RAČUNALNIKI INŽENIRING d.0.0.
Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica '; TEL: 01 /7869-040, FAX: 01 /7869-045, GSM: 051/612-923
SVETOVANJE, PRODAJA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME
iO%
1989-2009
... na lastno programsko opremo za računovodstvo, finance, trgovino in storitve.
Časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica



e-mail: lamas@lamas.si

k© tekmov ^
pu požarne


•	pvc okna in vrata
•	alu okna in vrata
•	krpan zaluzue
•	rolete in komarniki
•	zimski vrtovi
•	okenske police in zaključna dela
www.cugelj.si info@cugelj.si
SERVIS VLEKA
AVTO
MARJAN KLEMENČIČ S.P.
Velike Češnjice 43 1296 Šentvid pri Stični
Tel.: 01/78 000 96, Fax: 01/78 000 97 Gsm: 041/785 333 http://www.avto-klemencic.si
AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO AVTOUČARSTVO AVTOKLEPARSTVO AVTOOPTIKA AV10VUKA non-stop AVTOPRALNICA IZPUŠNI SISTEMI (meritve) NADOMESTNA VOZILA
^ ZLATARSTVO jX tadina
CENTER ŽOLN m. Ivanina Gorica - Te J.; 01/7S i 8 S7l
Dehivni a(tS.de 19.^ □ft šoboah je	odprta ed 8 do J^uia.
www.zlalaratvo-tadina.com ^ --
Eno leto in 50 let
V teh dneh mineva leto dni od izvolitve župana Dušana Strnada. Sprememba po štirih mandatih županovanja Jerneja Lampreta je bila velika predvsem zato, ker drugega župana v samostojni občini nismo poznali. Kljub temu je prvo leto pod novo župansko taktirko minilo presenetljivo hitro. Če je bilo uspešno, smo lahko sproti spremljali in preverjali tudi v našem Klasju. Sicer pa oceno prepuščamo vsakemu posamezniku, še posebej tistim, ki ste se volitev pred letom dni udeležili. Morda se boste spomnili, da smo ob izvolitvi novemu županu Dušanu Strnadu čestitali tudi za rojstni dan. Iskreno voščilo mu izrekamo tudi letos, še toliko bolj, ker praznuje okrogli življenjski jubilej. S to številko Klasja pa se izteka mandat sedanjemu uredniškemu odboru, ki je snoval in oblikoval naš časopis minula štiri leta. Vsem, še posebej tistim članom, ki končujejo delo v uredniškem odboru, se zahvaljujem za njihovo sodelovanje in jih vabim, da s svojimi prispevki še naprej sooblikujejo naše Klasje.
Matej Šteh, urednik
A
Zupanu za praznik
Yosalo je mhelpreprostih besed, ^ hvak^mst, ponos in peseije, k tu km i v iivijmjuju kt, pa naj se ii^poinijo ^¡je.
Naj ^(draije ho krepko
hi kleno srce, besede v poštenja kovane. Dejanja naj iMejo prave smn, kar je dobro, ^a f/e/no os/ane/
Častni občan Franc Kalar praznoval častitljivih 99 let
MOtOMAt
AVTO MOTO CENTER KOCJ^MČIČ
Janez Kocjančič, Mleščevo la, 1295 Ivančna Gorica tel.:01/7877-333,GSM:041/651-722, 041/777-333
e-mail:amc.kocjancic@siol.net, www.amc-kocjancic.si
■ servis za vsa osebna vozila • nadomestni deli za vse • avtovlel«	vrste osebnih avtomobilov
veta
V	sredo, 21. septembra 2011, je Občinski svet Občine Ivančna Gorica zasedal na svoji 9. redni seji. Ker je bila to prva popočitniška seja, je župan Dušan Strnad najprej predstavil aktualno dogajanje v občini v avgustu in septembru. Marsikaj iz tega poročila smo lahko brali že v zadnji, septembrski številki Klasja. V nadaljevanju je sledila točka o pristopu k Območnemu razvojnemu partnerstvu Središča Slovenije. Delovanje tega partnerstva je predstavila Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, ki je koordinator in izvajalec programov partnerstva, v katerem sodeluje 12 občin iz osrednje Slovenije. Partnerstvo se promovira pod blagovno znamko Srce Slovenije, občine sodelujejo v skupnih projektih, partnerstvo pa omogoča tudi pridobivanje evropskih sredstev. Za partnerstvo vsaka občina letno prispeva svoj delež sredstev za skupne projekte. Po razpravi so svetniki in svetnice sprejeli sklep o pristopu.
Sledila je zakonsko obvezna točka vsakega proračunskega leta, in sicer seznanjanje s 6-mesečno realizacijo občinskega proračuna. Iz nje je razvidno, da je bilo v prvi polovici letošnjega leta porabljenih 28,5 odstotkov proračunskih sredstev, to je 4,7 mio evrov. Župan je zlasti poudaril, da je narava dela takšna, da se proračun intenzivneje realizira v drugi polovici leta, ko so zaključeni razpisni postopki in so investicije v teku. Tako ocena realne proračunske porabe v mesecu septembru le kaže bolj intenzivno izvajanje proračuna.
V	nadaljevanju je sledila predstavitev osnutka prenovljene celostne grafične podobe občine. Občina je namreč ob pripravi novih turistično-infor-mativnih tabel s pomočjo grafičnega oblikovalca Roberta Kuharja pripravila prepoznavne simbole naših večjih krajevnih središč za promocijske in zlasti turistične namene. Iz tega je nastal osnutek nove celostne podobe. Občina bo v bodoče na neformalni ravni uporabljala nov promocijsko--turistični simbol, za uradno rabo pa ostaja sedanji občinski grb. Svetniki so bili nad predstavljenimi osnutki zadovoljni, uradna predstavitev nove grafične celostne podobe pa je načrtovana za 11. november, ko bo v Ivančni Gorici odkrita tudi nova turi-stično-informativna tabla.
Daljše je bila razprava ob sprejemanju osnutka novega Poslovnika Občinskega sveta. Gre za dokument, ki
se je podobno kot statut pripravljal dalj časa, z novim mandatom Občinskega sveta pa se bo dokončno posodobil. Po obravnavi je bil sprejet sklep, da gre dopolnjen osnutek v javno razpravo, na naslednji seji pa se bo obravnaval predlog. V vrsti številnih poročil, s katerimi se je na zadnjih sejah seznanil Občinski svet, je bilo sedaj na vrsti še poročilo o delovanju Kmetijsko svetovalne službe Ivančna Gorica. Občinski svet se je seznanil z značilnostmi kmetijstva v naši občini in nalogami, ki jih svetovalna služba izvaja. Iz poročila je bilo moč razbrati, da smo še vedno izrazito kmetijska občina, po podatkih, ki jih je predstavila svetovalka Darka Zupanc Puš, je v naši občini aktivnih 850 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo 5500 hektarjev površin, od tega je 1500 ha njiv, ostalo so trajni travniki. V naših hlevih je približno 7500 govedi in 600 konj. S subvencijami in državnimi premijami v naše kmetijstvo vsako leto pride približno 3 milijone evrov. Nekaj programov vsako leto sofinancira tudi občina. Zanimiva vprašanja so se nanašala na lokalno samooskrbo, ki je v zadnjih časih vse bolj aktualna in bo v prihodnosti očitno zaživela tudi v naši občini.
Ob koncu seje so svetniki in svetnice obravnavali še osnutek Pravilnika o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav na območju občine Ivančna Gorica. Do konca leta 2017 bo namreč potrebno na vsem območju naše občine urediti čiščenje odpadnih voda, in sicer z javnim kanalizacijskim omrežjem ali pa z zasebnimi malimi čistilnimi napravami. V naši občini je samo 34 naselij, v katerih je predvidena kanalizacija, v vseh ostalih (približno 100 naselij) pa bodo morala gospodinjstva v naslednjih šestih letih zgraditi male čistilne naprave. Osnutek pravilnika predvideva, da bi vsak investitor, lastnik enostano-vanjskega objekta, prejel od Občine 800 evrov subvencije za nakup take čistilne naprave, kar bi glede na število gospodinjstev bremenilo občinski proračun v šestih letih v višini 2,5 milijona evrov. Iz razprave smo izvedeli, da obstaja tudi možnost, da se več gospodinjstev poveže na eno malo čistilno napravo, s čimer se investicija poceni, saj lahko tudi v tem primeru vsako gospodinjstvo uveljavlja subvencijo. Sredstva bi se vsako leto delila glede na javni razpis. V zvezi s tem pravilnikom je po razpravi osta-
Koloi on
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 14. novembra.
Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net Uredniški odbor:
Matej Šteh - v. d. glavnega in odgovornega urednika
Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran
Simon Bregar - Šport
Milena Vrhovec - Kmetijstvo
Nataša Ž. Erjavec - Gospodinjska stran
Maja Ficko
Sonja Maravič
Gregor Štrubelj
Lektoriranje: Simona Zvonar, Franc Fritz Murgelj Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Ž. Erjavec Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Špes & Co. d.n.o.
Časopis KLASJE izhaja v 5.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
lo še kar nekaj nejasnosti, zato se za naslednjo sejo pripravlja dopolnjen osnutek pravilnika.
Naslednja seja 26. oktobra
Občinski svet se bo sešel na oktobrski seji v sredo, 26. oktobra. Svetniki bodo sejo začeli v Livarju, kjer se bodo srečali z vodstvom in si ogledali proizvodnjo. Seja se bo nadaljevala v sejni sobi z naslednjimi točkami: sprejem sklepa o vstopu občine v slovensko in svetovno mrežo starosti prijaznih mest in občin, poročanje nadzornega odbora in obravnava rebalansa proračuna 2011, sprejem osnutka pravilnika o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav,
obravnava predloga poslovnika Občinskega sveta in poročilo Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, ki bo predlagala
člane in članice uredniškega odbora Klasja za prihodnje štiriletno obdobje.
Matej Šteh
L©k®Qn© samooskrb® - m@dn©
rk
muh
i izziv pr9hodn@sS0?
V zadnjem času se pogosto srečujemo z besedno zvezo lokalna samooskrba. Tudi v naši občini povzroča kar nekaj zanimanja in celo vznemirjenja, zato smo za kratka pojasnila zaprosili podžupana Tomaža Smoleta. Zakaj kar naenkrat tako poudarjamo lokalno samooskrbo? Lokalna samooskrba je povezana z rastjo števila prebivalcev in razpoložljivostjo različnih virov. Povezana je predvsem s pridobivanjem energije kot enega od pogojev za razvoj in hkrati dejavnika odvisnosti in onesnaževanja okolja. Poglavitna motiva sta zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje ter zavarovanje tveganj v zvezi s spreminjanjem podnebja in vrhuncem svetovne naftne proizvodnje. Samooskrba se navezuje predvsem na stvarne dobrine, s katerimi se moramo oskrbeti, da lahko v nekem okolju kakovostno živimo, npr: energija, hrana, surovine, voda, zrak (zaenkrat je njegova razpoložljivost samoumevna, za prihodnost pa ne vemo).
Lokalna samooskrba sledi tudi smernicam Evropa 2020 in Strategiji razvoja Slovenije 2013-2020, ki govori o pametni, vključujoči in trajnostni rasti. Se pojem lokalne samooskrbe v naši občini povezuje predvsem s
kmetijstvom?
Glede na to, da smo po kazalcih kmetijsko razvita občina, je to razumljivo. Je pa res, da je bil sprejet tudi že Lokalni energetski koncept, ki stremi k zmanjšanju vplivov na okolje, učinkovitejši rabi energije in k prehodu na lokalne vire, npr. lesno biomaso. Tudi na vodo ne smemo pozabiti, ki jo imamo na srečo v naši občini dovolj. Pred tridesetimi leti bi se nam smejali, če bi prodajali ustekleničeno vodo. Pa poglejte danes, menda je Črna gora z arabskimi državami dosegla dogovor o menjavi litra vode za liter nafte. Kar pa se kmetijstva tiče je res nenavadno, da kupujemo krompir iz oddaljenih držav, še huje pa je pri sadju in zelenjavi. Težko si predstavljam, v kakšnih okoliščinah se pridela tako poceni živila, da pokrijejo stroške prevoza in so še vedno cenejši od pridelkov z naših njiv in polj. Angleži imajo dober rek: »Nisem tako bogat, da bi lahko poceni kupoval.« Prehran-ska vrednost in kakovost teh živil se mi zdi neprimerljiva z doma pridelanimi. Že izdelki s tržnice so veliko bolj okusni.
Ko sva ravno pri tržnici, kako se naša občina spoprijema z lokalno samooskrbo?
Tržnica je samo en del sistema, ki
vzpodbuja lokalno samooskrbo. Sedaj v sodelovanju z Jarino in Centrom za razvoj Litija razvijamo logistično mrežo, ki bo omogočala umeščanje in prodajo izdelkov domačih kmetov. Zakaj pa ne s Kmetijsko zadrugo in Kmetijsko svetovalno službo? Župan se je pogovarjal tudi z domačimi strokovnjaki, a so bili drugi, lahko bi rekel hitrejši in bolj prodorni. Tako smo se za začetek odločili za sodelovanje z zunanjimi izvajalci. Se pa vključuje v pripravo Lokalnega razvojnega programa tako Kmetijska zadruga, kot Kmetijsko svetovalna služba. Verjamem, da bomo znali s pridom izkoristiti njihovo znanje in izkušnje, predvsem pa poznavanje lokalnega okolja, ljudi in navad. V nadaljevanju močno računamo na njih, saj je v sodelovanju ključ do uspeha. Pri tem upam, da ne bomo ponovili nekaterih komunikacijskih napak, ki dajejo vtis izključevanja ali dajanja prednosti zunanjim. Verjamem, da smo skupaj sposobni razviti model, ki bo omogočal kmetovalcem in pridelovalcem v naši občini dostojno preživetje in bomo ne samo ohranili, temveč še razvili kmetijstvo kot eno strateških področij v prihodnosti.
Matej Šteh
V septembru in oktobru so bile izvedene štiri delavnice za pripravo nabora projektov za izvedbeni del Lokalnega razvojnega programa občine Ivančna Gorica. Delavnice za področji turizma in kmetijstva se je udeležilo 19 udeležencev, ki so pripravili nabor projektov s teh dveh področij. Med največkrat izpostavljenimi turističnimi oz. kmetijskimi projekti je TIC Ivančna Gorica. Drugi zanimivi projekti so vezani na ureditev rekreativnih kolesarskih poti po občini, zeliščarsko tržnico Srca Slovenije, športni center na Marofu, lokalno blagovno znamko za lokalne izdelke, spletno stran za lokalno ponudbo, sonaravno pridelavo hrane, tečaj tujih jezikov za turistične akterje itd.
Druge delavnice se je udeležilo 12 podjetnikov oziroma podjetij iz Ivančne Gorice, ki so predlagali vrsto zanimivih projektov: od naložbenih (razvojni in gospodarski centri, regijski center za biomaso, razdelilna transformatorska postaja, prostori za najem in kasnejši odkup
v obrtni coni itd.), do promocijsko--informativnih (podjetniški kolegij pri županu, podjetniško-obrtni sejem, predstavitvena podstran na občinski spletni strani) in izobraževalnih (ciljno šolanje učencev v skladu s potrebami podjetij). Tretje delavnice za področje okolja, prostora in infrastrukture se je udeležilo 10 udeležencev-delav-cev občinske uprave, zadolženih za omenjena področja, komunalnega podjetja Grosuplje in predstavnikov pripravljavcev občinskega prostorskega načrta. Njihova naloga je bila kritična presoja vseh predlaganih projektov z vidika umestitve v sedanji oziroma prihodnji občinski prostorski načrt, prispevali pa so tudi konkretne pripombe k posameznim projektom.
Zadnje delavnice za področje družbenega okolja se je žal udeležilo le 8 udeležencev (predstavniki društev, šolstva, doma za starejše Grosuplje, zavoda Comett, Občine in Občinskega sveta), ki pa so pripravili zelo kakovosten nabor projektov s po-
dročja varstva ostarelih, dodatnih programov v vrtcih in rekreacijskih programov za druge ciljne skupine, medgeneracijskega sožitja, naložb v vrtce in šole, predstavitve društev na občinski spletni strani itd. Na osnovi prispevkov na delavnicah bo konec oktobra pripravljen osnutek izvedbenega dela LRP, ki ga bo pregledala in po potrebi dopolnila Razvojna akcijska skupina, imenovana za spremljanje priprave LRP. Hkrati bodo projekti ovrednoteni s točkami v skladu s pripravljenimi merili in nato po prioritetah umeščeni v sam dokument. V tem času bomo opravili še nekaj osebnih intervjujev s potencialnimi nosilci projektov, kar bo zaokrožilo nabor projektov za vsa področja. Vsem udeležencem delavnic se za njihovo konstruktivno sodelovanje najlepše zahvaljujemo in jih vabimo, da še naprej sodelujejo pri pripravi občinskega razvojnega dokumenta!
Saša Ceglar, Center za razvoj Litija
rK
ranil® na vrhuneu
V	zadnjih mesecih so se na številnih cestnih odsekih v naši občini potili pridni delavci, ko so asfaltirali ceste ali opravljali kakšna druga sanacijska dela na cestni infrastrukturi. Tudi vreme jim je pri tem šlo zelo na roko. Večinoma je šlo za modernizacije oz. preplastitve lokalnih in javnih poti, nekaj dosedanjih makadamskih cest pa je bilo asfaltiranih na novo. Dela so financirana iz občinskega proračuna.
V	teh dneh se zaključuje rekonstrukcija mostu čez Višnjico na Mle-ščevem, pri čemer je bil urejen tudi hodnik za pešce, ob tej priložnosti pa bo del vasi dobil tudi javno razsvetljavo. V zaključni fazi je tudi asfaltiranje Cankarjeve ulice in Ulice Viktorja Koleše v Ivančni Gorici, kjer so se tekom leta izvajala dela na komunalni infrastrukturi, sedaj pa bo cesta dobila tudi novo asfaltno prevleko. V zadnji številki smo že poročali, da se je pred prvim šolskim dnem asfaltiralo pri srednji šoli in matičnem vrtcu v Ivančni Gorici. V Stični se čaka na uradno odprtje modernizirane ceste proti Mekinjam, saj se ureja še javna razsvetljava, že pa so odprli novi
most čez strugo Temenice v Radanji vasi.
Do sedaj so bila izvedena dela še na naslednjih cestnih odsekih: Stič-na-Metnaj (sanacija plomb in muld), Mekinje-Metnaj, Goričica-Poljane, Stična-Mala Dobrava (oporni zid), Pungert-Reber-Debeli Hrib, Bra-tnice-Draga, Bukovica-Hruščevec,
Bukovica-Cerovec, Muljava (pri spomeniku), Zavrtače-Male Vrhe, Peščenik-Pristava, Peščenik-Kriška vas (se izvaja), Krka-nova šola-Krška vas, Primča vas-Kajzerček, center Ambrus, Ambrus-Brezovi Dol, Brezovi Dol-Glivar-Brezovi Dol.
Matej Šteh
radnj® p©§D®viDn@g© ©bJekSa v
entvidu pred vraSi
Desetega oktobra sta župan Dušan Strnad in izvršni direktor družbe Lesnina inženiring, d. d., gospod Milan Sernel podpisala pogodbo o gradnji poslovilnega objekta v Šentvidu pri Stični. Sopodpisnica pogodbe je Krajevna skupnost Šentvid pri Stični. Na javnem razpisu za izbiro izvajalca gradnje poslovilnega objekta v Šentvidu pri Stični so sodelovali trije ponudniki, izmed katerih je bila izbrana najugodnejša ponudba družbe Lesni-ne inženiring, d. d. Izvajalec je po podpisu pogodbe že opravil ogled gradbišča in izvedel vse potrebne postopke za začetek gradnje, ki se pričakuje še pred 1. novembrom. Pogodbena vrednost izgradnje poslovilnega objekta z dvema poslovilnima vežicama in zunanjo ureditvijo objekta znaša dobrih 720.000 evrov, rok za dokončanje del
pa je maj 2012. Objekt naj bi bil predan v uporabo sredi leta 2012. Poleg sredstev občinskega proračuna in
krajevne skupnosti je predviden tudi sofinancerski delež krajanov.
Matej Šteh
Častn! občan Franc Kalar praznoval častitljivih 99 let
V torek, 18. oktobra, je 99 let dopolnil naš častni občan Franc Kalar. Čestitke ob visokem jubileju sta našemu najstarejšemu občanu izrekla tudi župan Dušan Strnad in predsednik KS Ivančna Gorica Tone Kralj. Gospod Kalar je še pred nekaj leti živel na svojem domu v Ivančni Gorici, na Studencu, sedaj pa zanj skrbijo v Domu starejših občanov v Trebnjem. Gospod Kalar se je obiskov in voščil zelo razveselil in z zanimanjem spraševal, kako je kaj v njegovi Ivančni Gorici. Našemu častnemu občanu želimo tudi v uredništvu Klasja še veliko zdravja! Župan pa si želi, da bi v bodoče vsem našim občanom, ki so že presegli 90 let, ob njihovem prazniku tudi osebno voščil. Tako je minuli teden obiskal na 90. rojstni dan tudi Marijo Jeršin iz Peščenika.
Matej Šteh
^eznanitev nabornikov
k 1
Sredi septembra je v Ivančni Gorici potekala letošnja t.i. seznanitev vojaških nabornikov z obveznostmi in pravicami v zvezi s služenjem v Slovenski vojski. Seznanitve so se udeležili naši mladi občani, ki so letos postali polnoletni.
Slovenija od leta 2003 ne izvaja več obveznega vojaškega služenja, kot smo ga poznali v času pred in tudi še nekaj let po osamosvojitvi Slovenije. Danes je vsak moški državljan RS vpisan pri 17. letih v vojaško evidenco, ob polnoletnosti pa so vojaški obvezniki seznanjeni z vojaško dolžnostjo, ki velja v času miru in ob neposredni vojni nevarnosti. Seznanitev zajema tudi predstavitev možnosti služenja, ki jih nudi trenutna obrambna ureditev v Sloveniji. Tako imajo danes mladi možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka, pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, ter možnost za pridobitev štipendije in zaposlitve v Slovenski vojski. Na začetku tokratne seznanitve, je mlade fante iz naše občine, pozdravil župan Dušan Strnad, ki je ob tej priložnosti poudaril, kako pomembno je, da je Slovenija danes država, ki živi v miru, da pa seveda brez zagotavljanja obrambnih sil ne gre. To se je dobro izkazalo tudi v času osamosvajanja. S tem v zvezi jih je opozoril tudi na zgodovinske dogodke, ki so se v času pred osamosvojitvijo dogajali na Pristavi nad Stično. Vsem je zaželel uspešno šolanje in srečno pot do poklica in zaposlitve, morda jo kdo iz med njih doseže tudi kot pripadnik Slovenske vojske.
Predstavniki Direktorata za obrambne zadeve, Ministrstva za obrambo so po seznanitvi, ki je potekala v dvorani kulturnega doma, fantom predstavili še nekaj razstavljenega orožja in opreme ter vojaško transportno vozilo Valuk. Več o možnostih služenja v Slovenski vojski lahko najdete tudi na internetni strani http://www.postanivojak.si/.
Matej Šteh
Volitve poslancev v Državni zbor 2011
VSEM VOLILNIM ŠTABOM IN POLITIČNIM STRANKAM
Vse zainteresirane politične stranke, ki bodo sodelovale na letošnjih volitvah poslancev v Državni zbor obveščamo, da bo v naslednji številki Klasja, v mesecu novembru, na voljo prostor za predstavitev poslanskih kandidatov in programa strank.
Volilna priloga bo tiskana v barvah, izid pa je predviden 28. novembra. Stranke bodo kot je že ustaljena navada imele možnost objave in sicer na naslednji način:
-	Vsaka stranka ima na voljo brezplačno eno stran A4 formata, ki vključuje besedilo, fotografije in logotip stranke;
-	Možen je zakup dodatnega prostora, ki se zaračuna po veljavnem ceniku za oglaševanje v časopisu Klasje;
-	Za objavljeno vsebino uredništvo ne odgovarja, ne sme pa biti objavljen tekst žaljiv do drugih političnih strank ali posameznikov.
Zainteresirane naprošamo, da nam posredujete material v elektronski obliki primerni za pripravo na tisk, po elektronski pošti na naslov urednistvo@ klasje.net, Vse dodatne informacije in pojasnila so na voljo na telefonski številki uredništva 781 21 30 (Matej Šteh) ali preko elektronskega naslova vsak delovni dan.
ROK ZA ODDAJO MATERIALA JE 18. NOVEMBER 2011
Uredništvo
Spremembe so edina stalnica razvoja
Znova lepo pozdravljeni spoštovani bralci Klasja. Za nami je 9. redna seja Občinskega sveta, ki so se je udeležili svetniki svetniške skupine SDS v sestavi, Janez Mežan, Jernej Lampret, Irena Brodnjak, Janko Zadel, Ignacij Kastelic, Vera Hribar, Alojz Šinkovec, Andreja Miše in Tomaž Smole.
Tokrat smo se uvodoma opredelili do pristopa občine Ivančna Gorica v Razvojno partnerstvo Središča Slovenije, ki ga v SDS podpiramo, saj je v sodelovanju ključ do uspeha. Hkrati pa je to partnerstvo odgovor na centralizirano politiko Osrednjeslovenske oz. Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Glede na možnosti, ki se ponujajo z razvojem turizma v naši prelepi občini pa bomo s pridom lahko izkoristili tudi blagovno znamko Srce Slovenije. Veseli nas, da so tudi drugi svetniki podobnega mnenja. Z zanimanjem smo spremljali tudi poročilo o polletni realizaciji proračuna občine. Realizacija je podobna, kot v preteklih letih. V drugi polovici pričakujemo bolj intenzivno porabo zaradi tekočih naložb.
Lepo smo bili presenečeni nad predlogom prenovljene občinske celostne grafične podobe, ki bo služila k izbolj-
šanju vidne prepoznavnosti destinacij v naši občini. Poleg ličnih simbolov vseh 12 krajevnih skupnosti je izdelan tudi simbol, ki vse skupaj povezuje in poudarja karakteristike naše občine pod geslom Prijetno domače. Vsa pohvala avtorju Robertu Kuharju, predstavnikom krajevnih skupnosti in turističnih društev in vsem, ki ste pri tem sodelovali.
Razpravljali smo tudi o osnutku Poslovnika o delu Občinskega sveta. Pričakujemo, da bomo na naslednji seji sprejeli nov Poslovnik in ga tako uskladili s potrebami in novimi razmerami. Zelo zanimivo je bilo tudi poročilo o delovanju Kmetijsko svetovalne službe, saj smo glede na kazalce kmetijsko razvita občina. Pozorno smo prisluhnili tudi informacijam o lokalni samooskrbi, ki je v zadnjem času vse bolj zanimiva tako za proizvajalce kot odjemalce. Pravilnik o subvencioniranju izgradnje malih čistil-
SDS
Dušan Strnad zmagovalec tudi kot župan
v nedeljo, 25. 9. 201 I, je pred poslovnim centrom Žolnir v Ivančni Gorici potekal že šesti Županov turnir v ulični košarki, ki ga vsako leto v septembru za športne navdušence pripravi občinski odbor Slovenske demokratske mladine. Tudi tokrat se je na atraktivnem prizorišču sredi glavne ulice v Ivančni Gorici zbralo veliko košarkarjev in obiskovalcev, ki so v športnem vzdušju želeli preživeti prijetno nedeljsko popoldne.
Turnirja se je udeležilo osem ekip s širšega območja Ivančne Gorice, Trebnjega, Grosupljega in Ljubljane. Igralci so poskrbeli za izjemno atraktivne in napete tekme, ki so bile prava paša za oči. Največ košarkarskega znanja je pokazala ekipa Itak (Kristjan Ogrin, Miha Zajc, Žiga Kajfež in Vinko Gavranic), ki je bila v velikem finalu z rezultatom 21:19 boljša od ekipe Kremenčkovi (Janez Erčulj, Matic Erčulj, Žiga Erčulj in Blaž Gruden). Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Gorila.si, ki je v prav tako napeti tekmi premagala ekipo Tim Bar. V tekmovanju v metu za tri točke se je pomerilo veliko tekmovalcev, najmir-nejšo roko pa je imel Žan Ivanjko, ki je
v finalu premagal Simona Boljteta. Kot vsako leto je za popestritev dogajanja poskrbela tekma med ekipama župana (Dušan Strnad) in podžupana (Tomaž Smole), ki jo je ob bučni podpori gledalcev tokrat dobil župan in povečal vodstvo v skupnem rezultatu na 4:2. Dušan Strnad je prvič nastopil
©bSInskl odbor Zares nova politika Ivančna Gorica z novflm vodstvom za obdobje
V	mesecu juliju je potekel mandat vsem organom ivanškega Zaresa, zato so bila že v maju razpisana vsa potrebna evidentiranja, ki so bila nujna za izvolitev novega vodstva občinskega odbora.
V	drugi polovici avgusta, natančneje 17. avgusta 2011, smo volili podpredsednika in štiri člane kolegija predsednika. Na sedež občinskega odbora je prispelo kar nekaj predlogov za kandidatke in kandidate za razpisana mesta. Rezultati volitev so podali mandate naslednjim kandidatom: za podpredsednico je bila soglasno izvoljena Barbara Mušič, svetnica Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, članica Odbora za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja, članica Pravno-statutarne komisije, članica delovne skupine, ki spremlja aktivnosti
v zvezi z občinskim prostorskim načrtom Občine Ivančna Gorica ter svetnica Krajevne skupnosti Krka, v kolegij predsednika pa so bili izvoljeni naslednji člani: Alenka Lampič, Darja Maver, Aleksander Mirt in Robert Mulh. Dogodka se je udeležil tudi poslanec Državnega zbora Franci Kek, ki nam je predstavil stanje in načrt dela stranke v prihodnosti.
Gospodarska rast, nova delovna mesta in pravičnost so prioritete SDS
nih naprav, pa je potreben dopolnitve, saj je v obstoječi obliki sprožil preveč odprtih vprašanj.
Svetniki svetniške skupine SDS smo zadovoljni s številnimi razvojno naravnanimi spremembami v naši občini in se nadejamo, da bo po predčasnih volitvah tudi vsa država zajela veter v jadra. Verjamemo, da so ljudje spoznali, da ni dovolj samo hoteti - treba je znati upravljati tako občino kot državo. Lep jesenski pozdrav!
Janez Mežan, vodja svetniške skupine SDS
Na seji Sveta SDS v Šentjanžu pri Dravogradu je predsednik Janez Janša v obravnavi izpostavil aktualno gospodarsko in politično situacijo v Sloveniji, kot tudi projekcijo te situacije v prihodnji štirih letih. Prisotne je seznanil s predvidenim javno-finanč-nim okvirom države do leta 2016, najpomembnejšimi socialnimi izzivi, ki čakajo Slovenijo v prihodnjih štirih letih, s političnimi izzivi in tudi nekaterimi odgovori na aktualna vprašanja v zvezi z odprtimi tekočimi problemi, kot so nekatere naložbe v energetiki in podobno. Predsednik Janša je pou-
daril, da tokratni posvet ni bil namenjen oblikovanju volilnega programa, kajti SDS je program predstavila že julija. Program, ki bo upošteval številne kakovostne predloge državljank in državljanov, bo dokončno sprejet na volilni konferenci na začetku volilne kampanje.
Slovenija potrebuje trdno vlado, trdno koalicijo, koalicijo razuma, koalicijo za Slovenijo, ki bo sposobna dajati v ospredje razvojna vprašanja.
Irena Brodnjak
Vabilo na rekreacijo za mlade
Začela se je rekreacija za mlade: ODBOJKA, ob nedeljah ob 20.30 v Višnji Gori v Vzgojno izobraževalnem zavodu KOŠARKA, ob torkih ob 21.00 v telovadnici OŠ Stična
Lepo vabljeni, vstop je prost. Rekreacijo organizira SDM Ivančna Gorica
LS obeležila 2®. obletnico
samostojnost'
Pripravljeni na predčasne volitve v državni zbor
kot župan in nadaljeval zmagoviti niz, saj je na prejšnjem turnirju zmagal kot podžupan. Utrinke s turnirja ter ostale novice o delovanju občinskega odbora Slovenske demokratske stranke si lahko ogledate na spletni strani http:// www.ivancnagorica.sds.si/.
Brigita Primc, SDM Ivančna Gorica
Ker se predsednika Občinskega odbora voli po pošti, so bile v ta namen volilni dan razposlane glasovnice. Po tednu dni je ponovno zasedala volilna komisija in ugotovila, da je bil za predsednika Občinskega odbora Zares soglasno sprejet Aleš Tomažin.
Aleš Tomažin, predsednik OO Zares nova politika Ivančna Gorica
Na lep sončen dan, 24. septembra 2011, je Slovenska ljudska stranka obeležila 20. obletnico razglasitve slovenske samostojnosti s pohodom na Krn, zvečer pa s sveto mašo in koncertom Slovenskega okteta v cerkvi Srca Jezusovega v Drežnici. Drežnica je čudovita vasica ob vznožju alpskega dvatisočaka Krna, primerna za prijeten izlet, druženje, predvsem pa za poklon naši domovini. Nagovoril nas je predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, ki je med drugim poudaril, da je naključje hotelo, da obe-ležitev 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije v Slovenski ljudski stranki soupada ravno v politično prelomni čas, v katerem je v Sloveniji prišlo do neizglasovanja zaupnice dosedanji vladajoči koaliciji. Po njegovih besedah moramo v današnjem negotovem trenutku kljub občutku brez-izhodnosti najti pogum in voljo za pot naprej. Tako kot smo jo pred dobrimi 20 leti, ko smo se dokončno zavedli brezizhodnosti nadaljnjega skupnega življenja znotraj nekdanje Jugoslavije in našli pogum za vzpostavitev svoje suverene slovenske države. Poguma nam ni treba iskati, ga že imamo. Čas krize in občutek negotovosti, ki ju je
povzročil padec vlade Republike Slovenije, je po Žerjavovih besedah čas odgovornosti. Današnji čas je izhodišče, da se pogovarjamo, povežemo in sodelujemo. Vse pozitivno moramo znati popeljati skupaj, uporabiti predvsem zdravo kmečko pamet in zavihati rokave. V SLS smo na ta izziv pripravljeni. Če nas bodo volivci podprli na volitvah, se bomo posvetili vsem potrebnim ukrepom, da bomo državo izvili iz krča težkih gospodarskih razmer, predvsem pa v Slovenijo prinesli socialno pravičnost. Množica prisotnih je z odobravanjem sprejela predsednikov govor. Prijetnega srečanja v Drežnici, obogatenega z zanosnim govorom predsednika SLS mag. Radovana Žerjava, izjemnim koncertom Slovenskega okteta ter sveto mašo v drežniški cerkvi, smo se udeležili tudi člani OO SLS Ivančna Gorica.
Milena Vrhovec
Pekarna Grosuplje peče kruh že 60 let
V grosupeljski pekarni so ob svojem 60. jubileju zadnjo soboto v septembru pripravili ogled proizvodnje in jubilejni sprejem za poslovne partnerje. Pekarna je pripravila tudi poseben program za vse ljubitelje pekovskih izdelkov in zabavno izobraževanje o kruhu za najmlajše. Z zvestobo krušni dediščini Mercatorjeva Pekarna Grosuplje tako ostaja najstarejša uveljavljena pekarska znamka v Sloveniji. Krajcar, Krjavelj, Malnar in Sosed so najbolj znana imena kruhov te pekarne.
Pekarna, ustanovljena leta 1951, že vse od leta 1975 vztrajno napreduje, po letu 1995 pa je njen razvoj prehitel druge slovenske pekarne. Že tretja generacija pekov prihaja večinoma z območja občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, ob pomoči najsodobnejše tehnologije pa sledi tradicionalnim postopkom peke. Prav z ohranjanjem starih dolgotrajnih postopkov priprave in z dodajanjem naravnega kislega testa je pekarna uspela, da že blizu 60 odstotkov celotne proizvodnje kruha izdela brez aditivov.
