Pdfrtnlna plačana v gotovini.
29. februarja 1940
6t 9. Leto IV«
 .
vvanavda
SILO NARODNE
DELAVSTVA
Izhaja vsak Četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, telef. št. 46-18. — Uprava: Knafljeva ulica 5, telel. št. 81-22
Delavska Izdaja „DOMOVINE“
Rudarji pred odločitvijo
Dosedaj so volili rudarji obratne zaupnike na podlagi zakona o rudarskih zadrugah iz" leta 1896. Izvoljeni zaupniki so bili predstavniki II. rudarske skupine, ki je imela tudi svojega načelnika in katere sedež je bil v Trbovljah. Pri volitvah je bila izvoljena ona kandidatna lista, ki je dobila večino glasov. Sedaj je rudarsko glavarstvo predpisalo drug način volitev in odpravilo večinski princip pri določitvi volilnega rezultata. Mandati rudarskih zaupnikov se bodo razdelil po proporčnem sistemu. Vsaka volilna lista dobi toliko zaupnikov in njih namestnikov, kolikorkrat je volilni količnik v številu dobljenih glasov vsake liste. Vsi predsedniki obratnih zaupnikov tvorijo potem načelništvo druge rudarske skupine.
Velika pridobitev demokratičnih načel je, da se vrše volitve rudarskih obratnih zaupnikov po proporcu. Strokovne organizacije rudarjev so uspele, da se je nazadnjaški volilni red druge rudarske skupine spremenil in da bodo lahko dobili vsi rudarski strokovni pokreti svoje obratne zaupnike. Socialistom novi način volitev ni posebno všeč. Siccr so se na videz izrekali za proporc, ljubše bi jim pa bilo, da bi veljal stari volilni red, ker so pričakovali, da bi s pomočjo komunistov imeli še naprej absolutno oblast v vodstvu druge rudarske skupine. Socialisti so bili namreč navajeni, da brez zastopstva drugih strokovnih organizacij gospodarijo s sredstvi druge rudarske skupine in da ustvarjajo mnenje, da so le oni upravičeni zastopati rudarje. Rudarji so pa bili že zdavnaj siti brezobzirne marksistične komande in so se naravnost oddahnili, da jim je nov volilni red omogočil, da pošljejo učinkovito in stvarno kontrolo tudi v drugo rudarsko skupino.
Kontrola in sodelovanje vseh zastopnikov
-	rudarskih strokovnih organizacij v drugi skupini je iz dveh vidikov potrebna. Prvič se bo odslej moralo s sredstvi druge rudarske skupine bolj ekonomično gospodariti in drugič bo morala druga rudarska skupina bolj uspešno zastopati socialne interese rudarjev.
Po računskem izkazu II. rudarske skupine jc imela rudarska zadruga n. pr. leta 1938 dohodkov 145.737 din, od tega izredne podpore Delavske zbornice 40.000 din. Od svojih pičlih dohodkov so prispevali za svojo zadrugo rudarji ogromne vsote. S težko pri-služenim denarjem rudarjev bi se moralo kar najbolj Sledljivo gospodariti. Vsekakor jc previsok znesek, Ifi ga je rudarska zadruga porabila za svoje upravne izdatke. Od dohodkov 145.737 din je rudarska zadruga izdala za razne honorarje svojih funkcionarjev in za potne stroške 78.328.87 din, dočim je razdelila staroupokojencem, članom in brezposelnim le 20.870 din. Navedena zneska nista v nikakem pravem sorazmerju in ne gre, da se potroši za drago upravo rudarske zadruge skoraj ves zbrani denar, dočim za brezposelne in pomoči potrebne rudarje ne ostane skoraj ničesar. Vsaj podpora Delav-
ske zbornice bi se morala v celoti uporabiti za socialne akcije med rudarji, tako se ^ je pa celo polovico podpore Delavske zbornice porabilo za drago upravo rudarske zadruge!
Novi rudarski zaupniki bodo imeli v sedanjih časih važno nalogo, da izposlujejo rudarjem boljše kolektivne pogodbe in da zaščitijo rudarje pred težkimi udarci rastoče draginje. Vsi rudniki brez izjeme so danes deležni visoke konjunkture in mogoče še nikdar prej niso vnovčili tako lahko svoje produkcije kot store to danes. Rudarji upravičeno zahtevajo, da so deležni visokih dobičkov svojih delodajalcev in da se jim po letih brezprimernega stradanja in pomanjkanja zvišajo prejemki v taki meri, da bodo lahko preživljali sebe in svoje družine. Sami marksistični zaupniki rudarjev niso v stanju priboriti rudarjem njihove pravice. Prešibki so in predstavljajo le del rudarjev. Popolne uspehe morejo priboriti le vse združene strokovne skupine rudarjev. Vsaj nam je znano iz zadnjih pogajanj s Trboveljsko premogokopno družbo, kako slaboten je bil marksistični zagovor rudarjev in kako hitro so se vdali in pristali na povišek mezd, s katerim brez izjeme nobeden rudar ni mogel biti zadovoljen. Danes se marksistični zastopniki celo po svojem strokovnem časopisju kregajo med seboj, kako slabo so zastopali rudarske interese in kako so lahkomiselno zamudili ugodno priliko, da pribore rudarjem draginji in napornemu delu odgovarjajoče prejemke. Skrajni čas je, da sedanje rudarske zaupnike zamenjajo sposobnejši ljudje, da ne bodo zopet v drugič zapravljeni delavski interesi. Prav potrebno je, da bodo marksistične rudarske zastopnike odslej kontrolirali tudi drugi rudarski zastopniki, kako postavljajo v imenu rudarjev zahteve in kako te zahteve tudi branijo.
Naloga novih rudarskih zastopnikov ho tudi. da pribori rudarjem nov in moderen rudarski zakon. Več osnutkov novega rudarskega zakona imamo. Dosedanji rudarski zaupniki niso imeli toliko ugleda in vpliva, da bi sodelovali pri vseh osnutkih novega rudarskega zakona, ki se je sestavljal brez zastopnikov rudarjev. To se mora popraviti, ker se drugače lahko zgodi, da dobimo rudarski zakon, ki bo preje v škodo kot v korist rudarjem. Rudarski zaupniki bodo dolžni izvesti med rudarji tudi druge socialne akcije, ki se bodo nanašale na preskrbo rudarskih otrok, na zboljšanje stanovanjskih razmer, brezposelnih podpor in skrbstva za onemogle rudarje. Veliko se je v tern nosrle-du dosedaj zamudilo. V drugi rudarski skupini se je vse preveč politiziralo, vse premalo pa vršilo strokovnega in socialnega dela v dobrobit rudarjev.
Rudarji! Na dan tretjega marca sc boste odločili, ali izberete nove in boljše zaupnike, ki so vredni zaupanja in ki bodo znali zastopati rudarske interese, ali pa zaupnike, ki so sc že po dosedanjem delu izkazali, da zaupanja rudarjev niso vredni! Odločitev ne bo težka!
NaroCnina polletno 18 in celoletno 86 din. — Posamezna Številka 1 din. — RaCun Poštne hranilnice, podružnica Ljubljana, št, 17.751
Rudarji v nedeljo na volišče
Odločiti se bo treba, koga naj 3. marca voli'« mo! Odloiltev ne bo težka! Vsak zaveden rudar ve, da Je edino Narodno strokovna zveza tista, ki je doslej pravilno zastopala rudarske interese. Zato tudi Narodno-strokovna zveza pričakuje, da ji bodo rudarji, dne 3. marca izrekli svoje zaupanje in oddali glasove za njeno listo.
Vsem rudarjem je znano, kdo je pravi zagovornik rudarskih interesov in kako so se vršila zadnja pogajanja pri TPD. Vsi rudarji se zavedajo, da mora udejstvovanje rudarskih zaupnikov kreniti na nova pota, če hočejo doseči to, do česar imajo polno pravico. Izven dvoma Je, da ne smejo priti zaupniški mandati v roka onih,	.
1. ki so največ zakrivili, da se položaj rudarjev pri TPD Se do danes ni temeljito izboljšal;
2. ki bi sicer znali intervenirati zas& ^ za svoje ožje prijatelje, pri tem bi pa popolnoma pozabili na interese splošnostl;
3. ki bi funkcijo zaupnika izrabljali le za svojo osebno korist;
4. ki vedno kričijo in obljubljajo delavstvu na sestankih vsemogoče, a v najresnejših trenutkih pa obmolknejo, ko bi bilo treba resnično braniti rudarje;
5. ki se boje poštene, odkrite borbe in sploh! vsake borbe;
6. ki so dobro plačani zato, da zanašajo v delavske organizacije razprtije in obešajo svoje namišljene zasluge za rudarje na veliki zvon zato, da bi jim rudarji peli slavo, ki je niso zaslužili.
Izvoliti moramo nove in zanesljive zaupnike, ki nam bodo lahko jamčili, da bodo zastopali interese rudarjev tako, kot to žele rudarji!
Volili bomo kandidatno listo Narodno strokovne zveze,
1. ker jo NSZ izvojevala, da se jc za volitve zaupnikov uveljavil proporčni sistem;
2. ker je NSZ vedno nepristransko in odločno zastopala interese rudarjev, kar se je posebno izkazalo pri zadnjih mezdnih pogajanjih;
3. ker je NSZ edina zahtevala ponovna mezdna pogajanja, da se popravijo očividne krivice, ki so se zgodile rudarjem;
4. ker je bila NSZ edina, ki jc pravilno^ zastopala interese rudarjev in odrekla sodelovanje, če bi se pogajanja vršila na način, kot so to zahtevale ostale organizacije;
5. ker je NSZ za solidarnost vsega delavstva in odločno proti temu. da bi se zaupniški položaj izrabljal v osebne, strankarske, podjetniške in druge grde namene.
Zato bomo vsi zavedni rudarji, brez ozira na
dosedanjo pripadnost volili le listo Narodno-
strokovne zveze, ki ima piave glasovnice!
Le manj bahavost!
O	predvojnih Črnogorcih smo večkrat slikali zgodbico, da so pri vsaki priliki, kadar se je omalovaževala njihova moč, poudarjali: Ničesar ne boste opravili proti nam, če je pa nas in Rusov sto milijonov! Ta zgodbica nam je prišla na misel, ko smo brali modrovanja, ki jih je napisal zadnji »Delavec« o zmagi socialistov na Jesenicah.
»Delavec« nam ne bo zameril, če smo mišljenja, da na Jesenicah ni zmagala ne kandidatna lista Strokovne komisije in tudi ne socialni demokratje, ali socialisti, kot se na kratko imenujejo. Vsak poznavalec razmer ve, da imajo kovinarji, ki so včlanjeni
V	Strokovni komisiji na Jesenicah, zelo šibko organizacijo in da bi bil za Strokovno komisijo zelo skromen rezultat pri volitvah obratnih zaupnikov, če bi njene kandidate volili le njeni člani in pristaši. Veliko večino glasov je dobila kandidatna lista Strokovne komisije od levičarjev, ki svoje liste niso megli postaviti, in ki danes tudi niso organizirani v nobeni legalni organizaciji. Med levičarji je bila izdana parola, da volijo listo Strokovne komisije in tako se je tudi zgodilo. Levičarji so temu odgovarjajoče izdali tudi letak. Prav odveč je zato, da se sedaj »Delavec« ponaša z glasovi, ki dejansko niso njegovi in ki so bili le iz taktičnih razlogov izposojeni na odpoved.
»Delavec« priporoča, da naj Narodno-stro-kovna zveza vzgaja delavstvo »k disciplini, redu in k prvim početkom delavske solidarnosti«. »Delavec« deli delavstvo v dva dela. Prvo skupino delavcev imajo organizirano marksisti. Ta skupina je elitna. Brez nje se kolesje tovarne ne bi vrtelo. Tudi ima le ona
Delodajalci v stavbni stroki so koncem lanskega leta izjavili, da se toliko časa ne morejo pogajati za novo kolektivno pogodbo stavbinskega delavstva, dokler ne bo kolektivna pogodba obvezna tudi za državne in samoupravne ustanove, kjer so stavbeniki prevzeli že dela za določene cene. Mezde se pri teh delih ne morejo povišati, če država in samoupravne ustanove ne priznajo večjih izdatkov za gradnjo in povrnejo stavbenikom večji izdatek za mezde. Tudi so zahtevali stavbeniki, da oblasti najodločneje na-etopijo proti šušmarjem, ki plačujejo mezde znatno pod že običajno mezdo in da se preprečijo gradnje v lastni režiji.
Zastopniki delavskih strokovnih organizacij so skupno s stavbeniki intervenirali pri kr. banski upravi in pri ministrstvih, da se zahtevi stavbenikov ugodi in da bo potem mogoče skleniti kolektivno pogodbo. Zastopniki obeh zainteresiranih skupin so dobili na vseh merodajnih mestih zagotovila, da se bo .vse tako uredilo, kot predlagajo.
Nahajamo se tik pred stavbeno sezono. Pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe se pa še ni pričela. Stavbeniki pravijo sedaj, da bodo šele na občnem zboru svojega udruženja zavzeli stališče glede nove kolektivne pogodbe za stavbinsko delavstvo. Upamo, da bo to stališče naklonjeno znanim zahtevam stavbinskega delavstva.
Svojčas so stavbinski delavci postavili zahtevo, da se mezde zvišajo vsaj za 20%. Med tem je pa draginja stalno naraščala. Po indeksu Narodne banke se je v Ljubljani po-večala draginja od avgusta 1939 do januarja
PREKLIC
Podpisani Rozman Franc, preklicujem vse ialjive besede, ki sem jih izrekel v kotlarni KID o Mlekužu Alojziju.
Jesenice, dne 18. febr. 1940.
Rozman Franc, a. r.
smisel za kolektiv. Druga skupina delavcev je manjvredna, brez »svojstvenega duha in svojstvene ideologije« in zaenkrat sploh nesposobna, da bi bila član tako »odlične« organizacije, kot je Strokovna komisija. Po »Delavcu« vodi razvojna pot delavskega mišljenja samo v marksizem, namreč tisti Adlerjev marksizem iz avstrijskih časov z ra-deckimaršem. K tem razlagam »Delavca« ni nič pripomniti, ker so vzete iz »ideološke« razredne ropotarnice, na katero je ves svet že zdavnaj pozabil. Kajti življenje gre čisto
v	drugo smer in ima n. pr. ideologija, ki jo zastopajo nacionalni delavci, precej več sodobnosti, kot pa radeckimarš-socializem. Tudi naj ne bo »Delavec« preveč ponosen na svojo elitno četo. Le manj domišljavosti pa bo prav. »Delavec« se bo že moral sprijazniti z mislijo, da je marksistične vsemogočnosti po tovarnah konec. In tudi rdečega tenorja. Vzgoji delavstva bi se morala pa prav Strokovna komisija temeljito posvetiti. Pred vsem naj prične Strokovna komisija vzgajati tiste levičarje, ki so jo volili na Jesenicah/ Samo paziti mora, da že pri prvi vzgojni uri ne bo prevzel kdo drugi vodstva v svoje roke!
Za časa volitev obratnih zaupnikov in po volitvah se marksisti stalno zaganjajo v NSZ. Posebno so hudi, ker NSZ ni hotela voliti na Jesenicah rdečega glavnega obratnega zaupnika. Ali so mogoče socialisti s komunisti vred pričakovali, da se bomo za vse njihove klevete oddolžili na ta način, da jih bomo nazadnje še volili? Pa so se res zaenkrat zmotili!
1940 za 22.9°/o. Stavbirsko delavstvo bi bilo že na podlagi uradnih ugotovitev o porastu draginje upravičeno zahtevati, da se mezde povišajo za več kot 20°/o. Če nav/.lic temu zahtevajo stavbinski delavci povišek mezd samo za 20%, potem je njihova zahteva gotovo skromna in zato tudi brez nadaljnjega sprejemljiva za gradbena podjetja.
Nihče ne more zahtevati, da bi lahko v letošnji sezoni delali stavbinski delavci za stare mezde. 2e lansko leto niso zaslužili toliko, da bi se lahko zadostno prehranjevali. Kako naj bi letos živeli spričo velike draginje, če se jim znatno ne zboljšajo mezde?
S	sklenitvijo nove kolektivne pogodbe se ne sme preveč odlašati. Vsaj je v interesu cele gradbene stroke, da pravočasno lahko računa z novimi mezdami, predno prevzame nova dela!
Uspeh v Hrastniku
V nedeljo 25. t. m. so se vršile v Hrastniku volitve v Bratovsko skladnico. Pri teh volitvah so nastopile vse skupine in so bile vložene tri kandidatne liste in to: lista Narodne strokovne zveze, ki je dobila 171 glasov in 1? mandatov, lista Jugoslovanske strokovne zveze, ki je dobila 118 glasov in 11 mandatov ter lista Zveze rudarjev Jugoslavije, ki je dobila 176 glasov in 17 mandatov.
Uspeh narodne strokovne zveze je nadvse razveseljiv. posebno če pomislimo, da do sedaj ni imela NSZ nobenega zastopnika v Bratovski skladnici.
Iz volilnega rezultata pa je tudi razvidno, da je rudarsko delavstvo spregledalo in spoznalo, da je edino NSZ prava zagovornica delavskih Interesov. V nedeljo 3. marca pa se bodo vršile tudi volitve obratnih zaupnikov in prav rezultati, ki so bili doseženi pri volitvah v Bratovsko skladnico dajejo zadostno jamstvo, da bodo tudi te volitve usp«le nad vse častno za NSZ.
