI branje ..o X X o o ✓ / učenje, širjenje obzorja, ..X X o o o o / raziskovanje ..o ✓ ✓ ✓ o o o umetniško ustvarjanje . ..X o o / ✓ ✓ z reševanje težav ..o o ✓ ✓ ✓ o o SKANDINAVSKA KRIŽANKA / ZIDKOST FR. FILMSKI IGRALEC OKOLJE NAMIZNO PREGRINJALO HRVAŠKI PISATELJ VELIKANOVIC RDEČI KRIZ AVTOR: BRANKO KOZULIC OBLJUBA KAČJI GLAS RADO SIMONITI IT. FILMSKI REŽISER SCOLA RASTLINA Z DEBLOM IN KROŠNJO SUMERSKA BOGINJA ZEMLJE SRBSKO MOŠKO IME RECICANA GORENJSKEM / NEKDANJA IZRAELSKA PREMIERKA (GOLDA) GONILO VRSTA MENICE IKRAVEC VOLKODLAK SL. FIZIK (MILAN) GESLO MESTO V SIRIH MESTO OB VZNOZJU SNEŽNIKA REKA NA PIRINEJIH TV-VODITEU TREFALT TELOVADNA PRVINA ZDRAVILO TELUR CIN V MORNARICI ITALIJANSKI PEVEC (FAUSTO) KRAJ PRI MARIBORU ZVEZDA V ŠKORPIJONU BAT, TOLKAC SKOPJE LETENJE NOČNA PTICA UJEDA SKUPINA ZAH. MONGOLOV TELO MRTVEGA ČLOVEKA GRŠKA ERINIJA HRIBOVJE V ZAH. EVROPI AM. PLES LETALEC ZMIKAVT BELGIJSKI SLIKAR I.IAMFR) VARJENO MESTO ZORAN DIDEK OŽINA NA MALAKI FR.ZENSKA REVIJA PREDEL LJUBLJANE OZEK KOS BLAGA REKA NA POLJSKEM REKA V INDIJI MESTO NA MADŽARSKEM REKA V VZHODNI ANGLIJI POLJSKI KONJENIK IT. IGRALKA MIRANDA MESTO V BACKI CESTNO VOZILO NEMŠKI SKLA-)AT. (KASPAR) KRETJA SIPINA NAJPOMEM. ŠPORTNE IGRE FRANCOSKI IZDELOVALEC KUVIRJEV INDU FR. FILMSKI IGRALEC (JEAN) VRSTA STRELA PRI NOGOMETU VRSTA MINERALA HIŠNI BOG PRI RIMLJANIH PANJ ZA SEKANJE DANSKI OTOK PIJAČA IZ PELINA IN JANEZA TURSKA UTEŽNA MERA ‘vxo ‘JLNISHV ‘OW 'OTVML ‘HV1 ‘JIN3IS ‘.im haraos ‘aavtH 'aHomsfidmo ‘OIAV ‘vav ‘oaNvm ‘N2N ‘OAOtm ‘3TI3 ‘vm ‘az ‘IVI ‘IAVNOH3V ‘daiSHNO ‘LLVtflO ‘VAOS ‘131 ‘Idi 'TVHMOV ‘31 •wi ‘OITVS ‘0393 ‘voraisiH vrstnu ‘QLOW ‘atOICHHSO ‘3MNVA :OUABJOpOy\ :A3JJS3rH RAI 3 slovenski program I RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 e RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Livia Azzari-ti, Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: I tre guerrieri (vestem, ZDA ’77, r. K. Merrill, i. C. White Eagle) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Srebrni palček (i. Angela Lansbury, 1. del) Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete; Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme, dnevnik in šport Nogomet: Atalanta-Bolo-gna (pokal Italije) Dmevmik Aktualna oddaja: Clichš (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, noCni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Maestrissimo, 0.40 Green Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma 10 Film: Lupi nell’ abisso (dram., It. ’59, r. S. Ama-dio, i. Folco Lulli) Glasb, oddaja: Mi ritomi in mente NoCni dnevnik Varjete za najmlajše Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih,' ekologija v gospodinjstvu TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje,vreme, 14.00 rubrika o braju knjig, Quante storie flash Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualna odd.: L’ Italia in diretta - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno variabile Vreme, dnevnik, šport Nan.: I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Nan.: II maresciallo Roc-ca - Talec (i. G. Proietti) Aktualna odd.: Mixer mladih Dnevnik in vreme Ponoči, na trgu Italija RAI 3 Jutranji dnevnik, Drobci Film: Avvenne... domani (fant., ZDA ’44) Oddaje Videosapere: Vstop prost, Zdravje, Ki-nematografija, Media/Mente, Ženske v svetu, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik Dnevnik, 12.15 rubrika Telesogni Kljub vsemu moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti,dnevnik Nan.: Vita da strega Sport: tenis ATP indoor Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. odd. Geo Variete: La testata Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 min., Blob Aktualno: Chi 1’ha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno. Linea 3 Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, noCna kultura, vreme Variete: Fuori orario, vmes film China girl Nad.: Piccolo amore, 8.00 Valeria in Massimi-liano, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Otroški