Pekarna Grosuplje, ki od leta 2008 deluje kot Mercatorjeva domača pekarna, je nastala iz Krajevne pekarne Grosuplje, ustanovljene 25. septembra 1951, v kateri sta bila dva zaposlena. Danes je to sodoben pekarski obrat z edino klimatizirano proizvodnjo v Sloveniji s 190 zaposlenimi, kjer dnevno napečejo okoli
40 ton kruha in pekovskih izdelkov. Pred božičem, novim letom in veliko nočjo pa se dnevna proizvodnja dvigne na kar 70 ton. S kruhom in pekovskim pecivom oskrbuje skoraj dvesto odjemnih mest. Po besedah direktorja sektorja Interna proizvodnja Mercator Mirana Hribarja ima ta pekarna okoli 14-odstotni tržni delež na področju proizvodnje kruha in pe-
kovskih izdelkov v Sloveniji, več kot 10 odstotkov proizvodnje pa izvozijo na Hrvaško. Izpostavil je še, da ima Slovenija eno najbogatejših in najkakovostnejših ponudb kruha v Evropi. Na slovesnosti so bili tudi predsednik Mercatorjeve uprave Žiga Debeljak ter dolgoletni direktor Pekarne Grosuplje Štefan Plankar.
Franc Fritz Murgelj
Poziv Lokalne Akcijske Skupine (LAS)
Lokalna Akcijska Skupina (LAS) »Sožitje med mestom in podeželjem« objavlja poziv za zbiranje projektnih predlogov za sofinanciranje iz pristopa LEADER za obdobje 2011 - 2013.
Program Leader je namenjen vsem zainteresiranim, ki že izvajajo najrazličnejše dejavnosti, s skupnim ciljem zagotoviti nadaljnji razvoj podeželja, izboljšati kakovost bivanja v svojem okolju ter tako prispevati h koristim za širšo družbeno okolje.
Rok za oddajo vlog za projekte: 31. 10. 2011 (izvajanje se začne 2012). Razpis se nahaja na spletni strani občine www.ivancna-gorica.si.
Hubert s srebrno medaljo za gamsovo salamo_
Pomurski sejem je predstavil rezultate mednarodnih ocenjevanj kakovosti mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov ter sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, ki so potekala pod okriljem 49. mednarodnega kmetijsko-živilske-ga sejma Agra. Na ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov je srebrno medaljo za svojo gamsovo salamo z ekološkimi sestavinami prejelo podjetje Hubert iz Ivanč-ne Gorice.
Podjetje Hubert iz Ivančne Gorice, ki se ukvarja s proizvodnjo in predelavo divjačinskega mesa, je prvo in edino podjetje v Sloveniji, ki ji je Inštitut za kontrolo in certifikacijo za njihove izdelke podelil EKO certifikat. To pomeni, da so vse sestavine v suhih salamah in klobasah ter drugih trajnih in pol-trajnih izdelkih pridobljene na potrjen ekološki način. Vir divjačinskega mesa predstavlja divjad iz narave, vse začimbe so vzgojene na ekološki način z ustreznimi certifikati, tudi svinjsko meso, ki ga dodajajo izdelkom, je iz certificirane ekološke reje.
Divjačinsko meso se od mesa pitanih živali razlikuje tudi po sestavi maščob oz. po tem, da ima ugodnejše razmerje maščobnih kislin. Poleg zelo ugodne sestave maščobnih kislin pa so v divjačinskem mesu pomembni tudi vitamini B-kompleksa, ki jih divjačina premore v obilnih količinah. Predvsem velja izpostaviti vitamin B-12, ki je pomemben za rast in razvoj človeškega organizma in se nahaja izključno v hrani živalskega izvora.
Kakovost divjačinskih izdelkov podjetja Hubert so poleg trgovskih verig TUŠ, E.Leclerca, Name in drugih trgovin prepoznali tudi na zelo zahtevnem avstrijskem tržišču. Svoje izdelke prodajajo tudi v svoji enoti v Ljubljani, v prodajalni pod Plečnikovimi arkadami ter v Ivančni Gorici.
Franc Fritz Murgelj
Slovenski mojstri peki in 60 let pekarne Grosuplje
Čas sprememb in novosti
Povečevanje proizvodnje v sedemdesetih letih je vodstvu in zaposlenim v Pekarni Grosuplje omogočilo izgradnjo nove pekarne in povezovanje z Mercatorjem ter začetek dolgega in plodnega sodelovanja z njim.
Po usmeritvi na ljubljanski trg so se hlebci Pekarne Grosuplje močno priljubili. V letu 1977 je več kot 30 zaposlenih speklo že 2.600 ton kruha in peciva. Pekarna je delovala v dveh ločenih obratih: v stanovanjski hiši na Kolodvorski cesti 3 in v prizidku stanovanjskega bloka na Adamičevi 11. V prvem obratu so v več kot 30 let stari peči v osmih
urah spekli do 1.200 kilogramov kruha. V prizidku na Adamičevi so uporabljali klasično, novejšo in zmogljivejšo parno peč, v kateri so v osmih urah spekli tudi do 2.500 kilogramov kruha.
Da so zadostili povpraševanju, je bilo potrebnega veliko nočnega in nadurnega dela v težkih delovnih pogojih. Ti so leta 1977 privedli do odločitve zbora delavcev, da se zgradi novo pekarno na novi lokaciji. Leto kasneje je sledil referendum o dolgoročni pomembni odločitvi: sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi Pekarne Grosuplje v SOZD Mercator. Osrednji cilji združitve so bili boljša poslovna organiziranost, učinkovitost in hitrejši razvoj. Pekarna Grosuplje se je tako leta 1978 prvič organizacijsko povezala z Mercatorjem, njuna povezanost se nadaljuje in danes je Mercatorjeva domača pekarna.
^mioma , ^rmtpge
Zaradi bolezni tedanjega direktorja Edvarda Završnika je vodenje pekarne leta 1974 kot v.d. direktorja prevzel Štefan Plankar in dobri dve leti kasneje postal direktor. Na fotografiji med odprtjem nove pekarne 29. novembra 1978.
Novi proizvodni prostori so močno izboljšali delovne pogoje.
Letošnja absolutna zmagovalka Ivanka Urbančič
Naj pridelki že desetič na Lučarjevem Kalu_
Pred desetimi leti je na eni od sej uredniškega odbora Klasja, dal, žal že pokojni urednik Andrej Agnič idejo, da bi organizirali tekmovanje v naj pridelkih skupaj s Kmetijsko zadrugo Stična, Turističnim društvom Grča in seveda uredništvom Klasja. Vsi omenjeni smo se takoj lotili organizacije prireditve, ki se je po nekaj letih lepo prijela. Kar veliko naših občanov se je z zanimanjem lotilo tega tekmovanja. V desetletju smo bili tako priča številnim naj pridelkom, tako po teži, dolžini, obliki, vrsti ^
Vrha je absolutni rekorder po najdaljšem krmnem korenu, ki s kot nitka tanko koreninico doseže krepko čez meter dolžine. Kako koren spulijo, v kateri zemlji raste, komisiji pa tudi obiskovalcem prireditev ni jasno, skrivnosti pa nam Bregarjevi nikoli niso hoteli izdati. Grabnar Franc iz Radohove vasi že več let slavi po zelo debelem krompirju in krmni pesi, Če-bularjevi iz Doba po debeli črni red-kvi in pesi. Zajc Jožefa z Malega Globokega po najtežjih zelnatih glavah, Anica Bregar z Muljave po najtežjem grozdu, Ana Erjavec z Bojanjega Vrha pa je vsa leta tudi sodelovala z različnimi naj pridelki (korenje, krompir, čebula, koruza
Tekmovanje ima tudi vzgojni in izobraževalni pomen. Želimo, da bi se v to akcijo vključili tudi osnovnošolci v sklopu krožkov, ki jih imajo po šolah.
Naj pridelki 2011
Letošnja jesen, oz. poletje nista obetala izjemno bogatih pridelkov, vendar se je tudi tokrat izkazal pregovor, da moča vzame tri četrt pridelka, suša pa četrt. Obiskovalci tradicionalne prireditve so imeli na razstavnem prostoru na Lučarjevem Kalu kaj videti. Komisijo, ki so jo sestavljale Branka Kastelic, Tatjana Medved in Milena Vrhovec je določila letošnji izbor naj pridelkov po znanih oz. dogovorjenih merilih. Težja je bila odločitev, kdo bo letošnji prejemnik posebnega pokala. Komisija je na koncu soglasno odločila, da je to Ivanka Urbančič, ki je imela letos največ naj pridelkov. Posebno priznanje pa sta prejela še Ludvik Zaletelj za rekordni buči in zakonca Stanka in Janez Sadar iz Šentvida za široko paleto zanimivih pridelkov.
TD Grča je vsem udeležencem izbora za naj pridelke podarila ob jubileju »frakeljček« domačega zdravilnega in lična priznanja. KZ Stična pa je vsem lastnikom naj pridelkov podarila praktične nagrade.
Prireditve se je udeležil tudi predsednik občinske turistične zveze, Pavel Groznik, ki je med drugim pohvalil domače društvo, kot eno najbolj marljivih društev v naši občini. Spoštovani občani, tudi drugo leto se bomo dobili na 11. tekmovanju za naj pridelke, na Lučarjevem Kalu. Sedaj je čas, da razmislite, katera
Franc Grabnar je letos prinesel najtežji krompir
Zaključne prireditve na Lučarjevem Kalu potekajo v organizaciji marljivih članic in članov TD Grča. Na prireditvi smo se vedno, tudi letos, sladkali s pečenimi kostanji. Letos pa je bilo še posebej srčno leto, saj je bilo na ogled veliko krompirjev v obliki srca. V desetih letih so izstopali nekateri posamezniki, za katere menim, da je prav, da jih še posebej omenimo. »Kralj« pridelovalcev buč po teži v naši občini je vsekakor Ludvik Zale-telj iz Dečje vasi. Buče različnih vrst, izjemnih dolžin, pa tudi nadzemno kolerabo, fižol, krompir, koruzo, znata odlično pridelati Stanka in Janez Sadar iz Šentvida. Po dolžini okrasnih buč slovi tudi Majda Maver iz Ivančne Gorice. Slavko Koželj iz Velikih Vrhov je vsa leta sodeloval s celo paleto naj pridelkov (orehi, kutine, lan, koruzni storži, oves Anica Nose iz Ivančne Gorice se je tekom desetletja proslavila z največ naj pridelki (jajčevci, koleraba, črna redkev, radič, paprika, lubenice, feferoni ...). Kastelic Anton iz Hrastovega Dola je pridelal kar nekaj rekordnih pridelkov (peso, koruzo, sončnice, ajdo, pšenico Ivanka Urbančič iz Tolčan očitno prideluje z ljubeznijo, saj vsa leta sodeluje s številnimi pridelki (korenje, pesa, blitva, okrasne buče, krompir Kmetija Bregar Tomaža z Bojanjega
PiesnisoUm
Prijave in informacije: www.piesnil(iub-art.com ali 041/244 244
Hffiiešfmo skuiMtf v Tnk^/m!
Začetni tečaj, ponedeljek, 7. november ob 18.30
Cena: 55 evrov na osebo (8 vaj po 90 minut)
je tista kultura, ki vam še posebej dobro uspeva. Dobro pripravite zemljo, spomladi poskrbite za dobro seme, z ljubeznijo posadite in negujte, drugo leto pa se vidimo na Lučar-jevem Kalu.
Milena Vrhovec
Lastniki naj pridelkov 2011: Nose Anica, Ivančna Gorica
•	LUBENICA 4650 g
•	KOLERABA 1520 g Bregar Marija, Bojanji Vrh
•	ČESNOVA VEZ 3 m Koželj Slavko, Velike Vrhe
•	ZIMSKI ČESEN
Čebular Renata, Dob pri Šentvidu
•	ČRNA REDKEV 1630 g Urbančič Ivanka, Tolčane
•	KRMNO KORENJE, 2,18 kg
•	BLITVA 3,50 KG
•	JEDILNA BUČA 6590 g Marta Mustar, Lučarjev Kal
•	ZELENA, 1,32 kg Anica Bregar, Muljava
•	GROZDJE ŽAMETNA ČRNINA, 1810 g
Andrej Škufca, Spodnje Brezovo
•	RDEČA PESA 2,73 kg Nadja Uršič, Gorenja vas
•	KUMARA 1,16 KG Franc Grabnar, Grm
•	KROMPIR 1,12 kg Neža Bregar, Bojanji Vrh
•	POR
Majda Maver, Ivančna Gorica
•	OKRASNA BUČA 1, 77 m Anton Kastelic, Hrastov Dol
•	PŠENIČNI SNOP
•	AJDOV SNOP
Ludvik Zaletelj, Dečja vas
•	BUČA 115 kg
Anton Pajk, Petrušnja vas
•	KRMNA PESA 8550 g Jožefa Zajc, Malo Globoko
•	OKRASNA BUČA STEKLENICA
•	ZELNATA GLAVA 4330 g Branko Ogrizek, Znojile pri Krki
•	FIŽOL 95 cm
Marija Turk, Lučarjev Kal
•	NAJVEČJI ČEBULNI VEZ
Janja Medved, Lučarjev Kal
•	PODOLGOVATA JEDILNA BUČA 4,10 kg
Pozdrav jeseni na tržnici v Ivančni Gorici
Na tržnici v Ivančni Gorici je 1. oktobra 2011 potekal drugi tematski dan, na katerem so bili v ospredju jesenski pridelki. Z lokalno tržnico želi Občina spodbuditi lokalno samooskrbo s hrano, ki omogoča domačim pridelovalcem hrane svoje pridelke prodati v lokalnem okolju.
Občani lahko na ta način »doma« kupijo zdravo in lokalno pridelano hrano. Stojnice ponudnikov so bile tudi tokrat polne pestre ponudbe, saj je bilo letos vreme naklonjeno pridelavi. Sončen dan in pestra ponudba na stojnicah je privabila obiskovalce, da so na tržnici prišli nakupit pridelke in izdelke za sobotno kosilo.
Društvo podeželskih žena Ivanjščice je pripravilo izvirno razstavo njivskih pridelkov, ki je bila obiskovalcem na ogled ves čas trajanja tržnice. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali stare sorte fižola, jabolk in buč. Ivanjščice so poskrbele, da so sobotni obiskovalci tržnice dobrote tudi okusili, saj so pripravile degustacijo posladkov.
V kulturnem domu je skupina zbiralcev starin in etnoloških predmetov pripravila razstavo starih predmetov in umetnin, kjer so se obiskovalcem porajale misli, kaj vse imajo tudi sami doma in kako primerno bi bilo predmete očistiti in postaviti na ogled.
Na tržnici v Ivančni Gorici prodajajo domači ponudniki oz. pridelovalci, za celostno pokritost ponudbe pa skrbi zadruga za razvoj podeželja Jarina, ki izvaja lokalno samooskrbo na območju občin Srca Slovenije, katerega del je tudi Občina Ivančna Gorica.
Naslednji tematski dan bo na Martinovo soboto, 12. novembra. Vinogradniki in konjeniki iz občine Ivančna Gorica bodo pripravili pravo martinovo vzdušje. Vabljeni, da obiščete tržnico in poizkusite mlado vino ter skupaj s prijatelji nazdravite.
Nataša Smrekar, Jarina
Obnovljena zadružna poslovalnica v Radohovi vasi
Kmetijska zadruga Stična je v letošnjem letu izvedla obsežna investicijska dela na zadružnih objektih v Radohovi vasi, kjer je zadružna živilska trgovina, trgovina s kmetijskim materialom in gostinski lokal, obnovo pa so zaključili z otvoritvijo 29. septembra.
V letošnjem letu so na objektih v Radohovi vasi obnovili fasado, zamenjali strešna kritina, uredili novo centralno ogrevanje, zamenjali okna, trgovino na novo opremili, prodajni prostor trgovine z kmetijskim repro materialom razširil še v skladišče. Investicija je znašala 100.000 evrov. Z investicijo zadruga namerava nadaljevati tudi v prihodnjem letu, ko se bo prehrambena trgovina širila v prizidek k objektu, v katerem je sedaj trgovina s kmetijskim repro materialom.
Na otvoritvi, ki so se je udeležili številni zadružni člani in drugi redni obiskovalci ter poslovni partnerji, sta spregovorila predsednik zadruge Cvetko Zupančič in direktorica Milena Vrhovec.
Iz zgodovine
Zadružna objekta na »Pluski« v Radohovi vasi imata bogato zgodovino. La-
stnika hiše in gospodarskega poslopja sta bila zakonca Marija in Franc Še-fman, uspešna trgovca že pred 2. svetovno vojno. V Radohovi vasi sta imela trgovino in posnemovalnico mleka. Poleg Šefmanovih so bili v tistem času napredni in vplivni ljudje, ki so vplivali tudi na delovanje zadružništva, tudi zakonci Josip in Marija Klemečič ter Lovro in Marija Jevnikar (šentviški rojaki). Obvladovali so širši prostor od Ljubljane do Novega mesta, po letu 1920 so bili družabniki in ustanovitelji

kje: v Šentvidu pri Stični kdaj: 11. oktober 2011
Teden brezplačnih vadb!
Bodite aktivne in fleksibilne!
ZUMBA aerobika PILATES
sreda 20.30 - 21.30
torek 19.00 - 20.00
petek 19.00 - 20.00
sestavitesi urnik posvojih zeljah!
Izberite si število tedenskih vadb, nato pa sami kombinirajte vadbe glede na vaše želje ali počutje. Vpisi 15 min pred vadbo!
Monika 051 399 551 Tanja 041 541 956 Ines 040 399 551 sk.timsa@gmail.com
različnih zadrug.
Po drugi svetovni vojni je Šefmanovo poslopje zaradi obdobja krize vzela v najem novoustanovljena Kmetijska zadruga Radohova vas. Ukvarjala se je z odkupom lesa, kmetijskih pridelkov in trgovino z mešanim blagom. Pred letom 1950 je zadruga postala že tako močna, da je objekte od Šefmanovih tudi odkupila. Proti letu 1960 so se manjše zadruge po večjih krajih naše sedanje občine začele združevati. Radohova vas, ki se je že prej združila s Šentvidom, pa se je priključila združeni zadrugi z imenom Kmetijska zadruga Stična leta 1962. Po letu 1962 je zadružna enota Rado-hova vas vseskozi uspešno poslovala, saj je imela zelo močno kmetijsko zaledje, kar za to območje velja še danes. Tu so kmalu začeli med drugim voditi tudi rodovnike za plemenske merjasce in svinje (vse večje kmetije na področju Radohove vasi in Šentvida so se uspešno ukvarjale s prašičerejo) ter krave. Po letu 1980 so se objekti v Radohovi vasi prenavljali že trikrat, v tem času pa se je spreminjala tudi dejavnost.
Matej Šteh
Uvajalni ekološki tečaj
Uvajalni ekološki tečaj bo potekal na ekoloških in biodinamičnih kmetijah ter na kmetijah v preusmeritvi 22. in 23. novembra 2011. Seznanili vas bomo z osnovnimi načeli in zahtevami ekološkega kmetovanja na praktičnih primerih ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi. Tečaj je sestavljen iz enodnevnega teoretičnega dela, ki bo potekal na ekološki kmetiji in predstavitve zahtev ekološkega kmetovanja na kmetijah v drugem dnevu.
PROGRAM
Torek, 22. november 2011
Sprejem udeležencev Pozdrav udeležencem
vodja oddelka KSS, Tomaž Močnik, univ. dipl. inž. zoot., KGZS - Zavod Ljubljana
Predstavitev razlik med konvencionalno, intergrirano in ekološko pridelavo
Barbara Lapuh, univ. dipl. inž. agr., KGZS - Zavod Ljubljana Stanje ekološkega kmetijstva v svetu in pri nas, ter trženje Mitja Zupančič, univ. dipl. inž. zoot., KGZS - Zavod Celje Odmor za malico
Predstavitev Uredbe Svete (ES), Uredbe Komisije (ES) in Pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil
Janez Ocepek, inž. kmet., KGZS - Zavod Ljubljana Predstavitev Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije in blagovne znamke BIODAR, Pavla Pirnat univ.dipl.ing.agr. KGZS - Zavod Ljubljana
Predstavitev Združenja ekoloških kmetov "Zdravo Življenje" Lukovica
Pavla Pirnat univ. dipl. ing. agr., strokovna tajnica ZEKZŽ Predstavitev ekološke kmetije na kateri se izvajajo predavanja
Diskusija, zaključki
8.45 - 9.00 9.00 - 9.15
9.15 - 10.15
10.15 - 11.45
11.45 - 12.15 12.15 - 13.30
13.30 - 14.30
14.30 - 15.00
15.00 - 15.30
Sreda, 23. november 2011
7.15 - 7.20 Zbiranje udeležencev
7.20 - 11.30 Predstavitev kontrolne organizacije za ekološko kmetovanje, prijava v ekološko kontrolo, evidence, drugo, Dan z ekološkim kontrolorjem na konvencionalni kmetiji, ki se je odločila za preusmeritev - rastlinska pridelava Dan z ekološkim kontrolorjem na konvencionalni kmetiji, ki se je odločila za preusmeritev - živinoreja (Kontrolna organizacija in kmetijska svetovalna služba) 11.30 - 12.00 Malica
12.00 - 15.00 Predstavitev ekološke kmetije - rastlinska pridelava Predstavitev ekološke kmetije - živinoreja (Kontrolna organizacija in kmetijska svetovalna služba) 15.00 - 15.15 Zaključki
Cena tečaja je 80,00 EUR (ogledi kmetij, degustacije, gradivo,.. ) in se plača pred začetkom tečaja. Lokacija izvajanja tečaja bo izbrana naknadno. Dodatne informacije lahko dobite pri terenskih kmetijskih svetovalcih KGZS - Zavod LJ in na elektronskem naslovu janez.ocepek@lj.kgzs.si ali po telefonu 01/7231 - 236 ali GSM 041/310-164 (Janez Ocepek).
Tomaž Močnik, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje
Lepota ni naključje
Da pa bo pot do nje enostavnejša in prijetnejša vam pomaga
Nudimo: Nega obraza z uporabo vrliunske profesionalne kozmetike MATIS Anticelulitni In shujševalni programi Masaža, pedikura, manikira, depiiacija make up in še in še
100% NAIWNA KOZMETIKA SOTHVS
^ H M ^
Helena Miranda
Helena iUiiranda IMačeic s.p. Stari trg 22,1294 Višnja Gora Teiefon: 01 7884 348 Mobitei: 041 966 113 E-mall: HelenaMiranda@sioi.net
VABUENI NA POSVET IN OBISK
Preizkušene metode, uporaba vrtiunskih preparatov znanih blagovnih znamk, predvsem pa izkušnje pridobljene z usposabljanjem v tujini in Sloveniji ter dolgoletna delovna praksa, vam zagotavljajo vrhunske rezultate in dolgoročni učinek, ki ne bo ostal neopažen.
Dosežlte popolno teio z aparaturo, ki vsebuje stimulacijo mišic. Infrardečo luč In ultrazvok.
8
^KLASJE | Ivančna Gorica, oktober 2011
j
Si.mobilovó
/
omrežje ráste!
—i;-''' ■
Za boljšo pokritost in več Interneta nadgrajujemo omrežje na območju Ivančne Gorice, Šentvida pri Stični, Trebnjega, Medvedjeka, Podboršta in Velikega Gabra. Za morebitne nevšečnosti, povezane z nadgradnjo se vam opravičujemo.
NAJHITREJE RASTOČE SLOVENSKO OMREŽJE
Nadgrajeno in posodobljeno mobilno omrežje bo omogočilo bistveno izboljšanje pokritosti z mobilnim signalom, predvsem pa boste odslej preko novega omrežja lahko dostopali do zmogljivega, še hitrejšega interneta. Nadgradnje in posodobitve intenzivno izvajamo tudi na drugih območjih Slovenije. Več informacij o nadgradnji omrežja lahko izveste na 080 40 40 40 ali na www.simobil.si/pokritost.
Si.irociil tl/3.. Smarlnska 13413. Sl-lOOOLiuUliSra | vmw.simoljil.si
simob
'ovej nekaj lepega
Iz občinskega gasilskega tekmovanja
Prvega in drugega oktobra je potekal zaključek letošnjega občinskega gasilskega tekmovanja članic in članov operativnih enot prostovoljnih gasilskih društev iz občine Ivančna Gorica. V soboto, 1. oktobra, so mlajše selekcije tekmovale v Ambrusu, v nedeljo pa je v Zagradcu potekalo še tekmovanje članov in članic.
V	Zagradcu je nastopilo 27 ekip; članice in člani A (do 30 let), članice in člani B (od 30 do 65 let) ter starejše gasilke in gasilci. Novost letošnjega tekmovanja je bila nova tekmovalna naloga. Po sistemu CTIF so gasilke in gasilci do sedaj tekmovali v dveh nalogah, in sicer delo z motorno brizgalno in štafeta na 400 metrov z ovirami, letos pa je Gasilska zveza Slovenije uvedla še tretjo nalogo -razvrščanje. To je nekaj skupinam, kar desetinam povzročala težave. Ob zaključku tekmovanja je vse tekmovalce in tekmovalke pozdravil župan Dušan Strnad, jim čestital ter skupaj s predsednikom Gasilske zveze Ivančna Gorica Lojzetom Lju-bičem, vodjo tekmovanja Lovrom Markovičem in poveljnikom občinske civilne zaščite Jožetom Kozincem izročil pokale in priznanja.
V	kategoriji člani A je zmagala ekipa PGD Kriška vas, med članicami A ekipa iz Ambrusa, v kategoriji člani B -
CTIF je zmagala ekipa iz Korinja, prav tako je zmagala ekipa Korinja med članicami B - CTIF V moški in ženski kategoriji starejših gasilk in gasilcev je prvo mesto odšlo v PGD Višnja Gora.
Rezultati:
Člani A
1.	Kriška vas
2.	Krka II
3.	Radohova vas Članice A
1.	Ambrus
2.	Šentvid pri Stični
3.	Zagradec Člani B (CTIF)
1.	Korinj
2.	Radohova vas
3.	Šentvid pri Stični Članice B (CTIF)
1.	Korinj
2.	Višnja Gora
3.	Stična Starejši gasilci
1.	Višnja Gora
2.	Stična
3.	-
Starejše gasilke
1.	Višnja Gora
2.	-3. -
Gašper Stopar
Prvič na tekmovanju
Gasilsko društvo Sobrače je eno manjših društev v občini. Ko pa se na majhnem območju, kot je naše, zbere veliko odgovornih, zagnanih kra-jank in krajanov, potem je uspeh zagotovljen. Gasilsko društvo je že več kot trideset let ključno pri razvoju in razpoznavnosti kraja. Letošnje leto se bo prav posebej zapisalo v zgodovino društva, saj smo se sobraške gasilke letos prvič udeležile članskega gasilskega tekmovanja. Vsak začetek je težak in tudi za nas ni bilo enostavno pričeti z gasilskimi vajami. Najprej smo morale namreč opraviti »nabor« novih članic. Sledilo je osnovno spoznavanje gasilske tehnike in vsega, kar mora pravi gasilec vedeti in znati. V veliko pomoč pri tem so nam bili naši fantje, ki so bili na vseh vajah z nami. Skupaj smo korakali, spenjali cevi, trenirali predajo ročnika pri štafeti in drug drugega spodbujali.
Tekmovanja, ki je bilo 2. oktobra na Krki, Zagradcu in Korinju, smo se so-braški gasilci udeležili z ekipo članic in članov. Ponosni smo na naš uspeh,
našo povezanost in zagnanost, kajti, kjer je volja, tam je moč.
Tanja Fajdiga
Gasilci PGD Ambrus v Beli krajini
V soboto, 17. septembra, smo se člani PGD Ambrus drugo leto zapored odpravili na letni gasilski izlet. Po lanskem popotovanju po Primorski smo se tokrat namenili v Belo krajino. Z avtobusom smo se izpred domačega gasilskega doma odpeljali proti Metliki, kjer smo se najprej ustavili pri PGD Metlika, ki je najstarejše gasilsko društvo na Slovenskem, ustanovljeno je bilo pred več kot 140 leti. Prijazni gostitelji so nam razkazali gasilski dom in opremo ter nas na koncu tudi prijetno presenetili s pravo pogostitvijo. Naš izlet smo nadaljevali v Gasilskem muzeju Metlika, kjer smo se poučili o zgodovini gasilstva na Slovenskem ter se nato odpeljali h gasilcem iz PGD Črnomelj, kjer smo si ogledali zavidljivo gasilsko opremo ter slišali tudi marsikaj poučnega o Beli krajini, njenih značilnostih ter se-
veda o gasilstvu in gasilcih. Ker smo v Belo krajino prišli ravno v času trgatve, ogleda vinske kleti nismo mogli izpustiti. Oglasili smo se v vinski kleti KZ Metlika, kjer smo si ogledali vinsko klet. Za pokušino pa smo dobili tudi kar nekaj rujne kapljice, seveda nista manjkali njihovi znani vini, metliška črnina in belokranjec. Na koncu smo se ustavili še na ko-
silu ter se v večernih urah zadovoljni vrnili v Ambrus. Tu nas je razveselila lepa novica iz mladinskega državnega tekmovanja v orientaciji, saj je ekipa starejših pionirjev v zasedbi Žiga Hrovat, Urban Hrovat in Jože Žni-daršič dosegla odlično drugo mesto.
Čestitamo!
Karmen Hrovat
V GZ Ivančna Gorica 17 novih gasilskih častnikov
Prvo oktobrsko soboto so v Kopru potekali dnevi zaščite in reševanja v organizaciji Republike Slovenije, kjer sta se predstavili GZ Slovenije in Civilna zaščita z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi s pomočjo kolegov izven meja Slovenije. Prikazali so vse možne načine reševanja ljudi iz vode, z višin in še mnoge druge. Ta sobota je bila pomembna tudi za nove častnike GZ Ivančna Gorica, ki so se udeležili podelitve skupaj s predsednikom GZ Ivančna Gorica, gasilskim kolegom Lojzetom Ljubičem.
Pred 1200 glavo množico smo na nogometnem stadionu Bonifika v Kopru častno prevzeli čin gasilskega častnika, katerega smo opravili v letu 2010 skupaj s sosednjimi GZ: Grosuplje, Dobrepolje, Ribnica, Kočevje in Loški Potok, pod okriljem regije Ljubljana II. Tečaja, ki je trajal dobra dva meseca in je obsegal 180 ur predavanj, se je udeležilo več kot 100 gasilcev z vseh prej omenjenih zvez. Izobraževanje smo zaključili s seminarsko nalogo in praktičnim delom v popolni operativni opremi. Slednji je potekal v gasilski šoli na Igu, kjer imata GZS in Civilna zaščita skupno vadišče, saj ustreza vsem evropskim predpisom. Da je vse skupaj potekalo zelo slovesno, se je na podelitvi trlo visokih, tako gasilskih, kot državnih predstavnikov v okviru naših meja in zamejstva. Tako so se podelitve udeležili, poleg ministrice za obrambo RS dr. Ljubice Jelušič, tudi predsednik GZS Anton Koren, poveljnik GZS Matjaž Klarič, generalni direktor zaščite in reševanja RS Darko But, poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj ter podpoveljnik GZ Avstrije Josef Meschnik in številni drugi predstavniki GZ Italije, Koroške ter Furlanije Julijske krajine. Čin gasilskega častnika GZ Ivančna Gorica so prejeli naslednji člani gasilskih društev: Boben Ivan, Brodnjak Borut, Erjavec Gašper, Hribar Anton, Hribar Toni, Klavs Anica, Meglen Franc, Novak Fani, Omahen Gregor, Pahar Jure, Tomažin Aleš, Tomše Aleš, Virant Marko, Virant Miha, Zajc Jože, Zaletelj Slavko in Zrimšek Boštjan. Prav tako kot v vseh drugih organizacijah je tudi v gasilstvu znanje eden najpomembnejših dejavnikov. Zahvaljujoč se predsednikovi naklonjenosti in spodbujanjem k nenehnemu izobraževanju, se nam za gasilstvo v občini Ivančna Gorica ni bati. Vsem novim častnikom iskrene čestitke. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč«!
Aleš Tomažin, gasilski častnik
Mladi ivanški gasilci presenetili_
Bila je zelo hladna sobota 8. oktobra 2011, ko smo se navsezgodaj odpravili proti Grosuplju na regijsko gasilsko tekmovanje. Nanj so se uvrstili tako pionirji kot pionirke PGD Ivančna Gorica, nastop pa so si zagotovili z drugima mestoma na občinskem gasilskem tekmovanju v Ambrusu. Mraz je bil neusmiljen, ampak to nas ni ustavilo. Gnala nas je želja po dobri uvrstitvi, želeli smo dokazati, da smo dobri. Na progo smo stopili kot prva ekipa in suvereno opravili svoje naloge pri vseh treh vajah. Takoj smo vedeli, da smo bili odlični in da imamo možnosti za^ Za uvrstitev naprej, na državno tekmovanje. In res. Uvrstili smo se naprej, pa ne samo to ZMAGALI SMO! Uspeh pa so s 4. mestom dopolnile še naše pionirke, ki jim je za las ušlo državno tekmovanje (lani so se uvrstile tudi na državno tekmovanje). Sedaj moramo pridno vaditi naprej, da se bomo dobro odrezali tudi na državnem tekmovanju, ki bo prihodnje leto.
Našo zmagovalno ekipo sestavljajo: Bavdek Nejc, Brčan Žan, Hassaballa Ab-dou Rami, Hodžič Ibro, Ilar Matevž, Kavšek Maj, Kovačič Matej, Lokar Denis, Lokar Kristjan, Robek Matevž, Strmole Klemen in Vidmar Simon. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Marjanu in Maji za pomoč ter staršem za potrpežljivost, razumevanje in podporo pri našem delu!
Za PGD Ivančna Gorica Aleksandra Osvald
Tradicionalno srečanje sosednjih društev upokojencev_
Koordinacija Dolenjska, v katero je vključenih 7 društev upokojencev z občin Ivančna Gorica (4 društva), Grosuplje (2 društvi) in Dobrepolje (1 društvo), vsako leto organizira kulturno - zabavno srečanje upokojencev in drugih starejših z območja teh občin. Letošnja prireditev je potekala v soboto, 1. oktobra, v športni dvorani Osnovne šole Stična.
Navzoče je najprej pozdravila predsednica Koordinacije Dolenjska in glavna pobudnica za že četrto srečanje članov in članic naših upokojenskih društev, Malči Žitnik, ki se je še posebej zahvalila županom, ki vsako leto sodelujejo pri pokroviteljstvu srečanja starejših občanov. Letos je glavno pokroviteljstvo prevzela Občina Ivančna Gorica. Župani Dušan Strnad, dr. Peter Verlič in Janez Pavlin so vse prisotne pozdravili, jim obljubili dobro sodelovanje med občinami ter jim zagotovili, da na njih zagotovo ne bodo pozabili. Župan Dušan Strnad je še dodal, da je poleti sprejel sklep o imenovanju Sveta župana za starosti prijazno občino. Svet bo deloval kot pomoč in proučevanje problematike starejših občanov in iskanju rešitev za lajšanje težav, s katerimi se ta del populacije srečuje.
Nagovorile so jih še predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, Mateja Kožuh Novak in direktorica Doma starejših občanov Grosu-
plje, mag. Marta Gašparovič. Za udeležence srečanja je bil pripravljen tudi bogat kulturno-zabavni program. Na začetku je zaigral Big Band DOM (Dobrepoljskih orkester mladih) pod taktirko dirigenta Braca Doblekarja, za venček pivskih pa sta poskrbela tenorist Miloš Genorio ob spremljavi harmonikarja Janeza Goršiča. Skupaj z dobrepoljskim orkestrom je zapela pevka Tina Ka-
dunc, bolj poznana pod umetniškim imenom Tiana, ki je preizkusila tudi posluh vseh treh županov. Ob koncu so zapeli še upokojenski pevski zbori Škrjančki iz Dobrepolja, Sončni žarek iz Šentvida pri Stični in Ljudske pevke iz Šmarja. Seveda je tudi letošnje srečanje minilo v znamenju druženja in zadovoljstva, da lahko človek tudi na starost kakovostno preživlja čas.
Gašper Stopar
Zahvala
V	petek, 7. oktobra 2011, je nekaj po 17. uri zagorela moja drvarnica in mizarska delavnica. Poklical sem na številko 112, pa so že prihiteli pomagat naši gasilci iz Zagradca. Takoj za njimi so prišli še gasilci iz PGD Ambrus, pa iz Krke in iz Stične. Zaradi slabega vodovodnega omrežja so prav vsa vozila sodelovala s cisternami za vodo. Žal je objekt pogorel, so pa fantje uspeli zaščititi moj skromen dom. Imeli so tudi požarno stražo, vso noč.
V	soboto so gasilci in krajani družno počistili pogorišče. Toliko pridnih ljudi že dolgo ni bilo okoli moje domačije. Prav je, da se jim zahvalim na nek način. Torej vsem vam, gasilci in sokrajani, srčno hvala za vso pomoč!
Zupančič Franc, po domače Petrinkar
Multipla skleroza je bolezen osrednjega živčnega sistema in je najpogostejša nevroimunska bolezen med mladimi odraslimi ljudmi. Ti zanjo najpogosteje zbolijo med 20. in 40. letom starosti.