BBBataMMBBBaaiii i iumri—iii	■■■ ■, mu iuluusi
Zaposlitev in zaslužek
Po statističnih podatkih OUZD v Ljubljani je znašalo povprečno število zavarovancev lani 99.995, to je za 2307 zavarovancev več kakor pred nastopom gospodarske krize leta 1930. Čeprav je bilo lani preko dva-tisoč več zavarovancev kot leta 1930, je znašala povprečna zavarovana mezda le 25.17 dinarjev na dan, dočim je znašala leta 1930 26.45. Iz navedenega sledi, da delavci še niso dosegli povprečne, mezde iz leta 1930 in naj so se življenjske prilike tudi znatno poslabšale. Za večino industrij lahko rečemo, da je zanje že zdavnaj nastopil čas konjunkture iz leta 1930. Delavstvo je upravičeno zahtevati, da dobi vsaj tiste prejemke, kot jih je imelo leta 1930 in seveda tudi posebne dra-ginjske doklade, ki odgovarjajo podražitvi življenjskih potrebščin. Pripomniti je še, da se sedaj plačuje za bolniško zavarovanje 7 odst. od delavske mezde, za starostno zavarovanje 3 odst, za nezgodno zavarovanje povprečno 2 odst., za Borze dela 1.4 odst. in za Delavsko zbornico 0.3 odst.
Pokojninsko zavarovanje
Pokojninski zavod za nameščence v Beogradu je objavil prve zaključke o svojem dvoletnem poslovanju. Koncem leta 1939 je imel zavod 15.654 zavarovancev in je znašala povprečna zavarovana premija 206.79 din. Število zavarovancev je za področje beograjskega Pokojninskega zavoda nizko, vsaj ima komaj nekaj tisoč več zavarovancev kot ljubljanski Pokojninski zavod, katerega področje je še enkrat manjše. Zavod bo imel še veliko dela, da bo zavaroval vse nameščen ce, ki se nahajajo na njegovem področju in so po zakonu zavezani zavarovanju. Na premijah je prejel beograjski Pokojninski zavod okrog 39 mil. din, to je toliko, kolikor je znašal predpis. Da nima zavod zaostankov na predpisanih premij., dokazuje, da pač še zavarovanje ni doseglo onih, ki Se danes še odtegujejo zavarovanju. Po večini je beograjski zavod naložil svojo imovino v državne papirje in to 35 mil. din. Povprečno se obrestuje zavodova imovina po 5.56 odst. Obre-stovanje imovine v toliko ni zadovoljivo, ker bi se morala imovina obrestovati vsaj po 6 odst. Tudi je veliko vprašanje, če je gospodarsko pravilno, da se zavodova imovina enostransko nalaga samo v vrednostne papirje.
Dvoje stališč za isti cilj
V	20. številki propagira Delavska Politika ustanovitev socialistične stranke in ugotavlja, da niso samp tehnične strani zapreka, da se stranka še danes ni ustanovila. Dalje pra-
vi	Delavska Politika, da med tem, ko socialisti niso imeli svoje stranke, niso spali. Delovali so in delali v mejah svojih duhovnih in agitatoričnih sil kljub vsem oviram in zaprekam. To je tudi točno kar pravi Delavska Politika. Četudi niso imeli socialisti formalno odobrene stranke, so.imeli ves čas vse svoje politične sile zbrane v strokovnem po-kretu, ki je bil dejansko tudi politični forum. Preseneča nas zato, da Delavska Politika takoj v drugi 21. številki razglaša, da odklanja strokovni pokret, na katerega vplivajo politične sile. Kajti: »te sile razkrajajo, če se pojavljajo v strokovnem gibanju kot egoistična gibanja za osvojitev oblasti nad delavstvom, ker ne odgovarjajo temeljnim interesom demokratičnega strokovnega gibanja.« Končno pravi »Delavska Politika«, da je politična opredelitev strokovničarjev »njihova privatna zadeva«. Očividno se socialisti pripravljajo na nov šlager, da bi vabili v svoje strokovne organizacije vse delavce brez izjeme in naj so politično opredeljeni kakor hočejo. Ne bo pa delavca, ki bi njihovim neiskrenim zatrjevanjem verjel. Sicer se pa Delavska Politika v svojem prvem članku sama pobija, ko ravno med svojimi strokovničarji agitira za ustanovitev socialistične stranke. Zato le ne slepomišiti, ko delavci natanko vedo, kara pes taoo moli...
Kolektivna pogodba stavbincev
Političen pregled
Poročali smo že, da je bila nedavno v Beogradu otvorjena Jugoslovensko-bolgarska gospodarska zbornica. Te dni pa je bila otvorjena še v Sofiji
Bolgarsko-jugoslovenska gospodarska zbornica
Otvoritev se je izvršila zelo svečano. Iz na-Se države se je otvoritve udeležil naš minister za trgovino in industrijo dr. Andres s številnimi odličnimi gospodarstveniki. Svečanost se je začela z jugoslovensko in bolgarsko himno, ki ju je odigral kraljevski simfonični orkester Zborovalna dvorana je bila okrašena z bolgarskimi in jugosloven-skimi zastavami. Zbor je otvoril Dredsednik pripravljalnega odbora Velev, ki je končal nagovor z vzklikom: »Živela Jugoslavija!« Temu vzkliku so se pridružili vsi navzočni. Zatem je naglasil podpredsednik zbornice, da pomeni ustanovitev obeh zbornic (v Beogradu in Sofiji) prav za prav uresničenje skupne misli, ki so jo naši rodovi z vztrajnostjo stoletja razglašali. Lep govor je imel dalje bolgarski trgovinski minister dr Slav-čo Zagorov, ki je obravnaval možnost gospodarskega sodelovanja obeh bratskih društev in končal govor z vzklikom: »Živela Jugoslavija, živela Bolgarija!« Sledil je govor našega trgovinskega ministra dr Andre-sa, ki je na koncu svojih izvajanj dejal: »Zvestoba za zvestobo, ljubezen za ljubezen. Prepričan sem. dragi bratje Bolgari, da bo Bolgarija dala živ dokaz svoje bratske in resnične ljubezni. Živela Bolgarija!« Naposled je bil na predlog predsednika Bolgarsko-jugoslovenske gospodarske zbornice v Sofiji Dimitrija Veleva izvoljen za častnega predsednika zbornice jugoslovenski poslanik . Milanovič. Vsa prireditev je bila prisrčna manifestacija za jugoslovensko-bolgarsko bratstvo.
Te dni je bila v stanovanju pokojnega Ljube Davidoviča v Beogradu seja širšega glavnega odbora Demokratske stranke. Ob tej priliki je imel Milan Grol spominski govor, v katerem je poudarjal nenadomestljivo izgubo, ki je zadela Demokratsko stranko s smrtjo Davidoviča. Spominski govor je imel tudi vseučiliški profesor dr. Boža Markovič in ob koncu predlagal,
naj se za novega vodjo Demokratske stranke izvoli Milan Grol,
kar je bilo sprejeto soglasno Novi predsednik stranke Milan Grol se ie zahvalil za izkazano mu zaupanje in poudaril, da ga čaka hUcla naloga v časih, ki iih doživljamo Naposled se je nečak pokojnega Ljube Davidoviča dr. Vlado Popovič zahvalil vsem prisotnim za čast, ki so jo izkazali pokojnemu Davidoviču.
V soboto popoldne je imel angleški ministrski predsednik Chamberlain govor
o	angleških in francoskih vojnih smotrih.
Naglašal je, da mora biti obnovljena neodvisnost Poljakov in Češkoslovakov ter da mora biti strta nemška nadvlada na svetu. Anglija in Francija, ki sta najtesneje zvezani, nočeta uničenja nobenega naroda, temveč se borita za to. da bodo mali narodi v Evropi odslej živeli v varnosti in da bodo prenehale stalne grožnje napadov na njih neodvisnost in uničenje. Na koncu je Chamberlain poudaril: »Odločeni smo, da .svoboda mora zmagati. Dokler nismo gotovi, da je svoboda rešena, se bomo borili z vso dušo in z vso močjo.«
V isti dvorani v Miinchenu, kjer je pred 20 leti ustanovil svojo narodnosocialistično stranko, je v soboto zvečer na spominskem zborovanju kakor v nekak odgovor Chamberlainu
govoril nemški kancelar Adolf Hitler in predvsem naglašal, da Nemčija potrebuje svoj življenjski prostor in terja vrnitev kolonij.
Med drugim je dejal, da je Srednja Evropa nemški življenjski prostor, da je Nemčija vojaško kos vsakomur, da bo držala do kraja z Rusijo in da se bo borila do končne
zdame, češ: »Naj se proti Nemčiji zaroti In zveže ves svet, zmagala bo kljub temu.«
Na krovu italijanskega parnika
je prispel v Evropo Sumner VVeiles, odposlanec predsednika Zedinjenih držav Roosevelta.
Prišel je, da preuči evropski položaj in možnost dosege miru. Najprej je Welles obiskal italijanske vodilne državnike V Rimu se je sestal že z veleposlanikom Anglije, Francije in Nemčije. Iz Rima je odpotoval v Švico, od koder bo obiskal Berlin, London, Pariz in menda še druge države. Kakor vlada splošno naziranje, Wellesova pot ne bo deležna večjih uspehov.
V	Kodanju, glavnem mestu Danske, je bil te dni
posvet Danske, Švedske in Norveške glede na finsko-sovjetski spor.
Na posvetu so državniki naglašali svojo nevtralnost in izrekli gorečo željo, da bi Finska ostala neodvisna in da bi se začela pogajanja med vojskujočimi se državami za pravičen mir.
Na vseh finskih bojiščih
so prešle sovjetske čete v ofenzivo
in se morajo Finci pred premočjo umikati. Med drugim so sovjetske čete zavzele utrjeni otok Kojvisto. Kaže, da se najbrž tudi Vi-borg ne bo dolgo držal.
Po francoskih in nemških vesteh
na zapadnem bojišču ni bilo posebnih dogodkov.
Po londonskih vesteh sta bila te dni v Angliji sestreljena dva nemška bombnika. Več angleških letal je izvedlo obširne izvidniške polete nad Nemčijo. Nad Berlinom so ta letala metala letake. Na drugi strani pa je bilo več nemških letal opaženo nad Francijo Dve sta dospeli do Pariza.
Švedska vlada je te dni naročila svojemu poslaniku v Moskvi, naj ostro protestira
zaradi napada sovjetskih letal na švedsko mesto Pajalo, ki leži 150 km od severnega konca Botniške-ga zaliva blizu finske meje. Sedem sovjetskih bombnikov je na Pajalo vrglo 44 navadnih in čez 100 zažigalnih bomb. Nekaj hiš je bilo poinšenih. Ta sovjetski napad, ki ga je najbrž treba pripisati zemljepisnemu neznanju sovjetskih oficirjev, je zbudil veliko ogorčenje po Švedski.
Ameriško časopisje piše o razglasu, ki ga je japonska vojska naslovila na maršala Čangkajška, ter pravi, da je ta razglas
dokaz, da Japonska želi začeti mirovna pogajanja.
Listi naglašajo, da je poziv sestavljen v zelo zmernih besedah. Vse to kaže, da je Japonska že zelo gospodarsko izčrpana in da je japonski narod sat vojne. Japonska je za svoj pohod na Kitajsko žrtvovala velikanske milijarde in nešteto ljudi, a zmagala še ni.
P ostani In ostani član
Ciril Metodove družbe!
Spet tihotapijo delavce čez me]o
Sv. Lovrenc na Pohorju, februarja.
Brezvestni ljudje so v zadnem času spravili spet več delavcev čez mejo v tujino. Nekaterim brezvestnežem je tihotapljenje brezposelnih ljudi na ono stran meje že kar poklic. Ti zlikovci tako dolgo dopovedujejo svojim žrtvam, kako lepo je tam življenje, da jih premamijo.
Te dni se je oblastvom posrečilo prijeti dva tihotapca živega blaga in sicer 39-letne-ga Albina Repiča in 41-letnega Imbra Sinkoviča, oba od Sv. Ožbalta v Dravski dolini. Pri zaslišanju sta priznala, da sta pretihotapila v zadnjem času čez mejo okoli 20 delavcev iz hrvatske banovine. Seveda sta priznala te primere v zadnih dneh, medtem
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: na ptujskem sejmu: voli po 3.50 do 5.50, krave po 2.25 do 4.50, biki po 3.50 do 4.75, junci po 3.25 do 4, telice po 3.75 do 5, teleta po 5 din; na sejmu v Metliki: voli po 5.50 do 6, krave po 4.75 do 5.75, junci po 4.50 do 5, teleta po 5.50 do 6 din; v Kamniku: voli po 4.50 do 6.25, telice po 4 do 5.50, teleta po 6 do 6.50 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ptuju: pršutarji po 7 do 7.75, debele svinje po 8 do 8.75, plemenske svinje po 6.50 do 7 din; v Kamniku: Špeharji po 8 50, pršutarji po 6 do 7.50 din; v Gornjem gradu: Špeharji po 12.50, pršutarji po 11; v Murski Soboti: Špeharji po 11.50, pršutarji po 8 do 8.50 din.
KRMA. V Gornjem gradu: seno po 80, slama po 40, v Kamniku: seno po 60, v Murski Soboti: seno po 90 do 110, s]ama po 50 din za 100 kg.
SIROVE KOŽE. V Gornjem gradu: goveje po 12. telečje po 14, svinjske po 9; v Kamniku: goveje po 14 do 15, telečje po 17; v Murski Soboti: goveje po 12 do 14, telečje po 14 din za kg.
MED. V Kamniku 16, v Gornjem gradu 16 do 20 din za kg.
SVINJSKA MAST. V Kamniku: slanina 17, svinjska mast 18, v Murski Soboti: slanina 18, svinjska mast 20, v Trbovljah: sveža slanina 18 do 19, svinjska mast 22, v Višnji gori: slanina 17 do 18, svinjska mast 24 din za kg.
KROMPIR. Povprečno se prodaja po 125 do 200 din za 100 kg.
FIŽOL. V Višnji gori 700, v Trbovljah' 500 do 700, v Gornjem gradu 600, v Kamniku 500 do 600, v Murski Soboti 400 din za 100 kg.
VINO. V gornjegrajskem okolišu se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4.50, finejše sortirano pa po 5 din liter.
JAJCA. V Trbovljah 2, v Višnji gori 1.25 do 1.50, v Kamniku 1.75, v Murski Soboti 1 din za kos.
SIROVO MASLO. V Gornjem gradu 20, v Višnji gori 36, v Kamniku 32, v Murski Soboti 25 din za kg.
DRVA. V Višnji gori 80, v Gornjem gradu 50, v Murski Soboti (trda) 100, v Kamniku 75 din za en kubični meter.
Vrednost denar]a
Na naših borzah smo dobili 27. februarja v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 174.77 do 177 97 (za 215.90 do 219.19) din;
100 francoskih frankov za 98.80 do 101.10 (za 122.10 do 124.40) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
ko se še nadaljuje preiskava o tem, ali nista že prej obrtno spravljala ljudi čez mejo.
Omenjene delavce iz hrvatske banovine je privedel iz Zagreba v Maribor neki možak, ki jih je nato spravil k Sv. Lovrencu na Pohorju. Tukaj sta potem prevzela nesrečne žrtve Sinkovič in Repič ter jih spravila čez mejo. Ko so ju orožniki zasliševali, sta natančno opisala pot in način, kako sta svoje delo opravila. Tudi sta priznala, da sta delala to za nagrado. Vsak delavec je moral plačati zagrebškemu posredovalcu po 350 do 400 din; ta je del nagrade pridržal zase, ostali del nagrade (po 200 do 250 din od vsakega delavca) pa sta si delila Sinkovič in Repič. Upati je, da bodo oblastva izsledila tudi zagrebškega posredovalca.
MAL* POLOŽ^DAR****** DOMU NA OLTAR!
1 holandski goldinar ra 23.53 do 23.91 (za 88 06 do 29.44) din;
1	belgijsko belgo za 7.48 do 7.60 (za 9.23 »o 9.35) din.
Nemške klirinške maHte so bile po 14.80. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 430 din, sedemodstotno investicijsko posolilo pa po 99 din.
Sejmi
!L marca: Petrovče, Vransko, Oplotnica;
& marca: Sv. Peter pod Sv. Gorami;
8. marca: Pilštanj, Velika Loka;
0. marca: Kotoriba;
10. marca: Hodoš, Kostrivnica, Raka, Dol pri Hrastniku, Kapele pri Brežicah, Sv. Jurij ob Taboru.
Drobne vesti
“ Nova uredba za izvoz konj. Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres je podpisal uredbo o izvozu konj. Po tej urediti bo mogoče konje izvažati na podlagi izvoznega potrdila zavoda za pospeševanje trgovine s tujino. Skupno količino konj za Broz bo določil za vsako trimesečje minister ga trgovino in industrijo. Pri zavodu za po-speševanje trgovine s tujino bo posloval poseben strokovni odbor za promet s konji, ki bo delil kontingente registriranim izvoznikom. Odkup konj za inozemske kupce bodo Izvrševali registrirani kupci pod nadzorstvom komisije za promet s konji na sejmih, ki jih bo organiziral strokovni odbor.
■*= Tihosobotn) živinski in kramarski selen na Stari gori v občini Podsredi pade letoe zaradi zgodnje velike noči na 9. marec. Ta sejem Je zelo priljubljen in živinorejci radi priženejo nanj živino. V Podsredi je na tazpelago precizna mostna tehtnica, na kateri bo na sej ms ki dan tarifa za iejmsko živino samo po 50 par. Zaradi boljših cen živini Je pričakovati živahne kupčije. Prodajalci in kupci so vabljenll
—	Zaradi pomanjkanja krme prodajajo kmetje živino. V mnogih krajih naše države Je začelo primanjkovati krme za živino. Eato v preveliki meri prodajajo Živino. Ce pojde tako naprej, bo pomladi živine primanjkovalo. Z veliko ponudbo živine slabilo cene, kar pomeni hud udarec zlasti za Baale kmete.
“ Obtok bankovcev s« Je lani povečal. Zaradi večjih potreb je obtok bankovcev na-le Narodne banke narasel lani od 6920 na 8698 milijonov dinarjev.
e vice
• Pozdrav iz Kača v Bački. Naša naročnica M. T. nam piše: Mislim, da ni bolj priljubljenega lista od »Domovine«. Nestrpno pričakujem vsako Številko, da pregledam novice. Zlasti pa me zanimata romana »Srce v okovih« in »Cmi bratje«. Ze od mladih nog čitam »Domovino«, ki mi zdaj krajSa dolge zimske večere in hkratu zbuja spomine na našo lepo Slovenijo, kjer je moj rojstni kraj. Daleč v bački ravnini živim in »Domovina«, kakor da čuti moje domotožje, me kratkočasi skozi dneve in tedne ter mi je edina slovenska prijateljica. Zato smatram za dolžnost priporočati jo vsem prijateljem čitanja, naj sp nanjo nemudno naroče.