variete Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualno: Village Nan.: TJ. Hooker Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Sport studio Otroški variete Ciao ciao Rubrika o lepoti parade in risanke Nad.: Sentieri Varieteja: Colpo di fulmi- Film: Fai come ti pare ne (vodi A. Marcuzzi), (kom., ZDA ’80) 15.00 Generazione X (tel. Aktualno: Perdonami 0369/56135) Aktualne teme: Giorno Aktualno: Village per giorno - Dan za Nan.: Beverly Hills, dnem, vmes dnevnik 17.45 Primi baci Variete: Game Boat Odprti studio, vreme, Film: I due capitani (pu- 18.45 Sport studio st., ZDA ’55, i. F. Mac- Nan.: Baywatch, 20.00 11 Murray, C. Heston) principe di Bel Air Film: Musič Box - Prova Variete: Re per una notte d’ accusa (dram., ZDA (vodi G. Sabani) ’89, i. J. Lange), vmes Film: FX - Effetto mortale (23.30) dnevnik (krim., ZDA ’86, i. B. Brovvn, J. Orbach), vmes (0.00) aktualna oddaja @ CANALE5 Fatti e misfatti Italija 1 Sport Nanizanka: I segreti di Twin Peaks Na prvi strani, vreme Film: Django 2 il grande Variete: Maurizio Costan- ritorno (v'estrn, It. ’87, i. zo Show (ponovitev) F. Nero, D. Pleasance) Aktualno: Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 # TELE 4 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi - 19.30, 22.00, 24.00 Do- Zaključni šolski ples (i, godki in odmevi Bill Cosby, Lisa Bonet) Nad.: Fiori d’ arancio Variete: Časa Castagna Nan.: Il transatlantico Variete za najmlajše Bim 1 della paura Bum Bam in risanke Dokumentarec Dnevnik TG 5 - Flash Film: My American Cou- Kviza: OK, il prezzo e sin (kom., i. J. VVildman) giusto (vodi Iva Zanič- ^2 Gospodarstvo chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiomo, A. Elia) Dnevnik TG 5 (•) MONTECARLO Variete: Striscia la noti- zia (vodita Ezio Greggio, Enzo Jacchetti) 20.00, 22.30, 0.30 Dnev- Film: Lezioni d 'amore nik, 13.30,19.50 Sport (dram., ZDA '95, r. A. Film: Fermata per dodici Metzger, i. G. 0'Grady, ore (dram., ZDA ’57) A. Kavorit, K. Carradine) Variete: Tappeto volante Večerni dnevnik flash Nan.: Parker Levvis Variete: Maurizio Costan- Film: Stringi i denti e zo Show, vmes (0.00) vai! (vestern, ZDA ’75) dnevnik Film: L’ uomo che fuggi Sgarbi quotidiani dal futuro (fant., ZDA Striscia la notizia ’71, i. R. Duvall) Pregled tiska Nan.: Hitchcock, 1.30 EPI Nabožna oddaja Agencija Rockford fr* Slovenija 1 © Koper Videostrani Drejcek in trije marsov-Cki, 10. del Radovedni TaCek: Pust Solza polna smeha, lutkovna igrica Mala lokomotiva, risanka Super stara mama, 2. del angl. nanizanke Praznične zgodbe iz školjke Dolga pot domov, angleški film Poročila Lingo, pon. tv igrice Ameriška književnost, 8. del dok. serije Obzorja duha Ribnik, finska drama Mostovi, pon. TV Dnevnik 1 Kljukceve dogodivščine Hanna Louisa, 2. del Aneta, 3. del češke serije Izzivalci, 10. del serije Kolo sreče, tv igrica Risanka TV Dnevnik 2 Ko se srca vnamejo, 19. del ameriške nanizanke Gore in ljudje Roka Rocka Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza Cosbyjevi primeri, 8. del Poročila fr Slovenija 2 il Euronews Sedma steza mT? Osmi dan H Magična moC živali, 1. del angl. dok. serije Slovenski magazin Nedelsjkih 60 Slavnostni koncert Slovenci v svetu Aliča, kulturni magazin m* 10000 obratov jRn Analitična mehanika jrah Ko se srca vnamejo Okus po zločinu, 7. del VCeraj, danes, juto Po Sloveniji Prisluhnimo tišini Videošpon V žarišCu Učitelj. 20. del serije Opus Mlakar, film o baletnih umetnikih Lepa Vida, balet Euronews M Goli Evrope »Il piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV sola Slovenski program Studio 2 šport Primorska hronika Vsedanes Tv sola Euronews Dokumentarna oddaja 5* Slovenski magazin Oto Dialogi - oddajo pripravlja Ezio Giuricin Vsedanes Sconfini NoCni sodnik, tv nanizanka DtO Hrvaška 1 7.15 7.30 8.15 10.00 10.05 10.20 10.50 11.20 11.30 12.00 12.20 12.45 14.30 15.05 15.10 16.15 16.45 17.45 18.15 18.50 19.30 20.10 20.55 22.15 22.35 23.05 23.35 TV koledar Santa Barbara, 1201. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Življenje po Georgesu Pogovor o zaščiti okolja Gostje v studiu Majhen veliki svet Poročila Ljubezen, 189. del serije Morski jastreb, pon. ameriškega filma Otroški program Poročila Dokumentarna serija Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 66. del nadaljevanke Kolo sreCe Vaša denarnica Dnevnik Zgodbe iz Istre, dokumentarna oddaja TV parlament Dnevnik Slika na sliko Vladajoče strasti, 5. del dokumentarnega filma Poročila A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in "besedi; 20.35 Minute s Simfoniki RTVS; 21.05 Igra; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Nočni pr. RS. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.45 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 12.00 Opoldne; ; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Stos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Vi zbirate, jaz izberem; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet...; 22.25 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 112.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.45 tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Z D. Mislejem - Mefom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 32-322; 9.35 Pred mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 11.00 O manjšinah; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Ci sia-mo; 18.45 Nova Itaka; 19.15 Siglasingel. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Iskanje večje domovine (E. Smotlak); 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 52.); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 OPZ glasb. šole iz Zagorja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturna panorama, nato Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasba 19. stoletja v goriških arhivih; 18.00 Igra: Brucka ali obdobje prilagajanja (M. Jesih, r. M. Uršič); 18.30 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17,10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. Primorski dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL TOPLA HLADNA SREDIŠČE ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA SREDISCE ANTI- CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nasi kraji so na obrobju obsežnega območja visokega zračnega pritiska. Jugozahodni veter v višinah slabi, nad nase kraje pa doteka bolj suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. ' ,.,««36^ 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SNEŽNE RAZMERE DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.46 in zašlo ob 17.45. Dan bo dolg 10 ur in 59 minut C LUNINE MENE Luna bo vzšla ob 11.39 in zašla ob 2.00. Stip bo 5. marca, ob 10. uri in 23 minut Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo. Na Voglu je odprt tudi Žagarjev graben, na Ka-on ninu pa je smučišče Veliki graben zaprto zaradi Mariborsko Pohorje 130 nevarnosti plazov. Nočna smuka je mogoča na Rogla 180 Straži na Bledu, Ivarcko-Osvenu ter na Mari- Zatmik 120 borskem Pohorju. Tekaške proge so urejene na Vogel 180 Kopah, Veliki planini, Rodi, Kalicu, Pokljuki, v jQ^avec i20 Kranjski gori, Logatcu, Mariborskem Pohorju, iz„„ • i „ Qn i inn Rog-Crmošnjicah m Sodražici. Zimska oprema Kranjska gora 80 do 100 bna J' cesti na Mariboisko in RiČnisko Kanin do d/U Pohorja, Zelenico, verige pa priporočajo na ce- .Cerkno________________t50 stj do Pokljuke. __________________„ TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 4 2 0 -2 -4 -5 150 cm do 180 cm 280-380 cm Tveganje pred snežnimi plazovi je splošno in stalno. V visokogorju Julijskih Alpah je 4. stopnje, drugod 3. po petstopenjski lestvici. Sneg se se ni dobro sesedal. Veter je napihal nove zamete in opasti, ki so še zelo nestabilne in se ob najmanjši dodatni motnji lahko splazijo. Snežna odeja je menka in se globoko predira, tako da je tudi gibanje v gorah močno oteženo. N. MESTO o KOČEVJE O CRNOMEU UMAG^^rN/ OPATIJA POREČ PAZIN O, REKA 2/7 V Sloveniji: Nadaljevalo se bo 1 suho vreme. V notranjosti Slovenije bo spet veC oblačnosti, Na Primorskem pa vec sončnega vremena. Obeti: V Četrtek ne bo veCje