Bolezen je kronična, ni nalezljiva in ni dedna, še vedno pa je neozdravljiva. Bolniki z multiplo sklerozo pogosto ne zmorejo več opravljati svojega poklica, težje se učijo, težje ustvarijo ali ohranijo družino. Bolezen ovira tudi njihovo gibanje, saj so tovrstni bolniki pogosto težki invalidi. V Sloveniji je več kot 2000 bolnikov z multiplo sklerozo.
Na Krki srečanje bolnikov z multiplo sklerozo
Grosupeljska podružnica Združenja multiple skleroze Slovenije je 24. septembra na Krki organizirala srečanje za svoje člane, invalide in druge bolnike. Časa in kraja srečanja niso izbrali slučajno, saj je tisti konec tedna na Krki potekalo farno žegnanje, farna zavetnika, sveti Kozma in Damijan, pa sta znana kot priprošnjika bolnikov. Srečanje je potekalo na Krki tudi zato, ker s Krke prihaja tudi predsednik Grosupeljske podružnice Uroš Gros. Podružnica združuje člane iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje, Dobrepolje in Velike Lašče. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju domačega župnika Marka Burgerja daroval bolniški duhovnik Toni Brinovec. Udeležence srečanja sta pozdravila predsednik domače krajevne skupnosti Andrej Tomažin in župan Dušan Strnad. Organizatorji so pripravili bogat družabni program, v katerem so sodelovali Cerkveni pevski zbor Krka, Cerkveni pevski zbor Šentvid pri Stični, Šentviški slavčki, rogisti s Krke, Rok Godec in Damijan Zajc s trobento, Ana in Jure Koželj s citrami in violino, igralec Matjaž Javšnik, tenorist Miloš Geno-rio, Stiški kvartet, Nina Pušler, Stane Vidmar in Ansambel Povratniki. Seveda srečanje brez številnih prosto-
voljcev, domačih gasilcev in Festivala Krka ne bi bilo izvedljivo. Organizatorji so zbirali tudi prostovoljne prispevke za stroške prireditve, višek donacij pa bodo namenili bolnikom z multiplo sklerozo; za
odstranjevanje arhitektonskih ovir, za nego na domu in za rekreacijo, ki jo ti bolniki nujno potrebujejo. Organizatorji si želijo, da bi srečanje postalo tradicionalno in vseslovensko.
Matej Šteh
Slovesno odprtje mostu v Radanji vasi
V petek, 14. oktobra, so krajani KS Temenica in vaščani Radanje vasi pripravili slovesno odprtje novega mostu, ki pelje skozi Temenico v Radanjo vas. V krajevni skupnosti so s tem dnem tudi zaključili večja dela v letu 2011.
Slovesne otvoritve so se udeležili župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, predsednik KS Temenica Ignacij Kastelic, izvajalci del, duhovnik Janez Petek ter poleg krajanov tudi predsedniki društev iz Temenice in predsedniki nekaterih krajevnih skupnosti v naši občini. Najprej je spregovoril župan, ki je bil pred letom dni, takrat še kot podžupan, prisoten na podobnem odprtju mostu na Bregu pri Temenici. V svojem nagovoru je pohvalil krajanke in krajane ter predsednika za opravljeno delo in jim obljubil sodelovanje Občine tudi v prihodnje. Predsednik Ignacij Kastelic je poudaril dobro sodelovanje občine, ki krajevni skupnosti pomaga pri zagotavljanju denarnih sredstev za naložbe. Letos so bile asfaltirane in prenovljene ceste na relaciji Bratnice-Draga, Pun-gert-Debeli Hrib, Bukovica-Hruščovec, Bukovica-Cerovec in na Bregu v skupni dolžini približno 2000 metrov. Zamenjane so bile tudi varovalne ograje na mostovih. Vsa društva v KS Temenici so sodelovala tudi pri gradnji igrišča za odbojko na mivki in lesene brunarice. Dela niso še končana. Obnavlja se kulturna dvorana, izvedena pa so bila tudi naložbena dela v zgornji etaži doma (omet in tlaki), in odvodnjavanje za domom.
Na slovesni otvoritvi mostu v Radanji vasi sta trak prerezala župan Dušan Strnad in predsednik Ignacij Kastelic, skupaj z izvajalcema del, Rajkom Sinjurjem in Alojzijem Struno. Blagoslov mostu je opravil duhovnik g. Janez Petek. Za kulturno-zabavni program pa so poskrbeli učenci Podružnične šole Temenica in harmonikar Luka Kotar.
Sledil je še ogled opravljenih del v Domu krajanov in pogostitev, ki so jo pripravili krajani.
Gašper Stopar
Zgornjo fotografijo nam je na uredništvo poslal gospod Lui Lobe iz Atlante v ameriški zvezni državi Georgia. Luijeve korenine izhajajo iz Suhe krajine. Njegov stari oče Henrik Lobe je bil iz Zagradca, stara mama Frančiška Vidmar pa iz Ambrusa. Oče Hinko je bil rojen leta 1917 v Zagradcu.
26. septembra se je v dvorani zagraškega kulturnega doma na t. i. lobetijadi 2011 zbralo 132 članov sorodstva.
Gospod Lui pa je tudi vnet balonar. Na nedavnem največjem srečanju balonarjev z baloni na vroči zrak v kraju Albuquerque, New Mexico, je svoj ponos, da ima slovenske korenine, še posebej pa, da je Dolenjec, izkazal tako, kot prikazuje fotografija. Gospodu Lobetu želimo še veliko balonarskih podvigov in lepih doživetij, tako v domovini njegovih prednikov kot na ameriški celini. (mš)
Trinajstič tekli po Lavričevi poti
V nedeljo, 25. septembra, je Planinsko društvo Šentvid pri Stični že 13. organiziralo tek po Lavričevi poti, ki je uvrščen v akcijo Slovenija teče, pod okriljem Odbora šport za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Lavričev tek šteje tudi za akcijo Teki Dolenjske in za pokal Dolenjskega lista.
Lepa jesenska nedelja je nudila odlične pogoje za tekaško prireditev, na kateri je sodelovalo 138 tekačev in tekačic iz cele Slovenije, nekateri pa so se tekmovanja udeležili tudi s sosednje Hrvaške. Poleg glavnega teka za člane in članice na 10 km, je bil organiziran tudi rekreativni tek na 3 km in otroški teki na 330, 660 in 1000 m (na vrhu Gradišča) ter pohod. Ob 10.30 uri je potekal start pod
vrhom Gradišča, kjer so se tekači in tekačice pomerili na najdaljši 10 km dolgi progi razvrščeni v 11 moških in 5 ženskih kategorij, ki štejejo za točkovanje v pokalu Dolenjskega lista. S spustom po startu in vzponom pred ciljem ter razgibano vmesno traso teka, je najhitreje pritekel v cilj naš občan, Toni Habjan, s časom 37:25. Za njim sta prva pritekla, Mirko Ja-njatovič in Jože Bučar. V ženski član-
ski kategoriji je bila zmagovalka prav tako naša občanka Barbara Trunkelj, ki je bila za skoraj pet minut boljša od drugo uvrščene Mateje Šuštaršič, še ene domačinke in tretje uvrščene Marte Plahuta iz Atletskega kluba Radeče.
Po zaključku tekov so udeležence teka postregli z okusno malico, za katero na Gradišču vedno znajo poskrbeti. Ob zaključku je vse zbrane
Turizem in kultura z roko v roki
Letošnje praznovanje svetovnega dneva turizma in Dnevov evropske kulturne dediščine je v naši občini potekalo na jesenskem srečanju na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Ta odlični kulturni prostor je tudi letos ponudil obiskovalcem možnost kulturnega navdiha, pri čemer smo ugotovili, da sta ti dve področji praktično neločljivi.
Prireditev sta pripravili Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica in Občinska turistična zveza Ivanč-na Gorica skupaj s KD Kresnička in TD Muljava. Prvi del prireditve je bil kulturno obarvan; v uvodu so zapeli otroci PŠ Muljava pod vodstvom Bojane Mulh, nato pa so bile minute namenjene razstavi del s poletnih ustvarjalnih delavnic, ki so potekale na Jurčičevini. Na njih so ustvarjali otroci, mladi in tudi starejši, nastala so likovna dela, izdelki z etnološko tematiko in stripi.
Turistični pridih prazniku je dala predstavitev poteka projekta izdelave novih turistično-informacijskih tabel, ki jih pripravlja Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z Občinsko turistično zvezo Ivančna Gorica. O tem so spregovorili podžupan Tomaž Smole,
predsednik zveze Pavel Groznik ter oblikovalec Robert Kuhar. Ob tej priložnosti je občinska turistična zveza predstavnikom vasi Hrastov Dol v KS Dob izročila priznanje za lepo urejeno vaško jedro.
Ob koncu smo lahko spoznali, da sta si kultura in turizem z roko v roki tudi s kulinaričnimi dobrotami, za katere so tokrat poskrbeli varuhi Jurčičeve dediščine.
Matej Šteh
Ljubljanska 24a Ivančna Gorica tel,: 01 / 7878 477 gsm: 041 /683 410
ODPRTO CEL DAN !
PONEDELJEK-PETEK: OD 8.00 -19.00 SOBOTA: od 8.00 -LS.00
pozdravil župan Občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad, nato pa najboljšim izrekel čestitke ter podelil medalje in pokale. Absolutna zmagovalca 13. teka po Lavričevi poti sta postala Toni Habjan in Barbara Trunkelj.
Rezultati:
Absolutno moški 10 km	3. Kovačič Gal, OŠ Stična, čas 4:52
1.	Habjan Toni, Višnja Gora, čas 37:25	Deklice od 11 do 15 let (1km)
2.	Janjatovič Mirko, KGT Papež, čas	1. Lukan Klara, AK Šentjernej, čas 37:35 4:04
3.	Bučar Jože, AK Šentjernej, čas	2. Varga Urška, Šentvid, čas 5:41 38:31	3. -
Absolutna ženske 10 km	Dečki od 8 do 10 let (660m)
1.	Trunkelj Barbara, SŠ Josipa Jurčiča	1. Jerič Nik, Vrtec pod Gradom, čas Ivančna Gorica, čas 43:42 2:53
2.	Šuštaršič Mateja, KGT Gradišče,	2. Poglavc Jakob, AK Šentjernej, čas čas 48:01 3:01
3.	Plahuta Marta, AK Radeče, čas	3. Koški Grega, Vrtec Ciciban, čas 48:40 3:08
Moški nad 16 let (3km)	Deklice od 8 do 10 let (660m)
1.	Bučar Marko, Matick, čas 10:41	1. Varga Ema, Šentvid, čas 3,03
2.	Škobrne Martin, TK Krško, čas	2. Pinterič Gaja, FIT Brežice, čas 3:25 10:55	3. Vidmar Vanja, DTP Trebnje, čas
3.	Saje Leopold, OZVVS Trebnje, čas 3:30
11:43	Dečki do 7 let (330m)
Ženske nad 16 let (3km)	1. Majerle Rok, Semič, čas 1:22
1.	Bajc Urška, DTP Trebnje, čas 12:39	2. Hojč Vid, Šentvid, čas 1:34
2.	Škobrne Nina, TK Krško, čas 15:50	3. Krašovec Timotej, Krmelj, čas 2:14
3.	Goljevšček Marta, Ivančna Gorica,	Deklice do 7 let (330m) čas 24:12	1. Jerič Neža, čas 1:22
Dečki od 11 do 15 let (1km)
1.	Varga Matic, Šentvid, čas 3:51
2.	Renko Aljaž, AK Radeče, čas 4:24
2.	Lukan Tija, Šentjernej, čas 1:59
3.	-
Gašper Stopar
Poklon padlim borcem na Korinju_
Prvi dan v oktobru je na Velikem Korinju potekala tradicionalna spominska slovesnost za padlimi partizani 8. brigade Frana Levstika in 4. bataljona t. i. »Roma Orfeo«, ki so oktobra 1944 zasedali položaje na Velikem Korinju in nepričakovano padli. Spomenik, ki predstavlja simbol skupnega boja italijanskih in jugoslovanskih partizanov proti fašizmu, je bil odkrit 6. oktobra 1984. Tradicionalno srečanje na Korinju poteka v organizaciji ZKD Ivančna Gorica in Zveze združenj borcev NOB Grosuplje in tudi letos se je začelo s častno stražo Slovenske vojske. Zbranim so dobrodošlico izrekli podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, predsednik Zveze združenj borcev NOB Grosuplje Franc Štibernik, italijanski borci ANPI in simpatizerji iz goriške pokrajine, predsednik domačega gasilskega društva Robert Vidic in prevajalec za goste iz Italije, Štefan Cigoj, član predsedstva Zveze združenj borcev NOB Slovenije. Za kulturni program so poskrbeli učenci in učiteljice Podružnične šole Krka in Moški pevski zbor KD Vidovo iz Šentvida pri Stični. Po končani proslavi so kot vsako leto tudi letos korinjski gasilci pripravili pogostitev in pečen kostanj. Ob tej priliki velja posebna zahvala domačinom, še posebej družini Nose, ki prijazno odstopi prireditveni prostor in družini Mavsar za skrb in vzdrževanja spominskega obeležja.
Gašper Stopar
Sedmič po poti dveh slapov
Letos je PD polž iz Višnje Gore organiziralo že 7. pohod po Poti dveh slapov, ki se ga je udeležilo približno sto pohodnikov in ljubiteljev narave. Pohod je potekal 24. septembra pod organizatorsko taktirko članov PD Polž in ob pomoči Občine Ivančna Gorica, KS Višnja Gora ter Občinske turistične zveze Ivančna Gorica. Pohodniki so na približno 15 kilometrov dolgi poti lahko uživali v lepotah, ki jih nudi dolina Kosce s svojimi slapovi in še marsikaj očarljivega se je dalo videti. Cilj in start poti je bil pri cerkvi svetega Tilna, kjer je bilo zelo živahno ob zaključku pohoda. Zbrane je na cilju v obnovljenem župnijskem gospodarskem poslopju pozdravil predsednik PD Polž Aleš Erjavec, ki se je ob tej priliki zahvalil sodelujočim pri izvedbi pohoda. Župan Dušan Strnad, ki letos ni šel po poti
tako kot pred letom dni, je poudaril lepote, ki jih ta pot nudi pohodniku in izrazil pripravljenost, da tudi občina v prihodnje še kaj več stori, da bi bil ta pohod še bolj obiskan. V kulturnem
programu so se predstavili Višnjan-ski fantje, pohodniki pa so se lahko okrepčali ob golažu in dobri kapljici.
Matej Šteh
Tretje višnjanske kmečke igre brez meja
Prav vseh pet ekip je bilo izvrstnih! Njihovo medsebojno sodelovanje in tekmovalni duh sta jih pripeljala do lepih in nadvse uporabnih nagrad. Prvo mesto je dosegla kondicijsko izvrstno pripravljena ekipa Pasjega raja. Drugo mesto sta si delili ekipi Dednega Dola in Kriške vasi, seveda pa ne smem pozabiti tudi na odlične tekmovalce ekipe VVV (Višnja Gora - Vrh - Velika Dobrava) in ekipe mladih ministrantov. Vse tekmovalce je navdihovalo tudi številčno občinstvo, ki je z bučnimi aplavzi in vzkliki spodbujalo prav vsakega izmed njih. Smeha in dobre volje je bilo res v izobilju. Po kmečkih igrah, ki so trajale dobri dve uri, je sledilo še skupno družabno druženje ob kozarcu dobre kapljice in odličnih čevapčičih. Poskrbljeno je bilo tudi za živo glasbeno dogajanje. Tudi letos smo v goste povabili teto Slavko iz Malih Rebrc, ki je s svojimi življenjskimi zgodbami in izvirnimi komentarji zopet marsikaterega obiskovalca spravila do solz smeha. Člani KUD Janeza Ciglerja smo ponosni na vse tiste, ki so v igrah sodelovali kot tekmovalci. Veseli smo tudi številčnega občinstva - to je dokaz, da ves naš trud ni zaman. Ob tem se zahvaljujemo PGD Višnja Gora, ki je s svojim inventarjem pripomogla k takemu uspehu tega velikega dogodka. Nestrpno že pričakujemo tradicionalne, 4. kmečke igre brez meja.
Miha Slapničar
Poletje se je polovilo, z njim pa tudi topli in nadvse prijetni dnevi. V mislih imam predvsem praznično in slovesno obarvane sončne nedelje, ko smo v župniji Višnja Gora praznovali številna podružnična žegnanja. Prav vsako je bilo nekaj posebnega, saj pri takem dogodku stopi skupaj vsa vas ter s skupnimi močmi pripravi prijazno okolje, v katerem se lahko prav vsak obiskovalec počuti povsem domače. Seveda pa je tu še velik praznik farnega žegnanja, ko se na god župnijskega zavetnika svetega Tilna veseli prav vsa župnija. Letošnje farno žegnanje je bilo v naši župniji zopet nekaj posebnega.
Člani KUD Janeza Ciglerja smo namreč v sodelovanju z našim gospodom župnikom Boštjanom Modicem pripravili 3. kmečke igre brez meja. Igre so bile izpeljane na sončno nedeljsko popoldne, 4. septembra, in so potekale na župnijskem dvorišču. Ker je farno žegnanje praznovanje prav vseh, so župljani podružničnih vasi sestavili svoje ekipe, ki so med seboj tekmovale v zanimivih in dobro pripravljenih igrah s kmečko vsebino. Tako se je lahko prav vsak pomeril v molži krave, gašenju požara, obiranju jabolk, napravljanju drv, popravljanju farovškega zvonika, smučanju in še bi lahko našteval.
Kam izginja Višnjica?
Potok Višnjica že nekaj časa ponika v dveh požiralnikih. Prvi se je pojavil kmalu za sotočjem s Stiškim potokom, drugi - večji - pa med Mrzlim Poljem in Mleščevem. Presihanje potoka lahko spremljamo zadnje pol leta, sicer pa so površinski tok že v daljni preteklosti ogrožali številni požiralniki oziroma ugrezi, ki so se pojavljali v sami strugi potoka. Dokumentirani so že iz leta 1952, pojavljali pa so se od sotočja s Stiškim potokom pa vse do Muljave. V preteklosti so jih mlinarji in žagarji zasipavali z dračjem in ilovico. Sicer pa takšno presihanje na krasu ni neobičajen pojav. Ob visokih vodah je voda v strugi ugrez zapolnila z naplavino. Morda sta tudi pomanjkanje vode v strugi zaradi majhne količine padavin ter nižji nivo
podtalnice botrovala temu, da Višnji-ca še vedno ponika. Prvi požiralnik so avgusta uspešno zasuli domačini, večji požiralnik pa strokovne službe - a neuspešno. Z vidika ohranitve biotske pestrosti v in ob sami strugi bi bilo saniranje požiral-
nika smiselno. Lahko pa prepustimo vodi njeno pot. Morda bo sčasoma površinski tok Višnjice izginil, voda pa bo izbrala podzemni tok do izliva v Krko.
Sabina Miklavčič
Polepšali smo Rimsko cesto
Turistično društvo iz Ivančne Gorice spet preseneča. Kar precej članov našega društva se je 5. oktobra 2011 zbralo pri etnološkem muzeju, pri Nosetovih, saj smo želeli postaviti sporočilno tablo, ter očistiti del rimske ceste, ki gre skozi Bojanji Vrh. Naš vrli Polde je bil tudi tokrat idejni vodja akcije in avtor table in že smo se skupaj zbrali z lopatami, krampi in drugim delovnim orodjem ter tablo postavili. Skrbno smo očistili ostanke prvotne rimske ceste. Rimljani so bili pravi mojstri izdelave cest, da se je ohranila po tako dolgem času.
Seveda pa smo imeli zastopstvo tudi iz Žužemberka, saj vsakoletno potovanje s kolesi po Rimski cesti izvedemo s tamkajšnjimi kolegi. Vsestranska pomoč vedno prav pride, posebno pri delu, veseli pa smo jih tudi pri skupni malici, ki smo si jo privoščili pri Nosetovih.
Brez dobrih fotografij ne gre in tu je dokaz, kako nismo bili prav nič utrujeni, čeprav smo fizično delali. Smo pač stara garda, ki ne omaga kar tako. Na koncu nas je predsednica Tatjana spomnila, kaj moramo letos še postoriti. Poslovili smo se z zavestjo, kako je lepo, ker smo prijatelji in se radi družimo.
Ema Grunbacher
Natečaj za najlepše urejeno vas_
V	Turističnem društvu Krka smo se letos odločili, da pregledamo in ocenimo urejenost vseh vasi v naši krajevni skupnosti. Določimo tisto vas, ki je najbolj urejena oz. tisto, ki v urejenost svojega kraja vloži veliko svojega dela. Nagrada naj bi bila spodbuda krajanom, da še bolj poskrbijo za svoje okolje in si, če je treba, med seboj pomagajo. Prve tri najbolj urejene vasi bodo prejele nagrado, sadiko lipe, ki jo bodo predstavniki vasi posadili na v vasi dogovorjeno mesto ob prisotnosti člana TD Krka.
V	komisiji za ocenjevanje so bili: Nace Kamin, Danica Petrič, Darka Zu-panc-Puš, Jože Petrič in Marija Zajc. Odločili smo se, da si bomo ogledali vseh 13 vasi v naši KS, večjo pozornost pa smo namenili kmetijam. Vse vasi smo si ogledali predvsem tako, kot jih vidi turist, ko ga pot zanese v naše kraje.
Na pot smo se odpravili v ponedeljek, 19. septembra 2011. Bil je deževen dan, oblaki so se že trgali. Najprej smo obiskali Znojile, pot nadaljevali v Krško vas, Trebnjo Gorico, se ustavili v Gradičku, nadaljevali pot skozi Krko v Podbukovje. Sonce je že sijalo, ko smo obiskali Veliki in Mali Korinj, ko pa smo ga zapuščali, ga je že objemala megla. Sprehodili smo se še po Lazah, Velikih in Malih Lesah; tudi Ravnega Dola nismo izpustili. Kot se spodobi, smo ogled zaključili v Gabrovčcu, natančneje v Gostišču na Krki. Ocenjevanje bivalnega okolja in domačij je pravzaprav težka naloga. V vsaki vasi najdemo nekaj, kar kazi podobo kraja, pa naj bo to kup že dolgo nazaj požaganega drevja ali že skoraj podrta hiša, ali preveč razraslo grmičevje pred zapuščeno hišo ... Pogled na kmetije nam pokaže, da se dela veliko, v večini pa so kmetije lepo urejene, okolica pospravljena. Nastajajo nova bivalna naselja, ki so zelo lepo urejena in se nekako zlivajo z okoljem, npr. v Podbukovju. In odločiti smo se morali. Vrstni red je:
1.	Male Lese
2.	Laze nad Krko
3.	Krška vas
Male Lese so v času našega obiska zelo lepo urejena vas, lepo urejene kmetije Laze pa so mala hribovska vasica, kjer je potrebno veliko več truda vložiti v isti rezultat kot v dolini.
Zelo težko se je bilo odločiti za tretje mesto. Zelo lepo urejene vasi so Znojile, Gabrovčec, Krška vas, levi breg Krke. Vse si zaslužijo priznanje, nagrado. Toda nagrado lahko dobi le eden. Po dolgi razpravi smo se odločili za Krško vas. Vas je letos bogatejša za novo šolo, zato je šolski okoliš, ki vključuje šolo, vrtec, družbeni center, gasilski dom in nogometno igrišče urejen. Kmetije in njihova dvorišča so vzorno urejena. In sedaj sledi še podelitev nagrad v naslednjem članku, v prihodnji številki
Danica Petrič
Občinstvo izbralo Marka Vozlja
V nedeljo, 18. septembra, je potekal 49. festival Slovenska popevka, na katerem sta vidno vlogo odigrala kar dva naša občana. Višnjan Marko Vozel se je uspešno predstavil s svojo skladbo Tukaj si in osvojil prestižno nagrado občinstva. Občinstvo, ki je glasovalo prek telefona (prepričani smo, da tudi veliko izmed vas), mu je izmed dvanajstih nastopajočih namenilo največ glasov, s čimer je ponovil uspeh izpred dveh let.
Poleg Vozlovega nastopa je občinstvo v studiu Televizije Slovenije in pred malimi ekrani lahko »uživalo« v šalah in norčijah voditelja Saša Hribarja, še enega Višnjana. Besedo uživalo tokrat nalašč dajem v nave-
dnice, saj se je marsikje slišal komentar tistih, ki niso prepoznali Hribarjevega humorja. Višnja Gora pa je na njegov račun tisti večer kar nekajkrat
odzvanjala v ušesih Slovencev in Slovenk, ki so spremljali festival. Tudi to je reklama.
Matej Šteh Foto: MMC RTVSLO/Sandi Fišer
Sedaj žegnanje tudi na Lučarjevem Kalu_
18. september 201 I je bil za vas Lučarjev Kal, s približno sto prebivalci, pomemben dan. Prvič smo imeli pred Marijino kapelico »enotno« žegnanje za celo vas. Zakaj enotno? Pred približno tridesetimi leti je vas spadala pod župnijo Šentvid pri Stični, zdaj pa pod župnijo Krka. Tako so nekateri imeli žegnanje še po starem (takrat kot v Hrastovem Dolu), eni po novem (takrat kot na Muljavi), nekateri pa nikoli. Lansko leto je sovaščan dal pobudo, da bi imeli tudi na Lučarjevem Kalu stalno žegna-nje. Ta predlog je bil podan na seji župnijskega pastoralnega sveta na Krki. Določeno je bilo na dan godu Lurške matere božje, to je 15. september. Ker pa je bilo to sredi tedna,
smo imeli žegnanje v nedeljo. Hkrati se je brala tudi sveta maša za vse rajne sovaščane. V somaševanju sta sveti maši darovala gospoda župnika Marko Burger in Tone Pahulja. Obema se prav lepo zahvaljujemo. Pri pripravi na žegnanje je so-
delovalo večina vaščanov, po maši so poskrbeli za žejo, pridne gospodinje pa so napekle pecivo. Za lepo vreme, čeprav z vetrom, je poskrbel On h kateremu se v molitvi zatekamo.
Angelca Mandelj
Jubilejno 30. srečanje mladih v Stični
Tretja septembrska sobota je letos že tridesetič gostila slovensko verno mladino, ki v to starodavno duhovno središče prihaja z željo po druženju in utrjevanju vere. Čeprav so se srečanja v tem obdobju spreminjala in razvijala, je namen verjetno ostal nespremenjen; usmeriti mladega človeka na pot krščanskih vrednot. Letošnje srečanje je potekalo v sončnem, pravem poletnem vremenu, kar je vplivalo na še večji obisk, sobotno dogajanje pa je preplavilo domala celotno Stično. Ta festival mladostne vere namreč že več let ni samo srečanje za samostanskimi zidovi. Mladi so lahko sodelovali v več kot dvajsetih delavnicah, raznih predstavitvah in predavanjih na različnih lokacijah v Stični. Čas je
bil namenjen tudi duhovnosti in miru, višek dneva pa je bila sveta maša s slovenskimi škofi. Za konec je sledilo tradicionalno žuranje ob koncertnih ritmih.
Letos se je končal programski
koncept zadnjega štiriletnega obdobja, organizatorji iz vrst Društva SKAM pa gredo že novim organizacijskim in programskim izzivom naproti.
Matej Šteh
Blagoslov cerkve sv. Roka na Felič Vrhu
V nedeljo, 28. avgusta 2011, je v župniji Javorje tik ob meji med občinama Šmartno pri Litiji in Ivančna Gorica, potekal blagoslov novozgrajene cerkvice sv. Roka na Felič Vrhu. Slovesnost je vodil msgr. Alojz Uran, ljubljanski nadškof v pokoju.
Cerkev sv. Roka na Felič Vrhu se pridružuje skoraj 3000 cerkvam v Sloveniji in simbolizira delo in žrtve nekaterih, ki so se zaobljubili, da bodo v zvestobi do svojih prednikov spet zgradili cerkev sv. Roka, ki je stala na istem mestu skoraj 300 let in bila porušena med vojno leta 1942. Podružnična cerkev sv. Roka je bila domnevno zgrajena v spomin na kugo okoli leta 1646 in je stala do leta 1942. Z rušenjem domačij ob nem-ško-italijanski meji se je pravzaprav začelo v Pustovem Javorju. Na Felič Vrhu so poleg dveh domačij porušili tudi cerkev sv. Roka, ki so jo začeli podirati 18. 5. 1942. Prvi je moral pod ustrahovanjem nemških vojakov po njej s krampom udariti Anton Rozina iz Leskovice. Dan pozneje, ob 11.45 uri je padel na tla zvonik, ker so ga spodkopali, rušitev cerkve pa je bila končana 20. 5. 1942. Domačin Štefan Mandelj se dogodkov spominja takole: »Spomladi 1942 je padla odločitev, da Pirovčevo in Lampretovo domačijo spraznijo in po-derejo. Prav tako pa tudi, da zravnajo z zemljo cerkev sv. Roka in kapelico sv. Jurija. V začetku aprila, je bil oče obveščen, da nas preselijo v Gradišče nad Litijo, na prazno kmetijo pri Kokalju. 14. maja 1942 so prišli štirje šmarski vozniki s konjsko vprego, da so nato-vorili vse naše premoženje. Potem smo morali zapustiti rojstno hišo. Mlajša sestra in brat sta se peljala, sam pa sem pomagal staršem gnati živino. Ob preživljanju dni na novem domu, smo nenehno obujali spomine na dom in »feliško« cerkev. Vedno se nam je pogled ustavljal na tistem hribčku, saj se je lepo videlo od tam. En dan, bilo je konec maja, smo nenehno pogledovali, če še stoji turn cerkvice sv. Roka. In res, dopoldne je še stal, popoldne pa ga nismo več videli. Preden so podrli zvonik, so cerkev izpraznili. Odpeljali so oltar, kipe in zvonove. Vse to se je ohranilo še do danes. Javorčani so pripovedovali, da ko je padel zvonik, se je vsa zemlja stresla in so vsi jokali. Nemške vojaške oblasti so organizirale in prisilile domačine, moške iz bližnjih in sosednjih vasi, da so to delo opravili, ročno, s krampi. Ko je bila cerkev do tal porušena, pa so prišle na vrsto še hiše, štale in kapelica sv. Jurija. Za
vsem so ostale le ruševine, nižje od enega metra.«
Domačini so tako desetletja imeli željo, da bi na tem hribčku spet stala cerkvica. Leta 2002 se jim je želja začela uresničevati, saj so začeli s ponovno gradnjo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, se je gradnja vlekla vse do leta 2010, ko je novozgrajena cerkvica dobila končno podobo. Želja po blagoslovitvi pa se jim je uresničila letos 28. avgusta, ko jo je blagoslovil msgr. Alojz Uran. Cerkev je bila zgrajena s finančnimi sredstvi nekaterih sponzorjev in dobrotnikov. Vsekakor vsakemu posebej, kateri je kakor koli pripomogel pri izgradnji cerkve, prisrčna zahvala. Zahvala sponzorjem: Geodetske storitve, Lampret Marta s. p., Ivančna Gorica, Pleskarstvo Čerček Robi s. p., Veliki Gaber, Statika Dolšek Matjaž, Šmartno pri Litiji, Gradbeništvo Smrekar Stane s. p. Primskovo, Električna napeljava, Tomažič Marjan, Gradbena dela, Tomažič Stane, Ko-strevnica, Arhitekt Valentin Goren-čič, Ljubljana, gradbeni nadzor-Kaste-lic Slavko-Gro-grad d.o.o. Grosuplje, Peskokop Kepa d.o.o, Ježce, Kolek-tor Sinabit d.o.o, Mandelj Marko, Ljubljana Advema, keramičarstvo Janko Mandelj s. p. Domžale, avto-prevozništvo Trpin Janez s. p. Lesko-vica, zemeljska dela Dremelj Roman s. p. Javorje, Mizarstvo Perpar Janez s. p. Zaboršt, Mizarstvo Jože Matjaž s. p., Bič, Žagarstvo Trlep Albin s. p., Sela pri Šumberku, Izolaterstvo, Lado Ambrož s. p. Ljubljana, Ključavničarstvo Jože Polončič s. p. Dob pri Šentvidu, Gostilna Kovačič Lojze s. p. Selo
pri Šentvidu, Gostilna Grabnar Bojan s. p. Radohova vas. Med večje dobrotnike štejejo tudi: Francka Berčon, pokojni Jože Ber-čon, Slavka Mrzel, Joži Mandelj, Ana Vidic, Jožefa Fajdiga, Vinko Zadra-žnik, Rozina Angela. Veliko jih je, ki so prispevali pomembne vsote denarja in ne želijo biti omenjeni. Skoraj pri vseh delih sta bila prisotna sedaj že pokojni Jože Berčon ter njegov brat Janez Berčon. Poleg teh pa so ogromno delali še Perme Martin, Ceglar Alojz, Šuštaršič Anton in še bi lahko naštevali. Omenjenih je samo nekaj tistih, ki so opravili največ ur prostovoljnega dela. Iskrena zahvala tudi Antonu Berčonu ml., ki je prvi zapičil lopato v zemljo, z željo, da bi na tem hribčku spet stala cerkvica. Velika zagnanost in moralna podpora je bila podana tudi s strani družine Berdajs in Mandelj Valentina. Prva močna finančna spodbuda je prišla s strani, sedaj že pokojnih, Vida in Mine Mandelj.
Zahvala tudi ljubljanski nadškofiji in občini Šmartno pri Litiji. Iskrena zahvala tudi nekdanjemu župniku Vinku Šegi, ki je plačal restavriranje kipa Žalostne matere božje. Seveda pa velja zahvala tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri pripravi slovesnosti ob blagoslovitvi. Največja zahvala pa pripada Štefanu Mandlju, za nesebično in vztrajno pomoč pri ponovni izgradnji cerkve. Bil je gonilna sila, da je prišlo do blagoslova, za kar mu župljani izrekajo največje priznanje in zahvalo
Erika Cerjak Foto: Lojze Flisek
Upokojenci DU Višnja Gora na Štajerskem
Skoraj nas bi zavedlo vreme, saj je iz meglice rahlo pršilo, čeprav je bilo za ta dan napovedano lepo, sončno in vroče vreme. Izza ovinka se je prikazal naš avtobus, ki nas je po uspešnem vkrcanju popeljal proti Štajerski, po avtocesti do Celja in še malo naprej, kjer smo zavili na našo pot ogledov skozi Šentjurje proti Šmarju pri Jelšah.
Tukaj je bila naša prva postaja. Povzpeli smo se v hrib po poti znane Kalvarije, od kapelice do kapelice, in si ogledovali, kaj vse so znale v preteklosti ustvariti umetniške roke. Pot navkreber je bila čedalje težja in proti vrhu smo vsi že kar nekoliko lovili sapo. Vendar nam je bil ta trud povrnjen, ko smo uspešno prispeli do cerkve sv. Roka, kjer nas je že čakal avtobus. Kako neverjetno lep razgled daleč naokoli. Malo ogledov, pa še skupinski posnetek in že smo hiteli z vožnjo proti Rogaški Slatini in naprej v Rogatec, kjer nas je pričakala prijetna gospa, upokojena učiteljica, ki nam je znala s svojimi besedami tako lepo pričarati lepote tega kraja. Popeljala nas je v farno cerkev. V prijetnem hladu smo uživali v njenem pripovedovanju o zgodovinskem razvoju cerkva v samem Rogatcu. Tako živo in lepo je pripovedovala, da nam je čas neverjetno hitro tekel. Še bi jo lahko poslušali in vem, da bi nam še veliko lepega povedala, vendar pred nami so bili še drugi ogledi, ki pa jih nismo želeli opustiti. Pred nekaj leti obnovljeni grad Strmol - lepa in znamenita stavba na obronkih Rogatca, ki skriva veliko naše zgodovine. Slovenski tlačan je nekaj stoletij ječal pod jarmom tujih fevdalcev, ki so izkoriščali slovenski narod. Ko smo o tem poslušali lokalno vodičko, se mi je utrnila misel: O ljubi bog, nikoli več ne dopusti, da bi naša domovina ječala pod tujim bičem. Slovenci, potrudimo se, da bomo dobro skrbeli za našo prelepo Slovenijo in iz leta v leto izboljševali pogoje za naš bodoči rod. Nikoli več ne smemo zapraviti in izgubiti tistega, za kar smo se leta 1990 odločili in tudi dosegli. Slovenski narod ima sedaj svojo državo in nikoli več ne sme biti tlačan ne tujim in ne domačim izkoriščevalcem. Kmalu smo se odpravili še na zadnji ogled tega dne - v kmečki muzej na prostem. Vodička, ki nas je sprejela, nas je popeljala od stavbe do stavbe v preteklost življenja kmečkega človeka. Mnogi smo se še spomnili orodja in načina življenja iz teh časov, saj smo vsi, ki smo zrastli na podeželskih tleh, vse to poznali. Lepi spomini na otroštvo so se pričarali na tem malem muzejskem koščku podeželja.