• Smrt uglednega slovenskega gospodarja na Primorskem. V prijazni vipavski vasici Selu pri Batujah je umrl te dni g. Josip Mr-molja. Pokojnik je bil ugleden mož v svoji okoiici in napreden kmečki gospodar. Dosegel je visoko starost V srečnem zakonu z domačinko »o se mu rodili številni otroci, katere je vse spravil do dobrih položajev in jih vzgojil v strogo narodnem duhu. Od njih živi sedaj v Ljubljani v pokoju učitelj g. Franc Mrmolja, katerega sinova sta dr. Mirko, uradnik v ministrstvu za trgovino in industrijo, in zdravnilk dr. Zdenko v Ljubljani. V Zagrebu vodi hči pokojnega, poročena Petanova, znani hotel »Milinov«. Pokojnemu blag spomin!
• Slovenci po drugih krajih države. »Zora«, slovenski časopis, izhajajoč v Sarajevu, piše: »V prvih letih po ustanovitvi Jugoslavije ae je izselilo iz Kranjske, Štajerske, Primorske in Koroške mnogo Slovencev v Hrvatsko In Srbijo. Bili so to delavci, obrtniki in izobraženci, ki so odšli, ker Slovenija ni imela kruha zanje in ker so Srbi in Hrvati takrat potrebovali dobrih umskih in ročnih delavcev, mi pa smo jih imeli preveč. Takoj po ustanovitvi banovine Hiratske pa so Hrvati pričeli odstavljati ali stavljati na razpoloženje Slovence, ki so doslej delali med njimi. Bodočnost se nam po tem niti med Hrvati niti med Srbi ne kaže preveč rožnata. Vemo, da se je v letih stanje spremenilo. Brezposelnost je na vseh koncih, in Srbi in Hrvati so izučili svoje ljudi. Ne moremo jim šteti v zlo, če jim hočejo dajati prednost v službah na svoji
zemlji. Zahtevamo pa od njih toliko poštenosti, da nam priznajo vse tisto, kar smo jim v dvajsetih letih dali mi Slovenci, da to upoštevajo in se po tem ravnajo. Mi jim nismo dali zgolj dela, temveč smo jih učili povsod poštenega, smotrnega dela in smo marsikje popravljali, kar bi brez nas ostalo za vedno pokvarjeno. Pomagali smo jim spoznavati in priznavati zaklade njihovih dežel tn njihovega naroda. Mi smo delali in obenem s svojim delom učili nie. Dobro se zavedamo, kaj smo Srbom in Hrvatom dolžni in za kaj nam morajo oni izkazati svojo hvaležnost.«
* Naši nezaposljeni delavci bi radi dobili delo v Nemčiji. Številni naši delavci so se zadnje čase obrnili na nemški generalni konzulat v Zagrebu. Nekateri so prihajali na konzulat osebno, drugi so pa prosili pismeno za nemški vizum. Uoali so, da bo zdaj lahko dobiti v Nemčiji delo, ker je tam baje Občutno pomanjkanje delovnih moči. Zdaj pa nemški konzulat sporoča, da ni pristojen za posredovanje v tem pogledu in ne more nobenemu delavcu priskrbeti vizum. Zato naj se ne obračajo nanj.
* Preskrba Slovenije s petrolejem. Tudi v Sloveniji je bilo pomanjkanje petroleja občutno. Zdaj pa bomo vsaj za nekaj časa preskrbljeni s petrolejem, ker so prišle k nam znatne količine tega kuriva za razsvetljavo
v	krajih, kjer še ni elektrike.
* Vinogradnike opozarjamo, da je treba oddelkom finančne kontrole najkasneje do 29. t. m. prijaviti količino v minulem letu pridelanega vina in žganja. Kdor tega pravočasno ne stori, bo kaznovan z globo.
* Gostilničarji in trošarina na vino in žganje. Finančna oblastva so ugotovila, da nekateri trgovci z vinom in žganjem izkoriščalo uvedbo državne trošarine na ti dve alkoholni pijači, da čimveč zaslužijo v Škodo pridelovalcev Zato bodo finančna oblastva pazila zelo strogo na gostilničarje, ali prevalijo trošarino na vino in žganje na pridelovalce. Kjer se bo to ugotovilo, bodo morali trgovci z vinom in žganjem, odnosno gostilničarji, plačati več davkov, kakor jih plačajo sicer.
* Nalezljiva otrplost tilnika (meningitis), se je razširila v Splitu in na otoku Braču. Iz Dalmacije je prenesel bolezen v Slavonski Brod neki mornar. V Vinkovcih je za posledicami umrla neka dijakinja. Zdaj na pišejo zagrebški listi, da se je meningitis pojavil tudi v Zagrebu. Meningitis je nevarna kužna bolezen zaradi svoje smrtnosti in
Pan' Keller
DOM
16
Roman z gora
Posloveni) B. K
»Gospod Bukovnik,« je prijazno dejal. »Ali M bi spili z menoj kozarček žganja?«
Henrik je bil čisto preplašen. V dvomu se Je Cdral na desno in na levo po ljudeh in potem skoraj zajecljal:
»Ne, hvala, gospod Koritnik, lahko noči«
Bežno mu je stisnil roko in hitro Sel.
Stari, prijazni mož je zmajal z glavo in •edel. Padar pa je planil kvišku:
•Ali ste videli? To Ima Koritnik za svojo prijaznost. Bukovnik ne pije žganja z vsakomer. Drugače ne bi bil Bukovnik! Zmerom viha nos.«
In zdaj je imel padar spet vse ljudi za ■■bo.
Zunaj pred vrati pa je Henrik srečal Ber-Betovo Loto.
Kakor prikovan je obstal.
Tudi ona ni rekla niti besede.
Potem pa sta se spogledala plašno, kakor (Sva človeka, ki sta se poznala pred davnim Časom, pa sta se potem spet srečala in ni-Bta vedela, ali sta prijatelja ali sovražnika.
»Dober večeri« je dejal Henrik in snel klobuk. Hotel Je iti. Pa se je premislil.
»Gospodična Lota,« Je rekel tiho in hla-■tno, »nekaj, nekaj vam moram še povedati.«
Utihnil je, čakal je, da bo ona kaj rekla, V& je molčala. Potem je rpet začel:
»Nekoč sva bila zelo dobra prijatelja, — saj ie veste — takrat, ko sva bila še otroka, — osem let je že tega. — Samo to sem vam hotel reči, da šopka nisem vrgel jaz na cesto, ne jaz! Vem da ste vi takrat in le pozneje zelo hudi name!«
Pogledala ga 1e in zardela. Potem Je odkimala in smuknila v hišo.
Počasi Je šel Henrik čez cesto. Pri hišnih vratih je obstal in zasopel. Ozrl se Je nazaj proti Bercetovi hiši, kjer je slišal trušč za razsvetljenimi okni. Pa vendar mu je bilo prijetno pri srcu.
Srečen je bil, da je lahko povedal to, kar ga je toliko let težilo.
Med tem je ona postala lepo dekle. Sele danes je to prav opazil. Tako zrela je in tako lepa!
Zakaj mu Je srce tako glasno razbijalo? Se zmerom je gledal proti kraju, kjer je stal z njo. Niti besede ni rekla, samo gledala ga Je. Potem 1e zbežala.
★
V	podstrešni sobici Bercetove hiše se Je razsvetlilo okno. Henrik je pogledal tja.
Zagledal je senco za oknom
Lota je bila!
Slonela je ob oknu in gledala proti Bu-kovnikovi hiši.
O, kako mu je razbijalo srce! Opazoval je njeno temno senco in se ni mogel ganiti.
Tedaj ga je zapazila v mesečini. Preplašeno si je z roko zakrila čelo. Kmalu nato je stopila od okna in luč je ugasnila.
Se dolgo je stal Henrik molče pred vrati. Potem ie tudi on Sel.
V veži je sedela na stopnicah njegova sestra Lenka. Skrila je obraz v dlaneh. Zraven nje je stal Matija, ki je bil v mestu in se je pravkar vrnil.
»Ali si bil res pri Bercetovih?«
»Da, davke sem šel plačat!«
Matija ga je prijateljsko pogledal.
»Prav je, Henrik. Saj lahko storiš, kar hočeš!«
»Toda Jaz, jaz pojdem stran!« je zavrešča-la Lenka.
Planila Je kvišku.
»V izbo pojdi, Henrik! Lenko prepusti meni. Zbežati ne sme Prav tako je v tej hiši doma kakor ti!«
Henrik je Sel v izbo. Bernikova Lizika mu Je prinesla večerjo. Prijateljsko ga Je pogledala.
»Kako se je končalo?« ga Je vprašala.
»Čisto dobro, Lizika!«
Bledo dekle je veselo prikimalo.
»In Lenka bo tudi doma ostala, bodi bres sikrbi! Pregovorili Jo bomo.«
Stregla mu je s tako vnemo, da mu Je kar dobro delo. Vsega mu je prinesla na mizo in ga neprestano izpraševala, ali mu tekne.
Kar siliti se je moral z jedjo. In Skoraj si Je želel, da prijazne Lizike ne bi bilo poleg. Danes ga je njena prijaznost bolela.
V skrbeh ga je pogledala.
»Ne smeš biti jezen, Henrik! Saj bo spet vse dobro. Jesti moral, Henriki«
Kmalu nato je šel v svojo sobo. Sam je moral biti. Za vse na svetu ni maral zdaj s nikomer govoriti, tudi s Lenko ne. Komaj da je 5e nanjo mislil.
hudih posledic za preživele bolnike. En do Štiri dni po okužbi oooadeta bolnika Iznenada hud glavobol in omotica, združeni z bolečinami v tilniku in z bljuvanjem. Bolniku se jokali zavest in začne pri vročiti 39 do 40 stopinj Celzija blesti. Vročica naglo rase. Bolniku začne otrpni e vati tilnik in se hrbtne mišice krčevito stiskajo. Temu se pridružijo hude živčne motnje. Dobra tretjina bolnikov umre že prve dni, odnosno v drugem ali tretjem tednu. Ostalim se zdravje le počasi vrača in jim bolezen kaj rada pusti za spomin stalni glavobol, gluhost, božjast, hromost ali celo bebavost. Dolžnost vsakega državljana pod kaznijo je, da takoj naznani zdravniku vsak sumljiv primer, da bolnika pravočasno osamijo iz še zdrave okolice.
* Primer nevarne bolezni. V St. Janžu na Vinski gori je zbolela 131etna učenka za meningitisom. Njena mati je ni hotela potem pustiti v bolnišnico, tako da so morali orožniki priti po malo bolnico in jo odpeljati od doma. Zdravniška oblastva so odredila, da se pouk na Soli. v katero Je dekletce zahajalo, začasno ukine. Obžalovanja vredna pa je nevednost ljudi, ki se branijo oddati kužno bolne ljudi v bolnišnico.
* Vinska trta na Dolenjskem je zelo trpela zaradi zime. Kakor so zajci napravili na mladem sadnem drevju veliko škodo Id bo popravljena šele v teku nekaj let tako je tudi mraz škodil belokrajinskim vinogradom, posebno v Drašičih, pri Sv Ani, v Metliki, No-
vi	gori, Vinomeru in drugod Potrebna bo pomoč za obnovitev pozeblega trtja.
* Važno za sadjarje. Najvažnejši del sodobnega sadjarstva je — varstvo sadnega drevja pred zajedavci. To varstvo se na noben drug način ne da zanesljivo izvesti kakor z obdelavo sadnega drevja s preizkušenimi škropivi. Škropljenje sadnega drevja je brezpogojna zahteva. Brez tega ni odličnega sadja, ni sadne kupčije. To delo pa ni tako preprosto, ker je uspeh odvisen od raznih okolnosti, kakor od škropiva, od dob« Škropljenja, od števila škropljenj, od načina Škropljenja, od vremena. Zato je neogibno potrebno, da vsak sadjar to velevažno delo do dobrega preuči V knjigi »Škropljenj« sadnega drevja«, ki jo je spisal splošno znani strokovnjak ravnatelj banovinske vinarske in sadjarske Sole v Mariboru g Josip Priol in ki jo je pravkar izdalo v drugi izdaj) Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. dobiš vsa potrebna navodila Kniiga
Hotel je vse premisliti, pa kar ni mogel obstati na stolu. Oblečen se Je vrgel na posteljo In mežikal v svetilko.
Da, tako Je bilo Vesel je bil, da Je Sel k Bercetovim Vesel je bil, čeprav vsem drugim to ni bilo všeč.
Pogumen je bil. In ta prijetna zavest mu 'je Dognala kri v glavo kakor vsem meh-kosrčnim lludem, ki poguma	niso	vajeni
Kakor pijanost je bilo.	Saj	je	res.	da po-
gum človeka opoji, marsikoga hitro, drugega kasneje, kolikor pač	kdo	prenese.
Molčali so; samo dva	sta	se	mu smejala,
dva moža brez pomena. Drugi ne. Nekdo ga je celo povabil na kozarček žganja Dobri starec! Skoda, da mu je odbil, toda saj ne bi bil mogel sesti med te ljudi!
Ali mu bo Koritnik zameril? Morda! Kar verjetno je, da bo zamera.
Henrik je planil kvišku, sedel za mizo in napisal staremu Koritniku dolgo pismo v opravičilo.
Občutek ljubezni do starca Je prevzel njegovo srce. Zdaj je vsaj vedel, da ima nekoga na vasi. ki mu je naklonjen.
Tako srečen je bil, da je odkril vsaj majhen košček' doma.
Ko je odbila polnoč, mladi Bukovnik Se zmeraj ni spal. Zdaj je moral misliti še na svoje ljudi. Prvič se je sprl z njimi, prvič je bil raaburjen in srečen, vsi drugi pa so očitno legli s tesnobo v srcu.
Lotilo se ga je tiho kesanje, ali pa želja, da bi se kmalu spet z vsemi poprijaznil, tudi z Lenko.
Saj niso ničesar izgubili.
r.^.x .............
bo s pridom služila ne samo začetniku v škropljenju, ampak tudi bolj izkušenemu sadjarju, čeprav ima morebiti že prvo izdajo. Dobi se pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani in po vseh knjigarnah. Za društvene člane stane 12 din, za nečlane in po knjigarnah pa 15 din izvod.
* Iskalec petrolejskih vrelcev na Kavkazu umrl v siromaščini. V Šibeniku je umrl v starosti 76 let Josip Fulgosi. Rajnki je bil po rodu iz Tijesnega, pa je že v štirinajstem letu starosti zapustil svoj rojstni kraj in se izselil v Rusijo. Prišel je v Rostov, od tam pa na Kavkaz. Pred šestdesetimi leti je na Kavkazu vse iskalo petrolejske vrelce. Tudi Fulgosi se je lotil tega posla. Večkrat je prehodil kavkaško gorovje in našel mnogo petrolejskih vrelcev. Ustanavljal je družbe, v katere je vložU vse. kar je imel, To delo mu je prineslo dosti časti in denarja. Nekoliko pred svetovno vojsko je prišel s svojo družino v Dalmacijo. To je pa bilo zanj usodna Ko je nastala vojna, so avstrijska oblastva aretirala njega in njegovega starejšega sina, češ da sta ruska vohuna. Ves čas vojne so ga vlačili po koncentracijskih taboriščih, kjer je stradal, njegova družina Je pa doma trpela. Ko se Je po vojni vrnil na Kavkaz, Je doživel novo razočaranje. Vse njegovo premoženje je bilo zaplenjeno. Iz usmiljena wo ga sprejeli za pisarja v njegovi lastni pisarni, ki je postala srediSče za razne petrolejske družbe Ko so zavladali boljševiki, je pobegnil. Odpeljal se je z družino v plombiranem vagonu italijanskega konzulata do nekega mesta ob Črnem morju, od tam pa i italijanskim potnim listom, ki mu ga je preskrbel dober prijatelj, v Italijo in nato ▼ Šibenik, kjer se je naselil. Fulgosi ju ni osta-
lo	od vsega premoženja prav nič.
* Stara patrona mu je eksplodirala ▼ roki Posestnikov sin Ciril Regali iz Male Ko-strevnice pri Litiji je doma našel staro pa-trono in 1o hotel odpreti Patrono Je vtaknil med dva kamna in začel s tretjim kamnom tolči po njej. Nastala je pa eksplozija in je patrona fantu hudo razmesarila desnico.
* Mlada žrtev nesreče. 161etnl Leopold Oman iz Stražišča je bil zaposlen ▼ tvomid Semperitu v Kranju. Pred dnevi Je v skladišču zlagal avtomobilske pnevmatike. Nenadno pa se je velikanska skladovnica zrušila in pokopala nesrečnega mladeniča. Nesrečnež je klical na pomoč, toda zaradi hrupa strojev ni klicev nihče slišal in tako Je
Ničesar.'
Spomnil se Je Lote.
Kaj bi mu rekli, če bi vedeli, da je govoril z njo. Prav za prav bi jim to moral povedati. To bi bilo odkritosrčno in poštena
Toda sramoval se je in sklenil je, da bo ta sestanek zamolčal.
Saj se ni nič zgodilo! Opravičil se je zaradi dejanja, ki ni bilo lepo, ki pa ga ni on zakrivil Nič drugega. In zdaj je bil vsaj bot z Loto. Čisto bot!
ir
Tako je prišel v mlado življenje BukovnJ-kovega Henrika nov boj In v starem boju za dom so se njegovi tovariši odmaknili od njega Vsaj za korak. Sestra Lenka še dalje! Nič več ni govorila z njim; hodila je po hiši z mračnim, zagrenjenim obrazom. Bolelo jo je, da je grozila in da svoje grožnje ni uresničila.
Slabotna je bila in podlegla je.
In ni bila samo užaljena trma tisto, kar Jo je prevzemalo, čutila je, da je trdni položaj Bukovnikovih dobil hud udarec, in sicer po njihovi lastni krivdi.
