Klaus Mann
I z dnevnika
16.1.1932 (Berlin)
Učinek K (kokaina) se principialno ne razlikuje od učinka M (morfija).
Pri obeh lažji in okretnejši. M učinek močneje fizično - tudi veliko hitreje učinkuje - : K učinek bolj možganski, fizično ne tako evforičen. Intenzivno lebdeče stanje pri učinku. Prav tako lažja slabost v trebuhu, cigareta, ki gre v slast, kot začarano.
14. VIL 1932
Včeraj zvečer prigovarjal Hanseriku, naj bere knjige, ne samo časopise. Potreba izobrazbene osnove za dobrega novinarja, kar hoče postati. Izključno branje časopisov pokvari stilistično in moralno. Njegov oče je do svojega 30. leta kljub vsemu bral knjige; jaz do svojega 19. komaj kak časopis.
Začel: Ksenofon, »Spomini na Sokrata«. Ne preveč sprejemljiv. Očitam si, da premalo delam. Frizer. Pregledal L. W. (pokrajinska številka) in Querschnitt (Goli o Joyceu). Pri kavi o dolgovih; močnejše nadzorstvo hiše v poletnih mesecih. Z E v mesto. Najprej k Feuchtwangerju, o denarju. Potem sam po opravkih: športna trgovina, parfumcrija, Jaffe'; h Giintherju Franku v grafični kabinet. Pogovor o Rickije-vih stvareh. Ogled Feinigerjeve razstave (sorodnost s Kleejem, kitajski stil). E ponovno srečal v Carltonu, z Eugenom Giirsterjem. Direktno pri sosednji mizi: Adolf Hitler v najneumnejši družbi. Njegova naravnost vpadljiva manjvrednost. Skrajno netalentiran, fascinacija, ki jo vadi, največja blamaža zgodovine; določena seksualno patološka primes ne more razložiti vsega.
19. II. 1933
Zjutraj nič drugega kot želja, da bi umrl. Izračunam si, kaj bi dandanes zapustil, in moram to občutiti kot neznatno. Možnost za resnično srečno zvezo odpade. Možnost literarne slave v bližnji prihodnosti - verjetno prav tako odpade. Če bi stal pred mano strup, verjetno ne bi okleval - če ne bi bilo E (in M). Z obema povezan. Vedno
bolj prepričan, da bi E smrt takoj potegnila še mene za sabo; potem me ne bi zadrževalo niti delo. Nobene sledi strahu pred smrtjo. Smrt se lahko razume samo kot odrešitev. Prav gotovo tudi za Rickija ni bilo strašno.
14. III. 1933 - Pariz, Hotel Jacob
Prihod na Gare de 1'Est. Jedel v restavraciji na postaji. BONZO. Z njim sem. Prav prijetna soba s kopalnico, 4. nadstropje; mesečna najemnina. Telegrafiral E; pismo na miinchensko postajo (v spalniku pozabil očala). - Bonzo o Wolleju, ki so ga v Berlinu pretepli, ker je Žid, tujec in homoseksualec. 1 1/2 ure spal. Najprej sem si ponovno predstavljal smrt. Sanjal o E (v zvezi z »Meglo«). Občutek samote, vendar samo takrat, če ni tu.
24. III. 1933
Ponoči napadi kašlja, z vstajanjem. - Natančno sanjal, da sem se v Ziirichu povezal z Martinom Bodmerjem, da bi prek njega dobil mesto (to niti ne bi bilo tako nespametno). Premišljeval o tem, kako nas čudno dvojno trenutno stanje Nemčije odvrača: po eni strani liberalnega Evropejca, meščanskega intelektualca (teror), po drugi strani socialista (teror nazadnjaštva). Vse slabosti boljševizma v pretirani stopnji; brez njegovih ciljev in upov. Diktatura napredka - potrebno zlo. Diktatura nazadnjaštva - nesmisel.
27. Ill 1933
K Julienu Greenu, av. du Pres. Wilson. Čaj pri njem. Prijeten pomenek (Bronte, Bonzo, Severna Afrika, Platen, Hitler; čudno, nič svojega osebnega življenja ne pusti prodreti v knjige; strogo ločevanje; »nekdo drug kot jaz piše moje stvari«. Za sprostitev vsak dan homoerotični zapiski. Njegov silno strastni in hkrati hladni odnos do seksualnega. Pokaže mi pornografskega Čeličeva: heroična piramida nečistosti).