Ker pa je na takem potovanju vedno tudi čas naš gospodar, smo seveda morali kreniti na nadaljnjo pot. Pot nas je vodila v smeri Žetal pod vznožjem štajerskega Triglava - Donačke gore. Ta triglava gora, katere vrh je iz vsakega zornega kota drugačen, nas je vabil v svoje okrilje. Po ozki poti, ki je vijugala proti vznožju gore, nas je naš mladi šofer Smiljan uspešno pripeljal na dvorišče prelepega gostišča. V domačem in prijetnem vzdušju so nas pričakali domači s svojo gostoljubnostjo in nas pospremili za mizo, kjer smo se dobro okrepčali in pripravili na povratno pot proti domu. Tako smo zopet doživeli lepo potovanje po naši domovini.
Slovenija, še si bomo ogledovali tvoje lepote in znamenitosti.
Anica Zupančič
Letovanje invalidov
Že nekaj let zapovrstjo konec poletja delovni invalidi občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje obiščemo Mali Lošinj. Tako je bilo tudi letos. V soboto, 3. septembra, smo se že ob 4.30 uri zbrali na avtobusni postaji v Grosupljem. Skoraj poln avtobus dobro razpoloženih članov društva in njihovih svojcev je krenil proti Do-brepolju. Tam so se vkrcali še Dobre-poljci, ki smo jih zaradi njihove dobre volje krstili kar za Dobrovoljce. Napovedoval se je zopet lep dan in res je že, ko smo se iz Delnic spuščali proti morju, posijalo sonce. Čez Krk smo hitro prispeli do trajektne luke Valbiska, kjer smo ob dobri kavi in morskem zraku počakali na trajekt proti Meragu na Cresu. Še nekaj kilometrov in prišli smo v Osor, kjer dvi-
žni most povezuje otoka Cres in Mali Lošinj. Potem pa še malo in prispeli smo na cilj.
Na parkirišču so nas že pričakali invalidi iz Ribnice, ki so letovali teden pred nami in so se domov vračali z istim avtobusom, s katerim smo prispeli mi. Hotel Alhambra, v katerem so nas namestili, je stara avstro-ogr-ska vila, ki ima svoj čar. Opremljena je malo v turškem stilu, lepo vzdrževana, nekatere sobe imajo kopalnico, druge ne, ene imajo balkone, druge so brez njih. Vsak dan pa so bile sobe dobro očiščene, s hrano v hotelu smo si postregli sami, kot v hotelu s 4 ali 5 zvezdicami. Prijazno osebje nas je res razvajalo.
Vsako jutro se je nekaj najbolj pridnih podalo na jutranji sprehod. Sledil je
dober in bogat samopostrežni zajtrk, nato pa so eni že odhiteli na plažo, drugi na sprehod. Naša predsednica nam je organizirala celodnevni izlet z ladjico na otok Susak. Ta otok je sestavljen iz same mivke, naselje ima še 700 hiš, od tega je 200 objektov v lasti Slovencev. Stalnih prebivalcev pa je tudi samo še 200. Pred drugo vojno je otok Susak s 4000 prebivalci cvetel po zaslugi ribolova in vinske trte. Po vojni pa so otočani padli v nemilost, ker so bili baje preveč naklonjeni Italijanom, zato so se izselili, večina v Italijo, nekaj pa tudi v Ameriko. Sedaj pa se domačini, kolikor jih še je, ukvarjajo s prodajo mivke, ki jo z ladjo vozijo na ostale otoke. Trta, ki je tam uspevala, je preminila in otok je poraščen s trsjem.
Dnevi so nam kar prehitro minevali ob sončenju, plavanju, sprehodih, nabiranju žajblja in lovorja ter druženju. In tako je prišla tudi sobota, ko je bilo našega 7-dnevnega počitniko-vanja konec. Avtobus, ki nas je prišel
iskat, nas je po isti poti varno pripeljal v Grosuplje. Za konec smo sklenili, da se prihodnje leto spet vrnemo na Mali Lošinj, kjer bomo v septembru ponovno uživali v vseh morskih čarih.
Nejka Miklič
Krvodajalska akcija v Ivančni Gorici
V	torek, 4. oktobra, je potekala jesenska krvodajalska akcija v Ivančni Gorici, ki jo organizira OZRK Grosuplje ob pomoči članic krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica.
Jesenske krvodajalske akcije se je udeležilo 192 krvodajalcev. Z rezultatom smo zelo zadovoljni. Da se zagotovijo povprečne potrebe krvi na dan v Sloveniji, mora kri darovati 400 oseb. Naši krvodajalci so se letos izkazali že v spomladanski akciji, takrat je kri darovalo 160 oseb. Veseli nas, da se akcij udeležuje vse več mladih, tako je bilo tudi letos.
V	imenu vseh, ki to nezamenljivo tekočino za življenje potrebujejo in v imenu KORK Ivančna Gorica se vam iz srca zahvaljujemo. Skupaj rešujemo življenja!
Stanka Pajk
Uspešno izvedena Šola za aktivno starševstvo
Na podlagi javnega razpisa Občine Ivančna Gorica za sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti v letu 2011 je Terapevtsko društvo Slovenije uspešno izvedlo Šolo za aktivno starševstvo.
Program je potekal štirikrat po dve šolski uri, od ponedeljka 5. septembra do četrtka 8. septembra 2011, od 18. do 19.30 ure v Ivančni Gorici. Udeležilo se ga je šest staršev. Predstavili smo jim osnovne smernice, po katerih naj bi se ravnali, da dosežejo ustrezen nivo komunikacije med družinskimi člani. Govorili smo o pomenu verbalne in neverbalne komunikacije v družini, o emocionalni odzivnosti, doslednosti in odprtosti staršev do otrok, o petih jezikih ljubezni, o ranljivosti med partnerjema in vlogi izražanja čutenj na ustrezen način, o strahu pred intimnostjo, o ustreznem reševanju problemov v odnosu z otrokom oz. mladostnikom ter o tem, kateri so temeljni pogoji za zdrav razvoj družinskega sistema. Prisluhnili smo potrebam staršev po specifičnem znanju, ki so ga želeli pridobiti na izobraževanju glede na starost njihovih otrok. Obravnavali smo pomen zavestnega zakona in pozitivnega (zavestnega) starševstva za zdrav razvoj otroka. Poleg tega smo s pomočjo relacijske metode ozavestili odnos staršev do otrok ter izvedli
evaluacijo.
Sledilo je delo v parih, kjer so starši trenirali zavestni pogovor in druge veščine, nujne za aktivno čustveno odraščanje njihovih otrok. Poučili smo jih, da je za učinkovito starševstvo potrebna medsebojna usklajenost glede nazorov pri vzgoji ter aktivno poslušanje. Opravili smo testiranje staršev glede postavljanja meja otrokom v obliki kratkega vprašalnika. Sledila je skupinska diskusija na temo zdrave navezanosti staršev na otroke. Izvedli smo praktični prikaz ustreznega in neustreznega pristopa pri vzgoji otrok. Sledile so igre
vlog med starši pred skupino. Vse skupaj smo ovrednotili in povezali v celoto.
Po končanem programu smo staršem podelili certifikat o uspešno opravljeni Šoli za aktivno starševstvo. Na koncu so starši izrazili željo po nadaljevanju šolanja, zato smo jim obljubili nadgradnjo za naslednje leto v obliki Šole za aktivno starševstvo II. Šolo sva vodila mag. Urška Ponikvar, univ. dipl. ped., zakonska in družinska terapevtka, ter Igor Ponikvar, dipl. ing. Terapevtsko društvo Slovenije.
Igor in Urška Ponikvar
I THlflKinC. — nEw HYUriDRI i POSSIBILITIES
Nova mise
7.990 EUR
11.990 EUR
www.hrundil.il
Povprečna poraba goriva: 3,7 - 6,91/100 km, emisije CO2: 98 - 162 g/km.
I i¥iJNCW A\i7D a o t, LjdOljtni, 0101C Ji. SiA» u t\r-»i p«. Ctn» ne viditi^^jp i/tn^pctrinA ir to iit5#n,itivn«5a imitf, a. riTnudb a vel]» n ny 'k 'i i*77r Ctr» cj .1:1 in vt^-J * fiinr v fiTiPt J	.f iiM' Vi f BoiirbiDjti v rvr:3 j Vj«; ri^ini 5eej> on cf ikinku Pm3p oaianf if ir. Driitti o ii>« 1 'ir> WTitJ «rt« ft tf. CO» vs v ar na m wwiv tvvnaii.«,
AVTO KAVŠEK, Stantetova ulica 11, Ivančna Gorica, tel:01/7884-351
Zahvala krvodajalcem
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem krvodajalske akcije! Vabilu se je v Grosupljem odzvalo 159 krvodajalcev, v Ivančni Gorici 191 in v Vidmu-Dobrepolje 87, skupaj v treh dneh 437 krvodajalcev.
Prijetno so nas presenetili dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča, saj se jih je 39 opogumilo in darovalo kri, za kar jim čestitamo!
Hvala tudi vsem, ki darujete kri na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, hvala vsem šolam, ki dajo na razpolago prostore in vsem prostovoljcem, ki pomagajo pri izvedbi krvodajalskih akcij, da skupaj rešujemo življenja!
Franc Horvat, predsednik OZRK Grosuplje Anica Smrekar, sekretarka OZRK Grosuplje
95. rojstni dan gospe Fani Gliha
V ponedeljek, 12. septembra, je praznovala svoj 95. rojstni dan gospa Fani Gliha iz Malega Hudega pri Ivančni Gorici. Rodila se je za nas daljnega leta 1916 v Beli krajini. Ko se je kot dekle podala s trebuhom za kruhom, kakor so včasih rekli, jo je pot zanesla v Ivančno Gorico. Zaposlila se je v Kmetijski zadrugi, kjer je spoznala svojega soproga Ivana. Na Malem Hudem sta si zgradila hišo. Gospa Fani je rodila tri sinove, žal je najstarejši Janez že pred leti izgubil bitko z zahrbtno boleznijo.
Gospa Fani jesen življenja preživlja na svojem domu, saj zanjo skrbi sin Mirko z ženo Nado in svakinjo Vlasto. Našo slavljenko smo obiskale odbornice KO RK Ivančna Gorica in ji zaželele še veliko prijetnih dni v krogu družine, ki tako lepo skrbi zanjo in jo ima rada.
Stanka Pajk
»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28)
Ni pomembno kdo si, ali kaj si! JEZUS ŽIVI! ON IMA ODGOVOR ZATE. • Ali Bog res ljubi tudi mene? • Zakaj je toliko trpljenja? • Kako se lahko pri njem odpočijem?
Srečanja, ki jih vodijo zakonski pari in duhovnik, bodo od 25. oktobra do 9. decembra 2011 ob torkih in petkih ob 19.30, v dvorani pod cerkvijo sv. Jožefa v Ivančni Gorici!
župnik Jurij Zadnik in ekipa katehistov
16
^KLASJE | Ivančna Gorica, oktober 2011
v
Šolstvo
DOGAJANJE NA SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA
Še preden smo si uspeli oddahniti od počitnic, maturantske e^<skurzije in poletja, smo že zakorakali med izzive novega šolskega leta. Tokrat si preberite o zanimivem proje^<tu z naslovom Leonardo da Vinci, v o^kviru katerega naši dijaki opravljajo pra^kso v tujini. Za nami so tudi že prva tekmovanja - v športnih disciplinah pa tudi v razvedrilni matematiki in logiki. Dosegli smo lepe uspehe, na katere smo izjemno ponosni. Na šoli smo na zanimiv način obeležili mednarodni dan jezikov, skupina naših dijakov pa je potovala v pobrateni Hirschaid. Na šoli se odvijajo proje^kti, ki segajo prek o^kvirov šolskih zidov, krepita se medgeneracijsko sodelovanje in prostovoljstvo, pri katerem odpiramo vrata tudi vsem, ki bi želeli a^ktivno sodelovati pri krepitvi vrednot nenasilja. Ponovili smo odmevno predstavo z naslovom Do roba in nazaj, tokrat na povabilo Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Grosuplja. Več o pestrem dogajanju na naši srednji šoli si preberite v člankih in reportažah, ki so jih pripravili naši profesorji in dijaki; ne spreglejte zanimive naloge iz razvedrilne matematike in spremljajte a^ktualne dogodke ter vabila na spletni strani naše šole. Saj veste - pričakujemo vas s prijaznostjo, prepričali vas bomo s kakovostjo.
Dragica Šteh, prof.
Leonardo spet v akciji
Potovali smo v pobrateni Hirschaid
Komaj smo čakali na sredo, ko smo končno odšli na izmenjavo dijakov v bavarski Hirschaid. Kovčke smo pospravili v avtobus in se rahlo zaspani odpeljali proti Nemčiji. Med osem-urno vožnjo smo prečkali Avstrijo, se peljali mimo Allianz Arene in Munchna ter naposled smo le prispeli v Hirschaid, kjer so nas pričakali nemški dijaki in njihovi profesorji.
Sledil je krajši sprejem v njihovi šoli, nato pa smo odšli k družinam, pri katerih smo bili nastanjeni. Naslednje dopoldne smo preživeli s svojimi gostitelji pri pouku in pri spoznavni uri, kjer smo bolje spoznali vse v izmenjavi sodelujoče dijake. V popoldanskih urah smo si ogledali bližnji Bamberg, eno izmed nemških mest, ki niso bila porušena ali uničena v drugi svetovni vojni. Ogledali smo si nekdanjo mestno hišo, reko Regnitz, vrt vrtnic in več sto let staro cerkev. Dan je minil, kot bi mignil in kmalu je bil tu petek, ki smo ga prebili v približno uro oddaljenem Nurn-bergu. Še preden smo odšli v mesto, smo bili deležni sprejema pri županu Hirschaida. Ta nas je prijazno sprejel, pohvalil odnose med obema občinama in nam zaupal, da sam zelo podpira to izmenjavo, kajti bistvo pobratenih občin so stiki med mladimi. Po sprejemu smo se napotili proti Nurnbergu. Najprej smo zavili v muzej druge svetovne vojne, ki zelo nazorno
predstavlja strahote vojne, življenja med vojno, Hitlerjeve načrte ... Rešili smo delovne liste in se še pod vtisom videnega odpeljali na kosilo - postregli so nam z znanimi nurnberškimi klobasicami, kislim zeljem in krompirjevo solato. Sledilo je prosto popoldne v starem mestnem jedru, kjer stoji tudi vodnjak želja, ki smo ga seveda vsi uporabili. Čeprav smo bili utrujeni, smo zvečer vseeno obiskali zabavo Kerwa, ki spominja na naše vaške veselice, le da jo obišče več ljudi. Soboto smo v celoti preživeli z družinami, ki so nas gostile. Moja gostiteljica je imela v dopoldanskih urah nogometno tekmo, ki sem si jo z navdušenjem ogle-
Evropski dan jezikov na Srednji šoli Josipa Jurčiča
Že desetič zapored smo 26. septembra praznovali Evropski dan jezikov. Dan, ki je namenjen le jezikom, opozarja na bogastvo in raznolikost jezikovne dediščine, spodbuja k učenju novih jezikov in vseživljenjskemu učenju - predvsem pa k ozaveščeni rabi maternega jezika. Znanje jezikov bogati človeka, širi obzorja, ruši stereotipe, pa tudi povečuje možnosti zaposlitve. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se v Evropski uniji kot tujega jezika največ učencev uči angleščine. Sledijo francoščina, nemščina in španščina. Prav vse te tuje jezike dijaki spoznajo tudi na naši šoli. Bogati učni načrti in dodatna ponudba naše šole omogočata dijakom udeleževanja na tekmovanjih v znanju tujih jezikov, natečajih v prevajanju in bralnih značkah, pisanju esejev ali pesmi v tujem jeziku in še in še. Prav posebej privlačne so vsakoletne ekskurzije v prestolnice ali večja mesta evropskih držav, ko se dijaki na sproščen način srečajo z živim in sodobnim jezikom multikulturnega
Londona ali Barcelone, Pariza, Berlina ali Dunaja.
Na dan jezikov profesorji tujih jezikov pripravimo še posebej zanimive učne ure. Nekateri so ustvarjali v jezikovnih delavnicah, oblikovali plakate in posterje in se poizkusili v prevajanju. Dijaki tretjih letnikov so odšli na jezikovno tržnico v Ljubljano, kjer so si ogledali stojnice, na katerih so se predstavljali tuji jeziki, se poizkusili v raznih jezikovnih igrah ali izmenjali nekaj besed s pravimi govorci. V pravih reportažah so poročali o svojih bogatih jezikovnih izkušnjah.
Dijaki drugega letnika so bili ta dan gostitelji učencem OŠ Stična in učiteljicama Blanki in Marinki, ki so se prijazno odzvali našemu vabilu in obiskali čisto pravo gimnazijo v svoji neposredni bližini. Lepa in zanimiva delavnica o čisto pravi angleščini se je začela s predstavitvijo obiska Londona v aprilu. Dijakinji Eva in Nel sta z lepo predstavitvijo marsikomu vzbudili skomine po skorajšnjem vnovičnem obisku Londona! A da
Na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica že vrsto let sodelujemo v programu EU za usposabljanje dijakov - Leonardo da Vinci. V začetku junija sta dve skupini dijakov 3. letnika programa ekonomski tehnik izvajali mednarodni projekt »Novi koraki za nove generacije«. Štirinajst zanimivih dni so preživeli na Malti in v mestu Szentendre blizu Budimpešte. S sodelovanjem v tem projektu so si dijaki izboljšali svoje poklicno znanje, znanje jezikov in predvsem spoznali drugačno kulturno okolje. Opravljali so komercialna, administrativna in druga dela v podjetjih turistične, trgovske in drugih storitvenih dejavnostih.
Poleg tega so se udeležili nekaterih strokovnih ekskurzij in izletov v bližnja mesta (Budimpešta, Višegrad; Valletta, Mdina, Sliema, Melieha), pri katerih so lahko neposredno zaznali utrip tujih dežel. V prostem času so imeli dovolj časa za lastna raziskovanja tuje dežele in se med drugim kopali na Madžarskem v bazenu in na Malti v morju na čudovitih plažah. Dijaki so bili z bivanjem v tujini zadovoljni in menijo, da je bila to za njih zelo koristna izkušnja in jo priporočajo tudi naslednjim generacijam programa ekonomski tehnik. Tudi naši gostitelji so bili z njimi zelo zadovoljni, tako z dobrim znanjem jezika kot odnosom do dela.
Za celotno operativno izvedbo projekta, ustrezen izbor udeležencev, njihovo pripravo, vsa potrebna opravila, organizacijo prevoza, zavarovanja in bivanja ter ovrednotenje in širitev rezultatov projekta je poskrbela šola kot nosilec projekta. Veseli smo, da program ekonomski tehnik, ki je usmerjen v večje praktično izobraževanje in usposabljanje, lahko na naši šoli nudi tudi dragoceno pridobivanje mednarodnih poklicnih ter drugih kompetenc in izkušenj. Hkrati s projektom so dijaki opravili tudi obvezno delovno prakso. Z zadovoljstvom lahko povemo tudi to, da imamo odobrena sredstva že za prihodnje šolsko leto, saj je bil naš nov projekt na letošnjem razpisu nacionalne agencije CMEPIUS ovrednoten z maksimalno višino sredstev. Tokrat bomo z dvema skupinama odšli v Nemčijo in Veliko Britanijo. Našim dijakom bomo lahko spet omogočili izvajanje delovne prakse oziroma projekta Leonardo da Vinci v tujini. Na ta način bomo dodali rednemu šolanju zanimivo in koristno popestritev.
Vse to in še marsikaj zanimivega čaka tudi nove dijake, sedaj še osnovnošolce, ki se bodo v program ekonomski tehnik vpisali na našo srednjo šolo.
Igor Gruden, koordinator programa Leonardo da Vinci
dala, še večje veselje pa je bilo potem, ko je bilo tekme konec, saj je »naša« ekipa zmagala. Popoldne smo spet obiskali Bamberg, kjer smo se družili tudi z drugimi dijaki, tako nemškimi, kot slovenskimi. Tudi zadnji večer smo se z vlakom odpeljali v bližnje mesto na Kerwo, tako kot večer poprej. In že je bila tu nedelja in za vse nas mnogo prehiter konec skupnega druženja. Spoznali smo veliko novih ljudi, nove navade in načine življenja. Kar nismo in nismo se mogli dokončno posloviti. Žalostni, a vendar polni vtisov, smo se odpeljali nazaj proti Sloveniji.
Katarina Puš, 4.i
angleščine le ni vse, smo dokazali s posrečeno vajo v prevajanju reklam in napisov, ki skoraj podzavestno spremljajo naše slovensko bivanje v angleščini. In so se združile pametne glave srednješolcev in osnovnošolcev in nastali so čisto spodobni prevodi ''aquafreshev, old spicov, body milkov'' in še kakšnih skrpucal, ki v maternem jeziku zazveni-jo precej lepše. Ja, in nagrade so sledile najboljšim, a zaslužili smo si jih prav vsi! Prepričani smo, da je bilo prijetno druženje le prvi korak nadaljnjega sodelovanja in se za obisk ravnatelju OŠ Stična in učiteljicama lepo zahvaljujemo. Predvsem pa smo pokazali, da znamo slovensko. In da smo ponosni na to! Če je temu res tako - potem se nam ne bo težko naučiti tujih jezikov. Naj ne postane slovenščina naš tuji jezik, ampak naj bo izhodišče za nove in nove jezikovne dogodivščine.
Maja Zajc Kalar, prof. in Mojca Saje Kušar, prof
C. II. grupe odredov 38, 1295 Ivančna Gorica, (01) 78 78 720, faks: (01) 78 78 560, ID: SIII898852
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ODSLEJ TUDI DOMA NA SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA
V šolskem letu 2011/12 izvajamo izobraževanje za odrasle v naslednjih programih:
-	ekonomski tehnik,
-	ekonomski tehnik-PTI,
-	gimnazija in
-	maturitetni tečaj.
Za vsakega izmed vas bomo poiskali individualen načrt izobraževanja, le čim prej nas pokličite ali se osebno zglasite na šoli.
Ponujamo tudi tečaje:
-	angleščina za odrasla
-	nemščina za odrasle
-	računalniška pismenost za odrasle
Tečaje izvajamo v sodelovanju z Območno obrtno zbornico za simbolično ceno 30 evrov, preostanek pa tečajnikom krije občina stalnega bivališča. Razpis tečajev najdete na spletni strani šole in v glasilu obrtnikov ZRNO. Pomembne informacije o vpisnih rokih, pogojih za vpis in ceniku izobraževanj najdete na šolski spletni strani www.ssjj.si, naša telefonska številka je (01) 787 87 20, lahko pa nam tudi pišete na ravnatelj@ssjj.si.
Pričakujemo vas s prijaznostjo, prepričali vas bomo s kakovostjo!
Bruselj, prisluhni nam!
Spoznavati svet okoli sebe in se udejstvovati, je naloga vsakega mladega človeka, zato je Evropska unija s projektom »Poslušajte nas« poskrbela, da mladi, ki se politično udejstvujejo, za to tudi dobijo primero nagrado.
Tako je EU v okviru projekta prek Slovenskega Zavoda za kulturo dialoga (ZiP) razpisala nagradni natečaj za pisanje esejev in vsem tekmovalcem v sodelovanju s slovenskim sektorjem oddelka za obiske in seminarje evropskega parlamenta sofinancirala tridnevni izlet v Bruselj, trem najboljšim avtorjem pa ga je celo podarila. Tako sem se izleta udeležila tudi Vesna van Midden, dijakinja Srednje šole Josipa Jurčiča in zanj odštela le 50 evrov. Vse skupaj se je začelo v nedeljo zjutraj, 2. oktobra 2011, ko smo se vkrcali na avtobus in po 16-urni vožnji varno prispeli v Bruselj ter se namestili v naš hostel v centru mesta. Z ogledi smo začeli naslednji dan. Po vrsti so si sledili Atomium, Mala Evropa in peta največja bazilika na svetu Sacre Ceur, s katere smo si lahko s ptičje perspektive ogledali mesto. Ker ta projekt podpira samostojnost mladih, smo bili preostanek dneva prosti in smo se z zemljevidi v rokah odpravili po svoje ter spoznavali bruseljske čokoladnice, starinarnice, se čudili njihovi kulinariki ter uživali v pristnem bruseljskem duhu. Naslednji dan je sledil vrhunec izleta -obisk Evropskega parlamenta, kjer so nam kot mladim debaterjem pripravili predavanje o vlogi vseh organov
Evropske unije ter o njenem proračunu. Po končanem predavanju smo šli na zasedanje Odbora za razvoj ter začutili pristno parlamentarno vzdušje med EU poslanci. Deležni smo bili tudi »poslanskega« kosila, kjer si lahko poslanci za 5 evrov privoščijo popoln obrok. Ko je bil ogled končan, smo iz torb potegnili zemljevide in se spet odpravili odkrivat Bruselj, ki je znan po svojih številnih muzejih. Tako smo si imeli priložnost ogledati muzej avtomobilov ter muzej stripov. Lahko pa smo opravili tudi nekaj zadnjih nakupov, tisto popoldne smo namreč odpotovali v Slovenijo, s torbami polnimi odlične bruseljske čokolade in glavami polnimi nepozabnih doživetij
in spominov.
Tako je Evropska unija s pomočjo tega projekta prenesla pomembno sporočilo mladim: Udejstvovati se splača, saj ne le, da nam to prinaša nove izkušnje, odpira nam tudi nova vrata v prihodnost. Sama sem že četrto leto debaterka in se udejstvujem rednih srečanj na šoli ter debatnih turnirjev po Sloveniji. Iskrena hvala Zavodu za kulturo dialoga, Evropski uniji, Srednji šoli Josipa Jurčiča in mentorju debatnega kluba, profesorju Igorju Rajnerju.
Vesna van Midden, dijakinja Srednje šole Josipa Jurčiča, Ivančna Gorica
Igralci Srednje šole Josipa Jurčiča smo šli »Do roba in nazaj« v Grosupljem
Ja - smela igralska kariera gledališke skupine Srednje šole Josipa Jurčiča se razcveta! Ne verjamete? Potem bi nas morali videti v vsem sijaju na odru Kulturnega doma Grosuplje v petek, 14. oktobra. Napetost je bila na vrhuncu - pa dvorana tudi, saj je pokala po šivih! In kaj je lepšega za igralce, ki živimo za trenutke igre na odru in stiske roke po predstavi ...
Izjemno dejavne gospe in gospodje UTŽO Grosuplje so nas opazili na lanski prireditvi v Stični. V letu med-generacijskega sodelovanja so nam podali roko - povabili so nas medse in vročica priprav na gostovanje v sosednji občini se je začela. Tudi tega ne verjamete?! Ja, pa je res - nekateri igralci, lani še dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča, so danes že čisto pravi študentje in vrtinec nepredvidljivih urnikov ljubljanskih fakultet jih je potegnil v prvo okušanje študentskega življenja. Spet drugi, dijaki - v napetosti pred prvimi testi in ocenami v novem šolskem letu. In profesorji, vpeti v poklicne in družinske obveznosti ... Torej, bo šlo, bomo zmogli? Že prvi telefonski klic je razblinil vse skrbi, vsi smo komaj čakali, da začnemo in pospešeno smo se pripravljali na vaje. Po nekaj mesecih premora smo se spet prelevili v odrske družine, vadili ob večerih in jutrih, popoldnevih in vikendih. Brez pomoči in naklonjenosti mnogih bi tudi to pot ne šlo: vedno razumevajoče Kulturno društvo Stična nam ni prijazno odstopilo le odra za vaje, ampak tudi nujno potrebne scenske rekvizite. Razumevanje ravnatelja, ki nas vseskozi podpira v naših umetniških prizadevanjih, se je pokazalo v malici in sokovih, obiskih na vajah in bodrenju. Prijatelji v Grosupljem pa so poskrbeli za vse ostalo; predvsem velika hvala gospe Simoni
Zorc Ramovš, vodji strokovne službe pri Zvezi kulturnih društev Grosuplje, ki je poskrbela za logistiko in termine vaj na grosupeljskem odru in mojstru Luku, ki je poskrbel za tehniko. Predvsem pa hvala gospe Andreji Smolič, njenemu neuničljivemu optimizmu in vere v nas in naše igralske sposobnosti. Zdi se, da je njeno navdušenje povezalo skupaj vse obiskovalce, ki so napolnili dvorano, ne le do roba, ampak čez. Veseli smo, da smo lahko predstavili svojo šolo v sosednji občini; šolo, ki uči in nauči. To kažejo naši uspehi. Pa tudi šolo, ki da nekaj več - ki zbere skupaj dijake, študente in profesorje, nekatere že naše nekdanje so-
delavce. Neverjetno je bilo vzdušje na sami predstavi, mnoge oči so se orosile, mnogi spomini na leta lastne mladosti, mladosti svojih otrok ali vnukov so se odvili na odru in na desetine stiskov rok po predstavi nam je povedalo vse: ja, to je to! To je pravo učenje, življenje, ki za urico ali dve poveže nastopajoče in občinstvo v dvorani, da dihajo isti ritem pričakovanja.
In zdaj - meje so za tiste, ki pridejo "do roba". Mi smo že zdavnaj preko. Tudi to pot ne verjamete?!! Počakajte - se vidimo na naslednji predstavi©.
Maja Zajc Kalar, prof., v imenu ekipe igralcev
Prostovoljstvo na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
dobradela ne potrebujejo
rekume.
dobra oela
potrebujejo vas. prostovoustvo.org
A
z bogatimi izkušnjami in pozitivnimi odzivi na številne akcije in dejavnosti, ki smo jih dijaki in profesorji naše šole izvedli v preteklem letu, v sodelovanju s Slovensko Filantropijo nadaljujemo s prizadevanji za ozaveščanje in osebno rast na področju prostovoljstva tudi letos. Uspešno nadaljujemo že začete projekte, ki jih želimo razširiti in strokovno obogatiti. Naš prvi korak je poudariti pomen nenasilja, tudi in zlasti v šolah. Zato smo se odločili ponuditi tečaj usposabljanja tudi drugim. Spodaj
podpisani profesorici - multiplikatorki - skupaj s Slovensko filantropijo v okviru projekta »Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju krepitve kompetenc za preprečevanje nasilja v obdobju 2010-2012«, ki je podprto s sredstvi Evropskega socialnega sklada, nudiva zelo bogato in zanimivo popotovanje skozi petdnevno usposabljanje, ki ga organizira naša šola.
Prostovoljstvo - krepitev vrednot nenasilja
Zaradi osebnostne rasti, intelektualnega in socialnega razvoja, ki jih vsem udeleženim prinaša prostovoljstvo, je le-to odlično orodje za vzpostavljanje dobrih odnosov v vzgoji in izobraževanju, temelječih na medsebojnem spoštovanju vseh učencev, strokovnih delavcev in staršev. Prostovoljci so nosilci solidarnosti, nenasilne komunikacije, podpore vsem šibkejšim posameznikom in skupinam med vrstniki, povezovalci generacij in kultur ter pobudniki sprememb, za katere se v njihovem življenjskem okolju pokaže potreba. S prostovoljstvom pridobivajo tako uporabniki kot prostovoljci, s tem pa tudi organizacija in skupnost. Mladi z izkušnjo prostovoljstva postajajo aktivni državljani, ki jim ni vseeno za bližnjega in za kakovost življenja v družbi. Mnogi otroci, ki so najprej uporabniki prostovoljne pomoči, nato sami postanejo prostovoljci in pobudniki novih dejavnosti. Organizacija, ki izvaja prostovoljstvo kot načrten pristop k osebnostnemu razvoju otrok in mladih, hkrati neguje medsebojno spoštovanje, odgovornost, sočutje, pripadnost, občutek smisla in druge vrednote nenasilja, na katerih temeljijo dobri medsebojni odnosi.
Bogat program petdnevnega usposabljanja prinaša v prvem delu definicije in značilnosti prostovoljskega dela v današnji družbi, načine organiziranja in različne oblike prostovoljstva, naloge mentorja in predstavitev zakona o prostovoljstvu. Na študijah posameznih primerov se udeleženci usposabljanja srečajo s primeri različnih oblik nasilja in načini reševanja tega. Drugi del oz. modul usposabljanja poudarja učni proces kot iztočnico za raznovrstne oblike prostovoljnega delovanja, predstavi zakonitosti nenasilnega komuniciranja in v zaključku poda navodila za izdelavo načrta vzpostavitve prostovoljnega dela v zavodu oz. na šoli.
Usposabljanje obsega 40 ur in je tudi primerno ovrednoteno z 2,5 točkama za napredovanje in potrdilom.
Srednja šola Josipa Jurčiča torej nudi izjemen tečaj, ki je brezplačen in omogoča zrelejši in strokovnejši vpogled v dejavnosti, ki na različnih ravneh potekajo v širši družbi. Številne organizacije in društva delujejo prostovoljno že leta in leta; prav pa je, da se vsi ozavestimo neprecenljive vrednosti, ki jo prinaša delovanje neštetih ljudi in neštetih ur celotni naši družbi. V prijetnem in dinamičnem vzdušju, prijateljskem druženju in zanimivih dejavnosti torej tečaj usposabljanja za krepitev vrednot nenasilja umešča in zaokrožuje osebne in širše želje pomagati sočloveku. Kanček strokovnosti naše delovanje izpopolni! Prisrčno vabljeni - podrobnosti o naši ponudbi pa si oglejte na internetni strani SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Lepo vabljeni.
vodji usposabljanja Mojca Saje Kušar, prof. in Maja Zajc Kalar, prof.
Utrinek iz predstave
Bil je petkov večer, dvorana Kulturnega Doma Grosuplje je bila v pričakovanju igre Do roba in nazaj. Z 19. uro so igralci, nekdanji in sedanji dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča, skupaj z njihovimi profesorji, začeli z gledališko igro. V zgodbi so uprizorili tri družine, med katerimi je bila vsaka posebna in v nečem drugačna od druge. A so vendarle imeli nekaj skupnega - niso bili več taka družina kot v dobrih starih časih. Eno družino je zaznamovala njihova izguba člana, drugo je uničeval denar, tretjo pa je zapustil in ločil oče. Pojavile so se razne težave in stiske. Te so občutili vsi člani družine, a najbolj so vplivale na odraščajoče najstnike. Začeli so iskati rešitve v dro-gah, slabi družbi, kraji, žurih, dilerstvu, cigaretah, špricanju pouka ^ Nič ni pomagalo, vse je bilo slabše in slabše. Povsod je zamolklo kričalo po pomoči, vsak se je zaprl vase. Na žalost so starši to opazili šele na koncu. Pa še to ne vsega. Ključni preobrat se je zgodil v baru »Brlog«, ko je dekle, ene od teh družin, zaradi drog omedlela. Od takrat naprej so se začeli v družinah zopet pogovarjati o problemih in jih skupaj reševati. Ponovno so začeli postajati tista prava družina, kjer drug drugemu izkazujejo ljubezen in iskrenost. S tem se je vrhunska gledališka igra z odličnimi igralci uspešno končala. V nas gledalce pa se je vtisnila misel, da si znamo in si lahko tudi v težkih časih izrečemo le tri preproste besede: Rad te imam.
Viktor Zupančič 4. i
18
^KLASJE | Ivančna Gorica, oktober 2011
v
Šolstvo
Dežela na skrajnem severu
Ženska nogometna reprezentanca do 19 let je odigrala kvalifikacijski turnir za evropsko prvenstvo 2012, ki je potekal na Islandiji. Selektorka Petra Mikeln je dekleta zbrala na Bledu, kjer so trenirala 2 dni, nato pa je celotna delegacija odletela najprej v Frankfurt, in naposled v Keflavik. Med reprezentantkami je bila tudi dijakinja Srednje šole Josipa Jurčiča - Katarina Puš, ki je takole opisala dogajanje na Islandiji.