To je vedel tudi Matija.
Nekoč je sam pridigal mir, takrat, ko je ležala mrtva žena na odru, ko je prevzel otroke in iskal zanje pot do doma. Takrat je spoznal, da je tisti dom, ki so ga potrebni, v prijateljstvu z vsemi drugimi ljudmi.
Kakor ponosna, na pol razbita trdnjava se mu je takrat zdela Bukovnikova hiša, kraj, ki ga ni mogoče držati, če ga nasprotniki iz doline trdovratno oblegajo.
Prej ali slej bi moral priti dan, ko se bo-
ubožec ležal pod skladovnico cele štiri ura, Sele nato so ga pogrešili in ga našli vsega onemoglega. Ponesrečenca so takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je po ne» kaj dnevih trplienja izdihnil. Pokojni Oman je bil vzoren sokolski naraščajnik in najmai^ ljivejši telovadec v domačem Sokolu. Se r bolnišnici se je zanimal za mladinske sokolske smučarske tekme gorenjske župe, na ka* terih bi moral nastopiti tudi sam. Kako priljubljen je bil povsod in kolikšno žalost j® vzbudila med vsemi njegova prezgodnja smrt, je pokazal pogreb, katerega se je poleg svojcev, prijateljev in Sokolov udeležila reg velika množica ljudstva. Naj mu bo ohranjen lep spomin!
• Smrtna nesreča. Nedavno ponoči se j« pripetila na jeseniški postaji huda nesreča. 381etni železniški premikač Maks Smolej i* Kranjske gore ie bil zaposljen pri premikanju vagonov. Hotel je skočiti na vagonslko zavoro, a na ledenih tleh mu je spodrsnilo in je prišel pod kolesa, ki so ga pregazila. Poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati. Krivda na nesreči ne zadene nikoga® in jo je pač treba pripisati nesrečnemu naključju.
• V smrt Je Sel. 261etni krojač Franc Za)«
▼	Trbovljah je bil priden delavec. Ni pa na» Sel zadovoljive zaposlitve, odkar se je ločil od družabnika. Mislil je, da se bo postavil na lastne noge, pa mu sreča ni bila mila. Ko Je nedavno njegova žena šla po opravkih, m je obesil v kuhinji. Ko se je žena vrnila, ga je našla že mrtvega. Samomor mladega moža je globoko potrl vse svojce in prijatelja^ zlasti pa nesrečno ženo z enoletnim detetom, Pdkojnemu bodi lahka zemlja, svojcem p4 izrekamo iskreno sožalje!
• Samomor slovenskega uslužbenca v Zanič! Te dni se je ustrelil v srce v kaznilnici v Zenici uslužbenec Josip Pistotnik Samomor je izvršil zaradi nesrečne ljubezni, kes ga je zapustila zaročenka Viljemina Kratoh-vilova. Preden se je ustrelil, je napisal dva poslovilni pismi: prvo kaznilniškemu ekonomu Kovačeviču, drugo pa svoji bivši zaročenki V pismu, naslovljenem na Kovačeviča, Je Josip Pistotnik ganljivo potožil, da ne more več živeti, ker ga je zapustila ljubljena zaročenka.
• Pogrešajo ga. Dne 8. t. m. je bil kot nesposoben odpuščen od vojakov v Karlovcu 221etni France Kunej iz Šmarij pri JelSah. Odpuščenega Kuneja je spremljal do Zagreba neki 'vojak. Kunej pa se doslej še ni vt>
do ljudje v tem domu vdali na milost in ne* milost
Zato se je hotel Matija z ljudmi poravnati. Toda ko je iskal pot do njih, z belo zastavo v rokah, so ga zahrbtno napadli, njega in Henrika, in še celo nesrečno rajnica so obmetavali z blatom.
Tedaj je Matija pozabil na mir, prevzela ga je sovraštvo, upornost, in zgradil je nor dom, močan, ki ga nihče ne bi mogel osvojiti
Tako se jim je dobro godilo vsa ta letat Dobro?
Ali niso vsi stradali ljubezni, veselju, družbe z ljudmi?
Trdnjava ni dom. Dom mora imeti odprta vrata, široke, proste ceste, kjer ne leže pasti in ni ob strani nikakšnih opozoril, ampak samo veseli kažipoti.
Zdaj je torej šel mladi gospodar v tuji tabor. Ni šel izdajat, šel je samo, da bi pokan zal zaupanje in si zaupanje pridobil.
Saj je bOo to hvalevredno!
Toda moreč nemir se je zbudil v Matiji da bo imel mladi gospodar Bukovnikovega doma tam pri ljudeh nesrečo.
Nemir se je naselil v dom zaradi čisto majhnega vzroka. Tudi oskrbnik je bil mračen in ni maral govoriti. Jezil se je zlasti na Lenko in zlobno potegavščino, ki jo j« ona zagrešila nad njegovim sinom NajbrS je ne bo nikoli v življenju pozabil.
Janez se je vedel kakor neukročen žrebec. Najprej je sklenil, da ne bo dan ali dva niS delal Potem se je odločil, da bo šel v Ber-cetovo gostilno in začel tam popivati, Lear*
pil domov. Njegovi svojci se boje, da se mn
Bi pripetila nesreča.
• Prestanek slinavke In parkljevke ▼ Celju. Slinavko in parkljevko, ki je bila letos |7. januarja uradno ugotovljena na Ostrožnem pri Celju, je mestno poglavarstvo v Celju razglasilo za prestalo. Svobodni promet ■ parkljarji z banovino Hrvatsko pa je Se nadalje prepovedan. Goveji ln svinjski sejmi mo v Celju spet dovoljeni. Mestno poglavarjevo pa opozarja živinorejce, da morajo takoj prijaviti vsako sumljivo obolenje parkljarjev in tudi tihotapljenje živine, da se ne bo ta nevarna bolezen ponovno zanesla na mestno področje.
• Nenadna smrt. 511etni Anton Potež, delavec v ruSki tvomici za dušik, je bil v nedeljo zvečer v neki gostilni. Med gosti je nastal tepež in Je dobil Potež udarec s pestjo v ledvice. Potež je Sel potem domov, ziu-traj pa so ga našli mrtvega v postelji. Ruški zdravnik dr. Zobec je ugotovil smrt in izrekel domnevo, da Je Potež umrl za posledicami srčne kapi, ker je imel zelo slabo srce.
• Požar ob državni meji. Nedaleč od dr-lavne meje v Sorici Je nastal te dni velik požar. Goreti Je začelo v hlevu posestnice Marije Pintarjeve v Spodnji Sorici zaradi kratkega stika pri električnem vodu. Živino 90 srečno spravili na piano. S posloniem vred »o zgoreli električni motor, mlatilnica, ■lamoreznica, čistilnik, vsa krma in dva vosa.
• Na povratku ■ sejma zaboden. S sejma
▼	Skocijanu so se vračali posestniki iz obilne Bele cerkve in se ustavili v gostilni Ržena Antona v Dob ruški vasi. Med njimi jje bil tudi Koporc Janez.V gostilni Je nastal prepir med kramarji, ki so sedeli na peči, kamor je bil položil svoje rokavice konjski rnešetar Molan Jožef iz Mrtvic, pozneje jih pa ni našel. Ko so ga kramarji opozorili, da so najbrž pomotno vzeli rokavice gostje, Id so bili malo prej šli. Je Molan vzel bičev-nflk in stopil za njimi. Kaj se je zunaj zgodilo, ne ve nihče. Toda kmalu se Je raznesla vest, da sta ležala na dvorišču dva človeka B krvavima glavama. Bila sta to posestnika Lindič Franc ln Pavlin Ignac, oba iz Družinske vasi. Ko so gostje to slišali, so plani-
li	na dvorišče, kjer so ugibali nekaj časa, kdo ju je tako strahovito pretepel. Nato so se hoteli vrniti v gostilniško sobo, med n1i-mi kot prvi 431etni posestnik iz Tomažje vasi Kooorc Janez. Ko pa je stonil na prag
vežnih vrat, je vzkliknil: »Jaz sem jo tudi dobil«. Nato se Je krvav zgrudil. Takoj so skočili vsi k njemu, da bi mu pomagali, a jo bil ves trud zaman. Nesrečnež je imel globoko rano v prsih, zadano z bodalom, in je kmalu izdihnil. Vendar pa Je še rekel, da ga Je zabodel Poljanec. Poljance imenujejo tamkaj ljudi s Krškega polja. Vse priče močno obremenjujejo Molana, češ da je bil ves večer zelo bojevit. Nekatere še vedo povedati, da je imel bodalo, s katerim 1e že prej mahal v gostilniški sobi. Tudi Koporčeva izjava kaže nanj, kajti tudi Molan je s Krškega polja, torej Poljanec. Vprašanje je tudi, zakaj je Molan takoj izginil iz gostilne tn se prijavil v Krškem v zapor, kjer mora prestati man jšo - kazen. Dasi vse priče očitno kažejo nanj, pa on odločno zanika vsako soudeležbo pri uboju.
• Uboj med Slovenci v Srbiji. V vasi Ci-rihovcu poleg Požarevca so popivali v neki gostilni slovenski rudarji Mihael Repnik, Mravljek, Fran Hajek in Anton Kavdel. Začeli so se prepirati, čemur je sledil pretep.
V	pretepu je bil ubit Anton Kavdel.
• V materino korist je po krivem pričal. Okrožno sodšiče v Celju je obsodilo 28-let-nega posestnikovega sina Alojza Juga iz Pilštanja zaradi krivega pričevanja na eno leto in dva mesca robije. Jugova mati je prodajala pri posestniku Ledniku na Sn. Hudinji pri Celju vino. Zaradi tega je bil Lednik obsojen na trožarinsko kazen in bi moral plačati 1200 din. Pri zaslišanju na sodišču Je Alojz Lednik pričal po krivem ln Izjavil, da njegova mati ni bila na Sp. Hudinji in da tam ni prodajala svojega vina. Pozneje pa se je izkazalo, da Je sin pričal po krivem, da bi ščitil svojo mater.
• Obsojen zaradi uboja Iz malomarnosti. Pri pekovskem mojstru Deržiču v Tržiču zapodi jeni pomočnik Martin Zupan je bil nedavno ponoči precej vinjen. Prišel Je v Lončarjevo gostilno, kjer Je nadlegoval v kuhinji kuharico in natakarico. Tudi drugim ni dal miru. Gostilničar ga je spravil iz kuhinje. Nočni paznik Rok Kralj, ki Je bil brez roke, toda močan, je nadležneža spravil skozi vrata na dvorišče. Kralj se Je nato postavil pri lesenih stopnicah, ki držijo v vinsko klet Zupan se Je vrnil in se zaletel v Kralja s tako silo, da ga je podrl ln je ta zletel po stopnicah tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in dobil močan pretres možganov. Zaradi nastale krvavitve v možganih pa Je pozneje umrl. Državni tožilec v Ljubljani
)e Martina Zupana obtožil uboja. Zupan je zanikal krivdo in se izgovarjal na popolno pijanost. Mali senat ga je obsodil le na 10 mesecev zapora, Iker je Kralja usmrtil ia malomarnosti.
• V zaboju so ga hoteli spraviti čez mejo. Orožniki v Črni pri Prevaljah so odkrili zanimivo zvijačo, s katero je hotel Pongrad Merkač spraviti čez mejo Otona Hrobatha, ki je pred časom prišel nezakonito iz Nemčije na obisk k svojim staršem v Jugoslavijo. Merkač je Hrobatha skril v zaboj, ga naložil na voz in ga na njem skušal mimo orožnikov skrivaj spraviti v bližino meje, odkoder bi laže stopil na nemška tla. Orožniki pa so za te Merkačeve načrte zvedeli ter aretirali še pravočasno Merkača in njegov živ tovor.
• Ljubljana mu je kazen zvišala. Decembra lani je bil od malega senata okrožnega sodišča v Mariboru obsojen na šest mesecev strogega zapora 391etni delavec Franc Kozar iz Stratovcev pri Radencih po členu 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Proti prenizki sodbi se je pritožil dižavni tožitelj na apelacijsko sodišče v Ljubljani, ki je zdaj kazen zvišalo na eno leto robije.
• Zaradi uboja trije pred sodniki. Pred malim senatom v Mariboru Bo stali trije obtoženci. stari od 21 do 22 let, Ivan Zalar ln Jožef Prelog iz Zerovincev in Franc Novak iz Mihajlovcev. Vsi trije so 19. novembra lani pri posestniku Novaku v Mihajlov-dh obrezovali repo. Pri tem pa seveda tudi pili in se šalili. Proti polnoči je fantom zavrela kri in so se med seboj sprijeli. Počil le tudi strel, ki ga je iz samokresa oddal Zalar. Krogla je prebila srce Avgustu He-džetu, da se je zgrudil mrtev na tla. Vsi trije obtoženci so se zagovarjali s silobranom. Zalar je bil obsojen na tri leta in en mesec strogega zapora, Prelog pa na tri mesece zapora. medtem ko je bil Novak oproščen.
• Usoden strel Iz maščevalnosti. Nedavno ponoči je bil ubit 30-letni posestnikov sin Alojz Zorič iz Tvanjdola, ki ga je bil neznan zločinec počakal skrit za hišo in ga ustreML Orožniki so kmalu našli ubijalca, še mladoletnega Albina Janca iz Smečič, posestnikovega sina. ki je bil že večkrat kaznovan radi pretepov Aretirani Albin Janc priznava, da le ustrelil Zoriča, pravi pa, da ga je hotel samo prestrašiti.
• Osumljena, da je zastrupila moža. Med vaščani pri Sv Lenartu pri Veliki Nedelf/
Jri nakljub. Ker pa ga je bilo naposled sram, 'da bi spet stopil v hišo, kler Je imel tako lalostno vlogo, Je Sel v sosedno vas, izpil v gostilni nekaj vrčkov piva in se potem pijan vrnil domov.
Ponoči Je bil zelo bblan in njegov zastavni oče Je z zaskrbljenimi pogledi opazoval dna ln mislil o njem, da Je zdaj na robu telesnega in duševnega propada.
Naslednje Jutro je bil tudi Janez prepričan, da bo konec z njim. Bolezen se je sicer nekoliko polegla, zato pa se je počutil tako ftalostno in slabo, kakor bi bil izgubil vse moči
Tem bolj pa Je bil presenečen, ko Je okoli poldneva začutil lakoto in se Je po kosilu dosti bolje počutil. Zato Je sklenil, da se bo počasi spet navadil življenja in da se bo tudi spet iznova lotil dela.
Teden dni je grdo gledal Lenko, potem pa ni mogel več zdržati in ji je rekel:
»Lenka, zdaj je pa tega že dovolj. Rajši »pet govoriva!«
Lenka se je smejala in je z Janezom spet govorila, toda sama pri sebi je mislila:
»Ni pravi mož. Tega ne bi bil smel kar tako mimo požreti. Moral bi bil počakati, da bi ga jaz poiskala. Tepec je!«
In ubogi Janez je med tem že veselo žvižgal in se mu niti sanjalo ni, da je tepec.' Ni poznal življenja, ni poznal posledic piva, ni poznal ženske. Bil je nedolžen, vesel fant, ki bi mu moralo že vražje slabo iti, da bi odnehal s svojim žvižganjem.
★
Bil Je vroč poletni majski dan, komaj teden dni pozneje. Henrik se je odpeljal v me-
sto, da je tam nekaj reči nakupil. Zdaj se Je že vračal domov. Čisto sam Je sedel na lahkem vozu in pustil konja, da Je počasi šel svojo pot. Tako se je lahko ves predal svojim mislim.
Mislil je na to, da hodi mladi Hrastar za Loto. In čeprav se je mladi Bukovnik neprestano prepričeval, da ga to nič ne briga, se Je vendar tudi zmerom iznova trudil, da bi s stoterimi vzroki Sn ugovori dokazal, kako neumna bi bila takšna zveza. In kar sam se je pri tem ujezil.
Tako se je zgodilo, da se je precej prestrašil, ko Je iznenada zagledal Loto komaj kakšnih tri sto korakov pred sabo na cesti Očitno je bila tudi ona v mestu. V roki Je nosila zavitek.
Bukovnikovemu fantu so se tresle vajeti
v	rokah in ni vedel, ali bo to srečanje zanj sreča ali velika nesreča.
Kaj naj stori? Le kaj naj stori?
Ali naj jo povabi, da se pelje z njim, da bi se sama peljala, ona in on — ona. Berce-tova Lota, in on, Bukovnikov sin? Kaj bi njegovi ljudje k temu rekli? To se bo razkrilo, tega ne bo mogoče zatajiti. Matija, Lenka, vsi — kaj bodo rekli?
Henrik je zategnil vajeti in konj je začel voziti še počasneje.
Pa vendar — čez nekaj minut jo mora dohiteti! Kaj potem? Ali naj pelje mimo nje? Ali naj jo pusti, da bo hodila sama do tem prahu in tej vročini? Ona, ki mu je nekoč pomagala nesti težki kovčeg? In tudi brez tega bi bilo nevljudno, surovo, — ne, tega ne sme storiti!
Odločno se je vzravnal in udaril konja z
bičem. Komaj dve minuti nato je dohitel Loto.
Ustavil Je.
»Dober dan, gospodična! Ali bi prisedli?*
Pogledala je kvišku. Njen obraz Je žarel od naporne poti in glas ji je nekoliko drhtel. ko mu 1e rekla:	J
»Hvala, gospod Bukovnik, — saj bom zdajle kmalu zavila čez polje. Le pol ure imam še do doma. Hvala!«
»Ne marate?«
»Ne bi vam rada delala neprijetnosti, gospod Bukovnik!«
»Neprijetnosti? Kako?«
»Da! Sal veste, — zaradi vaših, — tako nerodno mi 1e bilo, ko sem videla, da se peljete za mano« —
Tedaj le skočil na cesto.
»Lota, morate se peljati z menoj, da, morate se! Jezen bom, če mi boste to odbili. Sai si nisva sovražnika!«
Z velikimi, temnosivimi očmi ga je pogledala.