vremenske spremembe. v r SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE w ©d zime/ BASEL, MOSKVA - Medtem ko je ves krščanski svet v adventu in bi se moral po pustnih norčijah postiti, je bil včeraj v švicarskem Baslu tako imenovani Morgenstrai-ch, baselski pust (zgoraj). Na pustno simboliko je vezana tudi svojevrstna prireditev v Moskvi, med katero so zažgali starko zimo (spodaj - oba posnetka AP). Michael Jackson se sefi v Evropo LONDON - Ameriški pop zvezdnik Michael Jackson, ki si išče prhnemo bivališče v Evropi, se po pisanju britanskega dnevnika Daily Telegraph zanima za nakup pravljičnega gradu Carbonet v Franciji, katerega vrednost je ocenjena na pet milijonov ameriških dolarjev. Grad z osmimi stolpi in dvižnim mostom v bhžini Toursa je zato že dobil ime Chateau Jacko. Je le dve uri vožnje oddaljen od pariškega Eu-rodisneya, ob vhodu ima tudi varnostne naprave. Vaščani se bojijo, da bodo Jacksonovi oboževalci - v primem, da bo pevec res kupil grad - skalili mimo podeželsko življenje. V izjavi za britanski časnik je vaščan Jacques Lavenant opozoril: »Ne vem, kaj namerava narediti z gradom, ki stoji v bližini te mirne, tradicionalne francoske vasi. Zagotovo zvezdnik ne sodi sem; je tujec, neresnična osebnost.« OfiviaNewtor>John spet z mažem LOS ANGELES - Ko je pevka Ohvia Newton-John prebrala hčerkino željo, zapisano v zvezek, je bila tako ganjena, da je pokhcala svojega moža Matta Lat-tanzia v Avstrabjo. Iskreno sporočilo desetletne Ch-loe se je glasilo: »Moja največja želja je, da bi bila mamica in očka spet skupaj. Storila bom vse, da bi bila oba ob meni in da bi živeh v eni hiši«. Mati je nato nemudoma odletel v Kalifornijo, kjer bo skupaj z OU-vio skuSal oživeti njun zakon. »Se vedno se ljubiva in imava čudovitega otroka,« je izjavil Matt, ki ga v Avstraliji čaka še nekaj nedokončanega dela. Zakonca, ki sta se poročila pred enajstimi leti, ne živita skupaj od aprila lani, ko sta obupala nad svojim zakonom zaradi poslovnih problemov in stresa, ki ga je povzročil Ohviin boj proti raku na dojki. Vsajenih jeter ne potrebuje več SAN FRANCISCO - Ker so se jeba trinajstletne Jenni-fer Chang, ki so ji morati zaradi hude zasbupitve z gobami vsaditi del jeter, začela obnavljati, so ji kirurgi nedavno odsbaniti darovalčeva jeba. To je zelo redek poseg, ki je bil po besedah zdravnikov uspešen. Pacientka je prejšnji teden že zapustila bolnišnico in okreva doma; ni ji več treba jemati tablet, ki preprečujejo infekcijo drugih notranjih organov in morebitne zaplete. Nasilna smrt dobitnika oscaija LOS ANGELES - Filmskega igralca Hainga Ngora, ki je prejel oscaija za vlogo v filmu Polja smrti (The Kil-iing Fields), so včeraj našli usbeljenega pred njegovo hišo v Los Angelesu. 45-letni igralec, po poklicu zdravnik, je bil v Kambodži po zmagi Rdečih kmerov več let zaprt v taboriščih. Potem mu je uspelo pobegniti na Tajsko in se izseliti v ZDA, kjer je do svoje prve filmske vloge leta 1984 opravljal različne poklice. Policija vzrok za njegov umor še raziskuje. Take That MANCHESTER - Predsinočnjim je bil v manchestrski občinski palači poslovilni večer za najbolj znano britansko pop skupino Take That, ki se je po šestih letih svetovnih uspehov razpustila. Pod pozlačenim stropom občinske dvorane so Gary, Mark, Howard in Jason prejeli priznanje, ki ga mesto navadno podeljuje znanstvenikom in književnikom. Sama sedemdesetletna županja je priznala, da ima doma vse plošče skupine Take That. Po podelitvi priznanja se je ugledna dvorana iz 19. stoletja spremenila v zabavišče. Najbolj divji je bil Gary Barlovv, ki je končno prekršil pravilo skupine o popolni vzdržnosti do kajenja, alkohola in žensk, saj je s cigareto v ustih do dveh ponoči plesal z neko plavolasko in se skoraj ni ločil od šampanjca. Tudi Jason Orange je vsevprek poljubljal dekleta, Howard Donald je bil najbolj tih, zvezda večera pa je bil Mark Owen, ker so vsi silili vanj zaradi govoric o sodelovanju z Robbieom Williamsom (na posnetku AP), ki je skupino zapustil že julija.