To je bilo moje prvo potovanje v tako oddaljeno deželo o kateri sem vedela le nekaj malenkosti, dodobra pa nas je vodstvo reprezentance seznanilo s tamkajšnjim vremenom. Okrog šeste ure smo pristali na letališču v Keflavi-ku, ki je približno 40 km oddaljeno od Reykjavika, kjer smo bile nastanjene. Navajene tople Slovenije, smo prišle v deževno in vetrovno vreme, kjer se temperatura ni dvignila nad I0°C. Po prihodu v hotel, smo se takoj odpravili na trening, da bi se navadili na razmere in preizkusili žoge, s katerimi bomo odigrali tri tekme. Prvo tekmo smo igrali z najtežjim nasprotnikom, Islandijo. Na papirju zelo močne, na igrišču pa smo jim z borbenostjo in agresivnostjo parirale. Ob neupoštevanju pravil fair-playa s strani nasprotnic, smo po napaki prejele prvi gol tik pred koncem prvega polčasa. Takoj v začetku drugega polčasa smo z agresivno, napadalno igro po lepi akciji izenačile in veselje je bilo nepopisno. Še vedno smo napadale in želele na vsak način priti do vodstva, a sreča ni bila na naši strani. Tako smo prejele drugi gol iz hitrega protinapada domačink minuto pred koncem srečanja. Tako se je prva tekma končala z rezultatom 2:1 v korist Islandk in po neumnosti smo ostali brez dragocene točke.
Toda nismo se predale po prvem porazu, na vsak način smo se želele uvrstiti v drugi krog in že smo se pripravljale na naslednjo tekmo z Wale-som. Poznali smo način njihove igre,
kajti že lani smo igrali proti njihovi reprezentanci in nekatera dekleta smo bila pod hudim pritiskom, da se ne bi ponovila katastrofalna tekma lanskega leta. Tekmo smo igrali v bližini Keflavika, natančneje v Sandgerdiju, ki leži tik ob morju. Vreme nam ni bilo naklonjeni, močan veter je onemogočal podaje po zraku, hud naliv pa je že tako težko igralno podlago še otežil. Zgodilo se je prav to, na kar nas je opozarjalo strokovno vodstvo, dekleta smo se ustrašila in nismo igrale sproščeno, tako kot znamo. Prejeli smo ponesrečene gole, zadeli le enkrat in tekmo končale s porazom. Možnosti za uvrstitev v drugi krog praktično ni bilo več! Razočarane smo se vrnile v hotel in popadale v postelje.
Naslednji dan smo imeli na urniku oglede. Videli smo prvi parla-
ment na svetu, znamenite slapove Sudvesturland og Sudurland, gejzirje s toplo vodo, ogromno islandskih ponijev in še marsikaj. Toda v naših glavah ni bilo počitka, čakala nas je še zadnja tekma s Kazahstanom, ki smo ga želele premagati na vsak način. Želja po zmagi se je videla že na ogrevanju in po tekmi, ki so jo zaznamovali številni prekrški, smo zmagale s 3:0.
Dekleta, rojena leta I993, smo se z zmago za vedno poslovile od mladinske reprezentance, s katero smo doživele toliko zanimivih stvari, spoznale veliko novih ljudi, nekaj novih dežel in pridobile ogromno nogometnih izkušenj. Eno poglavje se je zaključilo, začenja pa se boj za nov cilj, za vpoklic v člansko izbrano vrsto.
Katarina Puš, 4. i.
Naši atleti in atletinje so bili odlični na dolenjskem in državnem ekipnem prvenstvu
Po odličnem dosežku v lanskem šolskem letu, ko so bili dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča na ekipnem atletskem tekmovanju najboljši med dolenjskimi srednjimi šolam, dekleta pa so bila tretja, nas tudi letos niso razočarali. Še več: letos so v številu doseženih točk (te odločajo o uvrstitvi med I2 najboljših ekip v državi, torej o uvrstitvi v finale državnega prvenstva) tako fantje kot dekleta presegli lanski dosežek. Fantje so se uvrstili na državno prvenstvo, ki je bilo 12. oktobra v Slovenj Gradcu na Koroškem. Tudi tam so se izkazali in osvojili 10. mesto v Sloveniji. Blaž Kamin je zmagal v skoku v daljino. Dekleta so uvrstitev v državno finale- podobno kot lani- zgrešile le za las. Na dolenjskem prvenstvu, ki je bilo konec septembra v Novem mestu, je tako v konkurenci fantov kot deklet nastopalo 8 šol.
Že drugo leto zapored se je zgodilo, da sta obe naši ekipi stali na stopničkah za zmagovalce, kar je odličen dosežek, saj so dolenjske srednje šole vedno krojile vrh slovenske srednješolske atletike.
Na področnem prvenstvu so bili dijaki in dijakinje:
Tek na 100 metrov: Loredana Zajc,
Katja Zavodnik, Timotej Mrzelj, Nejc Mele, Luka Plut
Tek na 400 metrov: Patricija Ivnik, Sabina Pajk, Lucija Selan, Boštjan Per-ko, Miha Jevnikar, Matej Mirt Tek na 1000 metrov: Kaja Zupančič, Monika Skubic, Sabina Erjavec, Aljoša Baša, Blaž Zupančič in Mark Lesjak
Tek na 2000 metrov: Boštjan Men-cin in Aljaž Zaletelj Skok v daljino: Nika Ferlin, Urša Košak, Alenka Godec, Blaž Kamin, Mišel Gabrijel in Jaša Tiselj Skok v višino: Alenka Hojč, Petra Koleša, Manca Štrus, Matjaž Hernec in Martin Krampelj. Suvanje krogle: Uroš Adamlje, Gašper Slapinčar, Jaka Trilar, Barbara Pajk, Nives Medved, Barbara Teka-vec.
Štafeta 4x100 metrov dekleta:
Nika Ferlin, Alenka Hojč, Loredana Zajc in Katja Zavodnik. Štafete 4x100 metrov fantje: Timotej Mrzelj, Blaž Kamin, Nejc Mele in Mišel Gabrijel.
S posamičnimi rezultati so k skupnemu uspehu ekipe največ pripomogli Alenka Hojč, Kaja Zupančič, Blaž Kamin in moška štafeta na 4x100 metrov, ki so zmagali, z drugim mestom
»Naša zmagovalka« Kaja Zupančič (levo) med tekom na 1000 metrov.
se lahko pohvalita Boštjan Mencin in Timotej Mrzelj, prav tako odlični tretji so bili: Nika Ferlin, Mišel Gabrijel in ženska štafeta 4x100 metrov. Tudi Uroš Adamlje in Aljaž Zaletelj sta s 4. mestom zelo pripomogla k uspehu ekipe prav tako pa vsi drugi, ki so se potrudili in zelo dobro zastopali našo šolo.
Čestitamo vsem dijakom in dijakinjam za uspeh in lepo promocijo svoje šole.
Simon Bregar
Razvedrilna matematika
Najbolj množično matematično tekmovanje - evropski matematični kenguru pride na vrsto spomladi, v septembru pa so se dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča pomerili v nalogah logike in razvedrilne matematike.
Šolsko tekmovanje iz razvedrilne matematike je potekalo 20. septembra in se ga je udeležilo 33 dijakinj in dijakov. Z uspešnim reševanjem nalog jih je I0 osvojilo bronasto priznanje. Katarina Petra van Midden I. a, Sindi Papež 2. b, Ana Makovec 3. a ter Matevž Marinčič 4. i in Uroš Krampelj 4. i pa so si z dobrimi rezultati prislužili udeležbo na 22. državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike. To je potekalo v soboto, 8. oktobra, na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Tudi tu so se naši dijaki več kot odlično odrezali. Vsi so prejeli srebrna priznanja, Matevž Marinčič pa je z odličnim četrtim mestom osvojil zlato priznanje.
Da razvedrilna matematika ni povsem paradoksalna reč, priča priljubljenost reševanja matematičnih zank in ugank, v zadnjih letih je izjemno priljubljen na primer sudoku. Za pokušino vsem bistrim glavam tokrat zastavljamo nagradno uganko iz nabora nalog razvedrilne matematike. Prvim petim, ki bodo pravilno rešitev prinesli na uredništvo Klasja, obljubljamo jubilejni zbornik naše srednje šole. Nalogo je pripravil mentor matematičnega krožka in vodja priprav na tekmovanja razvedrilne matematike in logike - profesor Marko Peteh.
Dragica Šteh, prof.
Lučke je zabavna logična naloga. Na pravokotno mrežo moramo postaviti lučke tako, da so osvetljeni vsi beli kvadratki. Lučka sveti vodoravno in navpično do roba oziroma črnega kvadratka. Le-ta je torej osvetljen, če je v istem stolpcu ali vrstici lučka in vmes ni črnega kvadratka. Nobena lučka ne sme svetiti na drugo, lahko pa posamezni kvadratek osvetljuje tudi več lučk. Številka v črnem kvadratku pove, koliko lučk ga obdaja.
Projekt »Podružnična šola - gibalo razvoja« se je predstavljal v Ljubljani_
Podružnične šole OŠ Stična in OŠ Sostro smo se v soboto, 8. 10. 2011, predstavile meščanom našega glavnega mesta. Pred mestno hišo v Ljubljani smo pokazali, da na podeželju znamo ohranjati tradicijo, saj so naši učenci pokazali rezultate enoletnega dela na področju raziskovanja šeg in navad domačega kraja. Podružnične šole Ambrus, Krka in Muljava so skupaj s podružnicami iz OŠ Sostro (PŠ Besnica, PŠ Janče, PŠ Lipoglav in PŠ Prežganje) poskrbele, da so v središču Ljubljane meščani in mnogi turisti doživeli utrip našega podeželja. V pestrem kulturnem programu, ki ga je začel ansambel harmonikarjev Simona Bučarja z Janč, vodil pa Feliks Vnajnarski Pol-plemeniti, so šole na zanimiv način s petjem, plesom in igro predstavile mlinarstvo, postavljanje mlajev, vasovanje, čebelarstvo, ofiranje, šranganje in pastirske čase. Kulturni nastop je dopolnjevala tudi razstava likovnih izdelkov, kjer so bili rezultati raziskovanj in ostale dejavnosti v projektu Podružnična šola - gibalo razvoja še bolj natančno predstavljene, ter stojnice, kjer so imeli obiskovalci možnost poskusiti kulinarične dobrote iz podeželja.
Na začetku prireditve nas je nagovorila Marjana Marn, vodja projekta in predsednica Lokalne akcijske skupine Sožitje med mestom in podeželjem, v okviru katere projekt poteka. Nato nas je pozdravil župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovic, ki se je sodelujočim učencem in mentorjem zahvalil z vožnjo s turistično ladjico po Ljubljanici. Ravnatelj OŠ Stična, Marjan Potokar, pa je v imenu obeh šol pozdravil udeležence in obiskovalce in s spodbudnimi besedami podprl prizadevanja vsej sodelujočih.
Branka Lah
Iz podružnične šole Temenica
Prvi šolski dan v Temenici
Po dolgih vročih počitnicah so se prvega septembra tudi na naši podružnični šoli ponovno odprla šolska vrata za šestnajst naših učencev. Prvič je šolski prag prestopilo šest prvošolcev, drugi razred pa bo v letošnjem šolskem letu obiskovalo kar deset učencev. Sicer imamo veliko učilnico, a je bila to popoldne kar precej tesna, saj smo se zbrali v zelo velikem številu. Starši so pospremili svoje otroke, zelo smo bili veseli tudi babic in dedkov, ki so se odločili, da bodo prvi šolski dan preživeli skupaj z vnuki. Učenci višjih razredov matične šole Šentvid pri Stični so se pod vodstvom učiteljice Nine Doli-nar predstavili z glasbeno igro Kdo je napravil Vidku srajčico. Vse prisotne je s spodbudnimi besedami nagovoril gospod ravnatelj Janez Peterlin. O pomenu skrbi za varnost učencev in vseh udeležencev v prometu pa sta spregovorila policist in predstavnik ZŠAM. Za prijeten sprejem učencev sva poskrbeli tudi učiteljica Mojca in vzgojiteljica Alenka. Vsi prvošolci so uspešno opravili »skok« v prvi razred in s tem postali naši učenci. Kuharica Slavka je poskrbela za lačne in žejne trebuščke, zelo se je prilegel tudi sladoled. Po prijetnem sprejemu in druženju smo se razšli v upanju, da bo v šoli vedno tako prijetno. To pa ne bo težko, saj se pogoji za prijetno in uspešno šolsko delo iz leta v leto izboljšujejo. Za to pa gre zahvala tudi krajanom krajevne skupnosti Temenica, ki imajo velik posluh za naše potrebe in želje.
Uvodno srečanje »podaljšanega bivanja« v Temenici
V tednu otroka smo izbrali četrtek, 6. 10. 2011, da skupaj proslavimo prihod jeseni, s popoldanskem srečanjem na podružnični šoli Temenica. Zbrali smo se učenci podružnične šole in učenci matične šole Šentvid pri Stični, skupaj s starši in svojimi učiteljicami.
Krajani, ki so zelo prizadevni in vedno pripravljeni priskočiti na pomoč šoli, so nam tudi tokrat nesebično pomagali pri pripravi srečanja. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, predvsem tistim, ki so pomagali pri pripravi klopi in peki kostanja, zahvaljujemo se tudi vsem, ki so prinesli veliko kostanja in ostalih dobrot. Najprej smo odšli peš do bližnjega mlina, katerega lastnica
je gospa Francka Adamlje. Prijazno nas je sprejela, razložila, kako deluje njen mlin, nam dovolila, da smo si ga ogledali, na koncu pa poskrbela tudi za pogostitev vseh obiskovalcev. Vrnili smo se do podružnične šole, kjer smo se okrepčali s pijačo, pečenim kostanjem in sladkimi dobrotami. Iz buč in ostalih pridelkov so v skupnem ustvarjanju nastali prelepi izdelki, ki bodo nekaj časa krasili podružnično in matično šolo, nato pa jih bomo razstavili na Bučariji na Gradišču. Sončno popoldne je hitro minilo v prijetnem druženju in ustvarjanju.
Temenčani v Ivančni Gorici
Na naši podružnični šoli Temenica smo v tednu otroka izvajali različne zanimive aktivnosti. V učilnici smo uredili knjižni kotiček, posvetili več časa igri in ustvarjanju, izvedli modno revijo in še in še. V sredo, 5. 10. 2011, smo se odpeljali v Ivančno Gorico, da spoznamo nekaj pomembnih ustanov.
Ogledali smo si železniško postajo. Zaposlena gospoda sta nam razložila, kakšno je njihovo delo, da je potovanje potnikov varno in udobno. Na občini nam je gospa Tatjana Markelj, ki je županova tajnica, podrobno razložila, kaj vse se pri njih dogaja. Srečali smo se tudi z gospodom županom, ki nas je prijazno nagovoril in nam posvetil nekaj svojega časa. Prijazno smo bili sprejeti tudi v knjižnici, kjer je bil najbolj zanimiv kotiček za najmlajše. Z zanimanjem pa smo si ogledali prostore Nove Ljubljanske banke in se seznanili z zaposlenimi. Imeli smo ravno še čas, da se posladkamo s sladoledom, nato pa smo se odpeljali nazaj v šolo, polni prijetnih vtisov in doživetij.
Mojca Kravcar Glavič
Zahvala donatorjem
Ob koncu šolskega leta smo se na podjetja in podjetnike v šolskem okolišu obrnili s prošnjo, naj donacijo v šolski sklad. Zelo veseli smo bili njihovega odziva. S sredstvi, ki smo jih zbrali, bomo pomagali socialno šibkim učencem, jim omogočili, da sodelujejo pri dejavnostih, ki si jih drugače ne bi mogli finančno privoščiti. Ta sredstva bomo porabili tudi za nakup dodatne opreme in učnih pripomočkov.
V imenu upravnega odbora, učencev, učenk, učiteljic in učiteljev se prav vsem donatorjem iskreno zahvaljujemo: AKRAPOVIČ, podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve d. d., ARMEX ARMATURE, podjetje za proizvodnjo, kooperacijo in trgovino d.o.o., Avtoprevozništvo JOŽE PRIJATELJ s. p., AVTOMATI ARMIČ, proizvodnja prodajnih avtomatov, trgovina in storitve d.o.o., KRJAVELJ, trgovina, gostinstvo in prevozi d.o.o., LAMAS računalniški inženiring d.o.o., MARKET MARINKA, Mesarstvo in trgovina MICI MAVER s. p., MERCATOR d. d., MIŠA-KRKA d.o.o., R&A ROBERT HROVAT s. p., Računovodenje KRALJ MARINKA s. p., SIR-PAK d.o.o., S.I.T. steklarstvo in trgovina d.o.o., STUDIO MARKELJ, Markelj Franc s. p., Točenje pijač ILIŠKOVIČ ZORAN s. p., VITOX HOČEVAR k. d., trgovina, proizvodnja, gostinstvo in storitve.
Upravni odbor šolskega sklada OŠ Stična Uršula Zakrajšek
Med iz Ilovškega valjaka
Lepi dnevi v septembru so kar vabili k pouku izven šole. Tudi učenke in učenci OŠ Stična, ki obiskujejo izbirni predmet OPK in SRD (etnologija), smo se v zadnjem tednu septembra odpravili raziskovat - tokrat čebele - v Mekinje, k Antonu in Sonji Ceglar.
Gospa Sonja nas je pričakala z izvrstnimi medenjaki, gospod Anton pa nam je pripravil pravo učno uro v naravi. Najprej nam je predstavil čebelo kranjsko sivko, na katero smo Slovenci zelo ponosni. Ogledali smo si tudi nekaj "strojev", ki so potrebni, da med lahko pride na naše jedilnike. Prvi panj sta z ženo Sonjo kupila pred štirinajstimi leti.
Povzpeli smo se na hribček za hišo. Pred nami se je razprostrla Ilovškova domačija. Izvedeli smo, da tukaj če-belarijo že od nekdaj. Posest s tem imenom je obstajala že pred letom 1136.
»Franc Meglič, stari Ilovšček, je po vrnitvi iz Amerike leta 1894, z nakupom posesti podedoval tudi zapuščeni čebelnjak. Pod novim slamnatim krovom je naselil nekaj rojev čebel in kaj kmalu so točili.«
Presenečeni smo bili, da starodavni čebelnjak še stoji, le da so ga preselili nekaj deset metrov s prvotnega mesta. Pridružil se mu je novi, z velikim številom panjev. Čebele so veselo preletavale panje, mi pa smo se podali v "zakulisje". Gospod Ceglar nam je razkazal ozadje panjev, način dimljenja prostora, matico, kako lovi roje, tehtnico in še bi lahko naštevali. Tri dekleta so se oblekla v čebelarsko opremo; Nina, ki je hišna punca, pa se je upala postaviti kar med čebele.
Za nas glavni del, pokušina medu, za katerega skrbi gospa Sonja, je sledil v lepo opremljenih prostorih z različnimi izdelki, ki jih »pridelajo« čebele in njihova »gospodarja« - bolj prijatelja - saj veliko časa preživita med njimi. Cvetlični, lipov, kostanjev, hojin in gozdni med ter med akacije so nam šli pošteno v slast. Mazali smo ga na domači kruh iz Sonjine peči, presenetila pa nas je tudi z medenim kruhom. Anton nam je pokazal še izdelke iz voska, propolis, Ilovški medeni liker smo gledali le od daleč, čudili smo se cvetnemu prahu, ki ga gospodar »prebira« tako kot fižol.
Kar ni se nam dalo oditi od velike mize, polne dobrot iz medu. Ugotovili smo, da morata Sonja in Anton vložiti veliko truda v tako bogato bero medu, posebej, ker imata čebelnjak tudi na Primorskem. Sonjina pomočnica je nečakinja Nina, ki z veseljem pomaga. Čebele, tako pravi Anton, se ne pustijo goljufati. Delo in življenje imajo urejeno po nenapisanih pravilih, ki se jih držijo in to zahtevajo tudi od svojih oskrbnikov.
Veliko zaslugo, da smo obiskali Ilovec pa ima Jaka, osmošolec, Sonjin nečak, ki mu gre organizacija obiska bolje od rok kot čebelarjenje. Presenetilo nas je še nekaj: sožitje med člani družine! »Čebele družijo ljudi, en sam človek ne zmore vsega dela!« je zaključil naš gostitelj. Pa se tudi mi oprimimo te modrosti, ki jo zahtevajo čebele in nazorno pokažejo Ilovškovi.
Zlata Kastelic, prof. učiteljica izbirnega predmeta etnologija
Ali ste vedeli?
-	Cvetlični med krepi žile in ga priporočajo srčnim bolnikom.
-	Lipov med pomaga pri prehladnih obolenjih ter pospešuje znojenje.
-	Kostanjev med ugodno vpliva na jetra in prebavila. Priporočajo ga anemičnim bolnikom ter tistim, z živčnimi obolenji ^ Ker vsebuje veliko fruktoze, ga lahko uživajo tudi sladkorni bolniki.
-	Med akacije blaži utrujenost.
-	Hojin med je priporočljiv pri obolenjih pljuč.
-	Gozdni med krepi odpornost in pomaga pri vnetju dihalnih poti.
-	Medeni liker (za odrasle) prijetno krepi!
(Iz zgibanke Med iz Ilovškega valjaka)
20
^KLASJE | Ivančna Gorica, oktober 2011
v	_
Šolstvo ^ Podlistek
Pikapolonice na Grofiji
V torek, 4. o^ktobra, smo se pikapolonice iz vrtca Čebelica Šentvid pri Stični, skupaj z mamicami, očki, bratci in s sestricami zbrali na turistični kmetiji Grofija na Viru pri Stični. Toplo in sončno popoldne smo namenili skupnemu druženju ob igrah s padalom, petju in ogledu živali na kmetiji. Proti koncu druženja so otroci iskali skriti zaklad, za konec pa smo se vsi prav dobro posladkali z dobrotami, ki jih je spekla mamica ene od pikapolonic.
Prijetno druženje smo zaključili, ko se je že delala tema. Še enkrat bi se zahvalila vsem staršem pikapolonic za tako veliko prisotnost in prijetno druženje!
Brigita Jenkole, dipl. vzgojiteljica
/i
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO:
-	izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih)
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
-	izdelavo geodetskega posnetka in parcclacijo zemljišča
ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKl HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE:
-	za upravnika vaSe hiše
-	za vpis etažne lastnine
Najdete nas na Taboiski cesti .1 v Grnsuplju in pu telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333
Razpis igralnih uric v vrtcu
Javni zavod VVZ VRTEC IVANČNA GORICA razpisuje dodatni program
»IGRALNE URICE V VRTCU«.
V	program lahko prijavite otroke, ki niso vključeni v dnevni program vrtca in so v starosti od 1. do 3. leta in od 3. do 6 leta. Skupini bodo vodile vzgojiteljice našega vrtca, in sicer lx tedensko v popoldanskem času (predvidoma od 15.30 do 17.30) v enoti vrtca, kjer bo prijavljeno največje število otrok. Maksimalno število vključenih otrok je 14.
Program bo zajemal področja kurikula javnega vrtca (področje družbe, gibanja, umetnosti, narave in matematike) ter igro.
Pisne prijave zbiramo do 28. oktobra 20llna upravi vrtca, na naslov: Vrtec Ivančna Gorica, Cesta 2. grupe odredov 36a, Ivančna Gorica ali po e-pošti: branka.kastelic@guest.arnes.si.
V	prijavi navedite ime in priimek otroka, njegove rojstne podatke ter naslov bivališča. Prav tako navedite podatke staršev ali otrokove zakonite zastopnike.
O nadaljnjih dejavnostih bodo prijavljeni pisno obveščeni.
VVZ Vrtec Ivančna Gorica
Igre s padalom so prav zabavne
^ »USNJARIJA ZAHTEVA TRADICIJO
POLEG ZNANJA, IZKUŠNJE POLEG VEŠČINE, ^ POTRPLJENJE POLEG VESELJA.«
8. del

01]
( >
elDv
Vonj po usnju se razpuhti
»Morda bo koga še zanimalo, v kake svrhe se uporabljajo različne živalske kože. V glavnem bi bilo sledeče: kože divjačine dajo večinoma krzna, zajci pa tudi klobuke. Ovčje kože se uporabljajo za podlogo, rokavice, obleke, tako zvane usnjate jopiče, usnjato galanterijo, za knjigoveško usnje itd. Kozje kože dajo sloviti ševro, fino galanterijo itd. Svinjske kože uporabljamo od navadne aktovke do najfinejše damske torbice, preko dobrega kovčeka in lepega sedla. Telečje kože za boks, to je gornje usnje za čevlje in fino galanterijo. Kravje kože za mastno štrapacno usnje, cenejši boks, notranjke itd. Volovske kože za podplate, jermena itd. Bivolske kože za razna tehnična usnja. (Lavrič, 1940: Nekaj o usnju in kožah) Do leta 1947 je bila v Sloveniji nacionalizirana vsa zasebna dejavnost. Lavričevo usnjarno so ukinili, stroje so zaradi ugodnejših demografskih razmer in povezav z glavnim mestom odpeljali v druge usnjarne, večidel v usnjarno na Vrhniko. Gospodarstvo v FLRJ je bilo plansko, ne tržno, nadzorovala ga je država s cen-
»Lavričeva soba« v nekdanji tovarni Zmaj
tralističnim vodstvom v Beogradu, njene odredbe pa so izvajali okrajni ljudski odbori.
Po nacionalizaciji Lavričeve tovarne usnja je leta 1946 prostore prevzelo podjetje BREZA za izdelavo lesenih klinčkov za čevljarsko industrijo in v ta namen vložilo veliko sredstev, vendar proizvodnja ni dobro stekla, ker prostori niso ustrezali. Poslopje je za njim prevzelo Kovinarsko podjetje z Iga, ki je tačas izdelovalo štedilnike na trdo gorivo. Obrat je deloval skoraj pet let, potem pa je bil ukinjen zaradi oddaljenosti in neustreznih pogojev. Poslopje je bilo do leta l956 prazno.
V	delno leseni stavbi nasproti glavnega vhoda v tovarno in v nadstropjih nad njim so bili nekaj časa tudi odkupna postaja, priprava in skladišče za zelišča in gozdne sadeže, najprej v sklopu podjetja GOSAD, od leta l964 dalje, po združitvi s podjetjem Začimba - Soline Portorož, pa v sklopu podjetja Prehrambena industrija Droga Portorož, na kratko Droga. Postajo je kasneje prevzela KRKA, ki je v letih l965 do l974 tudi zbirala in predelovala zdravilna zelišča in je še danes lastnica izpraznjene lesene stavbe.
V	tovarni ZMAJ na Šmartinski cesti v Ljubljani so zaradi povečane proizvodnje baterij, velikega izvoza in želje po organiziranju lastne proizvodnje ogljeno grafitnih izdelkov iskali možnosti za prostorsko razširitev. V nekdanji Lavričevi usnjarni je skupna površina neizkoriščenih prostorov znašala 2.377 m2. Ker je bil ta del Dolenjske industrijsko nerazvit in večidel odvisen od dotacij, je Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica zagotovil tovarni Zmaj precejšnja finančna sredstva za obnovo tovarne. Delavci domačini so tako imeli rešeno stanovanjsko vprašanje, večje možnosti kot v Ljubljani pa so bile tudi za pridobivanje novih stanovanj. Delo v stranski obratni enoti tovarne ZMAJ je steklo 18. februarja 1956. V prvem letu so izdelovali embalažo za baterijsko proizvodnjo, se ukvarjali z montažo baterijskih svetilk, lakiranjem in galvanizacijo, potem pa so se preusmerili na proizvodnjo elektrod. Nekdanji obrat Zmaja in kasnejši TOZD Specialne baterije se je kasneje preoblikoval v Programsko produkcijsko enoto. 30.
1LAVRIČ
L3UBUANA
n&m uutauu iiivi
'¡Sk^^ USNJE • KOŽE • USN]ARDA
uta-.
LJUbOANA CAMUEltVO MUK, ■
RliKM mni.ll4< [ucaui: LACO kMKJlIHfr
5TR03ILA
k
lELHfHtCi noti
1I11FOW »U
SmTvib «r ÍTtCHi
lELtFOtd i tTUHI VK»
It r S J) 1 ^ t

l-adfittni i. i s J. t J u J £ i i-., il-i	twtrjujt»,
ai± ÍOT. KTiatOÍ JOÍÍIJJ.. MXHIPi«n * mpji blVljl ^ÚTllTIlX tdd
a . h P Q I i
--SLI	ITUT; aiF^intTnihoi^* ,tij¥±rrnt- tti Ji fl^cpürii i-í-
Tci^ íi^ ji; bil	t-r T -inir^i« ^Vo: iS rLraktiVFpJ^i]! tft	-
tíf rr.ArBU tp^lo
Potrdilo o zaposliti za J. Krištofa st., arhiv J. Krištofa ml.
12. 2004 sta se družbi Iskra TELA-SEM, d. o. o., in Iskra Antene, d. o. o., pripojili k Iskri Baterije Zmaj, d. d., ki je hkrati spremenila firmo družbe v Iskra TELA, podjetje za proizvodnjo anten, baterij in industrijske elektronike, d. d, s sedežem v Šentvidu pri Stični.
Breda Zupančič
Viri:
Josip Lavrič, 1940: Nekaj o usnju in kožah. Trgovski tovariš XXXVII, 3/4. 56-60.
Marijan Mayer (ur), 1990: Zgodovina naše tovarne se je začela leta 1923. Šentvid pri Stični: ISKRA Baterije ZMAJ (tovarniško glasilo). Zgodovina KRKA. Dostopno na: http://www.krka.si/sl/o-krki/pred-stavitev/zgodovina
Informatorji: Miroslav Krašovec, Jože Kenda, Jože Rus, vsi Šentvid pri Stični.
2011 oktober , Ivančna Gorica | ^KLASJE
21


						
	1	1				
Josip Mandelj (5. 4. 1865 - 23. 10. 1951)
RAVNATELJ TOBAČNE TOVARNE, POLITIK, PUBLICIST
Mandlji, po domače Hribarjevi, so bili poldrugi gruntarji na Far(ov)škem ali Srednjem Kalu
3.	Josipova stara starša, Jožef Mandel(j) (1788 - 1875) in Marija Zupančič (1793 - 1851) iz Šentvida, sta se vzela leta 1819. Sin Franc (1833 - 1922) se je leta 1863 oženil s Franči-ško Polončič (1841 - 1913) z Germa, s katero sta imela sinova Franceta (roj. 1863) in Josipa (Josef, roj. 1865) ter hčer Marijo (roj. 1880). Josip se je poročil z Marijo Hrovat. Njuna hči Jakobina se je omožila z usnjarjem Josipom Lavričem, Vlasta pa s prof. Jušem Kozakom. Vdovec Josip se je 18. januarja 1943 drugič poročil s Frančiško Šparovic. Umrl je leta 1951 v Ljubljani, na Gregorčičevi 7.
Josip Mandelj se je preselil v Ljubljano, kjer je v obdobju 1878 - 1886 obiskoval gimnazijo. Od decembra 1887 je služboval v Tobačni tovarni, praktikant je postal 18. 1. 1889, asistent 12.
4.	1891 in oficial - c. kr. uradnik (pristav) 31. 12. 1896. Narodna vlada SHS je 4. 11. 1918 odstavila dotedanjega direktorja nemške narodnosti, Ignacija Elsnerja, in za začasno vodstvo določila stavbenega svetnika ing. Pavla Koblerja, za namestnika nadkontrolorja Ar-kadija Bonfiolija, za vodenje tajništva tobačne režije pa Josipa Mandlja. Po prvi vojni je bilo v Tobačni v primerjavi z letom 1913 zaposlenih skoraj polovico manj delavcev, proizvodnja je upadla za skoraj tristo odstotkov, rezanega tobaka, tobaka za žvečenje in cigar so izdelovali le še tretjino, cigaret polovico, nosljanca in tobačnega izvlečka pa sploh ne več. Leta 1919 je tovarna prešla v sklop Uprave državnih monopolov v Beogradu, kamor je bil premeščen ing. Kobler kot načelnik industrijskega oddelka, za direktorja v Ljubljani pa je bil imenovan Jožef Mandelj, ki je na tem mestu ostal vse do upokojitve 30. novembra 1926.
Tobačna tovarna v Ljubïjani,ok. 1900, zloženka Tobačnega muzeja
Josip Mandelj, 1908, arhiv TZS, donacija A. Ravnik
Mandelj je bil član Kmetijskega bralnega društva v Šentvidu in od januarja 1898 njegov podpredsednik; za predsednika je bil izvoljen okrožni zdravnik R. Repič, za blagajnika pa usnjar Jožef Lavrič. Pisal je gospodarske in nacionalne članke za časnik Slovenec, zlasti v letih 1896 - 1903. V kranjskem deželnem zboru je 1908 - 1910 zastopal kmečke občine v sodnih okrajih Trebnje-Zatičina-Žužem-berk-Mokronog-Litija-Radeče kot kandidat SLS. Časnik Domoljub je o njem pisal kot o zanesljivem pristašu stranke, zelo nadarjenem in izobraženem, vnetem za blagor kmečkega stanu, iz katerega je izšel, in za svoj volilni
okraj, v katerem je prirejal številne shode z namenom, da se Dolenjska, toliko časa zanemarjena, gospodarsko dvigne. Shode je prirejal tudi po naših krajih, 8. 9. 1908 je bil denimo v Šentvidu in Gabru, kjer ni poročal zgolj o aktualnih političnih in gospodarskih zadevah, temveč je svaril tudi pred nepremišljeno prodajo gruntov ter ostro obsojal razvado, da se pri dražbah zemljišč ponuja kmetom žganja, vina in cigar, da potem bolj s korajžo kupujejo
Mandelj je bil član finančnega odseka, odseka za deželna podjetja, odseka za letno poročilo in namestnik deželnega odbornika. Leta 1909 je oblikoval zakonski predlog za ustanovitev deželnih zavarovalnih zavodov in deželne banke, katere kurator je po ustanovitvi postal. Pozival je k pristopu h Kmečki zvezi in kmetijskim društvom, se zavzemal za organizacijo živinorejskih zadrug in zavarovalnic za živino ter za izboljšanje travnikov, kmetijskih strojev in vzgojo lastne pasme goveda, primerne našim krajem in podnebju. Spodbujal je trgovinske in komunalne investicije, lokalne železniške povezave, melioracije in regulacije, tudi reke Mirne in potoka Višnjice. Zahteval je sistematično preureditev deželne bolnice in 'blaznice' ter reformo šolskega zakona; šola naj ohrani verske temelje, vendar mora postati za kmete bolj praktična.
V	začetku leta 1910 je opozoril na nepregleden proračun in podal iniciativo za izboljšanje finančnega stanja. Opozarjal je, da deželni izdatki rastejo hitreje kakor dohodki in da gospodarstvo tone v vse večjo krizo. Ker se ni strinjal s finančno politiko stranke SLS in se ni več hotel pokoriti njenemu vodstvu, se je decembra 1910 odpovedal deželnozborske-mu mandatu. Razloge je obelodanil v pismu z naslovom »Zakaj sem odložil mandat« in ga januarja 1911 poslal zaupnikom svojega volilnega okraja. Marca 1911 je potekala dopolnilna volitev v dolenjskih kmečkih občinah. SLS je namesto Mandlja kandidirala žužemberškega župana Ivana Vehovca in zmagala. Mandelj je kandidiral kot samostojen kandidat, vendar ga je podprla samo liberalna manjšina.
V	liberalnem časopisu »Veda« je leta 1912 pod imenom I. Mandelj objavil kritiko deželnih financ z naslovom »Nekaj številk iz kranjskega deželnega gospodarstva: primerjalna statistična študija«. Dokazoval je, da se je zmanjšalo osnovno premoženje dežel, da je klerikalna večina v deželnem zboru in odboru zavozila deželno gospodarstvo in da je polom deželnih
Blaženi A. M. Slomšek je bil 'žganjopiji' in 'tobakaji' zelo gorak: »Žganje in pa tobak pokvarita naši mladini glavo, srce in glas, dušo in telo, okadita mu, poblatita srce z grešnimi strastmi ter podereta, kar šola dobrega naredi.	Žganje in tobak,
človeški rod gnjusi. Dokler mati hčerko po žganje pošilja, in ji kruh vanj pomakati da, dokler oče sinu fajfo dovoli in mu celo tobaka napravi (nabaše), tako dolgo raste slab, črviv zarod betežnikov in pa hudodelcev. Mladenču, ki očetu denar vzame in za tobak izda — hčer, ki rada žganje ima, nobena šola popravila ne bo. Bog pomagaj!« (Jamšek, F., 1887: Šolske drobtinice: v petindvajsetletni spomin smrti A. M. Slomšek-a)
9. 1916 izstavil obrtni list. Takrat je stanovala na Starem trgu 28, salon z imenom MODES, ŠKOF-WANEK, Jacqueline Lavrič SCCR pa je bil Pod trančo 2. Kasneje je živela pri sinu na Golovcu.
financ neizogiben.