4. IV. 1933
Danes ponoči pri branju »VVagnerja« zabeležil, da je tema »zapeljevanje« za Čarovnika tako značilna - v nasprotju z mano. Motiv zapeljevanja: romantika-glas-ba-Wagner-Benetke-smrt-»Simpatija s propadom«-pederastija. Odrinjanje pederas-tije kot vzrok tega motiva (Premagovanje »zapeljevanja« pri Nietzscheju; glej Wa-gnerja). Pri meni drugače. Primarni vpliv Wcdekind - George. Pojem »greha« -nedoživet. Vzrok: izživet. Pederastija. Opojnost (celo smrtna opojnost) vedno kot stopnjevanje življenja, hvaležno akceptiral; nikoli kot »zapeljevanje«. Celo v primeru mamil je pri meni tako, da so mi nevarna kvečjemu fizično, ne pa psihično. Načeloma ničesar dobil. Povezanost s smrtjo: del življenjskega občutja. Tudi Wagner bi bil torej nenevaren: če bi imel zame sploh zapeljevalsko moč, a je nima.
Pismo Fritzu (nacistični prostituiranec, ki berači). - Z Wolfgangom pri Lippu nekaj malega večerjal. Na uličnem vogalu pripovedoval nespodobne vice. - Feistov prihod. Z njim še v Cafe de la Paix. Klepet (E itd.).
58	LITERATURA
2. VII. 1933
Odkar nisem več v Miinchnu, stran od Babsa, sem ljubil samo za gotovino: moral sem plačevati. Mornarji, maserji, prostituiranci. Iz dveh ali treh primerov, ko sem hotel drugače (na primer z ruskim pianistom), ni bilo nič. Ni moči, da bi kakemu posameznemu primeru notranje in bolj podrobno sledil. Ločitev od Babsa. Ampak, bi ostalo tako lepo, kot je bilo v zadnjih dveh tednih? — Huje: senca, ki meče razočaranje nad Hansom čez vse. Zraven še manjši nesrečni slučaji kot Bonzo, ki sem ga zelo precenjeval. Willi - že tako pozabljen. Prisotnost Reneja, ki je kot neka preteklost. Tako je to.
8. XII. 1933
Spor s Čarovnikom, ker sem ga opozoril na statute nemških organizacij. Njegov nič-slišati, nič-vedeti, bežanje v razdražljivost. To stanje je popolnoma nevzdržno. Negotovost, kaj storiti z moje strani.
19. XII. 1933
Zelo čudno in strašno sanjal: o St. Georgeju. Bal sem se njegovih pošastno modrih oči s črnimi krogi v svetleči se modrini. Iz neke vrste vljudnosti sem z njega odgriznil kos mesa; meso je imelo strašen okus in na skrivaj sem ga izpljunil; iz vljudnosti vendarle še enkrat ugriznil. Bil je teatralno zakrinkan, nosil je neke vrste asirsko brado iz žebljev in črno-sive volnene rokavice. Hotel sem mu postaviti nekaj literarnih vprašanj, vendar do tega nisem prišel. Cele sanje popolnoma neseksualne, temveč sanje strahu.
5. V. 1934[
Sanjal o Čarovnikovem skrivnem homoseksualnem življenju (Odnos s Kruse-jem).
31. XII. 1935
Zadnje ure strašnega leta 1935.
Kakšno je bilo to strašno leto?
Napisal sem svojo najlepšo in najbolj žalostno knjigo, »Symphonie Patheti-que«; ob tem še veliko drugega. Bil veliko na poti. Dva kongresa: Barcelona (ne slab); Pariz (nikakor ne dober). Nova mesta: Praga, Budimpešta. Nova prijateljstva: Hatvanyjevi itd. Češka turneja predavanj, razveseljivo.
S fanti: ne veliko dobrega, kljub temu nekaj zadovoljstva.
Melanholična nežnost za Konni; močna trajajoča in nesrečna nagnjenost k Sklcnki.
Problem »tunine« vedno sumljivejši in osrednejši. Višek »jemanja« v Budimpešti; takrat najgloblja depresija, najmočnejše hrepenenje po smrti. Neuspešno potovanje v Perzijo. Miro poskus samomora in stalna nevarnost. Renejeva smrt.
Prijateljstvo s F. in skrb zanj.
E konstantno. Prav tako njeno stanje. Delo, uspeh in moralna drža. Ljubezen. Mielein posebno ljubezniva, še posebej v zadnjih mesecih.
Močni bralni vtisi, nazadnje »Les Nouvelles Nourritures«. Konec revije »Sammlung«.
Veliko premišljeval o Wolfgangu, Rickiju, Gerti. Konec odnosa z Doris.
Dobro: Eva; Mops, Brian, Landauer, Kesten.
Nazadnje spet: Nebel - In ta Hitler še vedno ni strmoglavljen.
Silvestrski večer: v kinu, s F. (Izredno nežna Dolly Haas v filmu »Zakaj laže gospodična Kate?«)
Na postaji pričakal N., ki je za ta večer še enkrat prišel iz St. Moritza. Na pošti, dolgo čakal (nekoliko čemeren): telefoniral z E, Basel. Na ulicah zelo nemirno. Novoletno zvonjenje. V dveh lokalih: najprej Palace-Bar, potem v nekem drugem, zelo prijetnem. Pil češnje. Vsi fantje so imeli svoja dekleta. Ob treh.