»Ne, nisva si sovražnika,« je tiho rekla, »toda bolje je, da tega ne sprejmem, gospod Bukovnik; saj bom kmalu doma.«
»Lota!«
Prijel jo je za roko.
»Lota. — gospodična Lota, saj še veste — takrat pred osmimi leti, ko sem se vračali domov prav po teile poti, — ko ste mi pomagali nesti kovčeg, — saj še veste?«
»Da, toda takrat sva bila otroka, •— a zdaj
—	bolje je. da grem peš.«
Izpustil je njeno roko. Pridušeno je zdaj rekel:	i
(Dalje) |
so ae Urile govorice, da Je 82-letna posestnica Matilda Cajnkova L 1933. zastrupila ■vojega moža. Orožniki so tedaj zaslišali vrsto prič, ki so zelo obremenilno izpovedale za Matildo Cajnkovo. Baje je vmešala strihnin v pogačo, ki jo je zaužil pokojni Cajnko in zaradi zastrupi j en ja umrl. Matilda Cajnkova pa je odločno zanikala vsako krivdo. Z zadevo se zdaj znova pečajo oblastva in skušajo dognati, koliko je resnice na govoricah.
* Vlomilec Kunstič obsojen. V preteklem letu je bilo v šmarskem okraju izvršenih več vlomov. Orožnikom se je posrečilo aretirati 30-letnega postopača Kunstiča Josipa in mu dokazati, da je vlomil pri Sv. Magdaleni in na Pristavi. Sodišče v Celju ga je obsodilo na osem mescev strogega zapora. Po prestani kazni pa ga bodo oddali v prisilno delavnico.
* Žalosten konec starega sovraštva. Lani Je bil pred cerkvijo Sv. Urbana pri Ptuju ubit posestnikov sin Franc Kramberger. Mariborski mali kazenski senat je obsodil krivca 26-letnega viničarja Franca Pšajda na pet let robije, Ferdinanda Horvata pa na tri leta strogega zapora. J
* Rok za sprejem mladeničev v zrakoplov-no podoficirsko šolo v Novem Sadu (starost od 17 do 21 let) je do 15. marca letos. Za pehotno podoficirsko šolo v Beogradu, Bileči, Zagrebu, za artilerijsko podoficirsko šolo v Cupriji in inženjersko podoficirsko šolo v Sabcu (starost od 18 do 21 let) je do 20 marca letos. Vsa pojasnila dobite ustno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franjo, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din.
Ženski vestnik
Nekaj nasvetov za kuho in pranje
Človek mora, če hoče biti zdrav, uživati hrano, ki ima v sebi vse potrebne snovi, zla-■ti tudi vitamine in rudninske soli. Zato je dobro dodajati jedi čebulo, korenje, česen, zeleno in podobno v presnem stanju. Prav tako potrebno je uživati solato. Omake naj Imajo po možnosti vedno nekaj limonovega
aoka, nekaj zelo drobno nastrgane čebule, nastrganega ali zelo drobno narezanega jabolka ali peteršilja ali redkve, kolikor pač spadajo te reči k omaki. Ob zajtrku naj dobi družina po možnosti in sicer za začetek nekaj presnega sadja.
Vsaka gospodinja bo zbrala za pranje deževnico. Deževnica je mehka voda in zato terja manj pralnih pripomočkov. Salmiako-vec je vsestransko uporaben. Salmiakova voda se zamili, če pride v dotiko z mastnimi snovmi. Uporabljamo jo lahko za pomivanje, za snaženje oken, za mehčanje perila (v pralni kotel za kakšnih 50 litrov gre 250 gramov salmiakovca, na vedro vode pa pet velikih žlic salmiakovca). Za izplakovanje in prekuhavanje perila uporabljamo od časa do časa za kotel s 50 litri vode lahko 100 gramov triodstotnega vodikovega prekisa, v> vedro vode pa dve veliki žlici te snovi.
Zmrzel krompir se da še porabiti
Mraz je v mnogih kleteh povzročil, da je krompir zmrznil. Marsikatera gospodinja se je vprašala, kaj naj stori s tem krompirjem. Ljudem je premalo znano, da se da zmrzli krompir kot krma živali | še vedno dobro uporabiti. Po drugi strani pa je mogoče zmrzli krompir tudi okisati. Potrebno je tedaj takšen krompir takoj položiti v kis, da je spet kolikor toliko dober.
Za kuhinio
Žganci s krompirjem. To je cenena in okusna jed. Napraviš jo takole: Krompir operi, olupi in pristavi v mrzli vodi. Ko je krompir že skoro kuhan, potresi po njem za tri prste na debelo bele moke, nato napravi s kuhalnico v moko več jamic, da bo mogla voda kaže vreti čez moko. Ko vre četrt ure, vodo očedi, krompir in moko pa s kuhalnico dobro zmešaj V kozici razbeli mast ali sirovo maslo, zmoči žlico v masti in zajemaj z njo drobne žgance. Ko imaš žgance naložene v skledi, jih zabeli.
PopotniKovo torka
Ivanjkovsko pismo
Ivanjkovci, februarja
V	nedeljo 21. jan. je bil občni zbor tukajšnje gasilske čete. Ceta ima 34 rednih
članov in Je bilo njeno delovanje v preteklem letu prav živahno. Nastopila je pri dveh’ požarih, nabavila si je prapor in se pridno urila. Prejemkov je imela 18.922 din, izdatkov pa 18.427 din. Ostalo je 495 din. Izvolila si je novo upravo, odnosno potrdila dosedanjo s predsednikom Lovrom Peto var jem in poveljnikom Francem Rajhom. Na novo je prišel v upravo le šolski upravitelj Peter Kociper kot vodja samaritanskega odseka. Vsi sklepi so bili soglasni.
Sokolska četa je priredila 4. tm. igro »Dva para se ženita«. Predstava je bila dobro obiskana in so vsi igralci svojo nalogo izvrstno rešili. Dne 11. t. m. pa je bil občni zbor čete. Bil je dobro obiskan. Matično društvo sta zastopala brata Št.rekelj in Sonaja. Ceta je prav živahno delovala. Ima tudi svoj strelski odsek. Izvoljena je bila stara uprava s starosto Lovrom Petovarjem. Pred dnevi smo imeli vinski seiem in razstavo. Priredila ju Je tukajšnja Vinarska zadruga. Razstavljena vina so bila vsa prav dobra in tudi odlična. Uspeh sejma je pokvarilo dejstvo, da je dan poprej zapadel velik sneg, ki je spravil ves železniški promet v nered, tako da pretežna večina zanimancev ni mogla priti.
Na vinskem tržišču še vlada vedno precejšen zastoj. Nekaj je vzrok huda zima, ki za prevažanje vina ni ugodna, nekaj pa tudi novi trošarinski predpisi, katerim se še nismo privadili in ki prinašajo marsikater« nevšečnosti kupcem. Seveda trošarina in vse trdote, ki jih imata v zvezi s tem gostilničar in trgovec, padejo na pridelovalca.
Mali posestniki so svoj vinski pridelek pretežno prodali po skoro sramotno nizkih cenah v Ormož. Osobito taki, ki je pritiskala nanje davčna uprava.
Lastniki tukajšnjih vinogradov, ki so nemški državljani in imajo tam svoja bivališča, izvažajo svoj pridelek v Nemčijo, kjer dosežejo visoke cene. Sem pa dobijo le toliko denarja, kolikor ga strokovno dokazano potrebujejo za obdelovanje posestev.
Vina so prav dobra. Prodajajo se zdaj po okoli 5 din, a sortirana z najlepših leg po
6	do 7 din. Računamo, da je doslej v lju-tomersko-ormoškem okolišu prodana že polovica pridelka.
Huda zima je tudi pri nas storila mnogo zlega. Zlasti na slabem so bili viničarji in mali posestniki, ki z delom v vinogradih služijo, kar jim je za življenje potrebno. Z« od 20. decembra lani pa je vsako delo nemogoče Mnogo nameravanega rigolanja s«
Prosto po Scottu:
(SRMI BRATJE
9
KRIMINALNI ROMAN
Doroteja je za sekundo zaprla oči. Zdaj Je bila čisto mirna. Iz torbice je vzela pismo.
»Prinesla sem vam pismo Valterja Stone-Ja V pismu je naveden vzrok mojega prihoda.«
Imenovanje imena navidezno ni prav nič učinkovalo na moža. Vstal je in prebral pismo. Očitno je bilo pismo samo priporočilno, saka) Steele ga je še samo enkrat pogledal in odložil.
»Ne bi vas rada dalje časa motila,« se je opravičevala. »Toda gospod Stone mi je rekel. da mi boste radi dali podatke o nekem gospodu, namreč o gospodu Rihardu Moravcu.«
Stele je presenečeno pogledal.
»Ne — vem, ali sefn prav razumel, gospodična Staplesova. Ah hočete vi od nas podatke o Moravcu, ali pa nam jih hočete
vi	dati o njem?«
Hotela je že odgovoriti, a je zadržala besedo. Njegovo vprašanje ji je zbudilo neko Jnisel.
»Mogoče ije,« je rekla tehtno, »da vam 'dam neke podatke o njem, toda za proti-uslugo terjam od vas neka druga pojasnila glede njega.«
Njegov obraz je kazal zdaj neprikrito zanimanje. Nlegova roka je segla pod mizno ploščo in pritisnila na neki gumb.
»Prosim vas, gospodična, da mi to natančneje pojasnite.«
Neka misel ji Je padla na um. Opazila je bila kretnjo njegove roke k gumbu. Najprej je mislila, da je poklical slugo ali pa kakšno stenografko. Zdaj pa Bi je njegov pritisk na gumb znala bolje raztolmačiti. V tek je spravil samo skrit diktafon, ki bo vsako besedo iz njunega pogovora prenesel na ploščo. Moravčeva zadeva torej zelo zanima tajno alužbo. To Ji je postalo jasno. Začela je dvomiti, ali sme Steeleu čisto zaupati. Stone ji je bil govoril o resnih nevšečnostih, ki jih lahko povzroči njemu in Moravcu z neprevidnimi podatki.
Poskušala je hitro oceniti značaj nasproti njej sedečega moža Zazdelo se ji je, da je Steele človekoljuben mož in da ni zmožen hitrih in trdih odločitev. Spadal je v tisto vrsto ljudi, ki svojo voljo uveljavljajo bolj, z besedo kakor s silo.
»Ali mi ne morete razločneje pojasniti, kaj mislite?« jo je znova vprašal.
Pogledala ga je naravnost v oči. '»Vzrok imam,« je govorila počasi, »biti gospodu Moravcu za neko uslugo zelo, zelo hvaležna. Zaradi tega bi mu po možnosti rada pomagala iz njegovega trenotnega položaja. Gospod Stone je rekel, da mi lahko kaj poveste o njem.«
Gospod inšpektor se je nekaj ukvarjal s
ploščo Disalne mize.
»Rekli ste pravkar, da mu morate biti za neko uslugo hvaležni.«
»Da.«
Spet je povesil pogled. Njegovo nasledno vprašanje jo je presenetilo.
»Kje ste po njegovem begu iz Charlestoiw'-na naleteli nanj?«
Doroteja se je ustrašila.
»Zakaj.. a tako... jaz...« Nato pa as Je spet ojunačila. »Mislim, da vam na to vprašanje ne morem odgovoriti, gospod Steele.«
Steele je nekaj časa molčal, nato pa j* vprašal: »Zakaj ne?«
Doroteja si je prizadevala, da bi bila zbrala misli. »So neki vzroki za to, gospod Sterle. Rada bi različne reči izvedela o gospodu Moravcu vendar pa ne maram storiti nič, kar bi njegov položaj poslabšalo.«
»Dam vam besedo, gospodična Staplesova, da se mu položaj ne bo poslabšal. Ca podpiramo policijo pri njenem iskanju Moravca. se to godi le v Moravčevo korist.«
»V njegovo korist?«
»Da. gospodična Staplesova. Ce nam lahko poveste, kako bi mu mogli priti na sled, kar povejte. V njegovo korist bo to.
Njene oči so nemirno gorele. »Ali res mislite, da bi bilo to. . njemu v korist?« Nekaj trenutkov je premišljala, nato pa rekla: »Vest mi brani, da bi to storila. Vse preveč bi to dišalo oo izdaji. Saj me razumete, kaj ne? Toda želim se z vami na drug način pogoditi. ker mislim, da vam smem zaupati, gospod Steele Povedala vam bom podrobnosti svojega srečanja z Moravcem, če mi ob-
ne bo izvršilo, ker ne bo časa. Kuriva, za katero je pri nas zavoljo pomanjkanja gozdov sploh huda, je že vsem zmanjkalo. Sneg je tako visok, da je sekanje drv skoro neizvedljivo. Manjka tudi že krme za govedo.
Bojimo se, da dolgotrajna huda zima (mno-gikrat je bilo več ko 20 stopinj Celzija pod ničlo, nekajkrat pa celo do 28) ni oškodovala trt. Verjetno je, da so trte tu in tam pozeble.
V	Lešniškem vrhu v občini Veliki Nedelji Je živel blizu 50 let stari gluhonemi mizarski pomočnik Terstenjak Franc sam v sobici male hiše. Ker ga že več tednov ni bilo na spregled, so vdrli sosedje v njegovo sobo in ga našli mrtvega. Sodna komisija je ugotovila, da je zmrznil in da je bil že več tednov mrtev.
Po 15 letih bodo zdaj prekrstili tukajšnjo Železniško postajo v Svetinje—Jeruzalem. Krajevni činitelji bodo za to žrtvovali 6000 din. Koliko boljšega bi lahko v teh hudih Sasih storili s tem denarjem. Ce drugega ne, bi ga razdelili med siromake, ki so tako ze-
lo	potrebni podpore. Hvala Bogu, da nam vsaj postaja ostane, ime pač moramo drugim prepustiti. Za nas neugodneje bi bilo, 2e bi bilo narobel
Zemlja se je pogreznila
Podpeč Dri Preserju, februarja
V	petek sredi popoldneva se je v Podpeči pri Preserju zgodila velika nesreča, ki sicer ni terjala človeških žrtev, a je napravila veliko škodo. Nenadno je namreč nastal na obrežju Ljubljanice silen hrušč in štolama tvrdke Srečko Kobl se je začela nagibati. Zemlja se je vdrla kar na lepem za 3 do 4 metre. Hudo poškodovano je tudi zidovje. Dimnik le nadel proti Ljubljanici in z vrhom dosegel nasprotni breg. Zemlja je nekoliko dvignila dno Ljubljanice, da zdaj naj-brže ne bo več možna vožnja s čolni proti Ljubljani. Stena stolame, ki je obmiena proti Ljubljanici, se je utrgala in zdrsnila v globino. Na srečo je bilo že dopoldne slišat! v zemlji sumljivo hreščanje, zaradi Česar je bilo vse pripravljeno, da nesreča potem ni teriala človeških žrtev.
Udarec je poleg podjetja zadel tudi delavstvo. ker štolama nekaj časa ne bo mogla obratovati. Nesreče je najbrž krivo nizko stanje Ljubljanice, ker so bile zapornice preveč odprte. Zaradi nizkega stanja vode se ie zemlia preveč izsušila, kar je moralo
ljubite, da se teh podatkov ne boste poslu-šili pri preganjanju.«
Uradnik je zmajal z glavo. »Taka obljub« fe nemoooča.«
Doroteja se je zdrznila. »Potem pa... mi Je žal. da vam ne morem nič povedati.«
Steele je začel drugače.
»Prav, gospodična. Premislil sem se in vara obljubljam, kar zahtevate. To se pravi, da hočem to, kar mi boste povedali, smatrati ga osebno zadevo. Zdaj boste govorili z menoj kakor z zasebnikom, ne s tajno službo.«
Nekaj sekund je premišljala, nato pa je globoko zajemši sapo rekla: »Drži, gospod Steele.«
V	kratkih besedah je opisala, kako je naletela na pobeglega kaznjenca in kaj je potem z njim doživela. Poslušal jo je, ne da bi jo bil prekinil. Razločno se je na njegovem obrazu bralo napeto zanimanje.
»Ali morda kaj slutite, kje bi bil zdaj?«
»Zanesljivo ne, gospod Steele.«
»S tem hočete reči, da nekaj domnevate?«
»Da. Zdaj je malo drugačen, kakor ga kaže slika.«
»To si lahko mislim. Dajte mi ga nekoliko natančneje opisati.«
Doroteja je oklevala. »Ali še zmerom dr-33 vaša obljuba?«
»Se zmerom.«
»Dobro.* Doroteja je nato opisala gospoda W1nfielda Clydea, kakršno ime sl je bU nadel Moravec.
»Najlepša vam hvala, gospodična Staple-•ova,« se ji je toplo zahvalil Steele. »Prej ste rekli, da pričakujete od men« neko proti*
dovesti do pogreznjenja zemlje. Že lani poleti se je zgodilo, da se je zaradi nizkega vodnega stanja nenadno na travnatem svetu vdrla zemlja v globino.
Pred zaročenko so ga umorili
Sv. Tomaž pri Ormožu, februarja
V	Savcih se je pripetil dogodek, ki Je raz-buril vso okolico. Pri posestniku Skrlecu s« je te dni mudil posestnikov sin Jane* Janžekovič iz Rucmancev, ki Je bil zaročen s Skrlečevo hčerko Marijo. Fant je pri Skeiv lečevih večerjal in se z domačimi pogovarjal. Ponoči pa se je poslovil in se napotil proti domu. Zaročenka ga je spremila iz hiše do ceste, kjer sta se poslovila. Komaj pa se j* obrnila in je Janžekovič napravil nekaj korakov, že je slišala neke besede, na k a ter« je Janžekovič odgovoril: »No, kaj pa bo zdaj?« V tistem trenutku se je slišal strel ii puške in Janžekovič je smrtno zadet zaklical na pomoč. Skrlečeva se je vsa prestrašena obrnila in zagledala Janžekoviča ležati na tleh. Videla je tudi, kako sta planila dva moška iz teme proti njemu. Eden mu je pokleknil na trebuh in ga zabodel z nožem V prsi, drugi pa ga je tepel po glavi. Videla je še tretjega možkega nekoliko korakov v stran; ta je držal v rokah puško. Planila j« proti morilcem in jih prosila, naj ga puste, a jo je eden izmed napadalcev sirovo pahnil po tleh.