Leta 1920 je sestavil gospodarska navodila, ki jih je izdala Kmetijska družba za Slovenijo. Članek z naslovom TOBAK: Pridelovanje in zakonski predpisi. Navodilo za pridelovanje tobaka v Sloveniji je 15. 6. 1920 objavil tudi gospodarski list Kmetovalec. Kraljevo finančno ministrstvo je 4. 3. 1920 odobrilo predlog Monopolne Uprave, da se v nekaterih delih Slovenije, ki se izkažejo primerni za to kulturo, in z dovoljenjem pristojne oblasti, sme gojiti tobak, kajti potreba po lastnem pridelku je bila po prvi vojni zelo velika. Tobak naj bi dobro uspeval v vinorodnih pokrajinah, Beli krajini, delu Dolenjske in Slovenskih Goricah. Mandelj je v nekaj poglavjih podal podrobna navodila za pridelovanje tobaka in predstavil organizacijo uradov, ki naj vodijo ali nadzirajo tobačno kulturo. Vsi poskusi gojenja tobaka v naših krajih pa so bili kljub skrbnemu načrtovanju neuspešni.
Josip Mandelj - Lavričev tast
Lavrič se je s svojim tastom dobro razumel. V pismu, ki mu ga je poslal 9. 10. 1929 (zapuščina J. Krištofa st.), ga je naslovil dragi Papa in ga tikal. Bojda je imel Lavrič, ki sam sicer ni nikoli kadil, vedno pri sebi dragocene cigare, da jih je podarjal poslovnim prijateljem.
Mandljeva hči Jakobina - Joki
Obiskovala je Strokovno nadaljevalno šolo za umetne in oblačilne obrti v Ljubljani. V uk jo je vzela modistinja Ada Škof - Wanek. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane ji je 12.
Jakobina in sin Loren, arhiv MAO, donacija T. Lavrič
Starejši Šentvidčani se je spominjajo kot tihe, nekoliko vase zaprte žene, ki se je zvečine oblačila staromodno, v dolga krila, vedno je nosila klobuk. Anton Drab iz Radohove vasi je zapisal, da je bila tovarnarjeva soproga plemenita, prav nič domišljava gospa. Večkrat je prišla na Rudnik in se z vsakim pogovarjala, če je tako naneslo. Bila je tudi vedno pripravljena na uslugo. Ko so se Drabovi preselili v Ljubljano, so nastale težave z vključitvijo Antona v šolo. Na Prulah so se izgovarjali, da imajo preveč učencev in da sodi v šolo na Rudniku. Ena stran hiš ob Dolenjski cesti je namreč spadala pod Ljubljano, hiše na drugi strani, kjer so bila tudi Lavričeva skladišča, pa pod Rudnik. Rudniška šola je bila mnogo dlje, tramvaj je vozil le do Rakovnika. Lavričeva gospa je šla sama do prulske šole in uredila, da je bil sprejet. Tone Drab omenja še en primer gospejine srčnosti. Kristina, njegova leto dni mlajša sestra, je obiskovala dekliški zavod Lichtenturn. Ko je šla nekoč s sošolkami k maši, je med potjo pobrala jabolko in ga pojedla. Sošolke so jo zatožile, da k obhajilu ni šla tešč. To je bil takrat dovolj velik razlog, da so ji zagrozili z izključitvijo. Materine prošnje niso zalegle, zato je potarnala Lavričevi, ta pa je s svojim vplivom takoj posredovala in je niso izključili. Podatki o Jakobini so skopi, tako kot o pre-nekateri ženi prejšnjega stoletja, vendar vsako, še tako drobno pričevanje prispeva nov kamenček v pisan mozaik naše polpretekle zgodovine.
Breda Zupančič
Viri:
Arhiv Josipa Lavriča. Ljubljana: Tehniški muzej Slovenije, donacija Ana Ravnik Vasilij Melik, 1974: Kronika in razgledi: Volitve 1907—1927 na današnjem grosupeljskem ozemlju Zbornik občine Grosuplje 6 Nadškofijski arhiv Ljubljana: Šentvid pri Stični R XIV. (Geburt- und Tauf- Buch) I86I-I88I in Status animarum (Knjiga župljanov) 1792-1885 in 1810-1880
Avgust Pirjevec, 2009: Mandelj Josip. Slovenski biografski leksikon 1925-1991 (elektronska izdaja) Ljubljana : SAZU, 2009. http://nl.ijs.si/fedora/sbl/ Slovenec,I898, letnik 26, št. 12 in članki od l. 1908 do I9I2; http://www.dlib.si/ Slovenski narod, I9I2, let. 45, št. I29 in I3I; http://www.dlib.si/
Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU I34/I: Dienst Eide (Knjiga priseg), Kronika tovarne (I873-I9I0), Zgodovinski podatki o razvoju tovarne (I980)
Slikar Tone Drab je razstavljal v Mestni knjižnici Grosuplje
Član Društva likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični gospod Tone Drab je ob visokem življenjskem jubileju, osemdesetletnici, v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje razstavil izbor svojih del. Prevladujejo lepe krajine, ki gledalca kar vabijo v naravo.
Svojo slikarsko pot je prekalil v delovnem likovnem društvu na Jesenicah. Društvo DOLIK je poskrbelo za razvoj amaterskih slikarjev, ki so v začetni fazi potrebovali pomoč izkušenih umetnikov. Organizirali so dvoletno načrtno izpopolnjevanje v slikarski šoli, ki ni bila uradno verificirana, vodili pa so jo akademsko izobraženi slikarji.
Drabovo umetniško pot je v veliki meri usmerjal jeseniški akademski slikar prof. Jaka Torkar, eden redkih akademsko izobraženih likovnikov, ki je ostal zvest realizmu: naravi, planinam, gorskim potokom, le da je svojim motivom dodajal nekaj svojske lepote in dražesti. Tudi svojemu učencu je vcepil ljubezen do gorskih motivov, kar se vidi tudi na razstavljenih slikah planinskega sveta z vršaci in soteskami, po katerih se med skalovjem prebijajo gorski potočki. Direktorica knjižnice Roža Kek je slikarju čestitala ob njegovi osemdesetletnici in poudarila, da s knjižnico že vrsto let sodeluje. Razstavljal je že ob otvoritvi krajevne knjižnice v Šentvidu pri Stični in je tudi redni obiskovalec knjižnice v Ivančni Gorici. Tudi tam je že razstavljal. Ilustriral je knjigo humorističnih pripovedk Leopolda Severja Vedre dogodivščine na kako. Zanima ga tudi domoznanstvo. S flavto nas je ta večer razveseljevala Ula Dolničar.
Gospa Milka Gruden, moderatorka večera, je dodala, da je Drab, ko se je vrnil v Šentvid pri Stični, ustanovil Društvo likovnikov Ferda Vesela in zbral okoli sebe slikarje amaterje. Rad napiše kakšno pesem, s katero
nasmeji poslušalce, kipari, rezbari. Slika stare hiše, ki kot spominska darila krasijo mnoge domove doma in v tujini, naravo, živali, tihožitja, cvetje, predvsem sončnice, tudi ženske akte, take z oblinami.
»Likovna ustvarjalnost mi veliko pomeni in je del mojega življenja. Sodeloval sem na številnih skupinskih in samostojnih razstavah in organiziranih akcijah, kot so slikarske kolonije, ex tempore po številnih krajih naše domovine. Ne prej in ne sedaj pa ne stremim po kakih novih in inovativnih oblikah sodobne umetnosti. Te sicer imajo svojo težo in so del sodobnega sveta, toda jaz ustvarjam, kot se večkrat sliši, za svojo dušo,« je povedal Drab, ki je prepesnil tudi Prešernovo gazelo:
Moje pesmi
(prosto po Prešernu)
Vsak drugače moje slike sodi,
eden hvali, drugi pravi: »Fej te bodi!«
Nekdo poreče: »O, hudika!
Realnost, to je prava slika.«
Svetuje drugi: »Po tej poti nič ne hodi,
saj le abstraktnost je v modi.«
Ta veli mi: »Slikaj pokrajino.«
Drugi pravi: »Ne, kazil boš domovino!«
Tretji priporoča stil Picassa,
je drugi mnenja - škoda časa.
Kritike navdihnil je sam zlodi.
Jaz pa svojemu srcu hotel sem dopasti,
ne vprašam druge,
kaj vse jim po glavi blodi.
Marija Samec
V spomin na pesnika Miha Kastelica
Ob obletnici rojstva pesnika Miha Kastelica smo 9. septembra 2011 v kulturnem domu v Ivančni Gorici pripravili krajšo kulturno prireditev. Progam se je začel z ubranim petjem Zagoriških fantov, ki so že naši stalni gostje. Skozi življenje in delo pesnika nas je popeljal dr. Mihael Glavan. Izvedeli smo marsikaj zanimivega o pesniku. Učenke OŠ Stična so nastopile z recitalom. Tudi pevke KD Harmonija smo (čeprav v okrnjeni sestavi) zapele nekaj pesmi.
Gospod Leopold Sever je celoten program povezoval in s hudomušnimi domislicami popestril program. Po zaključku programa smo z gosti in nastopajočimi prijetno pokramljali.
Mimi Tratar, članica KD Harmonija
Nastop Pevskega zbora Harmonija iz osrčja Ivančne Gorice v Cankarjevem domu v Ljubljani
Dne 27. 9. 2011 se je začel 11. Festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. To je največji kulturni dogodek za starejše ne samo v Sloveniji, temveč v Evropi. Nosilna tema letošnjega festivala je bila prosto-voljstvo. Festival je potekal pod geslom »Za strpno in socialno sožitje vseh generacij.«
Tudi naš pevski zbor, ki deluje v okviru KD Harmonija, je bil med sooblikovalci bogatega kulturnega programa, na katerem je sodelovalo več kot 3.100 nastopajočih. Nismo bili edini z naše občine, nastopili pa smo že v prvem delu kulturnega programa. Ta je bil na odprtem odru v veliki sprejemni dvorani. Čas za nastopanje je bil strogo omejen. Zapele smo šest pesmi. Na harmoniki nas je spremljal Luka Žitnik, zbor je vodila ga. Mojca Intihar, za povezovanje pa sem poskrbela Adela Petan.
Veselile smo se, ko smo videle, da se je dvorana ob našem nastopu napolnila. Poslušalci so nam veselo ploskali in celo zapeli z nami. Ob koncu nastopa smo dobili pisno zahvalo za svoj nastop.
Adela Petan, članica Pevskega zbora Harmonija
MALA OGLASA
Prodam prašiče, težke 100 kg, primerni za nadaljnjo vzrejo. V novembru in decembru na voljo tudi prašiči za zakol. Informacije: 041 878 177.
V Ivančni Gorici oddamo na dobri lokaciji večnamenski prostor (400m2) in odprti prostor (200 m2), primeren za garažo osebnih vozil ali kamp prikolic. Informacije: 040 359 150.
Rulstock je pod streho!
Festival Rulstock je pod streho. Tokrat dobesedno, saj je prvi dan lilo na festivalsko streho, nato pa smo doživeli močno ohladitev. A to udeležencev ni pregnalo, prav nasprotno, drugi dan festivala smo dočakali še večji obisk!
Po večdnevnem delu stiških in drugih prostovoljcev je bilo prizorišče pripravljeno. S peskom posuto dvorišče, koncertna dvorana in klub so bili pripravljeni kot še nikoli prej, a prvi je prvi dan zagodlo vreme. Celodnevno deževje in ohladitev sta očitno odvrnila večje število obiskovalcev, a nista zmotila zvestih starih znancev. Tako se je prvi dan na festivalu zabavala le peščica domačinov, ki so prisluhnili predvsem domačim skupinam. Odlične nastope so pripravile skoraj vse skupine. Poudariti velja rutiniran nastop Zgrešenih primerov in velik napredek skupine Freeway machine, ki so povsem napolnili mlin. Zabaven
je bil tudi nastop B.T.K., ki je med občinstvom sprožil val dobrovoljnega plesa (moshpit).
Drugi dan festivala je bil precej bolje obiskan, saj so nastopile širše znane glasbene skupine, ki delujejo predvsem v Grosupljem. Veliko obiskovalcev je bilo, v nasprotju s prvim dnevom, starejših.
Prenovljeni mlin s skromno osvetlitvijo je dal vsem skupinam možnost dobrega nastopa in komunikacije z občinstvom. Težaven je bil le zvok, saj se vokalov pogosto ni slišalo dovolj razločno. Skedenj je bil prizorišče druženja, na majhnem odru so nastopali predvsem svobodomiselni
glasbeniki, ki so poleg nastopov vrteli umirjeno glasbo. Občinstvo je najbolj zabaval Boštjan Hanibal Uršič, ki je preigraval priredbe in avtorske skladbe. K dobremu vzdušju sta pripomogli razstavi slik Dejana Kralja, fotografij Aljaža Celarca in odličen golaž gospodarja Marjana. Festival je znova povezal ustvarjalne prebivalce občine, navdušence nad rock glasbo in ostale, ki jih običajne veselice ne zadovoljijo. Obiskovalci, ki so prvič prišli na festival, so pohvalili predvsem sproščenost in preprostost, ki sta pogoj za kakovostno in prijateljsko druženje. Organizatorji se posebej zahvaljujejo sponzorjem: Milos d.o.o., Motomat, Baldahini.si, Občina Ivančna Gorica, Bar Jama, Peskokop Podsmreka in Spotes.
Aljaž Celarc Foto: Lea Štremfelj
Knjižnica Ivančna Gorica
Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si
PONEDELJEK, TOREK, SREDA, PETEK od 9. do 19. ure ČETRTEK od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure
KRAJEVNE KNJIŽNICE
Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure
(051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91)
VEČER LJUDSKE PRIPOVEDI:
Še danes se poznajo sledi nohtov, ko je hudič praskal gori po stenah: Kako si hudič brusi kremplje po različnih koncih Slovenije
V torek, 8. novembra, ob 19. uri bo v knjižnici že drugi večer ljudske pripovedi, ki je namenjen dijakom, študentom in odraslim. Tokrat nam bo etnologinja Petra Špehar predstavila povedke o hudiču. Kaj pravi sama o tem na kratko tule, sicer pa vabljeni v knjižnico k poslušanju v živo: »Najštevilčnejše izmed pripovedi našega ljudskega pripovedništva so ravno povedke o hudiču.
Podrobneje bodo predstavljene pripovedi o vrtnem paviljonu z detelj-nim tlorisom, ki se ga že od nekdaj drži ime Hudičev turn. Pripovedi
bodo zavzele čas pripovedovanja od začetka 20. stoletja do leta 1943. V tem obdobju je bil grad v lasti družine Auersperg-Breunner. Nekaj drobcev iz vsakdanjega načina življenja grajske družine in njenih uslužbencev bomo obogatili z zgodbami o hudiču, ki je tamkaj strašil ter se seznanili z načinom, na katerega so domačini in okoliški ljudje vpletli hudiča v svoj vsakdan. Naše zanimanje bodo seveda vzbudila tudi podobna poimenovanja določenih objektov še drugod v slovenskem prostoru, ki jim bomo poiskali zanimive pripovedi.«
URA PRAVLJIC MARELIČIN SIN
Naslednja ura pravljic s karikaturistom bo v četrtek, 10. novembra, ob 18. uri. Pravljice so primerne za otroke od 5. do 9. leta starosti. Letos pravljičarka pripoveduje ljudske pravljice drugih narodov. V novembru bomo
potovali na Japonsko s pravljico Ma-reličin sin. Prijavite se lahko teden pred prireditvijo na tel. št. 787 81 21.
DELAVNICE KAKO IZBOLJŠATI ODNOS MED STARŠI IN NAJSTNIKI - zbiramo prijave
Pričel se je nov cikel delavnic na temo odnosov. Prva delavnica na temo Ženska 50 + je že za nami, še dve delavnici bosta namenjeni staršem in najstnikom. Prijavite se na tel. št. 787 81 21 ali pošljite sms sporočilo s prijavo na št. 051 236 436. Zakonska psihoterapevtka Jana Lavtižar bo zopet z nami ob sredah: 26. oktobra ob 19. uri: Prazno ali polno gnezdo - odhajanje odraslih otrok od doma 30. novembra ob 19. uri: Pozor, najstnik v hiši! Prijave zbiramo do zasedbe mest.
Kulturno društvo Ambrus in Marjeta Baša, dolgoletna izkušena mentorica, Vas prijazno vabijo k vpisu
na USTVARJALNE DELAVNICE Z GLINO
za vse generacije (otroke in odrasle) za sezono 2011/2012.
Delavnice bodo potekale 4-krat mesečno po 3 šolske ure v Kulturnem domu v Ambrusu od oktobra do junija. Sezono bomo zaključili s skupinsko razstavo 24. junija 2012.
Število udeležencev v eni skupini je omejeno na 8-10, zato s prijavami pohitite na tel. 041/938-558 ali e-mail: marjeta.basa@gmail.com . Razpisani termini
PONEDELJEK	od 19.00 do 21.15 ure
TOREK	od 19.00 do 21.15 ure
ČETRTEK	od 19.00 do 21.15 ure
Skupine bodo oblikovane, če se bo za posamezni termin prijavilo vsaj 6 udeležencev.
Vabljeni vsi, željni izobraževanja, ustvarjanja, raziskovanj in prijetnih druženj!
Kulturno društvo Ambrus Likovna sekcija Ambrus 56, 1303 Zagradec www.kd-ambrus.si
Letošnje leto je Mednarodno leto gozdov. Zato vas s posebnim veseljem vabimo, da se prijavite na razpis
2. OTROŠKI EX-TEMPORE KERAMIKE AMBRUS 2011, za učence in dijake občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje
z naslovom »GOZDNA ZGODBA«
sobota, 5. november in nedelja, 6. november 2011 od 9. do 13. ure
Kulturni dom Ambrus
KDAJ: KJE:
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: ni omejeno. Če bo prijavljenih več učencev oz. dijakov, bomo zagotovili dodatne mentorje.
OBRAZLOŽITEV TEME: Že naslov teme nam daje izhodišča za delo. Udeleženci naj bi se predvsem usmerili v lastno doživljanje gozda, lepote, ki nam ga nudi. Lahko se usmerijo na prebivalstvo gozda, rastlinje, čarobnost, ki nam ga nudi gozd, sobivanje gozda z nami ^
PRIJAVNINA: Prispevek na osebo za udeležbo na EX-temporu keramike je 25 EUR. Plačilo je možno:
-	na račun društva: KD Ambrus, Ambrus 56, 1303 Zagradec, T.R. 020410013578059 NLB Ivančna Gorica, sklic: EX-tempore 2011 ali
-	ob prihodu na EX-tempore.
LIKOVNI MATERIAL IN IZVEDBA: Glina. Dovoljene so vse tehnike ročnega oblikovanja gline (valjanje, kačice, oblikovanje iz polnega volumna, odtis v glino
ZAGOTOVITEV POGOJEV ZA DELO: organizator EX-tempora zagotovi malico, glino in vse delovne pripomočke, mentorje, sušenje in peko izdelkov, pripravo in izvedbo razstave (kar je všteto v prijavnino). Udeleženci poskrbijo za primerno obleko in prevoz.
STROKOVNO VODSTVO: Marjeta Baša - kiparka in oblikovalka keramike
PROGRAM EX-TEMPORA:
Sobota, 05. 11. 2011
8.45 - 9.00	zbor udeležencev 2. Otroškega EX-tempora keramike v
učilnici KD Ambrus 9.00 - 9.15	pozdrav udeležencev in mentorjev ter dogovor o poteku
EX-tempora
9.15 - 11.00 skiciranje in začetek ustvarjanja z glino
11.00 - 11.30 malica
11.30 - 13.00 ustvarjanje z glino
13.00 - 13.15 pospravljanje in odhod domov
Nedelja, 06. 11. 2011
8.45 - 9.00	zbor udeležencev 2. Otroškega EX-tempora keramike v
učilnici KD Ambrus 9.00 - 11.00 nadaljevanje ustvarjanja z glino 11.00 - 11.30 malica
11.30 - 13.00 ustvarjanje z glino in končevanje izdelka 13.00 - 13.15 pospravljanje in odhod domov
O KRAJU IN ČASU OTVORITVE RAZSTAVE BODO VSI UDELEŽENCI PRAVOČASNO OBVEŠČENI.
PRIJAVE: Rok za oddajo prijav je sreda, 2. november 2011.
Prijavnico boste našli na www.kd-ambrus.si. Izpolnjeno lahko pošljete na naslov: Marjeta Baša, Kal 16, 1303 Zagradec ali po e-pošti: marjeta.basa@gmail.com. Za dodatne informacije smo vam na voljo na: GSM 041/938 558.
sko
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica tel.: 01 786 90 70, faks: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.goricafajskd.si www.jskd.si,www.kLiltLira-ustvarjanje.si
Napoved skladovih prireditev - november 2011
TEKST V PODOBI, REGIJSKA RAZSTAVA IZBRANIH LIKOVNIKOV OSREDNJE SLOVENIJE torek, 8. 11. 2011, 18.00, Vrhnika, galerija Cankarjevega doma Na razstavi bodo na ogled likovna dela ustvarjalcev, ki jih je iz območnih razstav po Osrednji Sloveniji izbral strokovni selektor akademski slikar Todorče Atanasov. Iz ivanške izpostave se bodo predstavili Meta Mehle, Judita Rajnar iz Sel pri Sobračah, Zora Trilar in Renata Bedene. Ob razstavi bo izšel spremni katalog z reprodukcijami vseh razstavljenih likovnih del. Državna razstava bo odprta v okviru programa Evropske prestolnice kulture leta 2012 v Slovenj Gradcu.
SEMINAR NAČRTOVANJE IN IZVEDBA GLEDALIŠKE PRODUKCIJE
12. 11. 2011, Smlednik - Medvode, kulturni dom
Seminar je namenjen spoznavanju sistemskega pristopa k otroški gledališki produkciji. Vodil ga bo Klemen Mar-kovčič, gledališki in radijski režiser, ki bo predstavil tematiko režiserjem otroških gledaliških skupin. Markov-čič bo v letu 2012 še zadnjič strokovni spremljevalec območnega srečanja otroških gledaliških skupin konec marca 2012 v Grosuplju.
DRUGI SEMINAR ZA 43. TABOR
SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV sobota, 12. 11. 2011, ob 9.00, Šentvid pri Stični, OŠ Ferda Vesela
Dodatni seminar omogoča zborovodjem, ki se prvega seminarja niso mogli udeležiti, da podrobneje spoznajo skladbe 43. Tabora pevskih zborov, ki bo v juniju 2012. Rdeča nit vseh skladb letošnjega tabora bodo rože, seminar pa bo vodil dirigent tabora Igor Švara.
REGIJSKO TEKMOVANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OSREDNJE SLOVENIJE
sobota, 12. 11. 2011, predvidoma ob 17.00, Kočevje - Šeškov dom
Na regijskem tekmovanju se bodo predstavili samo izbrani zbori iz območnih revij, iz naše izpostave so za višjo raven predlagani štirje zbori, in sicer iz Zagradca, Šentvida pri Stični ter Grosuplja.
GLASBENI MARATON 2011 in NATEČAJ FESTIVAL STIČNA 2011
petek, 18. 11. 2011, predvidoma ob 16.00, Stična, Bar Jama
Pri organizaciji tekmovanja inovativ-nih in neuveljavljenih glasbenih skupin za nastop na Festivalu Stična naša izpostava sodeluje s Kulturnim društvom Stična. Tekmovanja se lahko udeležijo skupine, ki gojijo rock, jazz rock, etno rock, funky, fusion, punk in ostalo sodobno oz. alternativno glasbo mladih ter tudi same ustvarjajo, iščejo nove poti in ustvarjalne možnosti. Prednost imajo še neuveljavljene oziroma širše neprepoznavne skupine. Rok prijave je petek, 4. novembra 2011.
E T E R I N A DOBRO-GROSUPUE
0.0. Ljublfanska c. nh., Ivančna Gorica
Vašim malim živalim nudimo:
-	vsa preventivna cepijenja
-	zdravljenja
-	sterilizacije, kastracije
-	preglede z UZ (pregled brejosti)
-	operacije mehkili tkiv
-	oskrbo in toaieto ran
-	čiščenje zobnega kamna
-	diagnostične preiskave, kot so biokemijska preiskava krvi, test na mačjo levkozo in mačji aids, test na mikrosporijo, test na parvovirozo ...
-	sredstva za odpravo zunanjifi in notranjifi zajedavcev
Prodaja hrane priznanih znamk: Eukanuba, HiH's, Royal Canine in lams
Eukanuba ^^
T>lr flf^l Yoi» Oft Oo F«tr Ynur Po^
Hill's
lAMS^
ftOY^LCkNIN
Prodaja pripomočkov za nego živali: ovratnice, povodci ter oprsnice znamke Rogz; krtače, ležišča, blazine, torbe, šamponi, igrače, priboljški...
Telefonske številke:
-	(01) 787 7111: Ambulanta ivančna Gorica
-	041626 935: Gorazd Skubic, dr. vet. med.
-	031692 046: Aljoša Kolenc, dr. vet. med.
-	031502 367: iViarija Felician, dr. vet. med.
-	031852 436: iVIateja Skubic, dr. vet. med.
-	041327 716: Dežurna številka
Delovni čas ambulante v Ivančni Gorici:
vsak dan od 7. do 14. ure in popoldan od 17. do 18. ure ter ob sobotafi od 8. do 11. ure.
ŽIVA 2011, FESTIVAL PLESNE
USTVARJALNOSTI MLADIH od četrtka, 24., do sobote, 26. 11. 2011, Ljubljana, Španski borci
Mavrična kultura za vse
Na festivalu bo nastopila Plesna skupina TeGIBlo 5 Kulturno društvo Teater Grosuplje, ki jo vodi Špela Repar. Predstavila se bo s plesno koreografijo Problemi so.si ce!
SEMINAR ZA RAZVOJ PLESNO-
STI PRI ODRASLIH
sobota, 26. 11. 2011, ob 9.00,
Ptuj, Narodni dom
Seminar je namenjen vodjem odraslih folklornih skupin ter njihovim perspektivnim članom. Vodil ga bo Rastko Samec, ki je tudi strokovni spremljevalec odraslih folklornih skupin. Seminar bo omogočil učenje izkušenim folklornikom in prav tako
tistim, ki se z ljudskim plesom srečujejo na novo.
REVIJA PIHALNIH ORKESTROV OSREDNJE SLOVENIJE nedelja, 27. 11. 2011, ob 16.00, Trbovlje, Delavski dom
Letna revija pihalnih orkestrov Osrednje Slovenije bo v letu 2011 zasnovana v smislu koncertnega programa, s katerim bo popestreno letno srečanje predstavnikov slovenskih godb. Za nastop morajo pihalni orkestri pripraviti tematsko zaokrožen program. Revijo bo spremljal strokovni selektor, ki bo ocenjeval kvaliteto zvoka, tehniko igranja, muzikalnost in drugo.
MARTIN KRPAN ODPRL NOVO SEZONO OTROŠKEGA ABONMAJA V IVANČNI GORICI
Prvo predstavo otroškega abonmaja Ivančna Gorica 2011/2012 so si kljub slabemu vremenu ogledali številni ljubitelji gledališkega ustvarjanja. Peto sezono so s predstavo Martin Krpan odprli člani lutkovnega gledališča UŠ iz Ljubljane, ki so predstavili junaka znane slovenske pripovedi Frana Levstika. Vsi otroci so ob nakupu abonmaja prejeli majico s kratkimi rokavi, ob koncu prve predstave pa še zgoščenko s pravljicami za otroke. Sponzorka daril za mlade abonente bo v celotni sezoni Zavarovalnica Triglav. Abonma podpira tudi Občina Ivančna Gorica.
MLADI STIŠKI FOLKLORNIKI NASTOPILI NA DRŽAVNEM SREČANJU V MARIBORU
Odrasla folklorna skupina Stična, ki jo vodi Irena Zadel, je v začetku oktobra nastopila na drugem delu državnega srečanja odraslih folkornih skupin - Le plesat me pelji. V mariborski Unionski dvorani so poželi številne pohvale strokovne javnosti. To kaže, da je skupina uspešna, ustvarjalna in na pravi poti. Z novo voljo in energijo bodo nadaljevali v zastavljenem tempu in novih interpretacijah ter obujanjih kulturne dediščine. Skupini in njihovemu kvalitetnemu delu se pozna, da se vodja in člani udeležujejo številnih izobraževalnih oblik, ki jih na republiškem Javnem skladu za kulturne dejavnosti organizira strokovni svetovalec za folkloro dr. Bojan Knific.
V VIŠNJI GORI NA OGLED POLJSKE ILUSTRACIJE KOZLO-VSKE SODBE
Konec septembra je v Mestni hiši v Višnji Gori potekala predstavitev poljskega prevoda Kozlovske sodbe v Višnji Gori. S pomočjo Krajevne skupnosti Višnja Gora in s prizadevnim predsednikom Luko Šemetom smo razstavili ilustracije priseljene »doma-
Tara Simonič s slovenskim odlomkom Kozlovske sodbe in Luka Pirc, ki je z odličnim igranjem na harmoniko spomnil na nedavno preminulega Lojzeta Slaka. Med zbranimi Višnjani sta bila tudi slikar Janez Kastelic, ki je narisal ilustracije za grški še neizdani prevod, in Darja Lobnikar Lovak iz Ljubljane, ki je izdelala hrvaške ilustracije. Ob prijetnem druženju s številnimi Višnjani so se spletala nova poznanstva in se zaiskrile številne ideje, ki se bodo uresničile v prihodnjih sodelovanjih.
V STIČNI NA OGLED RAZSTAVA 390 LIKOVNIH DEL V OKVIRU DEKD
Konec septembra je bila v Stični odprta razstava 390 likovnih del, ki so prispela na natečaj Gozd kot prostor pravljične utopije. Odprtja razstave so se udeležili številni sodelujoči ustvarjalci in mnogi izbrani so prejeli nagrade Ministrstva Republike Slovenije za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano. Navzoče so prijazno pozdravili ivanški župan Dušan Strnad, predstavnik Muzeja krščanstva na Slovenskem Tadej Trnovšek in mag. Luka Zajec z ministrstva. Prireditev je živahno povezovala glasbena skupina Gross-Upi, ki jo vodi Bojan Cvetrežnik. Podeljeno je bilo kar devet raznolikih nagrad posameznikom in skupinam za posebne dosežke na razpisano tematiko. Nagrade so prejeli Vrtec Kekec Grosuplje, 4. razred OŠ Piran, 9. razred OŠ Poljane, udeleženci fotografske delavnice Grosuplje ter Anica Nose in Ema Grunbacher, ki sta prejeli posebno nagrado za pomen gozda in drevesa pri preživetju človeka in za etnološki prispevek k likovnemu natečaju.
činke« iz Kriške vasi, Joanne Zajac Sla-pničar. Zbrane je uvodoma pozdravil tudi predsednik Turističnega društva Višnja Gora Jurij Groznik, ki je obljubil sodelovanje pri nadaljnjih predstavitvah. Tako smo za leto 2012 napovedali razstavo italijanskih ilustracij, ki bodo v Mestni hiši na ogled na predvečer Jurčičevega pohoda. V kulturnem programu sta nastopila učenca Osnovne šole Višnja Gora,
Rajnar. Kot vabilo k vpisu in zaključek prejšnjega semestra so bile na razstavi v avli Kulturnega doma v Grosuplju na ogled risbe mladih Juditinih ustvarjalcev, ki so nastale na likovni šoli prejšnjega semestra. Odprtje razstave je na klavirju prijetno popestrila nadarjena devetletna vsestranska ustvarjalka Eva Zajec. Srečanja v Mali šoli risanja potekajo vsako sredo ob 17. uri v prostorih Vrtca Kekec Grosuplje.
LITERATI SENIORJI SO SE PONOVNO SREČALI
Kulturno društvo Šentviški slavčki je zgodaj jeseni v svojih prostorih v Šentvidu pri Stični gostilo 12. območno srečanje literatov seniorjev. Gostoljuben sprejem je pričaral mladi violinist Gašper Kastelic. Na srečanju je sodelovalo enajst literatk in literatov treh občin, ki so vsi prebrali odlomke iz svojih letošnjih del. Številni prispevki so bili posvečeni tematiki gozda in so
Darja Kovačič, Judita Rajnar in Danica Jaklič pa so prejele nagrado za prepričljiv likovni izraz kot posameznice. Za svoje delo je bila nagrajena tudi Renata Bedene. Prireditev je bila posvečena praznovanju mednarodnega leta gozdov, ki poteka pod naslovom Gozdovi za ljudi. Odprtje razstave pa je potekalo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) pod sloganom Dediščinske skupnosti in prostovoljstvo. Skozi pravljični gozd se lahko sprehodite do 27. oktobra letos.
RAZSTAVA PO MALI ŠOLI RISANJA Z JUDITO RAJNAR
V začetku oktobra se je ponovno začela nova Mala šola risanja z Judito
odslikovali naslovno idejo srečanja, povzeto po pesmi Tomaža Pengova Rad bi vedel, kako drevo ljubi. Strokovni spremljevalec Goran Gluvic je pozorno prebral vsa prispela dela ter literate usmeril v njihovih prihodnjih ustvarjanjih. Poudaril je, da je vrednotenje literarnih del zahteven in pogosto subjektiven postopek. V pogovoru pa je predstavil tudi svoje najnovejše delo, Pri mojstru na čaju, ki je iskriv priročnik za literarno ustvarjanje. Priročnik je izšel pri JSKD RS. Iz Občine Ivančna Gorica so na srečanju nastopili Anton Drab, Marija Pilko, Darinka Vi-dic, Adela Magrita Petan, Judita Rajnar in Marija Bregar.
SLOVENSKA PESEM IN BESEDA POVEZUJETA SLOVENCE DOMA IN NA HRVAŠKEM
Hrvaški prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori, v prevodu dr. Durde Strso-glavec in z ilustracijami slikarke Darje Lobnikar Lovak, je doživel že drugo predstavitev v tujini. Po februarski razstavi v Slovenskem domu v Zagrebu smo ponovno predstavili Jurčičevo
humoresko in odprli razstavo ilustracij sredi septembra v prelepi mestni knjižnici Jurija Šižgorica v centru Šibe-nika. Razstavo smo odprli v sodelovanju s slovenskim kulturnim društvom dr. Franceta Prešerna iz Šibenika ter ženskim pevskim zborom Prešernov-ke, ki že nekaj let nastopa na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Ob tej priložnosti je predsednik Tabora Jernej Lampret pevkam za dolgoletno udejstovanje na področju ljubiteljske vokalne glasbe podelil Gallusova priznanja. Predsednik ivanške turistične zveze Pavel Groznik pa je predstavil mesto Višnjo Goro ter ivan-ško občino ter vse prisotne povabil na obisk v Jurčičeve kraje. Predstavnike Tabora in ivanške turistične zveze so Slovenci, ki že zelo dolgo živijo v Šibe-niku, gostoljubno sprejeli.
V TRUBARJEVI HIŠI NASTOPILI TUDI LITERATI IVANŠKE IZPOSTAVE
Sredi septembra so se v Trubarjevi hiši v Ljubljani zbrali starejši avtorji literarnih besedil, ki prihajajo iz Osrednje Slovenije. Uvodoma sta jih pozdravili koordinatorka ljubljanske izpostave JSKD Andreja Repar in republiška strokovna svetovalka za literarno dejavnost Dragica Breskvar. Preden se so literati prepustili pogovoru z letošnjo strokovno selektorico Gabrielo Babnik, jih je skozi pesem in besedila
znanih slovenskih pesnikov popeljal šarmantni Lado Leskovar. Pozval jih je k ustvarjanju, predvsem pa zaželel vsem, da bi tudi njihova literatura nekoč doživela uglasbitev in morda izvajanje na glasbenih odrih, tudi v njegovi intepretaciji. Iz naše izpostave sta se na srečanju predstavili Darinka Vidic iz Šentvida pri Stični in Majda Senčar iz Grosuplja. Svoja dela pa so prijavili tudi Nikita Xever in Stanka Ahlin.
PAJČEVINA POTEZ FERDA VESELA VZPODBUDILA ŠTEVILNE LIKOVNIKE
Septembrski čas je Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela posvetilo praznovanju 150-letnice rojstva velikega slikarja. V ta namen so bili likovniki treh občin povabljeni k ustvarjanju na temo Pajčevina potez Ferda Vesela -»nobena svila ni tako fina«. Z razpisom
so se želeli približati dvema vidikoma Veselovega ustvarjanja, in sicer: obujanju njegovih motivov ter interpretiranju načina njegovega ustvarjanja. Pestri likovni izrazi, ki so nastali za razpis, so tako na ogled do konca septembra v Domu kulture v Šentvidu pri Stični. Na odprtju razstave Pajčevina potez Ferda Vesela je sodeloval Moški pevski zbor Vidovo Šentvid pri Stični z zborovodjem Urbanom Tozonom. Likovna kritičarka Maruška Markovčič je pohvalila vse likovne izraze na razstavi in poudarila pomen raznolikih pristopov k razpisani tematiki. V spremnem besedilu kataloga je poudarila posamezne avtorske presežke. Ustanovitelj društva in njegov dolgoletni predsednik Tone Drab je na kratko orisal društveno zgodovino, sedanja predsednica Milka Gruden pa je predstavila današnje delovanje likovnikov. Dogodek se je zaključil s podelitvijo priznanj vsem sodelujočim ustvarjalcem.