* * *
Opombe
14. Vil. 1932 Hanserik
Hans-Erik Pringsheim, Klausov bratranec, sin maminega brata Klausa Pringsheima
Literarische Welt; revija za literaturo, ki je izhajala v Berlinu
Literarna revija pri založbi Ullstein
Ivan Goli (1891-1950), pesnik in dramatik
Lion Feuchtwanger (1884-1958), nemški pisatelj, 1932
emigriral v Francijo
Erika Mann (1905-1969); Klausova starejša sestra, na katero je bil zelo navezan, sicer gledališka igralka in esejistka iniinchenska knjigarna miinchenski galerist
Richard Hallgarten (1905-1932), slikar in ilustrator, Klausov mladostni prijatelj, ki je napravil samomor Lyonel Feininger (1871-1956), slikar dramaturg in urednik založbe
L. W.
Querschnitt Goli
Feuchtwanger
E
Jaffe
Giinther Frank Ricki
Feininger Eugen Giirster
19. U. 1932 M (»Mielein«)
ljubkovalno ime za Klausovo mamo. Kaljo Mann, roj. Pringsheim (1883-1980)
60	L
1
TERATURA
14. HI. 1933 Bonzo Wolle
Megla (Nebel)
24. HI. 1933 Martin Bodmer
27. III. 1933 Julien Green Bronte Platen Čeličev
4.	IV. 1933 Wagner
Čarovnik (Zauberer)
Wedekind
George
Wolfgang
Feist
2. VII. 1933 Babs Hans
Willi Rend
5.	V. 1934 Kruse
31. XII. 1935 Hatvanyjcvi
Klausov prijatelj, živel v Parizu
Charly Wollenweber, prijatelj iz Berlina
vzdevek za Hansa Feista (1887-1952), bivšega zdravnika in
pomembnega prevajalca. Zaradi nejasnega izražanja je dobil
ime »Nebel«
urednik literarne revije Corona
francoski pisatelj ameriškega rodu, roj. 1900 angleški pisateljici Charlotte in Emily pesnik August Graf Platen (1796-1835) ruski slikar Pavel Čeličev (1898-1957)
F. Nietzsche, Der Fall Wagner
tako imenuje Klaus Mann svojega očeta, Thomasa Manna (1875-1955)
Frank Wedekind (1864-1918), nemški pisatelj
Stefan George (1868-1933), nemški pesnik
Wolfgang Hellmert (1906-1934), pesnik in pisatelj; s Klau-
som osebno in literarno povezan
Hans Feist (Nebel)
Herbert Franz, gledališki igralec, od 1930 Klausov prijatelj Hans Aminoff, mlad finski posestnik, ki gaje Klaus 1. 1932 obiskal na svoji poti po Skandinaviji Klausov prijatelj iz Berlina
Rend Crevel (1900-1935), francoski nadrealist, od 1926 spoprijateljen s Klausom Mannom
Werner Kruse, glasbenik, občasno je sodeloval pri gledališki skupini Pfeffermiihle, ki jo je vodila Erika Mann
Klaus Mann je bil na obisku pri baronu Lajošu Hatvanyju (1880- 1961), nemško in madžarsko pišočem pisatelju ter njegovi tretji ženi Jolani-»Loli«
Konni	Konrad Katzenellenbogen, pozneje K. Kellen, roj. 1913, od
1941- 1943 tajnik Thomasa Manna, pozneje ameriški oficir; Klaus gaje spoznal februarja 1935 v Parizu Sklenka	Hans Sklenka, umrl 1983; avstrijski gledališki igralec, obča-
sno je sodeloval pri skupini Pfeffermiihle Tunina	(Thunfisch ali Thun); Klausov izraz za mamila
F.	Fritz Helmut Landshoff (1901-1988), založnik in urednik
pri nizozemski založbi Querido Gerta	Gertrud Frank, roj. FleiB, mladostna prijateljica; umrla 1933
v Parizu zaradi prevelike doze mamil Les Nouvelles Nourritures Gideovo prozno delo. Klaus Mann je 5. I. 1936 o knjigi
objavil recenzijo (National-Zeitung, Basel) Doris	Doris von Schonthan (umrla 1963), dolgoletna Klausova
prijateljica
Eva	Eva Landshoff, bivša žena F. H. Landshoffa
Mops	Tliea Sternheim, hčerka dramatika Carla Sternheima, Klau-
sova prijateljica
Brian	Brian Howard, angleški pisatelj, od konca dvajsetih let spo-
prijateljen s Klausom
Landauer	Walter Landauer (1902-1944) je vodil v Amsterdamu nem-
ški oddelek pri založbi Allert de Lange - skupaj s H. Keste-
Kesten N. (Nebel)
Hermann Kesten; skupaj z W. Landauerjem je vodil nemški oddelek pri založbi Allert de Langue v Amsterdamu Hans Feist
Prevedel in opombe napisal Slavo Šerc