Tedaj so prišli iz Skrlečeve hiše Se gospodar in njegovi sinovi. Napadalci pa so pobegnili. Ljudje so napadalce takoj prepoznali. Bili so to 21-letni posestnikov sin Jakob Petek iz Bratis3n' cev, 21-letni delavec Franc Kuhar iz Polane in 25-letni krojaški pomočnik Žnidarič Ivan iz Bratislavcev. Nezavestnega Janžekoviča so odnesli v Skrle-čevo hišo, kjer je kmalu Izdihnil. Zadet J« bil iz lovske puške. Pa tudi rane od noža same so bile smrtne. Dognalo se je, da je streljal nanj Kuhar, Petek ga je zabodel, Žnidarič pa ga je tepel po glavi. Zverinski morilci so najprej zasledovali pokojnikovega brata Alojza, ki je šel Janezu nasproti, p« jim je utekel in se skril v Skrlečevem gospodarskem poslopju. Verjetno so se potem postavili pred hišo v zasedo, da napadejo svojo žrtev, ko bo prišla iz hiše. Orožniki so vse tri morilce prijeli in oddali sodišču. Liudie so prepričani, da jih bo doletela za-
uslugo. Pripravljen sem nanjo, če vam jo bo le lahko izpolniti. Kar recite!«
»Da, rada bi kaj izvedela o Moravčevi preteklosti.«
Steele se je nasmehnil in takoj spet pogledal na ploščo pisalne mize. »Kaj vas predvsem zanima? Skušaj vam bom odgovoriti na vsako vprašanje.«
»To je zelo prijazno od vas. Ali mi lahko poveste, zaradi kakšnega — zločina Je bil obsojen?«
»Zaradi velike tatvine.«
»Oh!«
»Pred približno štirimi leti je bil obsojen na dvajset let ječe.«
»Strašno! Ali kaj vesteo njegovih svojcih?«
»Le več oddaljenih bratrancev ima, blif-nlh sorodnikov pa sploh nima.«
»Dvajset let ječe,« je šepetala kakor duševno odsotna. »A kaj je ukradel7«
To vprašanje je bilo inšpektorju očitno neprijetno. Okleval je, preden je odgovoril.
»Ničesar,« je rekel naposled.
»Ah!« je olajšano vzdihnila Doroteja Stap-lesova. Njen glas je jasno pokazal veselje. »Vi torej mislite, da je bil po nedolžnem obsojen?«
»Zelo po nedolžnem, gospodična Stapleso-va.« Skoro nejevoljno je govoril dalje. »Žrtev je neverjetnega sleparskega postopka. Najboljši odvetniki so delovali proti njemu. Skovali so indicije In jih polno izrabili proti njemu.«
Staplesova je proseče pogledala Inšpektor^ ja. »Ali mi lahko poveste, kdo je odgovoren za tisti zločin?«
služena kazen. Dokler ne bo za takele po= divjance, ki kar premišljeno ubijajo, uvedena smrtna kazen, tako dolgo ne bo kotne« fantovskega pretepanja, ki je tako zelo ra*= širjeno, da je v sramoto vsem Slovencem.
Naši na tujem
Iz kolonij naših ameriških rojakov
Cleveland, januarja
V Clevelandu Je zadela srčna kap Rudolfa Perdana. Pokojnik je štel 57 let Doma J« bil iz Ljubljane. 20 let je vodil ▼ Amerik« Singerjevo prodajalno, pozneje Je pa imel trgovino in mesnico. Bil je starosta Slovenskega Sokola v Clevelandu, marljivo je p« deloval tudi v drugih narodnih društvih.
Žrtev avtomobilske nesreče je postala ^ Clevelandu Frančiška Kobetova, rojena Ax*° kova. doma iz Zigmaric pri Sodražici. Pred 20 leti ji je umrl mol
Nenadno Je umrl v Clevelandu Anton Horvat, star 49 let. doma iz Ambrusa na Dolenjskem. Tudi njega Je bila zadela srčna kap. in sicer v cerkvi.'
V Clevelandu je umrl Mihael Setnika*^ star 80 let. doma iz Laz na Notranjskem
V La Salleu je umrl Janez Perko, star 70 let, doma iz šmarjete na Dolenjskem.
V Jolietu je umrl Janez Judnič, star 88 let, rojen v Ameriki.
V Denversu je umrl gostilničar Jože Pri” jatelj v Chicagu Elizabeta Korjiševa, doma iz Jamnika na Gorenjskem, v Milwaukee za pljučnico Anton Kopše, star 40 let doma la Bele krajine, v Chicagu Janez Železnik, star 57 let. doma iz ROvt nad Logatcem, v Biwa-biku 'je umrla Terezija Gilačeva, stara 6® let, v Joliettu Rozalija Ramutova, stara 5T iet, doma iz Metlike.
V Ironu je zadela srčna kap-Uršulo Kos^ Janova. Pokojna je štela 65 let Doma je
la iz Semiča.
V Rockspringsu je umrl Jernej Notar, stas 74 let, doma iz Puštala pri Škofji Loki, v Sartellu Franc Triller, star 63 let doma tf okolice Škofje Loke, v Clevelandu Frana Lozar, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, v Coveridalu Filip Nuncij, star 41 let, doma is Boča na Notranjskem.
»Ah, gospodična,« je menil inšpektor grenko, »želel bi, da bi vam lahko odgovoril na to vprašanje.«
»Ali ste tudi pri vas vedeli takrat, ko J« bil Moravec obsojen, kako Je v resnici s nje« govim zločinom?«
»Slišali smo takrat nekaj o tem.*
*KaJ pa gospod Moravec, ali ni vedel, kdo ga je potisnil v nesrečo?«	1
»če bi bil vedel,« Je odgovoril inšpektor »bi mu ne bilo treba sedeti v ječi.«
»To mi je čisto nerazumljivo, gospod Ste*-le!« Doroteja Staplesova Je imela oči polna solz »Povejte mi vendar, zakaj »o neki na« znanci želeli, da je prišel v ječo.«
Inšpektor Steele je premišljal. »To je zelo dolga zgodba. Ne verjamem, da bi vas po« drobnostl zanimale.«.
»Gotovo me zanimajo,« J« nervozno vzro* Jila. »Samo če utegnete... «
»Utegnem že Da pa boste zgodbo laže ra« zumeli, vam moram malo natančneje opi« sati Moravčevo prejšnje življenje Bil Je i»> vrsten trgovec, doklet se ni po nesrečnem naključju seznanil z neko Heleno Duranto-vo Nesrečno naključje je to gotovo bilo, saj je imelo za posledice le nesreče. Med njima se je razvilo ljubezensko razmerje ...: Inšpektor je pogledal Dorotejo Staplesovo, ki je ostala čisto mirna, »... toda če se prav spominjam se Je Helena Durantova kmalu zatem na pritisk svojih staršev omožila z nekim Allanom Walkerjem. Bil je mlad mož i velikanskim premoženjem, toda bil je slabega, omahljivega značaja. Walker je bil ob' času ženitve družabnik neke tvrdke in jt imel velike dohodke. Nenadno pa J« to tvrd*
V Jodletu je umel župnik hrvatske cerkve Jurij Violič. Tu je župnikoval nad 33 let. Uredil je župnijo, pozidal šolo in se mnogo trudil za svoj narod. V njegovi župnijski šo-
li	poučujejo slovenske sestre sv. Frančiška fa Lemonta. Pogreba se je udeležilo tudi več slovenskih duhovnikov. Rajnki je bil tudi dober prijatelj Slovencev.
V Clevelandu je podlegel poškodbam Anton Jerman, ki se ‘Je bil dva tedna prej motno poškodoval v tvornici. Stel je 44 let in *apušča soprogo iff dve hčprt. Doma je bil H Zelš pri Cerknici.
Anton Zakrajšek iz Eveletha, policijski narednik mestne policije, je imel v svoji garaži opravka z avtomobilom. Malo prej je bil soravil avto v pogon in ga nato ustavil. Vendar se je v tistem kratkem času nabralo v garaži toliko dušljivega plina, da se kljub odprtim vratom plin ni izkadil iz prostora. !Mož je padel v nezavest. Njegov zvesti pes je pa začel lajati in je lajal toliko časa, da je zibudil pozornost rojaka soseda Maksa Volčanška. Volčanšek je šel v garažo in našel Zakrajška nezavestnega. Hitro ga je zarasel ven in ga začel z umetnim dihanjem obujati. Prišli so stražniki in gasilci, ki so počasi Zakrajška oživeli. Ce bi ne čul sosed lajati pša, bi najbrž Zakrajšek ne bil več med živimi.
V Mfeadow Landsu so pred kratkim našli
V	vodi truplo Petra Grudna, starega 52 let. Doma j6 bil iz Šmihela pri Postojni na Notranjskem.
V Virginiji je bilo odlikovanih za zvesto službovanje med drugimi tudi nekaj naših rojakov. Odlikovani z medaljami so bili za 301etno dčlo: Peter Murin, Ivan Trhlen, Filip Vidmar, Franc Kopač, Ivan Pogačnik in Ivan Rahne, za 351etno službovanje: Ivan Drobnič, Jože Korelc. Anton Šnrohar, Franc Peterlin ifl Ivan Zubnnr, za 251etno službovanje pa: Luka Križišnik, Jakob Petrič, Franc Primožič, Ivan Skubic, Ivan Žagar, Franc Jakše, Franc Mejašič, Ivan Škrbina in Ivan Škof.
V Faiportu Harbortt je v okrajnem zavcti-
*	šču umri rojak Ivan Vider v starosti 53 Jet.
Doma je bil z Grosupljega na Dolenjskem.
Slovenski pilot Jožef Kapel si ie aedavno najel na euclidsksm letališču pri Clevelandu letalo- in se s prijateljem .dvignil v zrak. Komaj petnast minut nato se je že zgod'la nesreča. Ko je letel precej nizko nad domačo hišo in hotel nato letalo spet dvigniti, mu to ni uspelo. Letalo je zadelo v vrh drevesa in se s sprednjim koncem zarilo v
ko zapusti! in stopil v neko drugo... Zdaj so se njegovi dohodki še povečali Hkratu pa je bil tudi silno zaposlen, zato je tudi le malo prihajal domov. Gospa Walkerjeva takrat seveda še ni slutila, kaj je njen mož rav za prav počel. Njegovi dohodki so se ili silno povečali, a vendar je bila nekega dne silno razočarala, ko je po naključju izvedela, da je njen mož v resnici zaslužil Ce mnogo več. Zraven je tudi dognala, da Je denar zelo na debelo zapravljal.«
»Kakšna tvrdka pa je bila to?«
»Kakšna? Ta tvrdka sploh ni obstojala. Bila je samo krinka, za katero se je skrivala drhal najhujših zločincev.«
»Bili so tatovi, kaj ne?«
«Ne, ne tatovi. BiH so hujši zločinci. Gospa Walkerjeva v začetku ni niti slutila, s Cim se je mož pečal. Kmalu pa je začela sumiti, da ae je njen soprog posvetil umazanim poslom z malopridnimi ljudmi. V tej družbi Je bila tudi neka zagonetna Francozinja, katere ime ni znano. Ta je imela veliko vlogo. Ta je zavedla Walkerja v to druščino. Gospe Walkerjevi moramo biti hvaležni, da vemo vsaj za krstno ime tiste zagonetne ženske. Gospa Walkerjeva je namreč našla neko pismo, ki ga je bil Walker naslovil na Francozinjo ... Gospa Walkerje-va je ▼ takem položaju iskala pomoči pri Moravcu, ki je bil Se zmerom njen najbližji prijatelj. Da bi Ji bil pomagal, se je Moravec Ha vse kriplje prizadeval, s kakšno kupčijo •e Je Walker pečal.«
»Kaj ni mogel tem ljudem s pomočjo imena te lažne tvrdke priti na sled?«
»N«. Bratci so bili preveč pretkani. Mora-
le mrzlo zemljo. Njegov tovariš Je bil na mestu mrtev, Kape1 pa je umrl med prevozom v bolnišnico. Ponesrečenec zapušča očeta, ki Je doma iz Kala pri Košani na Notranjskem, in mater Pavlo, rojeno škerlovo, doma z Viča v Ljubljani..
V Clevelandu je po šestmesečni bolezni umrla rojakinja Terezija Palčičeva, rojena Peruškova, v starosti 66 let. Pokojna je bila doma iz PodceHcve pri Ložu in je prišla v Ameriko pred 26 leti. Zapušča soproga, enega sina in tri ^čere.
Slovenec Franc Brince je bil te dni imenovan za načelnika mestnega inženjerskega oddelka v Evelethu. Brince je bil mestni in-ženjer že od leta 1928. do 1. 1932.
V Milwaukee je umrl za srčno napako rojak Ivan Gabriel v starosti 47 let. Doma je bil iz Trebnjega na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 30 leti. V Milwaukeeu je živel zadnih 22 let.
V Evelethu je umrla Marija Indiharjeva, stara 67 let. V Ameriki je bila že od leta 1802.
V Jolietu je pogorela dvonadstropna hiša, ki je bila last Ane Rbglove. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. Hiša je domale-ga skoro vsa uničena.
Meja, ki loči Švedsko od Finske, sestoji po večini iz strmih gora. Zadaj za gorami je Švedska precej na varnem, če bi se rusko-finska vojna hotela prenesti na Švedsko. Toda ta obrambni zid ni popoln. Sredi njega je reka Torne, ki deli s svojim spodnim tokom finsko-švedsko mejo in si utira prt skozi gorovje. Na severu pa je gorovje pomaknjeno malo nazaj. To sta dve ogroženi tcfckl. Razen tega "je še morska obala, ki jo je treba zavarovati.
V senci gora, ki mejijo na Finsko, so mogočni rudniki, v katerih izkopljejo vsako leto za dva milijona ton železne rude, ki pomeni veliko bogastvo Švedske.
V tisti švedski pokrajini je mesto Boden, ki ima le nekaj tisoč prebivalcev, a je zelo pomembno. Ker je le 50 km oddaljeno od
vec je ugotovil, da ta tvrdka sploh ni bila vpisana v trgovinski register. Da bi gospe Walkerjevi le pomagal, je napravil prav tako drzen kakor nevaren načrt. Zelo previdno se je začel bližati Allanu Walkerju in je kmalu postal njegov prijatelj. No, in Wal-ker mu je začel prigovarjati, naj se mu pridruži. Prav to pa je Moravec želel. Vodje zločinske družine so bili s tem zadovoljni. Moravec je ponudbo sprejel. Do tedaj Moravec ni imel niti pojma, kakšni so bili njihovi mračni posli.«
»A je zdaj to dognal?«
»Da. Izvedel je, da je peščica pretkanih ljudi na najbolj zvit način vtihotapljala v državo opij > in druga strupena mamila. Spravljali so te strupe v državo v tolikih količinah, da so pri tem delali orjaške dobičke. Tihotapljenje so imeli tako urejeno, da so zanje delovali razni agentje, ki se med seboj niso poznali. Razume se, da ti agenti niso poznali tudi ne nobenega izmed vodij.«
»Ali se jim je Moravec pridružil?«
»Da, v upanju, da bo zbral proti njim dovolj dokazov. Potem pa bi jih Izročil obla-stvom ali pa vsaj izsilil od njih, da bi izpustili Allana Walkerja. Vodje so zaupali Moravcu, ki je postal vodilni agent v San Franciscu, kamor so prihajale njihove največje ladje s tihotapskim blagom. Toda, kolikor si je tudi prizadeval, imen voditeljev skrivne družine ni mogel dognati. Tudi Walker se je branil Izreči le besedo o njih. To je bilo razumljivo, ker bi ga taka beseda nedvomno veljala življenje. Vodje so se pač isvedali, kuj bi jih doletelo, če bi jih obla-»tva polovila. Moravec v San Frančišku je
V	Gheenu je umrla Slovenka Marija Petkova, stara 89 let. Tu je preživela več kakor 32 let
h Prekmurja
Skrivaj je šel čez mejo iskat dela posestnikov sin Obal iz Brezovcev v Prekmurju. Nemška oblastva pa so ga prijela in izročila našim obmejnim stražnikom. Zdaj bo moral presedeti strogo kazen zaradi nedovoljenega prekoračenja meje. Opozarjamo naše sezonske delavce, naj ne uhajajo čez mejo. Lani so jih nemška oblastva ščitila, čeprav so na nedovoljen način prekoračili mejo in jim dajala delo, letos pa jih brez nadaljnjega izročajo našim obmejnim oblastvom.
Dve obsodbi zaradi smrtnih nesreč .. Zaradi smrtne nesreče mehaničarsfkega pomočnika Antona Kovača, ki ga je zdrobil tovorni avto, ko je sedeč na blatniku svetil z žepno baterijo namesto ugasle luči, je bil šofer Retupfer pred okrožnim sodiščem obsojen na šest mesecev zapora pogojno na tal leta. Šoferju Fuisu, ki je z avtom povozil na tleh ležečega posestnika Puhana, je ape-lacijsko sodišče zvišalo kazen od treh mesecev na 10 mesecev zapora pogojno za dobo štirih let.
moija, se mora sovražna vojska, ki bi pristala na obali, preriti skozi Boden, da bi prišla v rudniško ozemlje. A tista vojska, ki bi hotela iz Finske na Švedsko, bi se morala prebiti skozi eno izmed obeh lukenj v obmejnem gorovju. Boden je najvažnejše železniško križišče severne Švedske železniška proga, ki prihaja iz Narvika na škem in teže skozi rudniško pokrajino do pristanišča Lulea, katero spaja Vzhodno mor je z Atlantskim morjem, se v Bodenu križa z drugo železniško progo, ki prihaja s Haipa-rande na finski meji in vozi vzdolž obale proti jugu, prav v srce Švedske v Sudvall, Grefle in Stockholm. Lahko je torej razum* ljivo, da je mesto Boden velikega gospodarskega, političnega in vojaškega pomena.