TEKST V PODOBI SKUPAJ Z LJUBLJANSKO IZPOSTAVO
V začetku jesenske sezone so se v ljubljanski galeriji Družina predstavili likovniki ivanške in ljubljanske območne izpostave. Razstava Tekst v podobi je predstavitev likovnih del, ki so prispela na državni razpis z istoimenskim naslovom. Hkrati pa je območna razstava selekcijska in le izbrani ustvarjalci bodo imeli priložnost pokazati svoja dela na regijski razstavi na Vrhniki. Strokovni
Druga knjiga Domoznanske zbirke
Ob zasnovi Domoznanske zbirke občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Do-brepolje smo med drugim zapisali, da bomo v njej izdajali knjige, ki so dovolj pomembne, potrebne in zanimive za naše občane in širši kulturni prostor, ki strokovno dovolj temeljito in verodostojno pričujejo na svojem področju in so tako lahko v ponos in veselje vsaki družini ali posamezniku
v naših občinah, pa tudi prispevek k nacionalni kulturi.
Prepričani smo, da druga knjiga v naši zbirki v celoti ustreza navedenim izhodiščem. Še več. Knjiga Gospa Mihaela iz Višnje Gore je izrazito domoznanska, saj je njena pretežna avtorica Mihaela Jarc - Zajc bila morda celo najvidnejša ustvarjalka domoznanskega pisanja v naših treh obči-
nah.
Naša nova knjiga bo predvidoma svečano predstavljena 23. novembra 2011 v osnovni šoli Višnja Gora. Dobrodošli vsi, ki se spominjate naše višnjanske gospe in cenite njeno življenjsko delo.
urednik Domoznanske zbirke dr Mihael Glavan v imenu uredniškega odbora
Dnevnik otroške ustvarjalne delavnice 2011
V okviru Festivala Krka je od 16. 8. do 20. 8. 2011 tudi letos potekala otroška ustvarjalna delavnica, tokrat pod vodstvom pedagoginje Mance Ocepek Oblak in Danice Petrič. Sodelovali so štiri- do trinajstletni otroci.
Prvi dan delavnice smo se zbrali v dvorani družbenega centra. Prišlo je 17 otrok. Veliko otrok je na delavnici sodelovalo prvič. Spoznali smo se med seboj, pripravili mize in se lotili dela. Spoznali smo tehniko origami. Iz barvnega papirja smo izdelali ribe in košarico. Ker je bilo veliko otrok starih okrog pet let, je šlo delo počasneje od rok. Starejši otroci so z veseljem pomagali mlajšim, ki še
niso bili vešči zgibanja papirja in dela s škarjami. Izdelke smo še porisali, jim dodali oči. Po malici smo se lotili dela, ki ga otroci zelo radi opravijo. Izdelali smo štampiljke iz krompirja. Vsak otrok si je naredil svoj motiv. Na risalnih listih so iz akrilnih barv nastajale umetnine pisanih barv in vzorcev. Cilj delavnice je bila izdelava izdelkov iz čim bolj naravnih materialov. Cilj našega letošnjega pohoda pa je bilo nabiranje kamenčkov. Podali smo se proti Krški jami. Ker je bilo veliko malih otrok, smo se najprej spočili pri izviru Poltarice. Pot smo nadaljevali do našega cilja: Krške jame. Ogledali smo si jamo, nabrali kamenčke in se odpravili do turistične kmetije Hočevar, kjer so otroke prijazno pogostili. Po vrnitvi v družbeni center nam je ostalo še toliko časa, da smo se lotili izdelave brošk in medalj. Iz modelir-ne mase smo s pomočjo modelčkov za peko piškotov izrezali različne oblike, izdelali motiv, dodali sponko ali naredili luknjico za trak in pustili, da se posuši.
V četrtek smo se lotili okraševanja škatel. Vsak od otrok je dobil karto-nasto škatlo in jo po svoji izbiri okrasil. Na izbiro so imeli akrilne barve, kosmato žico, moos gumo in seveda
barvni papir. Pod pridnimi otroškimi prsti so začeli nastajali mozaiki, tr-ganke, slike ^ Na vrsto je prišlo tudi izdelovanje raznih figuric iz glinenih lončkov, kroglic iz stiropora, volne in kosmate žice. Nastale so ženice, mačke, miške, pikapolonice ^ Kar prehitro je prišel zadnji dan. Pogledali smo, kako smo okrasili škatle in jih dokončali. Iz nabranih kamenčkov in krep papirja smo izdelali bombone in z njimi napolnili košarice, ki smo jih izdelali prvi dan. Lotili smo se še izdelave verižic iz kosmate žice in lesenih perlic. Otroci so bili navdušeni, izdelki resnično enkratni. Po malici pa smo še pobarvali broške in medalje in pospravili dvorano, vse izdelke pa razstavili. Starši in prijatelji so si jih lahko ogledali pred otroško predstavo FRU FRU, po predstavi pa so svoje izdelke odnesli domov. Kot vedno nam je tudi letos veliko idej ostalo. Pa nič ne de, saj se drugo leto spet vidimo na ustvarjalni delavnici 2012.
Danica Petrič
spremljevalec Todorče Atanasov je v uvodnem delu razvil osnovno idejo razpisa, ob zaključku pa se je ob likovnih delih pogovoril z ustvarjalci, komentiral in usmeril njihovo nadaljnje likovno delovanje. Območna razstava ima več funkcij in je poleg predstavitve ustvarjalcev tudi didaktična priložnost,
ki omogoči kvalitetnejša prihodnja delovanja likovnikov. Iz ivanške izpostave je razstavljalo 22 likovnikov, izbrane likovnice za regijsko razstavo pa so Meta Mehle, Judita Rajnar, Zora Trilar in Renata Bedene.
Simona Zorko
Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica
objavlja
R A Z P I S
ZA ŠPORTNIKA LETA OBČINE IVANČNA GORICA V LETU 2011
ZŠO Ivančna Gorica tudi letos podeljuje priznanja za najboljše športnike in športnice v naši občini ter priznanja zaslužnim športnim delavcem. Predlogi morajo prispeti na naslov ZŠO Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica najkasneje do petka, 25. novembra 2011, na obrazcu, ki se lahko dvigne na sedežu zveze ali na spletni strani občine Ivančna Gorica na naslovu www.ivancna-gorica.si. Kasneje prispelih predlogov žal ne bomo mogli upoštevati.
Kategorije, v katere lahko predlagate svoje kandidate, so:
a)	Dečki letnika 1996 in mlajši
b)	Deklice letnika 1996 in mlajše
c)	Mladinci letnikov 1995, 94, 93 in 1992
d)	Mladinke letnikov 1995, 94, 93 in 1992
e)	Člani letnika 1991 in starejši
f)	Članice letnika 1991 in starejše
g)	Najboljša šolska ekipa občine (skupaj za osnovno in srednjo šolo)
h)	Najboljša moška klubska ekipa občine
i)	Najboljša ženska klubska ekipa občine j) Zaslužni športni delavec/delavka
k)	veteran/veteranka
Za naziv športnika leta občine Ivančna Gorica imajo pravico kandidirati vsi tisti:
- ki so člani društev in klubov občine Ivančna Gorica in so člani ZŠO Ivanč-na Gorica!
Za najboljšo klubsko ekipo lahko kandidirajo seveda samo ekipe društev oz. klubov, ki so registrirani v naši občini in so člani ZŠO Ivančna Gorica. Kandidirajo lahko le posamezniki in ekipe, ki tekmujejo v športnih panogah, opredeljenih v klasifikaciji Olimpijskega komiteja Slovenije. V posamezni kategoriji lahko predlagate samo najboljšega posameznika oz. ekipo.
Predlagate lahko tudi športne delavce/delavke (učitelje, trenerje, druge funkcionarje), veterane in veteranke za posebno priznanje za velik prispevek k razvoju športa v naši občini. Vlogi dodajte ustrezno obrazložitev. Svoje predloge morate potrditi z žigom in podpisom predsednika kluba oz. društva.
Ob jubilejih bodo športni klubi in društva dobili jubilejne plakete za 10-, 20-, 30- ali večletno delovanje, zato, če sodite mednje, navedite v svojem predlogu tudi to.
Športnik leta po izboru bralcev Klasja
Uredništvo Klasja skupaj z ZŠO Ivančna Gorica drugo leto objavlja tudi razpis za izbor športnika leta po izboru bralcev Klasja. V njem lahko sodelujejo tako tisti naši športniki, ki so člani klubov in društev s sedežem v občini Ivančna Gorica, kot tisti, ki so člani klubov in društev s sedežem zunaj občine, so pa občani občine Ivančna Gorica.
Pogoji sodelovanja:
•	Predlagatelj (društvo ali klub) lahko predlaga enega športnika z ustrezno obrazložitvijo rezultatov v letu 2011.
•	Predlog mora vsebovati naslov in kontaktne podatke predlagatelja in podatke (ime, priimek, rojstni datum, naslov) predlaganega športnika.
•	Predlagatelj mora predlog z podatki in obrazložitvijo posredovati na sedež časopisa Klasje, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do petka 18. novembra 2011.
•	V novembrski številki Klasja (predvidoma konec novembra), bo objavljen nabor predlaganih športnikov, za katere bodo lahko glasovali bralci in bralke Klasja. Pogoji in način glasovanja bodo objavljeni v novembrski številki Klasja. Proglasitev športnika leta po izboru bralcev Klasja s podelitvijo priznanja, bo potekala v sklopu tradicionalne prireditve Športnik leta občine Ivančna Gorica, konec decembra.
•	Informacije: 781 21 30, urednistvo@klasje.net
Uredništvo
26
^KLASJE | Ivančna Gorica, oktober 2011
Šport
NOGOMETNA SOLA IVANČNA GORICA
kg*	I ♦ ♦	v	♦	♦	I
Najmlajši so naša največja okrepitev
V Nogometni šoli Ivančna Gorica smo že pošteno zakorakali v novo sezono, v kateri želimo nadgraditi dosežke prejšnje sezone v vseh pogledih.
Število otrok se nenehno povečuje. Predvsem v najmlajših selekcijah otrok od 5. do 7. leta starosti skoraj ne mine trening, da se nam ne bi priključil kak nov mali nadebudnež. Vsakega posebej smo veseli, naša velika obveza pa je z njimi delati po najboljših močeh in znanju. Trenutno je v našem klubu v vseh selekcijah od najmlajših pa do vključno dekliške in deške selekcije U-14 preko 140 otrok. Spričo povečanega števila otrok popolnjujemo strokovni kader, kar ni enostavna naloga. Za vodenje skupine otrok namreč še zdaleč ni dovolj samo nogometno znanje, ampak je potrebno veliko več. Predvsem je potrebno imeti dovolj pedagoškega občutka, znanja in sposobnosti ter veliko pozitivne energije.
Veseli nas, da so nas konec septembra obiskali naši malčki iz vrtcev iz cele občine Ivančna Gorica. 4 do 6 let stari otroci in vzgojiteljice so skupaj z nami na našem stadionu in v prostorih kluba preživeli nekaj izjemno prijetnih uric. Razkazali smo jim vse prostore in predstavili nogomet. Otroci so pripravili transparente in drugo navijaško opremo - ribice, ježki, levčki, pikapolonice in vsi drugi so se izjemno odrezali. Dekleta niso v ničemer zaostajala za fanti, nekatera so navijala, druga pa nesebično pomagala ekipam na igrišču. Za obisk se zahvaljujemo vsem otrokom, vzgojiteljicam in vodstvu vrtcev, še posebej ravnateljici, ge. Branki Kovaček. Da bi bili kar najbolj prepoznavni, se vodstvo kluba zelo trudi in izpopolnjuje vadbeno in tekmovalno opremo otrok. Imamo nekaj novih golov, veliko novih žog, bidonov za pijačo, drugih rekvizitov in najnovejšo pridobitev - lepe navijaške
panoje, ki so namenjeni predvsem našim staršem, da bodo ponosno stali za njimi na tekmah »GREMO, IVANČNA!« Počasi se bliža zima in zelo se je bilo treba potruditi, da smo vsem vadbenim skupinam zagotovili prostor v telovadnicah po naši občini. Ko bodo nastopile zimske razmere, se bomo preselili v toplejše in bolj suhe prostore, kjer bomo lahko dobro vadili, kar se bo enkrat gotovo poznalo tudi na rezultatih. Vse selekcije nastopajo v letnih ligah MNZ Ljubljana in so bolj ali manj uspešne. Trudijo se pa vse, kar nam veliko pomeni. Najmlajša selekcija U-7 letos prvič nastopa na uradnih tekmovanjih in po štirih krogu in 12 tekmah zaseda četrto mesto v I. skupini. Kar je najvažnejše -lepo napreduje.
Selekcija U-8 trenutno vodi v skupini 4 s petimi zmagami, dvema remijema in dvema porazoma. Bravo! Selekcija U-9 je trenutno na drugem
mestu v 4. skupini za ekipo Brinje, a pred Ilirijo in Dolomiti Junior. Selekcija U-10 s tekmo manj v skupini B zaseda zelo dobro četrto mesto z možnostjo, da pride še bliže vrhu. Mlajši dečki selekcije U-12 nastopajo v drugi ligi MNZ Ljubljana (od štirih lig) in trenutno zasedajo sedmo mesto med 12 ekipami, kar je spodbudno, so pa vsekakor sposobni še za kaj več, kar bodo gotovo še pokazali.
Starejši dečki U-14 tudi nastopajo v drugi ligi in tam trenutno zasedajo peto mesto s štirimi zmagami in tremi porazi. A pozor, pred nami so sami odlični klubi: Olimpija, Interblok, Domžale in Bravo Publikum. Le tako naprej! A imamo tudi dekliško ekipo, na katero smo še posebej ponosni. Deketa U-14 so nazadnje igrala na turnirju v Jevnici, »povozile« prav vse nasprotnice ter tako zasluženo zmagale vse tekme.
Simon Bregar
V šolo košarke s Košarkarskim klubom Ivančna Gorica
Košarkarski klub Ivančna Gorica v šolskem 2011/2012 organizira interesno dejavnost košarke na OŠ Šentvid pri Stični.
Vadba za najmlajše se izvaja v telovadnici OŠ Šentvid pri Stični pod vodstvom Marjana Kralja, diplomiranega trenerja košarke, Kristjana Ogrina, trenerja članske ekipe in Žige Kajfeža, igralca Ivančne Gorice s trenersko licenco za mlajše kategorije. Termini:
1. - 3. razred, SREDA ob 15.00 4. - 6. razred, SREDA ob 16.00 7. - 9. razred, TOREK IN ČETREK ob 16.00
Na treningih, s katerimi smo začeli že v drugem tednu septembra, učenci spoznavajo osnove košarke, košarkarske tehnike in taktike. V začetku smo treninge posvetili predvsem vodenju, podajam in nadaljevali z osnovnimi poligoni in osvajanju dvokoraka. Ne manjka pa tudi igre in raznih zanimivih košarkarskih igric.
Vadba košarke žal ni organizirana na drugih osnovnih in podružničnih šolah v Občini Ivančna Gorica, zato se lahko vsi učenci pridružijo treningom v Šentvidu pri Stični v skupini, v katero spadajo glede na razred, ki ga obiskujejo. S seboj naj prinesejo izpolnjeno prijavnico za šolo košarke, ki jo najdejo na www.kki-vancna.si ali jo dobijo v izpolnitev starši, ko otroci prvič obiščejo vadbo. Člani že v pravem tekmovalnem ritmu Članska ekipa KK Ivančna Gorica je s pripravami na novo sezono začela ob
konec avgusta. Vlogo trenerja je prevzel Kristjan Ogrin, ki nadaljuje triletno delo Tomaža Smoleta. Po treh tednih kondi-cijskih priprav so sledile prve pripravljalne tekme, tekme v pokalu SPAR in začetek v ligaškem tekmovanju. Po zmagah v 2. in 3. krogu pokala SPAR se je Ivančna Gorica uvrstila med 20 ekip v državi, ki se še borijo za lovoriko. V 4. krogu nam je žreb namenil KK Gorenja vas. Pripravljalna tekma, 20. september, Krško
KK Krško : KK Ivančna Gorica 61:78
(16:22, 15:16, 17:19, 13:21) Pripravljalna tekma, 22. september, Šentvid pri Stični
KK Ivančna Gorica : KK Velike Lašče 76 : 74 (19:26, 20:13, 21:19, 16:16) 2. krog pokala SPAR, prva tekma, 23. september, Cerknica KK Bloke Novolit : KK Ivančna Gorica 53 : 75 (15:20, 17:17, 13:20, 8:18) 2. kroga pokala SPAR, druga tekma, 27. september, Ivančna Gorica
KK Ivančna Gorica : KK Bloke Novolit 81:58 (27:10, 18:15, 21:19, 15:14) 3. krog pokala SPAR, prva tekma, 5. oktober, Pivka
KK Javor Pivka : KK Ivančna Gorica
76:72 (29:18, 17:25, 12:10, 18:19)
3.	krog pokala SPAR, druga tekma, II. oktober, Ivančna Gorica
KK Ivančna Gorica : KK Javor Pivka 92 - 58 (24:11, 28:18, 18:15, 22:14) I. kolo 4. SKL, 15. oktober, Ivančna Gorica
KK Ivančna Gorica : KK Cerknica 87:74 (18:16, 27:17, 18:12, 24:29) Vabljeni na tekme košarkarjev v dvorano OŠ Stična v mesecu novembru:
4.	krog sobota, 5. II. 2011, ob 19.00, Ivančna Gorica : Gorenja vas
4. krog pokala SPAR, 8. II. 20II, ob I9.00, Ivančna Gorica : Gorenja vas 6. krog sobota, I9. II. 20II, ob I9.00, Ivančna Gorica : Krvavec Meteor
Športni pozdrav, Simon Kastelic
Taekwondo klub Kang Ivančna Gorica
Vpisujemo nove člane že od 6. leta starosti
Taekwondo klub Kang v občini Ivančna Gorica deluje že sedem let. Treningi potekajo na Srednji šoli Josipa Jurčiča, v osnovni šoli v Višnji Gori in v kulturnem domu v Ambrusu.
Tudi letos začenjamo novo sezono z vpisom novih članov obeh spolov, ki so starejši od šest let. V klubu se posvečamo tudi mlajšim, ki se pri nas naučijo še večje discipline, zbranosti in odgovornosti. Vabljena, da se nam pridružijo, so tudi dekleta. Taekwondo je sorazmerno raznovrsten šport z veliko gibanja, njegov sestavni del so udarci z nogami in rokami. Pri tem se taekwondoisti učijo gibanja z boljšo koordinacijo. To ne pomeni, da je taekwondo agresiven šport, saj gre za eno od olimpijskih disciplin, v kateri se je na članskem svetovnem prvenstvu, ki je bilo v Južni Koreji v Da-eguju, zbralo več kot I0.000 športnikov in tehničnega osebja z vsega sveta. V klubu želimo naučiti najmlajše, mladince in starejše tekmovalce kakovostnega taekwondoja. Kdor želi in le ima močno voljo, lahko pride do črnega pasu in postane mojster. Če pa so učenci pripravljeni za kaj več, lahko postanejo tudi pravi tekmovalci v športnih borbah in tehniki (v t. i. formah). Jasno, v tekmovalnem športu je treba investirati v uspeh več časa in truda, kar smo v našem klubu že pokazali z odličnimi rezultati na številnih turnirjih v Sloveniji in tujini.
Sleherno sezono zaključimo na tradicionalen način: z opravljanjem izpitov za višje pasove in s tradicionalnim piknikom. Letos je bilo tako v Srednji šoli Josipa Jurčiča, kjer je opravljalo izpite okrog 30 učencev iz Ivančne Gorice, Ambrusa, Višnje Gore in Škofljice. Ob tem je bilo zelo pohvalno, da je prišlo na ta zanimiv dogodek veliko staršev, ki so svoje otroke snemali z videokamerami in jih fotografirali. Naj se dobro vidi, da smo članstvo v klubu močno pomladili ... Piknik? Letos smo ga imeli na igrišču za šolo v Ivančni Gorici. Tudi tam smo bili kot velika klapa; družili smo se in skupaj pokazali, da smo prava ekipa, ki drži skupaj. Ob čevapčičih in nogometu smo doživeli res nepozaben dan. Naj dodamo, da imamo v klubu kar štiri člane slovenske reprezentance: Alenka Hojč je mladinska reprezentantka v tehniki, Aleš Tekavčič je mladinski repre-zentant v borbah, Timotej Todič in Žiga Hrovat pa sta kadetska reprezentanta v borbah. Alenka je večkratna državna prvakinja v tehniki in borbah, a se je v
tej sezoni posvetila le tehniki in se pripravila na evropsko prvenstvo, ki je bilo maja v Italiji, tako da je tekmovala na vseh tekmovanjih v tehniki. S Hrvaške je prinesla več kolajn. Na žalost je bila Alenka premalo izkušena za evropsko prvenstvo, a v klubu smo bili zelo ponosni na našo tekmovalko, ki premore velik potencial, izkušnje z EP pa ji ne more vzeti nihče. Tudi Aleš je marljiv tekmovalec in je v tej sezoni tekmoval na A-turnirju pod okriljem evropske zveze za mladinske selekcije: nastopil je na odprtih prvenstvih Belgije, Nemčije in Nizozemske. To so najmočnejša tekmovanja v Evropi. Aleš je vknjižil eno zmago in pokazal dober duh, zato ga je selektor reprezentance Miodrag Krne-tic vzel na mladinsko evropsko prvenstvo na Cipru. Za Aleša držimo pesti, da se bo tam odlično odrezal. Timotej je naš gost iz Ljubljane in se tri- do štirikrat na teden pripelje v Ivančno Gorico na trening. Timotej je bil na zadnjem državnem prvenstvu najboljši borec med kadeti in je v tem letu osvojil več kolajn na Hrvaškem. Ob tem se je boril tudi na A-turnirju v Avstriji za kadete, na žalost brez zmage. Pozneje na evropskem prvenstvu v Gruziji je bil Timotej v vrhunski formi in je v prvem kolu premagal domačina z veliko razliko, v drugem kolu je bil boljši še od Slovaka prav tako z veliko razliko, v četrtfinalu pa ga je ustavil poznejši evropski prvak iz Francije, tako da je Timotej zasedel 5.-8. mesto. No, pri nas premoremo še več talentov. Žiga Hrovat trenira ta-ekwondo šele tri leta, je zelo nadarjen in ima veliko željo za zmage. Žiga je osvojil več zlatih kolajn na tekmovanjih na Hrvaškem in je na A-turnirju v Belgiji zasedel drugo mesto. Tudi on je bil izbran za kadetsko evropsko prvenstvo v Gruzijo, kjer je sodil med favorite za medalje, a na žalost se je poškodoval in nato ni mogel nastopiti. Naj za konec omenimo še nekaj. Ta-ekwondo je resda borilna veščina, toda učenci večkrat staknejo kakšno poškodbo izven treninga kot na njem. To je razumljivo, saj se na naših treningih najprej dobro ogrejemo, prav tako se ob koncu dobro raztegnemo, to je namreč najpomembnejši del treninga. Več informacij o taekwondoju, klubu in marsičem zanimivem najdete na spletni strani www.kang.si, na facebooku TKD klub Kang Slovenija ali po telefonu: 04I 589 476.
Vaš Taekwondo klub Kang.
Urnik:	SŠ JJ, Ivančna Gorica	Kulturni dom, Ambrus OŠ Višnja Gora
Ponedeljek	18.00-19.00	
Torek		I5.00-I6.00
Sreda	18.00-19.00	I6.00-I7.00
Četrtek	18.00-19.00	
Petek		I9.30-20.30 I5.00-I6.00
J.S.		
Dirkaški oktober za zaključek sezone 2011
Pravkar končana sezona 2011 bo v AMD Šentvid pri Stični ostala zapisana z velikimi črkami, saj je bilo natanko 55 let po prvih motornih dirkah v Šentvidu in dvajset let po prvi sezoni v samostojni Sloveniji doseženih kar nekaj športnih in organizacijskih uspehov. Jesensko dogajanje je zaznamovala dirka pokalnega prvenstva za motokrosiste in premierna dirka v crosscountryu.
Dirka 2. oktobra je bila predzadnja v letošnjem pokalnem prvenstvu, kar je še dodatno vplivalo na razpoloženje voznikov, ki so prišli tekmovat v Šentvid. Prave poletne temperature so na prvo oktobrsko nedeljo privabile približno 1500 obiskovalcev in navijačev, ki so lahko uživali ob napetih bojih v kar desetih kategorijah. Nekaj zavidljivih rezultatov so dosegli tudi predstavniki domačega in sose-
dnjih društev. Člani AMD Šentvid pri Stični so se lahko veselili zmage Jana Pancarja (razred 65 juniorji) in Branka Kavška pri veteranih nad 50 let. V isti kategoriji je na tretjo stopničko stopil Milan Žvan, še ene domače stopničke pa je z drugim mestom dosegel v razredu R3 Robert Oven. Tik pod stopničkami so končali povratnik na dir-kaške steze Damjan Smrekar (Open RI) in Aljaž Lampret (125 R2), ki je
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
Mizarstvo Trunkelj Krka brezhibno in Flirt bar
Še nikoli v 17-letni zgodovini občinske lige v malem nogometu se ni zgodilo, da bi katera od ekip zmagala prav vse tekme v sezoni. Tokrat se je to zgodilo. Igralci ekipe Mizarstva Trunkelj Krka so vso sezono odigrali brezhibno in niso oddali niti točke. Prav lahko bi se zgodilo, da bi ostali brez dveh prav v zadnjem krogu v »mestnem« derbiju proti mladi ekipi Krke, a so v zaključku tekme z evrogolom Danijela Glaviča potisnili »mladince« s tretjega na končno četrto mesto v prvi ligi. Drugo mesto so morda nekoliko presenetljivo, a popolnoma zasluženo osvojili igralci ŠD Ambrus in prvič po letu 2007 zopet zasedli mesto na odru za zmagovalce. Tretje mesto so osvojili igralci ekipe Mizarstvo Gnidovec Sp. Brezovo, ki je zadnja leta vedno blizu vrha, a prav na vrh zaenkrat še ne zmore.
Med strelci je v prvi ligi naslov najboljšega po letu premora spet osvojil Kristjan Čož (Mizarstvo Gnidovec Sp. Brezovo) z I2 goli, drugo mesto je osvojil Robi Gačnik z II goli, tretje pa Danijel Glavič (oba Mizarstvo Trunkelj Krka) z 9 goli. Žal je med sezono v prvi ligi prišlo do izstopa kar dveh ekip, kar je nekoliko pokvarilo vtis na sicer zelo dobro sezono.
Za zmagovalno ekipo prve lige so igrali: Jože Mišmaš, Tomi Mišmaš, Robi Gačnik, Jože Gačnik, Klemen Zaletel, Dušan Strah, Jože Jeraj, Danijel Glavič, Ivo Furdi, Igor Koščak, Damjan Hribar in Milan Kojadinovič.
V	drugi ligi se je boj za naslov prvaka bil prav do zadnjega. V zadnjem krogu sta o naslovu v medsebojnem dvoboju odločili ekipi Flirt bar in Picerija Toplar.
V	zelo trdi tekmi so bili spretnejši igralci Flirt bara in zasluženo osvojili prvo mesto, saj so se držali vrha najdalje. S tem so si priigrali vstopnico za prvo ligo v naslednji sezoni. Zanimiv je bil tudi boj za tretje mesto, ki so ga zasluženo osvojili igralci ekipe Gradbeništvo Glavan Muljava, pohvale za četrto mesto pa zasluži tudi ekipa Bar na Postaji. Tudi ostale ekipe so nastopale zelo dobro, le zadnji dve sta bili predvsem zaradi neizkušenosti nekoliko slabši.
V	drugi ligi je naslov najboljšega strelca osvojil Borut Svetin (Futsal team Krka) z 22 goli. Drugo mesto je osvojil Peter Nose (Picerija Toplar) z 20, tretje pa Izidor Bregar (Gradbeništvo Glavan Muljava) z 18 goli.
Za ekipo Flirta bara, prvaka druge lige, so igrali: Toni Mestnik, Marko Grablje-vec, Luka Sadar, Miha Ribarič, Miha Eržen, Marko Kastelic, Klemen Janežič, Matjaž Peko, Andrej Okorn, Danijel Mestnik, Aleš Omahen, Matej Kovačič in Tomaž Eržen.
Tekme je to sezono zelo dobro sodil Brane Pavlič, sicer pa smo se uradno poslovili od dolgoletnega sodnika Slavka Randjelovica - Šerifa, ki je za svoje delo prejel darilo ekip in bučen aplavz.
KONČNA LESTVICA ZA 2011 - PRVA LIGA:
	Ekipa:	T Z	R P	DG	PG	GR TOG
1.	Mizarstvo Trunkelj Krka	12 12	0 0	45	9	+ 36 36
2.	ŠD Ambrus	12 6	1 5	35	26	+ 9 19
3.	Miz. Gnidovec Sp. Brezovo 12 6		06	44	35	+ 9 18
4.	Miz. Perko ŠDM Krka	12 6	06	24	26	- 2 18
5.	Bar pri Livarni	12 5	25	33	32	+ I 17
6.	FSK Mafijozi	12 4	1 7	29	4I	-I2 13
7.	Benc. servis Zagradec (-I)	12 1	0 II	I7	58	-4I 2
T -	tekme, Z - zmage, R -	remiji, P	- porazi, DG		- doseženi goli,	
PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOC - točke
KONČNA LESTVICA ZA 2011 -
Ekipa:
1.	Flirt Bar
2.	Picerija Toplar
3.	Gradben. Glavan Muljava (-1)
4.	Bar na Postaji
5.	Buldog
6.	Gostisce Krka
7.	Futsal team Krka
8.	Raja
9.	SD Temenica (-1)
10.	KekCevo MoStvo
T - tekme, Z - zmage, R - ren PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOC - točke
LESTVICA DRUGA					LIGA:		TOG
T	Z	R	P	DG	PG	GR	
I8	I3	I	4	46	25	+2I	40
I8	II	3	4	55	29	+ 26	36
I8	II	I	6	44	30	+ I4	33
I8	I0	2	6	47	44	+3	32
I8	9	I	8	4I	36	+5	28
I8	8	2	8	6I	48	+ I3	26
I8	7	2	9	48	55	-7	23
I8	6	2	I0	43	63	-20	20
I8	4	I	I3	33	57	-24	12
I8	3	I	I4	29	60	-3I	10
iji, P -		porazi, DG			- doseženi goli,		
Simon Bregar
eno izmed dveh voženj tudi zmagal. Peti je bil Rok Virant (125 RI), na šestem mestu pa so končali Borut Ko-ščak (Open RI), Rok Pečjak (Open R2) in Stane Pečjak (Veterani RI). Dirko bodo imeli v lepem spominu tudi mladi vozniki Moto kluba Fire group iz Ivančne Gorice, ki so zabeležili nekaj vidnih rezultatov v kategoriji MX 65 in MX 85, Luka Kutnar iz Športnega društva Kegeljček pa je bil za las ob zmago v kategoriji 125 RI. Na drugem mestu je dirko v kategoriji Veterani RI končal tudi domačin Andrej Rus iz AMD Roton. Teden dni kasneje je sledila zadnja dirka, po kateri so člani AMD Šentvid postali ekipni pokalni prvaki, med posamezniki pa sta naslov pokalnega prvaka osvojila Jan Pancar in Branko Kavšek, medtem ko je Borut Koščak skupno tretji. Zaradi poškodbe ob zaključku sezone je naslov prvaka izgubil Igor Pancar.
Rekordna sobota
V soboto, I5. oktobra, pa je Šentvid gostil finalno dirko letošnjega novoustanovljenega prvenstva v crossco-untryu. Nova motošportna panoga je dobesedno okužila številne motoriste in ljubitelje terenske vožnje. Gre za kombinacijo motokrosa in endura, pri čemer ni najpomembnejša hitrost, pač pa je potrebno tudi veliko tehničnega znanja. Namen Avto--moto zveze Slovenije, pod okriljem
katere letošnje prvenstvo poteka, je, da bi se na ta način uredila kontrolirana vožnja v naravnem okolju, torej v sklopu obstoječih dirkališč in tekmovanj.
Dirko je zaznamovala rekordna udeležba voznikov, saj je štartal 20I tekmovalec. Promotor prvenstva pa je skupaj z organizatorji izvedel tudi humanitarno akcijo v podporo fundaciji Europa Donna in boju proti raku na dojkah. Tudi zato so imeli vozniki ta dan na motorjih in čeladah posebne nalepke z rožnato pentljo, ki simbolizira boj proti raku na dojkah, izbiral pa se je tudi voznik, ki je svoj motor in opremo najizvirnejše opremil v rožnatih odtenkih. V znak podpore tej akciji je domače društvo del sredstev
od pobranih štartnin namenilo fundaciji.
Udeležence rekordne dirke je pričakal poseben 5-kilometrski krog, sestavljen iz delov steze za moto-kros in delov zunaj steze na gozdnih in travnatih površinah. Značilnosti kroga so bili tudi strmi vzponi in spusti, vožnja po ježah, kupih zemlje in drugih ovirah. Tisti najboljši so imeli dirko dolgo dve uri, t. i. amaterski vozniki, juniorji in veterani ter štiri-kolesniki pa eno uro. Čeprav je bilo med nastopajočimi večina ljubiteljev endura, pa je šentviška proga za crosscountry privabila tudi nekaj zvenečih imen iz slovenskega motokrosa. Tudi najhitrejši ta dan Jernej Irt je bil eden izmed njih. V elitni kategoriji E2 Rl je bil najboljši domačin Damjan Smrekar na četrtem mestu, za njim pa še Borut Koščak na petem mestu. Izmed voznikov domačega društva so po visoki uvrstitvi posegli še Rok Virant, Rok Zupančič, Jure Sever in Stane Pečjak. Med zmagovalci enajstih kategorij pa sta bila tudi Luka Kutnar pri juniorjih (ŠD Kegeljček) in Andrej Rus (AMD Roton), ki se ni dal presenetiti niti »puščavskemu lisjaku« Miranu Stanovniku. Motoristična jesenska sobota v Šentvidu je tako minila v znamenju rekordov, dobrodelnosti in rožnate barve, s tem pa je končana tudi letošnja sezona.
Matej Šteh
ŠD Ambrus aktivno tudi v tem letu
Večje aktivnosti Športnega društva Ambrus, ki letos praznuje 15-letni-co, so se začele že v mesecu maju, ko je bil uspešno izveden vsakoletni medvaški turnir, na katerem je letos slavila Primča vas. Turnir je popestrila tekma med starejšimi in mlajšimi člani nogometne sekcije, po kateri pa sta se ekipi razšli z neodločenim izidom ter obljubo, da bodo naslednje leto tekmo ponovili.
Naslednji večji turnir se je odvijal v soboto, 13. avgusta, ko je bil že peti zaporedni turnir v izvedbi ŠD Ambrus. Nastopilo je 13 ekip, prvih treh mest pa so se veselile ekipe Snoopy team pro2, Silvija bar ter ŠD Ponikve. Naslednji težko pričakovani vsakoletni športni dogodek je prišel na vrsto v soboto, 27. avgusta, dan pred ambruškim žegnanjem. Že v popoldanskih urah se je odvijal turnir v odbojki, tradicionalna, že 26. zaporedna tekma Sever - Jug, ki ponazarja
zgornji ter spodnji konec Ambrusa, pa je ponovno ponudila pravi vaški spektakel. Po razburljivi tekmi je bil po rednem delu rezultat neodločen, po streljanju kazenskih strelov pa so bili natančnejši igralci Severa, kar jim je prineslo zmago ter povišanje prednosti v medsebojnih zmagah na I5 proti II.
V septembrskem vikendu pa se je I7 članov ŠD Ambrus udeležilo tudi
izleta v Bovec, kjer so že tretje leto zapored uživali ob Soči; prvo leto na raftingu, drugo na kanjoningu ter letos ponovno na raftingu. Naše športno društvo pa z veseljem pričakuje tudi zimo ter mnoge športne aktivnosti, povezane z njo.