To mesto so začeli zdaj Švedi predelava ti
imel opravka samo z dvema možema iz vodilne skupine. Naloga teh dveh mož je bila menda nadzorovanje vsega mračnega početja. Gotovo sta imela navodila, kakšno ukrepe naj storita v primeru nenadnih tež-koč in v primeru, da so oblastva kaj zasumila. Eden izmed teh mož je bil Waiker sam, « diugi eden izmed voditeljev, kakor sodimo. Toda, kdo je bil ta mož, kje je živel, kakšen je bil njegov položaj, Moravec ni mogel dognati. Moravec sploh ni izvedel ničesar o voditeljih. Imel je samo določena zveze z Walkerjem. Moravec je bolj slutil-navodila, ki so se nanašala na vzdrževanje kakor iz raznih znamenj sklepal, da je sedež druščine v New Yorku.«
»Zakaj pa ga niso seznanili s svojimi skrivnostmi, kakor so to storili z Allanom Wal-kerjem?« je vprašala Doroteja.
»Tega ne vem. Bržkone so mu premalo zaupali. Napravil je nekoč tudi neko napako, in od tistega trenutka dalje so ga smrdljivo opazovali. Moravec sam o tem nezaupanju ni izvedel ničesar. Če bi bil le še za malenkost več dognal o njih, bi bil najbrž v kakšni temni noči za zmerom izginil. Tako pa so voditelji skovali poseben načrt, kako bi se ga znebili brez morebitne nevarnosti.«
»Napravili so ga za tatu, kaj ne?« j* vzkliknila Doroteja.
(Dalje)
Po vse] Sloveni]! gre glas:
Švedi si utrjujejo
svoj Gibraltar
v mogočno trdnjavo, v pravi Gibraltar na severu. Trdnjavske naprave, ki že dolgo obstoje, zdaj popravljajo in dopolnjujejo. Izkopavajo zaklonišča za varnost pred bombnimi in plinskimi napadi, postavljajo topove, ki imajo naperjena svoja žrela na obalo, pripravljajo protiletalske topove, vojaštvo prihaja, dovozi streliva in živeža so brez-, končni.
Že več tednov ne sme noben tujec v mesto ne v trdnjavo Boden. Delo je bilo za-
V	Parizu imajo zavod, ki preučuje ljubezen in zakonsko življenje. V zavodu delujoči zinanstvemki trdijo na podlagi svojih skušenj, da .se moški baje najlaže zaljubi v mladih letih, ko se še ne more oženiti, to je od 18 do 22. leta. in pozneje, ko je navadno že oženjen, med 43. in 45. metom. Dekleta bi torej ne imela glede možitve posebno upov, če bi bilo res, da se moški najrajši zaljubi v letih, ko še ni zrel za zakonsko življenje, ali pa, ko je že oženjen. K sreči se ženijo moški pogostokrat kar tako, ne da bi pri tem kaj dosti mislili na zakon.
Kako pa je pri ženskah? Tudi ženska ima dve usodni dobi. Prva je v dekliških letih pred 20. letom, druga pa med 43. in 45. letom. V drugi dobi so pa tudi ženske navad-
Kako se SiMrci
Sibirci se znajo tako kakor sploh prebivalci Rusije bolje varovati mraza kakor pri nas. Oblačijo se v kožuhe, po večini v cenene ovčje kožuhe, v ruskih mestih pa v debelo vatirane plašče. Glave si pokrivajo s čepicami, ki so obložene s kožuhovino in ki se dado potegniti čez ušesa in brado. Letos je ženska moda tudi pri nas uvedla kapuce, ki zakrivajo glave. V korist* ljudskega zdravja bi bilo samo želeti, da bi ta pokrivala ne izginila tako kmalu.
Rusi si obuvajo visoke klobučevinaste žkornje, ki so zelo topli. Klobučevinasta tla teh škornjev, dokler leži trd sneg, ne postanejo vlažna in noge so vedno suhe. Seveda nosijo tud| visoke usnjene škornje.
Tudi stanovanja so v Rusiji bolje zavarovana pred mrazom kakor pri nas. Med okna, ki so vedno dvojna, polagajo vato ali stare cunje ali papir, da zadržujejo prepih. Nato mašilo polagajo pogosto še majhne kose lesnega oglja, ki vsrkavajo vlago. Sobe se zračijo z majhnimi odprtinami visoko na
Zakon o volitvah narodnih poslancev je podpisan in bo po vesteh iz Beograda objavljen istočasno z novim zakonom o političnih strankah in društvih Načrt tega zakona je že gotov in ga je pretekli teden obravnaval politični odbor ministrov. Vsebina načrtov je v glavnem tale:
Prvi del zakona obravnava politična zborovanja, ki jih deli v javna in zasebna. Po novem zakonu je smatrati za zasebne shode vse posvete in zaupne sestanke. Javni shodi in zbori so tisti, ki se vrše v javnih prostorih ali pod milim nebom in so splošno dostopni. Zasebni shodi so tisti, ki se vrše v zaprtih prostorih in za katere so bila Izdana posebna vabila.
Javne shode bo treba po novem zakonu prijaviti upravnemu oblastvu prve stopnje,
radi zimskega mraza le malo časa ustavljeno. Generalštabni oficirji nadzorujejo naprave. vsa dela pa vodi osebno sam prestolonaslednik.
V	Stockholmu, glavnem mestu Švedske, pravijo, da bo trdnjava že sredi aprila dokončno pripravljena. Potem bo »Gibraltar na severu« težko premagljiva trdnjava, ki bo mogla kljubovati dolgo časa celo vojski Kake velesile. Sama lega tega mesta bo brez dvoma lajšala brambo.
no že omožene In možje vedo, da je treba paziti nanje, da se jim ne izneverijo.
Kar se pa tiče zakonskega življenja, so učenjaki v pariškem zavodu ugotovili, da iz ljubezni sklenjene zakonske zveze niso trajne. Spoštovanje in prijateljstvo sta baje boljša podlaga za trdno zakonsko zvezo kakor ljubezen. Nevarna doba zakonskega življenja je v drugem letu po poroki in pozneje med osmim in devetim letom po poroki. To, kar je pariški zavod baje znanstveno ugotovil, naj bi veljalo za pretežno večino ljudi Verjetno je, da se ta zavod v marsičem moti, zlasti v tem, da bi moški svet med 22. in 43., a ženski med 20. in 43. le tom nekako ljubezensko miroval. Parižani sami si iz zavodovih ugotovitev zbijajo šale.
oknih. Peči so zelo velike in imajo priprave, ki zapirajo prepihu pot, ko kurivo dogori in nastane žerjavica. Pogosto so te peči tako nizke in široke, da na njih lahko udobno spiš, kar ruski kmetje tudi radi delajo.
Ozeblin in drugih takšnih neprijetnih posledic mraza na telesu se lahko obvarujemo, če poskrbimo pravočasno za to. Ozebline nastanejo na rokah po večini tedaj, če so nam rokavice pretesne, tako da ni med njimi in roko zračnega prostora. Isto velja za obuvalo. Noga nam je preveč stisnjena v usnje, kri zastaja in ne more več greti.
Da mora vse hude primere ozeblin in zmrzlosti obravnavati zdravnik, se razume samo po sebi. Preden zdravnik ne dospe, pa zmrzlega človeka ne smemo spraviti v toplo sobo. V hladnem prostoru ga moramo previdno sleči, ker se otrpli udje radi prelomijo. Telo je treba četrt ure drgniti s snegom ali hladnimi, vlažnimi cunjami. Šele tedaj, ko postanejo udje spet gibčni, lahko pričnemo z umetnim dihanjem.
ki pa nima pri tem drugega opravka, kakor da potrdi sprejem prijave shoda. Zaradi tega se lahko vsak prijavljeni shod vrši in ga upravna oblastva ne morejo v naprej prepovedati. Za zasebne shode ali sestanke ni potrebna nikaka prijava več. Prijavo javnega shoda morajo podpisati vsaj trije sklicatelji, ki morajo navesti samo namen shoda, ne pa tudi imen govornikov, kakor je to potrebno zdaj.
Po novem zakonu vodi javne shode predsedstvo vsaj treh oseb. Dokler ni izvoljeno predsedstvo, pa vodi shod sklicatelj. Dolžnost predsedstva je, vzdrževati red, paziti, da se ne krši zakon, da se zborovanje vrši v okviru prijavljenega namena in da ni govorov, ki bi ogražali javni red in mir. Predsedstvo je dolžno preprečiti vse govore, ki
bi pozivali k izvršitvi kaznivih dejanj.
Po določilih novega zakona tudi javnim zborovanjem ne morejo uradno prisostvovati predstavniki oblastev. Pač pa so oblastva dolžna nastopiti takrat, kadar predsedstvo zbora samo ne more vzdrževati red in mir ali preprečiti dejanja, ki pomenjajo kršitev zakona. Predstavnik oblastev sme razpustiti javno zborovanje šele potem, ko je trikrat opozoril zborovalce, da bo zborovanje razpustil. Po določilih novega zakona morejo bitf sklicatelji zborovanj samo polnoletni jugo-slovenski državljani. Na shodih pa se ne bodo smele obravnavati reči, ki imajo zasebni značaj ali ki so državna tajnost.
Glede ustanavljanja političnih društev določa novi zakon načelo popolne svobode združevanja. Delo in pravni značaj politič* nega društva sta vezana samo na dve rečia treba je društvo prijaviti oblastvom ter objaviti pravila združenja in sestavo njegovega odbora.
Zakon razlikuje med političnimi društvi (združenji) in političnimi strankami, ki jih smatra za posebno vrsto političnih društev. Prijava za osnovanje političnega društva se vlaga pri upravnem oblastvu prve stopnje* prijava za ustanovitev stranke pa pri ministrstvu za notranja dela.
Zakon podrobno določa, kdaj se sme politična stranka ali politično združenje razpustiti. Ti primeri so: če politično združenje javno ali tajno razglaša nasilno spremembo ustave in ustavnega stanja, če rovari proti ozemeljski nedotakljivosti države ali proti njenemu političnemu edinstvu. Stranko lahko razpusti samo notranji minister, politično društvo pa ono upravno oblastvo, pri katerem je bilo društvo prijavilo svojo ustanovitev. Odlok o razpustu stranke ali političnega društva mora jasno navesti dejstva ter mora biti pravno utemeljen. Proti razpustu se lahko pritoži politično društvo na upravno sodišče, politična stranka pa na državni svet.
Zakon ima naposled dolgo vrsto ostrih ukrepov, ki naj zajamčijo, da ne bodo mogla vplivati na delovanje posameznih političnih društev ali strank sile, ki stoje izven okvira delovanja teh društev. Med drugim bodo morale v bodoče objavljati vse stranke ira vsa politična društva letne obračune svojih denarnih prejemkov in izdatkov. Isto velja1 tudi za prejemke in izdatke vseh političnih združenj.
X 24. februar je bil letos prestopni dan«
V	koledarju smo brali za soboto 24. februarja namesto kakšnega moškega ali ženskega imena pripombo »prestopni dan«. Imenski dnevi se do konca meseca od Matije do Romana premaknejo za en dan pozneje kakott v navadnih letih, ko šteje februar le 28 dni« Podaljšanje februarja približno vsako četrto leto za en dan temelji sicer na vrtenju zemlje okrog sonca, da se leto res kolikor mogoče ravna po zvezdoslovnih ugotovitvah, . toda določitev meseca in mesečnega dne, ki na} bo prestopni dan, je gola samovoljnost. Prav: tako bi lahko za prestopni dan določili katerikoli dan v letu. Juliju Cezarju, utemeljitelju starega koledarja, se je pač videlo primerno, da vrine ta prestopni dan med oba praznika, ki so ju stari Rimljani praznovali 23 in 24. februarja. Pozneje so tako rimskokatoliška kakor evangeličanske cerkve obdržale 24. februar kot prestopni dan. Preprosteje bi pač'bilo, če bi za to določili 29. februar.
X Zbiranje kosti v Nemčiji. Od predzad-nega ponedeljka zbirajo po vseh nemških! mestih kosti. Nemške gospodinje so obvezane shranjevati kosti in jih vsak ponedeljek izročiti otrokom, ki hodijo v osnovne in srednje šole. Otroci oddajajo svoje zavoje 3 zbranimi kostmi nalašč za to določenim učiteljem in učiteljicam, ki spravljajo kosti v posebne zaboje, zaboje pa izpraznjujejo vozniki, ki pobirajo smeti. Iz vsega mesta zbrane kosti prevzema in prodaja v korist zim-* ske pomoči krajevna organizacija narodno-socialistične stranke v dotičnem mestu. . ;
Kdaj je človek najbolj
podvržen ljubezni
varujejo mraza
'■■■■■	i
Novi zakon o strankah in društvih obeta več svobode
__-_________________      go
NAPI 8ALH1BKO BRODNIK
rce v okovih
HOMAN
: Kje ie rešitev?
Kdo ga more rešiti?
Vedel je: samo ona. Nihče drugi... In nekega dne, ko ie niegov obup prikipel do vrha. se ie odločil, da poide k njej.
Pregovoriti jo je hotel, da bi se vrnila k njemu. Ali bo hotela?
In tako je nekega dne obstal niegov avto pred malo vilo, kier je Zora stanovala.
Iz avta ie stopil Kregar. Boječe ,)e krenil po vrtu, iščoč z očmi njo, ki ji je bil namenil obisk.
Zagledal jo je v lopi.
Krenil je proti njej.
Zora je zaslišala korake na pesku. Naglo se je ozrla, z veselim obrazom, misleč da prihaja Vinko, tedaj pa ji je lice prebledelo.
Vstala je in se ozrla, kakor bi hotela pobegniti, kakor bi iskala izhoda. Toda ni se mu mogla izogniti
Marko ie opazil, kako je mamica vsa prestrašena vstala, in se je oklenil njene roke.
»Kaj hočeš?« ie komaj izdavila iz sebe, ko ie obstal pred njo.
Ni odgovoril — niti pozdravil je ni.
»Kai hočeš?« ie ponovila.
Strmel ie v njo, ko ie stala pred njim, vsa bleda, drhteča kakor trepetlika.
»Tebe!« je rekel potem
Pobesila ie glavo
»Potem si prišel zaman,« je odgovorila.
Burno so se ji dvigale grudi. Boi, ki ie v niih besnel, ie bil strašen. Tako strašen. da se ie bala, da ne bi omagala Hlastno ga .ie pogledala da bi na niegovem obrar,u brala učinek svojih besed. Toda ta obraz je bil trd, mrtev, le oči so vročično žarele.
Z roko ie otipala klon zraven sebe in sedla. Podorla si ie glavo.
»Ali me nisi razumel?«
»Ne!« ,ie odvrnil tako trdo, da jo je streslo. »Zakaj si pobegnila?«
»To bi rad vedel...«
»Da, to. Tvoj mož sem. Pravico imam vprašati. In odgovora terjam.«
»Sam veš, kakšen bo moj odgovor,« je odvrnila. »Ne izprašuj me, nisi moj sodnik.«
»Tvoi mož sem...«
»Mož? Mož?«
Planila je pokoncu in še z rokami uprla ob mizo:
»Slepar si, ogoljufal si me, in zdaj ho-ieš...«
Rudarji TPD
Vsem je menda še v spominu zadnja stavka. Vsem so menda znane tudi obljube, ki so jih dali gotovi zastopniki delavstvu, toda vse je ostalo le pri besedah. Sedaj pa, ko bo treba 3. marca odločevati, kdo bo v bodoče zastopal vaše interese, so tisti, ki so vas pustili na cedilu, najbolj glasni. Obljubljaio vam vse mogoče samo, da bi volili njihove pristaše. Toda upamo, da se delavstvo TPD dobro zaveda nastalega položaja ter da samo dobro pozna one, ki so zakrivili neznosni položaj rudarjev. Zato upamo, da boste 3. marca pravilno glasovali, če hočete, da se bodo vaše razmere vsaj deloma uredile in da vas bodo zastopali zaupniki, ki bodo nepristransko izvrševali zaupniško funkcijo. Rudarsko delavstvo TPD tudi ne sme pozabiti, da stojimo pred novim mezdnim gibanjem. Uspeh tega gibanja pa je povsem odvisen od izida volitev obratnih zaupnikov in kdo bo za- | stopal rudarje. Zato glasujte brez oklevanj« i xa listo NSZ.
»Da, zdaj hočem,« je bruhnilo iz Kregarja, »zdaj hočem...«	»
Beseda mu je zastala v grlu.
Zora je omagovala. Zlezla je nazaj na klop. Glava ji je omahnila na roke. Zajokala je.
»Pusti me, pusti me,« le te besede je razumel.
Roka mu je drhtela. Sam ni vedel, kdaj jo je iztegnil in io položil na njeno ramo. Ta dotik jo je stresel nalik električni iskri. Kakor bi hotel zbuditi usmiljenje v njej, je rekel:
»Ne morem ostati sam. To me ubija. Ne morem strpeti... «
»Kako sem strpela jaz vsa ta leta v kletki, v peklu? Tega nisi vprašal?«
Molčal je.
»Kletka? Pekel?« je rekel čez dolgo, kakor bi hotel ueovaciati- »Kai ti niso bila vsa vrata odprta? Kai nisi delala, kar si hotela? Kai nisi imela vsega v izobiliu?«
»Vsega v izobilju, vsega!« ie ponovila in v nienem glasu ie bilo sovraštvo. »Za vse si me osleoaril. Tudi za ljubezen si me hotel. In ko sem izpregledala ... «
»Zora!«
Mrzlo ga je pogledala.
» ... in ko sem izpregledala,« je neusmiljeno nadalievala. »in šla tja, kamor bi bila morala iti že davno prei, si prišel za menoj. In hočeš, da bi se vrnila k tebi, ki si mi ukradel življenje. Nikdar! Nikdar!«
Vsaka beseda je bila udarec.
»Nikdar se ne vrnem, ču.i! Nikdar! Nikdar več! Pojdi mi izpred oči, podlež! Tudi videti te nočem več. Pojdi!«
»Tako mi praviš ti,« je zajecljal Kregar, »ti, ki...«
»... ki si mi vzel ljubezen, srečo, zmisel življenja ... «
Videl ie, da je boj izgubil Obup se ga je loteval. Boril se je z njim, toda vedel je, da bo omagal. Blazne misli so planile vanj.
»In vendar poideš v moio graščino,« je trdo rekel. »Prideš, sama prideš.«
Začudeno ga je pogledala. Kam merijo te besede? Kaj hoče z njimi? Ni mogla verjeti, da jih je res izrekel.
»Ne pridem..,..«
»Prišla boš!«
Prsti so mu vročično drhteli. Ves se je tresel od razburjenja.
Hrastnik
V petek 1. marca se bo vršilo delavsko zborovanje, ki ga sklicuie podružnica NSZ v Hrastniku. Sestanek se bo vršil ob 16. uri v gostilni g. Birtiča. Na sestanku se bo poročalo o pomenu obratnih zaupnikov ter o splošnem delavskem položaju. Na sestanek bo prišel tov. Makše zastopnik NSZ iz Ljubljane.	"
Ljubljana
Podružnica NSZ pivovarne »Union« v Ljubljani je imela pretekli petek svoj redni letni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Članstvo je napolnilo dvorano restavracije »Gorenjski kolodvor«. Občni zbor je otvoril predsednik podružnice tov. Hočevar Lojze, ki je poročal o delu odbora. Pozval je vse članstvo, da naj posveti organizaciji vse svoje sile. Podružnica je zelo borbena, kar so ! dokazali zadnji dogodki o priliki mezdnega i gibanja. Poročila ostalih funkcionarjev so bila sprejeta soglasno. Daljše poročilo o delu
»Prišla boš,« je ponovil. »Še enkrat boŽ stopila čez prag, kjer si živela.
Ozrl se je po vrtu.
Med pogovorom je Marko odšel iz lope. Zdai ga je videl, kako je stopical okrog njegovega avta in ga ogledoval.
Tedaj se je oklenil misli, ki ga je prej prešinila. Vedel je, da bo to poslednji boj, vedel je, da ga bo izgubil, da ga mora izgubiti, toda v obupu se je vrgel vanj.
Naglo se je brez pozdrava obrnil in krenil po poti, kjer je bil prišel.
Tedaj šele se je Zora zavedla. In strah, groza jo je obšla. Otroka ni bilo nikjer.
»Marko!« ie kriknila in zbežala iz lope. In tedai je videla... in vsi udje so ji ohromeli. Videla ie, kako je stopil Kregar k otroku. Malček mu je hotel pobegniti sluteč, da mu hoče Kregar zlo. Toda ni mogel. Kregar ga je pograbil za ročico in ga potegnil k sebi. ■
Zora je kriknila. Sedaj je vedela, kaj ja Kregar hotel. Kar so ji dale moči, je zbežala čez vrt k vratom, na cesto ...
Toda bilo je prepozno.
Motor je že zaropotal. Gost oblak dima ji je puhnil v obraz. Iztegnila je roke, toda zagrabila ie v prazno. Ko je veter raznesel dim, je videla, da je avto pravkar izginil za ovinkom.
Brez misli, obupujoč, je bežala po cesti, in sana ni vedela, kaj bi.
»Marko, Marko!«
Toda Marko ni odgovoril. Mrzel odmev je vračal le njene besede.
Cesta se ie vila kakor kača. Jela je bežati
v	hrib, morda Po bližnjici dohiti avto.
In če ga dohiti, kaj potem? Kaj more sirota?
In ko je prišla na vrh griča, je zagledala avto. ki ie švignil po dolini. Kregar ie sedel pri krmilu in zraven njega njen Marko
Omahnila, je. Čutila ie, da je vse zaman. Ubita se je vrnila nazaj na cesto. Počasi, zlomljenih korakov se je opotekla proti domu. In ko je prišla do vrat, se je naslonila nanie. da se ni zgrudila.
»Marko!«
Ni 'bilo odgovora.
Spet ie začula ropot motorja. Vsa kri ji je udarila v obraz. Ali se je Kregar vrnil?
i	Ne. avto je prihajal z druge strani. Poznala ga je. Vinkov je bil.
Ustavil se je pred hišo in mladi mož je skočil iz njega. Zagledal je Zoro, ki je slonela ob vratih boli mrtva kakor živa.
»Kaj vam je, gospa?«
Moči so jo zapustile. Zgrudila bi se bila, da je ni Vinko prestregel, in pol v nezavesti je šepnilar
»Kregar je ugrabil mojega otroka.«
(DALJE)
NSZ je podal glavni tajnik tov. Makše in poročal o uspehu, ki ga je doseglo pipovar-niško delavstvo s pomočjo NSZ z zvišanjem draginjskih doklad. Pozval je članstvo, da naj nabira, naročnike za »Novo Pravdo«. Dalje je govoril splošno o mezdnih gibanjih, pri katerih ima povsod odločujočo besedo Narodna strokovna zveza, Soglasno je bila izrečena dosedanjemu odboru zaupnica in -e bil stari odbor s predsednikom tov. Hočevarjem Alojzijem ponovno in soglasno izvoljen. Agilni podružnici žeiimo ponovnih uspehov v bodočem poslovanju.
Občni zbor ljubljanske podružnice NSZ se
je vršil v torek 13. februarja t. 1. Poleg poročil društvenih funkcionarjev je bila razprava o povečanju članstva pri podružnici in o zvišanju števila naročnikov Nove pravde. Izvoljen je bil stari odbor s tovarišem Jančarjem Albinom kot predsednikom.
Maribor
V	nedeljo dne 3. marca bo imela podružnica svoj redni letni občni zbor ob 9. url dopoldne v zborovalni dvorani gostilne »No-
vi	svet« v Mariboru. Vse tovariše in prijatelje prosimo, da se tega občnega zbora prav gotovo udeleže, saj se bodo določale smernice bodočega dela.
Iz naših delavskih krajev
StražiSže pri Kranju
Občni zbor podružnice v Stražišču pri Kranju se vrši v nedeljo, dne 3. marca 1940 ob 1. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Križnarja Antona Na ta važni redni letni občni zbor opozarjamo vse članstvo naše podružnice s pripombo, da se radi volitev obratnih zaupnikov ni mogel vršiti dne 25. februarja t. 1., kakor smo ga bili javili v prejšnji številki »Nove Pravde«. Odbor.
Novo mesto
Preteklo nedeljo je bila v Novem mestu širša seja podružničnega odbora NSZ, na kateri so odborniki reševali vsa tekoča vprašanja. Iz poročil je bilo razvidno, da je podružnica zelo agilna in je pričakovati, da se bo tekom tega leta še znatno razširila. Novo mesto se počasi industrializira in imamo vedno večje število delavstva; zato je bila organizacija NSZ v dolenjski metropoli zelo potrebna. S podjetniki v ondotnih tovarnah bo potrebno napraviti kolektivno pogodbo tako da bodo popolnoma -zavarovani interesi delavstva Na seji je bil razgovor o pridobivanju naročnikov za »Novo Pravdo«, kar so navzoči odborniki vzeli na znanje in obljubili število naročnikov kolikor mogoče dvigniti. Daljše poročilo o organizaciji NSZ in o drugih delavskih vprašanjih je podal zastopnik centrale tov. Ambrožič, katero poročilo so navzoči vzeli na znanje. V kratkem času bo podružnica priredila predavanje o pomenu Narodne strokovne zveze in važnosti strokovnih organizacij. Tovariše iz Novega mesta in okolice opozarjamo že sedaj na to za delavstvo važno predavanje.
IMvode
Odbor podružnice NSZ v Medvodah orosi člane, da prinesejo žigosat članske legitimacije; prenapolnjene pa bo odbor zamenjal z novimi. Zglasite se tedaj pri tovarišu blagajniku Trampušu.
Laško
Občni zbor podružnice NSZ v Laškem je bil v nedeljo dne 25. februarja 1940. Tova-r š oredsednik Kerše je podal jetdrnato Poročilo o postanku in delu organizacije. Tudi ostali društveni funkcionarji so podali poročila o podružničnem poslovanju. Izvrše-valni odbor je zastopal tovariš Jančar Albin, ki je govoril o pomenu strokovne organizacije v borbi za delavske pravice. Na številnih primerih jim je dokazal, da se zakon o zaščiti delavstva spoštuje in uveljavlja le tam, kjer so delavske organizacije močne in imajo disciplinirane člane. Delavstvo pivovarne Laško je 100 odst. organizirano in zastopa podružnica interese delavstva z vso odločnostjo in z vzgledno vztrajnostjo. Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor: Kerše Alojzij predsednik, Veber Ivan podpredsednik, Kenda Anton tajnik in blagajnik. Dake so odborniki: Hren Ivan, Kopač Mirko, Šmon Franc, Deželak Alojzij, Volčar Miha in Golob Leopold. Po kratki debati o lokavem delu organizacije je predsednik tov. Kerše Alojzij zaključil lepo uspeli občni zbor.
Žirovnica
V	nedeljo, dne 25. t. m. se je vršil pri nas lepo uspeli občni zbor podružnice, četudi je članstvo zelo razkropljeno po vsej Sloveniji. Po podanih poročilih, iz katerih je razvidno, I da so nameščenci KDE v težkem položaju, j je bilo opaziti precejšnje prizadevanje podružničnega odbora, da se položaj teh nameščencev izboljša. Že dolga leta si uslužbenci KDE prizadevajo, da bi se jim uredilo službeno razmerje s posebno pogodbo, toda do sedaj je vse to prizadevanje zaman. Čudno pa se nam zdi, da kr. banska uprava ne' uvidi potrebe, da bi se tu sklenila kolektiv-na pogodba in dala tako dober vzgled ostalim podjetjem. Vsem je znano, da so ti uslužbenci že večkrat predložili gotove osnutke,
toda vse je ostalo le pri obljubah. Službeno razmerje pa je; prav čudno, neurejeno in se postopa s temi uslužbenci na različne načine, po različnih vidikih, kakor pač to narekujejo momentano dane okoliščine, radi česar so najbolj oškodovani uslužbenci. V tem podjetju je mnogo perečih vprašanj, ki jih bo na vsak način treba rešiti tako ali tako. Predvsem pa bo potrebno, da bo delavstvo dobilo urejeno službeno pogodbo in z njo pravice in dolžnosti, po katerih se bo delavstvo ravnalo. Saj se danes vidi, da se postopa s temi uslužbenci individuelno, kar vsekakor ni pravilno. Prav nikjer v Sloveniji ni obrata, ki bi dajal draginjsko doklado individuelno — le nekaterim, ostale pa bi pustil pri svojih starih prejemkih, kajti uslužbenci vsi enako občutijo porast draginje in zato je upravičena njihova težnja, da se draginjska doklada da vsem uslužbencem.
Po poročilu strokovnega tajnika je prišlo do volitev in je bil soglasno izvoljen stari odbor s tov. Sepcem in Mencingerjem na čelu.
Pred občnim zborom pa so se vršile vobt-ve obratnih zaupnikov, katere je kr. banska uprava določila za 25. februar. Ker je bila tu vložena samo ena kandidatna lista, ni prišlo do volitev in je dobila kandidatna lista NSZ vseh 6 zaupnikov.
Mežica
V	nedeljo, dne 3. marca se bodo vršile pri nas volitve obratnih zaupnikov za vse obrate in sicer na Poleni v prostorih jamomer-stva od 8. do 18. ure. S tovariškimi podružnicami Žerjav—Črna—Helena smo postavdi skupno kandidatno listo, na kateri kandidiralo tovariši, katerih delo jamči, da bodo znali vselej in povsod naše delavske interese zagovarjati in resnično predstavljati voljo delavstva v naših revirjih.
Vse tovariše pozivamo, da gredo v strnjenih vrstah na delo in seznanijo vse svoje prijatelje in znance z modro glasovnico. Trudili se bomo še nadalje, da dosežemo v socialnem in gospodarskem pogledu kar največ uspehov. Izvoljeni zaupniki NSZ bodo v zaupniškem zboru lahko kazali pot, po kateri bo hodilo v bodoče zavedno delavstvo.
Tovariši, vsi na delo do končnega cilia. do častne zmage, da bomo izšli iz volilne borbe močni in zavzeli mesta, ki nam pripadajo. V nedeljo vsi na volišče za zmago idej, ki jih zastopa NSZ.
Jesenice
Članski sestanek bratsek podružnice na Jesenicah, ki se je vršil 25. t. m. je bil prav dobro obiskan. Poročila, ki so jih podali podružnični funkcionarji o poteku volitev obratnih zaupnikov so bila sprejeta z zadovoljstvom. Soglasna obsodba pa je bila izrečena o SMRJ, ki je v svoji volilni agitaciji uporabljal taka demagoška podtikanja, tako da je ravno" v današnjih časih delavstvo razdvojeno vsled škodljive tektike SMRJ. Ista obsodba doleti tudi naše gospode zelenaše, ki se v svojem glasilu spodtikujejo nad uspešnim delom NSZ. Namesto da bi skupno zastopali zahtevo po draginjskih dokladah za delavstvo pri KID, pa moramo brati o medsebojnih napadih. Razgovor je bil tudi o taktiki, ki so jo zavzeli izvoljeni zaupniki na listi NSZ. Njihova poročila so pokazala, da je bil postopek popolnoma pravilen in da narodno orientirano delavstvo ne more iti preko vsega tega, kar se je za čas volitev dogajalo. Ozki krog gospodov SMRJ je računal s tem, da niti najhujša podtikanja ne morejo 'roditi nobenih posledic. A motili so se. To nam dokazuje tudi »Delavska politika« z dne»24. t. m., ki pravi med drugim: »Tako je sedaj nastal med organizacijami razdor, med tem ko bi se moralo vse složno zavzeti za povišanje plač in zboljšanje socialnih razmer delavstva«. Tako celo »Delavska politika« sama obsoja postopek svojih bralcev. NSZ ni pri konstituiranju zaupnikov glasovala tako, da bi bil izvoljen za starešino za-
upnik SMRJ. Ta odločitev zaupnikov NSZ je bila šele prvi odgovor na demagoške izpade; drugi bodo še sledili.
Na članskem sestanku je bil referat o bližajočih se volitvah v Bratovsko skladnico. Posamezne delavske organizacije imajo velike težkoče pri sestavljanju kandidatnih list, ker bodo potrebovale, ako bodo predložene štiri kandidatne liste, skoro tisoč kandidatov in namestnikov. NSZ nima nobenih težkoč in je svojo listo že sestavila. Tudi pri teh volitvah bomo častno zmagali.
Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah. Za mesec marec 1940, se odreja sledeči1 vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in praznikih, ki velja za vse družinske člane in zavarovane člane brez razlike na njih bivališče in sicer: 3 marca g. dr Keržan Bartol; 10 marca: g. dr. Hafner Jože; 17 marca: g„ dr. Čeh Milan; 19. marca: g dr. Keržan Bartol; 24 marca: g. dr. Čeh Milan; 25. marca: g dr Hafner Jože; 31. marca: g. dr. Keržan Bartol
Podpeca
Rudarji mežiškega rudnika. V nedeljo 3, marca se vršijo pri nas volitve obratnih zaupnikov in v nedeljo 10. marca volitve v Bratovsko skladnico Organizacija NSZ si ja prizadevala, da bi se v teh resnih časih izognila boja, ter da bi šli s sosednjo organizacijo skupaj na volišče. Na žalost do tega ni prišlo, ker so nam enostavno komprom s odklonili. Toda, dragi tovariši, to nas prav nič ne moti, saj je nato NSZ vložila svojo listo, na kateri kandidirajo tovariši iz naših vrst Vložili smo tudi listo za volitve v Bratovsko skladnico. Zato, dragi tovariši in naši somišljeniki: v nedeljo 3 marca in 10 marca vsi na volišče, ter glasujte za listo NSZ. na kateri su zastopani najboljši naši napredni delavci kateri bodo najbolj znali zastopati naše delavske interese. Nihče naj ne ostane doma in nikomur naj ne bo pot predolga. Vsak zaveden delavec naj odda plavo glasovnico!
Nekega gospoda sodruga pa prosimo, ako sam ne zna ločiti strokovnih organizacij od političnih, naj prosi svoje sodruge za pouk, da drugič ne bo vmešaval politike v našo strokovno organizacijo Toliko v vednost
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani
se je v preteklem letu prav lepo razvijala. Dočim so burni dogodki po svetu v 1. 1938 močno vplivali na ljudi, da so brali toliko več časopisov kakor knjig, se zdi, da so ljudje lani že prestali »živčno vojno«, se vživeli v položaj in začeli spet pridoeje posegati po knjigah posebno po pripovedni in aktualni politični literaturi. Tako je ljubljanska kniiž-nica Delavske zbornice izposodila 59.802 knii-. gi, od teh 5.555 znanstvenih, po jezikih pa 30.058 slovenskih, 1.472 srbsko-hrvatskih, 27.629 nemških in 643 francoskih in drugih kniig. Zanimanie za knjigo raste, čeprav ie na mednarodnem kniižnem trgu znaten zastoj v izdajanju novih del. V knjižnico se vpišejo dnevno povprečno po trije novi člani, še boli pripomoglo k nienemu razmahu ■—n——m———n—»mri—umi iiij
Za smeli m kratek čas
TEHTEN VZROK.
A.: »Zakaj ne vzameš tega marljivega moža v svoje podjetje za družabnika?«
B.: »Nemogoče. Bil je zaročen z mojo ženo preden je vzela mene, potem pa jo je zapustil. Zdaj vendar ne boš zahteval od mene, da vzamem v svoje podjetje moža, ki je pametnejši od mene.«
TO NI ŽIVLJENJE
Mohovt: »Rekli ste mi bili, da oče mladenke, ki se želim z njo poročiti, ni več pri življenju. Zdaj pa sem izvedel, da mož že tri leta sedi v ječi.«
Klobuštrin: »No, pa mi povejte, ali je to sploh življenje... «
Izdaja za konzorcij »Nove Pravde«; dr. Joža Bohlujec — Urednik: Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Iran Jeran — Vsi v Ljubljani,