Karmen Hrovat
V SPOMIN
JOŽETU KUHLJU
1932-2010
Če bi solze te zbudile, Jože moj, zdaj ne bi krila te gomila.
Mineva žalostno leto od slovesa mojega dragega moža.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ali pa mu prižigate svečke.
Hvala vsem.
Globoko žalujoča žena
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil
SLAVKO SKODA
(11. 12.1931 - 8. 10. 2011) iz Fužin pri Zagradcu
Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo župniku Borisu Že-rovniku, dr. Janezu Zupančiču in sestram ZD Ivančna Gorica, LD Suha krajina, Pevskemu zboru Zagradec, Robiju Kohku, Pogrebnemu zavodu Novak in vsem ostalim.
Vsi njegovi
Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje
Začimbe in disavnice
Peteršilj, timijan in bazilika so se že zdavnaj naselili na naše vrtove, zadnje čase pa se jim pridružuje vse več zelišč in zdravilnih rastlin. Tudi zanimanje za vzgojo domačih zelišč za pitje čaja se povečuje.
BAZILIKA
(Ocimum basilicum)
Bazilika je ena najbolj priljubljenih di-šavnic. Uporabljamo liste in cvetove za začinjanje solat, omak, namazov, paradižnikovih in nekaterih morskih jedi. Čaj iz bazilike blaži kašelj in blagodejno deluje na živce, spanec ter koncentracijo. Lahko jo pridelujemo tudi v lončkih na domačih oknih. Jedem jih dodajamo tik pred koncem kuhanja. Kot okras v loncih na okenskih policah odganja tudi mrčes.
LUŠTREK
(Levisticum officinale)
Aromatična semena dodajamo pečenkam in zelenjavnim jedem, dodajamo jih likerjem, zdrobljene dodajamo v kruh in slaščice. Luštrek je odlična začimba v vsaki kuhinji, zato je dobro, da si to zelišče omislimo tudi na domačem vrtu.
MAJARON
(Origanum majorana)
Poparek listov pijemo kot aromatični čaj pri prehladu, glavobolu, dobro sesekljane liste uporabljamo za solate in maslene omake za ribe. Rastline za sušenje naberemo v suhem vremenu; tik pred cvetenjem porežemo cele poganjke.
MELISA (Melissa officinalis)
Liste uporabljamo za napitke, sladice in zeliščne čaje. Drobno sesekljane liste dajemo v solate, bele omake za ribe, majonezo, kislo zelje, v jedi s perutnino in svinjino. Liste nabiramo pred cvetenjem in uporabljamo sveže ali posušene.
META (Mentha piperita)
Iz listov pripravljamo metino omako, zeliščne kise, sirupe, čaje, kot dišavo jo dodajamo solatam, pijačam, krompirju in grahu. Liste trgamo pred cvetenjem.
ORIGANO (Origanum vulgare)
Najučinkovitejši je med cvetenjem od junija do septembra. Potrebuje toploto in veliko sonca, da razvije aromo. Aromatične liste pri kuhanju zelo pogosto uporabljamo zlasti za pice in paradižnikove omake. Origanove grenčine in tanini blažijo težave z napenjanjem in drisko ter vzpodbujajo izločanje telesnih tekočin.
DROBNJAK
(Allium schoenophrasum)
Liste in cvetove režemo sveže po potrebi. Za zamrzovanje in sušenje režemo liste pred cvetenjem in jih dobro sesekljamo. Dodajamo ga solatam, krompirju, maslu, skutinim namazom, juham, svetlim omakam, jajčnim jedem, omletam, majonezi, mesnim nadevom in masi za pripravo kruhovih cmokov.
Drobnjak vzpodbuja tek in lajša prebavo. Uživamo ga tudi kot blago odvajalo. Užitni cvetovi so okras solatam.
PETERŠILJ
(Petroselinum crispum)
S peteršiljem začinjamo ribe, meso, zelenjavne jedi, juhe, omake in prelive za solate. Peteršilj se dobro ujema z drobnjakom, pehtranom in timija-nom. Odlično se ujema s česnom in čebulo. Lahko ga gojimo tudi v stanovanju v cvetličnem lončku.
ROŽMARIN
(Rosmarinus officinalis)
Z rožmarinom začinjamo svinjino, ovčetino in divjačino, (ribje) juhe in omake, klobase in salame, paradižni-

kove jedi (npr. juhe, omake, prikuhe), jedi z bučkami, jajčevci, stročjim fižolom, beluši in gobami.
SIVKA (Lavandula)
S čajem iz sivke, ki ga pripravljamo kot poparek, blažimo glavobole, umirjamo živce ter preprečujemo omotičnost in omedlevice, pomaga tudi pri težavah z vetrovi. V kulina-riki se uporablja kot dišava v džemih, sadnih solatah, želejih, iz nje se pripravlja tudi odličen kis, mladi listi se dodajajo kot začimba ribam, divjačini in raznim pikantnim omakam, sveži cvetovi se lahko kristalizirajo in uporabljajo za dekoracijo jedi.
ŽAJBELJ (Salvia officinalis)
Liste nabiramo sveže po potrebi, za sušenje pa tik pred cvetenjem. Aro-
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
SLAVKA SREBOTA
1935-2011
Hvala vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Boštjanu Modicu za lep mašni obred, cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom prof. Milana Jevnikarja za zapete pesmi, gospodu Pavlu Grozniku za poslovilne besede, doktorju Janezu Zupančiču, medicinski sestri Darji Omejc in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica za vso zdravstveno pomoč v času pokojnikove bolezni, društvu upokojencev za njihovo pozornost in Pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogrebnih svečanosti.
Žalujoči vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal ^
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama
VERONIKA KASTELIC, roj. rus
iz Velikih Pec la, Šentvid
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove v dobre namene in za svete maše, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo medicinski sestri Metki in ostalemu osebju Doma starejših občanov v Grosupljem za nego in skrb v zadnjih mesecih njenega trpljenja.
Hvala gospodu župniku za pogrebno mašo, pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba in Moškemu pevskemu zboru Prijatelji za poslovilne pesmi.
Vsi njeni
NOVO.
-	IZDELAVA NOTRANJIH IN ZUNANJIH OKENSKIH POLIC
-	NOVI NAGROBNI SPOMENIKI
-	KLESAN JE IN OBNOVA ČRK
STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični
GSM: 041/43 66 64 www.kamles.si

matične liste uporabljamo za mesne jedi, s čebulo jih zmešamo v nadev za perutnino, kuhamo jih s svinjskim in račjim mesom ter s klobasami. Ljudje so zelišča vedno zelo cenili zaradi njihove kulinarične, kozmetične ali zdravilne uporabnosti.
Irena Ihan, dipl. ing. agr. in hort.
POOBLAŠČENI SERVIS CASILNIKOV
Jan«x Bof^mik K. D.
Stranska pot l/lc, 1 290 GrOsuptje lel.: Oiy7ae 25 30, li»: 0V7e8 25 31 ner: www.gQallnLcc«n 0«M: 041/744
-	POOBLAd^EN SERVIS GASILNIH APARATOV
-	MERITVE IN PREGLED HIDRANTNIH OMREŽIJ
-	TRGOVINA Z GASILNO OPREIVIO
-	TEHNIČNO SVETOVANJE
H'ÔKTÔBRÛ'ÏÔ^'RÔRÛSTÂ'RRÎ'

v

{
CfOijo
odinhka, itran
Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec
Skandinavska kuhinja
Finska in švedska kuhinja sta mešanici skandinavske (Danska, Norveška, Finska, Švedska), evropske in ruske kuhinje. Hrana je tradicionalno preprosta, sestavljena večinoma iz rib, (predvsem lososa in kaviarja), divjačine, jelenjega mesa, gozdnih sadežev in gob. Pogosto uporabljajo tudi žita. Ribe in meso imajo pomembno vlogo v prehrani zahodnega dela države, medtem ko jedi vzhodnega dela tradicionalno vključujejo različno zelenjavo in gobe. Tradicionalna finska kulinarika ima veliko skupnega s švedsko, nemško in rusko kuhinjo. Vendar obstajajo različni načini priprave določenih jedi: na primer, finske jedi so manj sladke od švedskih, Finci pa uporabljajo zelo malo ali sploh nič kisle smetane v primerjavi s svojimi ruskimi sosedi. Pomanjkanje sveže zelenjave zaradi dolgih zim se kaže tudi v tradicionalnih receptih. Največja nacionalna specialiteta Švedske so švedske školjke, zelo priporočljivo je poskusiti tudi njihove ostrige. Obvezen dodatek obisku Finske pa je pita z ribjim ali svinjskim mesom (kala-kukko).
Tradicionalna kuhinja je polna kulinaričnih dobrot: od morske hrane, perutnine, jagnjetine, govedine, tele-tine, divjačine, do izvrstnih mlečnih proizvodov, gob in gozdnih sadežev: brusnic, borovnic in robidnic. Raznolika prehrana je rezultat Finske
naravne raznolikosti - gozdov, planin, jezer in rek. Tradicionalne metode priprave jedi so dimljenje, so-ljenje, sušenje in mariniranje. Če opazujemo Švede pri izbiri hrane, bodo najprej izbrali slanike, ki so marinirani v različnih omakah. Radi imajo hladne ribe, lososa v aspiku z različnimi solatami, paštete, pa tudi tople raguje in mesne kroglice. Seveda ne smemo pozabiti na medvedovo meso, kot tudi ne na gobe, brusnice in maline. Konzervirano zelje, džemi gozdnih sadežev, posebno brusnica, so velik vir vitamina C za dolgo zimo. Brusnični džem dodajajo tudi jedem iz mesa, pred-
vsem zaradi izvrstnega okusa. Ena najbolj znanih, a hkrati tudi najbolj nenavadnih finskih jedi je mam-mi, tradicionalna velikonočna sladica. To je temno rjava, skoraj črna sladka kaša, narejena iz vode, slada in ržene moke, ki je spečena v pečici. Pogosto so ji dodane začimbe, kot so sirup, pomarančna lupinica in melasa.
Izostrite brbončice za sladko-mesne kombinacije, sprejmite juho kot sladico, prepustite se vrsti okusov ribjih jedi.
Namaz iz gorgonzole s suhimi slivami
Preprost, a izdaten sirov namaz iz švedske kuhinje Sestavine: 200 g gorgonzole, 6 suhih sliv Priprava: Suhe slive operemo in razkoščičimo. Dve gladko zmečkamo, štiri pa zrežemo na čim bolj drobne koščke. Gorgonzolo skozi cedilo pretlačimo v skledo. Dodamo pretlačene in narezane suhe slive ter dobro pre-
mešamo.
Gorgonzola s suhimi slivami je sirov namaz, h kateremu ponudimo izbran domač kruh, lahko pa tudi opečene kruhke, natrte s česnom in pokapljane z ekstra deviškim olivnim oljem.
Švedske mesne kroglice v omaki z bru-sničnim džemom
Sestavine za 4 osebe: 500 g mešanega mletega mesa, 1 jajce, 200 ml mleka ali vode, 1 čebula, 2 kuhana krompirja, 3 žlice drobtin, mleti piment, maščoba za peko, brusnični džem, 100 ml sladke smetane, 200 ml goveje juhe, sojina omaka, 1 žlica moke, sol, poper
Priprava: Drobtine v posodi zmešamo z mlekom in pustimo 10 minut, da se napijejo. Čebulo zelo drobno narežemo. Kuhana krompirja olupimo ter fino pretlačimo. V ponvi na malo maščobe popražimo čebulo, da postekle-ni, in jo dodamo k drobtinam, vmešamo še jajce, meso,
pretlačen krompir in začimbe ter dobro premešamo. Z vlažnimi rokami oblikujemo kroglice, jih povaljamo v moki in na maščobi na hitro popečemo z vseh strani. Nato ogenj zmanjšamo in pečemo še 5 minut, vmes kroglice obračamo.
Za omako v kozici zavremo juho, dodamo smetano in zgostimo z moko. Še malo pokuhamo, nato začinimo z nekaj kapljicami sojine omake, poprom in po potrebi s soljo.
Mesne kroglice ponudimo z omako, brusničnim džemom.
Karelijske pite (Karjalanpiirakat)
Sestavine: do 1 dl vode, 1 čajna žlička soli, 2,5 dl ržene moke.
Nadev: 2,5 dl vode, 1 l mleka, 2,5 dl riža, 1 čajna žlička soli Priprava: Riž oplaknemo in ga kuhamo v vreli vodi, da vsa voda izhlapi. Dodamo mleko in zmanjšamo temperaturo na minimum ter delno pokrijemo lonec. Počasi kuhamo, da vse mleko izhlapi in se riž spremeni v gost močnik. Začinimo s soljo in pustimo, da se ohladi. Vodi dodamo moko in sol ter zmešamo v trdo, kompaktno testo. Testo oblikujemo v trak in ga razdelimo na 12 delov. Vse dele oblikujemo v tanke ovale. Na vsak oval dodamo nekaj nadeva. Robove zavihamo proti sredini ter stisnemo, da naredimo okrasni, stisnjen rob. Pečemo na 300 stopinj 10 minut. Premažemo s stopljenim maslom ali vo-dno-masleno mešanico. Pite položimo v posodo in jih ločimo s peki papirjem ali jih pokrijemo z brisačo, da jih zmehčamo.
Postrežemo vroče z maslom ali jajčnim maslom, ki ga naredimo tako, da zmešamo isto količino masla, sira (cottage cheese) in sesekljanega trdo kuhanega jajca.
Ribja juha (Kalakeitto)
Sestavine (za 4-5 oseb): 1 kg rib, 1 l vode, 1 čajna žlička soli, 1 čebula, 10 zrn pimenta, koprova stebla, 1 por, 4 veliki krompirji, 4 dl mleka, 1 čajna žlička moke, koper in drobnjak
Priprava: Očistimo ribo in naredimo fileje. Zavremo kosti z grobo nasekljano čebulo in začimbami. Kuhamo približno 20 minut. Precedimo tekočino v drugo ponev, ko zavre, dodamo por, narezan na obročke in na koščke narezan krompir. Kuhamo 15 minut. Zmešamo moko z mlekom in dodajamo mešanico v juho. Pustimo juho počasi vreti še nekaj minut. Po juhi posujemo veliko nase-kljanega kopra in drobnjaka. Če uporabimo ribe v fileju, potrebujemo 300-400 g. V vodo dodamo kocko ribje juhe.
Polnjen losos s sirom in zelišči (Vrttijuustolla taytetty lohi)
Sestavine: 1 kg lososovega fileja, črn in limonin poper, sol, limonin sok Nadev: nezreli sir, timijan, koper, strok česna Priprava: Začinimo ribji file s soljo in črnim ter limoninim poprom po okusu. Z ostrim nožem zare-žemo manj kot centimeter globoko odprtino po sredini fileja od glave do repa. Postavimo nož v odprtino in ribo obrnemo navzven. Po fileju razmažemo sir ter potresemo fino na-riban koper, timijan in strok česna. Spet obrnemo ribo, tako da bodo začimbe v notranjosti ribe. Odprtino zapremo z zobotrebci, približno 5 centimetrov narazen. Poškropimo z limoninim sokom. Pečemo pri 200 stopinj približno 20-25 minut. Ko je riba pečena, odstranimo zobotrebce. Postrežemo s kuhanim krompirjem in zeleno solato.
Kavni venec (Pulla)
Sestavine: 2 jajci, 2 dcl sladkorja, 1 l mleka, 50 g kvasa, 3 čajne žličke soli, 1 čajna žlička zmletega kardamona, 250 g masla ali marmelade, 1 kg bele moke, 1 dcl rozin, mandlji za okrasitev
Priprava: Sestavine za testo si pripravi prejšnji večer, da se segrejejo. Če bodo sestavine hladne, bo testo porabilo preveč časa za vzhajanje. Mleko se-grej na sobno temperaturo. Zmešaj jajca in sladkor, dodaj mleko, kvas, sol in kardamon. Dodaj dovolj moke, da nastane gosta, elastična mešanica. Dobro zamesi testo, da pride v testo zrak. To bo povzročilo lepljivost testa in dobro vzhajanje.
Zmešaj ostalo moko in maslo oz. margarino. Mesi testo, da popolnoma odstopi od rok in posode. Pokrij testo s krpo in pusti, da vzhaja na toplem mestu. Ko se testo poveča za enkrat, ga daj na leseno desko in ga dobro pregneti. Dodaj rozine. Oblikuj venec tako, da prepletaš 3 ali 4 vrvi venca v celoto. Venec peci približno 30 minut na 200 stopinj.
Finska vodka
Znano finsko vodko izdelujejo v majhnem mestu Rajmaki na Finskem. Vodko Finlandia (40 % alkohola) prodajajo v steklenicah, ki so videti kot led, ki se topi in je bila prvič predstavljena na trgu leta 1970.
Sestavine za izdelavo vodke so čista izvirska voda in ječmen, nečistoče pa so odstranjene z destiliranjem čistega etanola stokrat. Na finskem izdeluje tudi čokoladne bombone z okusom vodke Finlandia.
Koktejl Avalon, ki vsebujejo vodko Finlandio:
Sestavine: 3cl vodke Finlandia, 1 cl likerja Pisang Ambon, 6 cl jabolčnega soka, 1,5 cl limoninega soka, Sprite, 7Up ali soda
Priprava: Pretresemo in zlijemo v steklen kozarec ter do vrha dodamo sodo ali drugo gazirano pijačo. Okrasimo z olupkom sadja, iz katerega naredimo spiralo in rdečo češnjo.
Ljudska primerljiv^<a
Je gluh ko zemlja
Kaj hočemo, vse nas lahko doleti, če dovolj dolgo živimo.
Kdor ne ve, naj poizve
(Kviz iz domačih logov)
Ljudski pregovor
Lakota je najboljši kuhar
Kajne, da je dober? Kdor se ne strinja, naj pa poizkusi!
1.	Med drugo svetovno vojno so ljudje z izrazom »takosmati« imenovali:
a)	belogardiste
b)	partizane
c)	četnike
d)	domobrance
2.	Katero čutilo je pri pticah praviloma najbolj tenkočutno?
a)	sluh
b)	vid
c)	tip
d)	okus
3.	Katera pravljična deklica je bila najbolj zaspana?
a)	Trnuljčica
b)	Sneguljčica d) Pepelka
4.	Kje na Slovenskem namerijo najnižje temperature?
a)	na Babnem Polju
b)	na Hudi Polici
c)	v Brezovem Dolu
d)	v Železni Rebri
5.	Koliko razbojnikov je imel Ali Baba pod komando?
6.	Kdo je uradni zavetnik raču-nalničarjev?
a)	sveti Izidor
b)	sveta Neža
c)	sveti Vincencij
7.	Kam slabiči vržejo puško?
a)	v ajdo
b)	v pšenico
c)	v koruzo
d)	v krompir
8.	Katera od naših vasi po imenu najbolj spominja na suhome-snate izdelke?
a)	Polževo
b)	Rdeči Kal
c)	Rebrce
9.	Kateri organ pomaga izločati presnovne snovi iz telesa?
a)	ledvice
b)	jetra
c)	vranica
10.	Kaj vidimo na
podobi?
Odgovore boste zlahka preverili nekje v bližnji okolici.
ROJEČ
CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s.p.
WWW. roječ. net
041 031 /655-622
PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV
z DOSTAVO IN ČRPANJEM
o
^
a, 9. c,
00
c, a,
6.
a, 4. a, 3. b, 2. c,
o Odgovo
O
Sest burkastih
Olajševalna okoliščina
Sodnik: »Obtoženi, ste imeli kaj stikov s policijo?« Obtoženi: »Sem, gospod sodnik, kar je res, je res. Toda moram pripomniti, da tedaj policija še ni bila na tako slabem glasu.«
Neroden nakup
Polde v trgovini naleti na prodajalca Petra, ki je bil njegov sošolec. Le-ta mu priporoči, naj vzame zadnji par hlač, ker so druge zaradi nizke cene in visoke kvalitete že pokupili. Čez nekaj dni se srečata na ulici in Peter se takoj pozanima, kako je zadovoljen s ku-
pljenim. »Kar v redu,« odvrne Polde, »le malo vroče mi je v dvojnih hlačah.«
Nevzdržno stanje
»Ne razumem, kako so mogli prejšnji rodovi živeti brez televizije, mobitela in računalnika,« vpraša Branko sošolca Jona.
»Seveda, zato so pa vsi pomrli,« ravnodušno pojasni Jon.
Prvi ukrep PMP
»Kaj bi najprej storili, če bi bili blizu eksplozije, ki bi vrgla v zrak več ljudi?« vpraša zdravnik tečajnika prve medicinske pomoči.
»Ja, najprej bi počakal, da priletijo na tla,« meni novi »strokovnjak« za prvo pomoč.
Na pravem mestu
Prva soseda: »Prav čudim se, kako more vaš mož delati v službi, ko skoraj nič ne sliši?« Druga soseda: »Ni problema, dela namreč na občini.«
Privid in stvarnost
Mož se po hudi nesreči prebudi v bolnišnici, nad njim se sklanja žena. »Si nebeški angel?« vpraša mož s slabotnim glasom.
»Sem,« odgovori žena, »toda tega mi nisi rekel že trideset let!«
Lahka križanka


(Z VSEM POTREBNIM)
Cenjeni graditelji in trgovine z gradbenim materialom! Nudimo Vam tudi:
O BETONSKE BLOKE; širine 12-20-25-30 cm O BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20-25-30 cm O OPEČNE VOGALNE BLOKE; 20-30 cm O OPAŽNIKE - ŠKARPNIKE; širine 20-30 cm

ELEMENTI ZA DIMNIK 14, 16, 18 in 20 0
1 2
3
4
5
6
			U			L	
	T				A		
		T	N				
	K		D				K
			E	T			
č					N		
Na Slovenskem je kraj, kjer so ljudje tako pametni, da jim to škoduje, in so zato tragično smešni. Kako se njihova vaška občina imenuje, lahko zveste iz pričujoče križanke. Napis se bo pokazal v poudarjenem navpičnem stolpcu. Podobno selišče imamo tudi v naši okolici - vendar je podobnost le imenska, prebivalci so povsem normalni. Vodoravno: 1. zaščita za noge, 2. del električnega aparata, 3. stroški za potovanje, 4. član najvišje znanstvene ustanove, 5. topli del leta, 6. prazno govorjenje.

C9<
Ob splošnem trpljenju in umiranju vse naokoli sem že mislil, da se ne bom rešil iz tega kraja in da se bom moral končno tudi jaz odpraviti k večnemu počitku. Tedaj pa so me nepričakovano, bilo je osmega decembra zvečer, poklicali na komando in mi rekli, naj se odpravim domov. Med odpuščenimi je bilo še več drugih internirancev, med njimi tudi osem sovaščanov iz Artiže vasi: Ivan Verbič, Alojz Cugelj, Nace Vidmar, Matija Križman, Osvald Mar-kelj, Alojz Petan, Ignacij Markelj in moj brat Janez Ceglar, z menoj torej devet. Skupaj z ostalimi spuščenimi interni-ranci nas je bilo za polno ladjo.
Tole so bile naše »kučice u cvječu« med »letovanjem« na Rabu triinštiridesetega leta.
Izkrcali so nas na Reki, naprej pa smo se z vlakom vso noč vozili do Ljubljane. Desetega decembra so nas odgnali na železniško postajo, nam razdelili prepustnice in nas spustili. Zakaj so ravno nas odbrali za odpust, lahko le ugibam. Morda je kdo vztrajno prosil za nas, pa so se usmilili nekaj »manj nevarnih banditov«. Hkrati pa so nekoliko razbremenili že tako prenatrpano taborišče. Od Artižanov so tedaj ostali v taborišču Rab vse do italijanske kapitulacije Ivan Markelj, Feliks Kastelic in Janez Petan. Slučajni potniki na železniški postaji v Ljubljani so nas gle-
Ob našem odhodu je bilo pokopališče kampa že na gosto posejano z grobovi.
dali z velikim sočutjem in nam poskušali za prvo silo potešiti lakoto. Brskali so po žepih in torbah in nam ponudili kakšen piškot, skorjo kruha ali kakšno sladkarijo. Jaz sem od neke ženske dobil vrečko bombonov. Tedaj se nam je previdno približal nek železničar in nas štiri povabi v kurilnico. Tam nas je pogostil s kuhanim močnikom. Bil je tako dober, da nikoli več nisem jedel tako slastne jedi. Potem smo odhiteli na postajo in zadnji hip ujeli vlak za Dolenjsko.
Izstopili smo v Ivančni Gorici in najprej pogledali, kje bi dobili kaj za pod zob. Eni so se odpravili v Jakoševo, Nace Vidmar, Ivan Verbič, moj brat Janez in jaz pa v Fačinijevo gostilno. Tam so nas sestradance zagledali italijanski častniki in nelagodno povešali oči, ko so videli, kaj je iz nas napravila njihova oblast. Poleg tega pa so najbrž že čutili bližajoči se konec njihove soldateske. Gostilničar Osvald, skrajšano Valde, nam je dal golaža s krompirjem in se opravičeval, da se nam iz zdravstvenih razlogov ne upa dati več jesti. Zastonj nam je dal tudi pijače in vsakemu kos mesa za domov in nam priporočil, naj sprva jemo bolj po malem, da ne bomo zboleli.
Nenadoma se je za nas tako spremenilo na bolje, da smo se kar spraševali, če je vse res ali pa zgolj sanjamo o hrani, kar se je taboriščnikom pogosto dogajalo.
Stara »novica«
Lan je božji dar
»Malo katera rastlina je človeku koristna v tolikšni meri kot lan. Najprej nas spomladi razveseljuje z modrimi cvetovi. Tisoči cvetk na veliki njivi daje privid morja; še posebej, kadar vzvalovijo v rahlem vetru. Glavna korist od lanu pa so vlakna v stebelcih, ki z ustrezno predelavo dajejo tkanino, znano kot laneno platno. Pomembno je tudi lane-no seme, ki s stiskanjem daje okusno laneno olje, hkrati pa je v različnih pripravkih pomembno ljudsko zdravilo. Lan človeka potemtakem razveseljuje, oblači, hrani in zdravi. Žal pridelava lanu v zadnjih desetletjih upada, ker lanene tkanine izpodriva blago iz uvoženega bombaža. Z njim izginja tudi družabno obredje, ki se je v stoletjih oblikovalo ob predelavi lanu. Joj, koliko tega je že šlo v pozabo.«
Ilustrirani Slowenec 9 oktober 1929 Trenje lanu na Dolenjskem
Iz zakladnice naših domov
Naši dedje in pradedje (svoje prste so imele vmes tudi naše babice in prababice) so res veliko ustvarjali za potrebe vsakdanjega življenja. Izdelek, ki ga vidimo na podobi, je nekoliko preoblikovan. Prilagoditev je opravil Slavko Koželj z Vrhov, ki je tudi lastnik te posebnosti. Za lažje ugibanje naj vam povem, da je predmet v izvirni izvedbi zelo znan in se uporablja v jesenskem in zimskem obdobju. Opogumite se in sporočite, kako se predmet (orodje) imenuje, ali pa vsaj to, za kaj se uporablja. Naslov je znan, reševalci so pozvani, pošta pa komaj čaka, da kakšno malenkost zasluži. Ni zlodej, da se ne bi v uredništvu nabral lep kupček pisem ali dopisnic. Z veseljem ga bom zniževal.
Leopold Klasjev
stari
(HUMOR PRED STO LETI)
Previdnost je mati modrosti
Boštjanček: »Gospod učitelj, je lahko kdo kaznovan, če ni nič naredil?« Učitelj: »Seveda ne, Boštjanček, seveda ne!«
Boštjanček: »Torej je vse v redu. Jaz namreč nisem naredil domače naloge.«
Moje je moje
Šimen se je prvič sam peljal v vlaku. Nenadoma ga je zaščemelo v nosu, da je izdatno kihnil in poškropil nasproti sedečega gospoda.
»Kaj nimaš robca, se je le-ta razhudil!« »Seveda ga imam,« je ravnodušno odvrnil Šimen, »a ga nikomur ne posodim!«
Tudi žena mora imeti nekaj od tega
Žena Klara: »Vidim, da imaš lepega mačka od sinoči, ko si prišel pijan domov.« Mož Feliks: »Draga Klara, zelo sem vesel, da ti je všeč!«
Lovski gonjač: »Gnadljivi baron, kam naj vam napodim Zajca, da se ne boste preveč prestrašili?«
Gospod baron: »Kar stan ga odženi,
Tirana Unr cfmnt,.
Naša Dolenjska
Marija Strniša
Prelepa je naša Dolenjska, kjer Krka sanjavo šumi.
V krški jami izvira, proti Novemu mestu hiti.
Njene srebrne brzice rosijo sončne gorice, pozdravljajo strme bregove, hribe in male vasice.
Na hribih so cerkvice bele, pečine pradavnih gradov. V vinogradih pesmi vesele donijo do njenih valov.
To naša je Suha krajina, tu se preprosto živi. Tu vse je bolj majhno: travniki, njive, vasi.
Le nekaj pri nas je veliko: prijazno, dobrotno srce! Tu že od davna živijo prijazni, dobri ljudje.
Kako so Brgljezov ata zgubljenega sina našli
Brgljezov Johan je živel v času med obema vojnama. Fant je iskal delo in ga končno našel v kočevskem premogovniku. Tiste čase so ljudje neradi potovali z javnimi prevoznimi sredstvi, ker je bila težka za denar. Tudi Johan ni pogosto prihajal domov. Prepričljivo je pravil, da ne bo po nepotrebnem zapravljal težko zasluženega denarja za vlak, še posebej, ker je kupil zemljišče in si na njem zastavil hišo. Brgljezov ata so bili ponosni, da imajo tako podjetnega sina, zato so radi polagali v nastavljeno Joha-novo dlan veliko novcev; zdaj za pomoč pri nakupu apna in opeke, zdaj za streho in končno za stavbno pohištvo. Ata je vse bolj dajala radovednost, kako raste Johanova vila v jugovzhodnem predelu kočevskega mesta. Pa so nekega dne nenajavljeno krenili na Kočevsko. Z vlakom in peš dober kilometer. Bil je mrzel deževen dan, ko so v površniku z razpetim dežnikom koračili po cesti. Nenadoma so v obcestnem jarku zagledali ležečega človeka. Revež se jim je zasmilil, zato so zaklicali možakoma, ki sta gledala skozi okno neke hiše: »Dajte tegale človeka pod streho, saj bo zmrznil v tem vremenu!« Možaka sta takoj prepoznala ležečega: »To je Johan, najin sodelavec v rudniku; spet se ga je nalezel, kaj hočemo.« »Prmejduš, saj to je vendar moj sin,« so vzkliknili Brgljezov ata, ko so se zazrli v Johanovo obličje. »Dajta, pomagajta mi ga spraviti do njegove hiše, se vama bom že oddolžil.« Tedaj sta se možaka vprašujoče zazrla: »Hiše? Johan vendar stanuje v knapovski baraki!«	Zdaj
je bilo vse jasno. Oče so odpeli pas in spotoma loputali po sinu, kamor je padlo; še posebej takrat, ko je česnal, da jim bo denar povrnil, ko bo mogel. Pred barako so ata
Johnu dali še pospešek z brco v rit, da ga je kar vrglo na pograd. K jamskemu nadzorniku so odšli s prošnjo, naj še malo potrpijo z njegovim sinom. V zahvalo so mu dali denar, ki so ga imeli s seboj »za dograditev vile«. Splačalo se je. Johan sicer ni nikoli naredil hiše, je pa zaslužil knapovsko pokojnino in mirno živel do konca svojih dni.
Kar je res, je res, očetje so včasih učinkovito vzgajali. Pa danes poglejte! Ah, saj ni da bi govoril.
Leopold Sever
KKAJI
v
'SREienem
Tičnica v Senožečah
Sprva nekoliko nejasno sporočilo, da imajo Tičnico tudi v Senožečah, je bilo hkrati prvo znamenje, da je naravoverje pustilo svoje sledove tudi na Primorskem. Prvo poizvedovanje o njej je bilo neuspešno. Med vprašanimi domačini je bil tudi Ivan Cek iz Senožeč, ki je počasi iz globine svojega spomina izbrskal 4ioPeLi ifvftti^ ¡me, vendar se ni mogel spomniti, kje bi ta vzpetina bila.
Že čez nekaj dni pa nam je sporočil, da je znameniti grič zasledil na stari avstrijski katastrski karti. Na njej razločno piše Tizhenza - v današnjem zapisu Tičenca. Pa ne samo to. V njeni bližini leži še eno ime iz časa gradiščarjev - Strahsza (Stražca), 636 metrov visoka gorica nad Tičnico. S Stražce je lep razgled po okolici, zato ni čudno, če so naši predniki iz starejše železne dobe ondi postavili stalno opazovališče, ki se je imensko ohranilo vse do današnjih dni. S Stražce sta lepo vidni lokaciji obeh gradov na jugovzhodni strani, kjer smemo po zgledih od drugod upravičeno slutiti nekdanje spodnje in zgornje gradišče. Pravilnost lokacije Tičnice, Stražice in drugih starosvetnih predelov sta nam potrdili domačinki Karolina Šega in Vesna Pavlovčič iz Senožeč.
Lecpold Sever
Avtor na ostankih obredne ravnice senožeške Tičnice. V ozadju vidimo 636 m visoko Stražico (Strahszo). Na njej so si naši predniki iz starejše železne dobe uredili opazovalnico.
Pogled s Stražce na Tičnico (T.) Desno v ozadju je vzpetina, na kateri so si naši predniki uredili zgornje in spodnje gradišče. Kasneje sta tam nastala stari in novi grad. Rekonstruiranje obrisov nekdanje senožeške gradiške skupnosti po vse tem kajpak ni težavno.
Senožeška Tičnica (Tizhenza) na stari avstrijski katastrski skici.
154. rekord
Orjaška lipa z devetimi vrhovi
Rastline v mnogih pogledih daleč prekašajo živalski svet. To dokazuje tudi nenavadno razrasla lipa v Jakoševem vrtu na Malem Hudem. Drevo naj bi pred dvema stoletjema posadil Napoleonov vojak Andrej Pajk. Po vrnitvi iz dolgoletnega ujetništva v Rusiji si je veteran v bližini Fedranovega dvorca na Hudem zgradil hišo in na dvorišču posadil lipo. Le-ta je s pomočjo domiselnih lastnikov kasnejših rodov razvila nenavadno krošnjo. Ima devet debel, vsako deblo pa še tri do pet manjših rogovil, kar znese okoli 40 vrhov in še številne manjše poganjke. Zaradi stalnega skrajševanja drevo ni posebej visoko, zato pa prednjači z drugimi merami. Na primer: obseg krošnje znaša 17 metrov, obseg debla 6,6 metra, razklonjen prostor med vrhovi in deblom pa najmanj 3 kvadratne metre. Ker je bila v hiši dalj časa gostilna, so na platoju med vrhovi in osnovnim deblom ob večjih svečanostih sedeli godci in igrali. Pa naj kdo reče, da ni to časti vreden Klasjev rekord. Z njim se bosta ponašala Nada Jakoš in njen brat France. Nada nam je prijazno posredovala podatke, France pa je dejanski lastnik tega drevesa. Čestitke obema.
Nada Jakoš z možem Mirkom pod znamenitim drevesom, brata Franceta pa tedaj ni bilo poleg.
Os kot Kitajcev
»Letos bo huda zima,« sem slišal že mnoge praviti. Tega seveda ne bo kriva naša vlada, pač pa druge okoliščine. Zmrzal napovedujejo ose, ki so se letos pojavile v velikem številu. Dobri opazovalci trdijo, da se le-te čezmerno pojavijo v hruškovih letih. Kako se zmenijo za sočasnost, pa še niso ugotovili. Letos je sadje zgodaj dozorelo. Čeprav ga ni bilo kdove koliko, sem se vendarle lotil prešanja. Kaj vem, katera čenča je raznesla na okoli, da to počenjam - na mah je prihrumelo nadme toliko os, da sem se jih komaj otepal. Potem pa sem jim lepo rekel: »Punce, kar uživajte, samo mene pustite pri miru.« Mislite, da so me ubogale? Štiri so me pičile na različna mesta. Tedaj sem v sveti jezi pograbil muhotepec in mlatil po vsiljivkah, da jih je obležalo kot snopja za žanjicami, če
se izrazim po pesniško. Tako, naj se ve, da se s Poldetom ne gre šaliti. V dokaz prilagam sliko. Primerjava s Kitajci je kajpak mnogotera: ni jih samo veliko, oboji so tudi rumeni, moški primerki pa pikajo, če je le prilika.
Leopold Sever