ww.w.wwiw.w.w.w.w.w.w.ww.ww.w.w.mwwwwww.^
MARKO BAJUK
\
;/■
SLOVENSKI NARODNI
OJV0/*
tC
PEVSKA ZVEZA V LJUBLJANI.
MEßA V SLOVENSKI NARODNI PESMI
SPISAL
MARKO BA3UK
PROF. NA III. DRŽ. REAL. GIMN. V LJUBLJANI.
V LJUBLJANI192Ö
IZDALA IN ZALOŽILA PEVSKA ZVEZA V LJUBLJANI.
Knjižnica Glasbene akademije v ijublM
Mera v slovenski narodni pesmi.
Uvod.'
Narodno blago je neizčrpljivi vir, h kateremu so se zatekali in kamor hodijo še danes vsi ustvarjajoči umetniki spoznavat dušo in značaj naroda. Tja hodijo iskat umetniki vseh vrst novih misli za nove umotvore. Semkaj spadajo narodni okraski, stavbni osnutki, slike, šege in navade, pravljice in v največji in najčistejši meri narodno pesništvo v širšem in ožjem pomenu besede. Pesem spremlja človeka od zibeli do groba tako zvesto kot nobena druga umetnost. Zato se v narodni pesmi najlepše zrcali narodna duša v čistem značaju, neprikrito, nepokvarjeno tako, kakršna je. Zato je in ostane narodna pesem za narodoznanstvo najvažnejši element. To so spoznali že vsi kulturni narodi in so začeli zbirati vse, kar so mogli najti tozadevne snovi med narodom. Kaj vse so rodile dobrega njih zbirke! Prerodile so konvencionalno umetnost v izrazito narodno, ker so se njihovi umetniki naučili iz narodne glasbe narodnega značaja in mu zlagali umetno glasbo v narodnem slogu in narodnem značaju. Brez temeljitega poznanja narodne glasbe ni mogoča umetna gtasba v narodnem duhu. Kdor ne pozna narodove duše iz njegove umetnosti, tistemu je nemogoče peti v narodnem slogu, temu je nemogoče zlagati v narodnem duhu. Zato so oni narodi, ki danes imajo svojo narodno umetnost, že proučili svojo narodno umetnost med ljudstvom in so še le na podlagi tega študija mogli njihovi umetniki pisati v narodnem (individualnem) duhu.
Pot do omenjenega študija je pa samo ena: 1. snov je treba med narodom pobrati in izčrpati do dna; 2. nabrano in zapisano snov kritično preiskati in urediti; 3. kritično predelano snov preštudirati, to se pravi, preiskati značilne poteze: ritmiko, melodiko, ustroj, značaj, vsebinsko razpredelitev itd. Še le ko je to delo opravljeno, ko so razkrite značilnosti narodove duše, šele potem smejo piistopiti k snovi umetniki in na podlagi dognanih uspehov snov izrabljati in snovati na podlagi te raziskane tvarine nove umotvore, ki podajajo narodovo umetnost v oplemenjeni obliki.
Kako je v tem oziru pri nas?
1.	Nabrane tvarine je precej ohranjene. Nekaj je je tiskane, večina menda je pa še v nepreiskanih rokopisih in čaka rešitve v „zakletih arhivih“. Morda je večina narodovega blaga že zapisana, morda še veliko zlasti starih značilnih pesmi čaka ali pa usiha med ljudstvom.
3
Če jih brž ne rešimo, bodo izginile za vedno in ž njimi bodo šli na dno morja dragoceni, nenadomestljivi biseri narodne pesemske umetnosti. Zato veljaj klic vsem, ki so za to poklicani: Zapišite vse, kar slišite in niste prepričani, da je že prav gotovo kdo pravilno po narodu zapisal. Te zapiske treba zbirati na enem mestu, za enkrat menda najpripravnejše v etnografskem institutu ljubljanskega muzeja.
2.	Kritičnega raziskavanja o naši narodni pesmi še nimamo. Drobci so v Času iz 1. 19101. Ta sestavek pa nima vrednosti, ker je pisatelj delal račune brez kritične obdelave uporabljene snovi. Kogoj je poskusil v Domu in Svetu 1. 1921 z nekaterimi izgledi opozoriti na melodično črto nekaterih narodnih pesmi. Članek je izvrstno skiciran, a žal le v kratki črti „skiciran“. Pot je izbral pa izvrstno. Vse drugo, kar imamo raztresenega po naših glasbenih in drugih listih, je le drezanje: „dajmo!“ in ugibanje. Da bi zadevo vsaj sprožil in postavil, če tudi šibek temelj znanstvenemu delu, sem se odločil predelati vse zbirke narodne pesmi, ki so pomembne in ozira vredne pa le one, ki so več ali manj prvotne (originalne). Da se delo nebi prehitevalo, bom obdelal najprej samo ritmično plat, ker smatram ritem za glavni okvir vsake glasbene misli. Razvrstil bom snov po zbirkah, počenši z najstarejšimi kolikor jih morem dobiti. Žal ne morem v tem zvezku podati vse tvarine, ker bi narasli stroški daleč preko mere, manjka mi pa tudi več zbirk, ki jih ne morem nikjer več dobiti. Sili me pa k tej stvari dejstvo, da nekateri „prireditelji“ našo narodno pesem, zlasti v novejšem času tako natezajo v umetničene mere, da jo je nemogoče spoznati. S tem hočejo podati „interesantne“ pesmi, s prisiljeno pet-delno mero jih hočejo napraviti bolj slovenske, „jugoslovanske“ in slovanske sploh, kakor so same. To se dogaja zlasti sedaj po ujedi-njenju tako prisiljeno, z neko čudovito manijo, da je prešlo to tudi v našo umetno pesem. Kako da te petdelnosti niso naši glasbeniki pred vojno prav nič poznali? Ali je res zbudilo v nas narodnost šele ujedinjenje? Videli bomo, da naša pesem ne pozna pravzaprav prave petdelnosti, temveč le menjavo dvo- in tridelnosti.
Pri označbi takta se bom ravnal po svojem članku v „Pevcu“ 1. 1925 (1. V.) str. 26, 34—35 in 48—50, pri imenstvu pa po svojem članku: Nekaj pevskega imenstva v „Pevcu“ 1. 1926 (1. VI.) str. 5—8 in 17—18.
Kar ne bom pesmi omenil, so ali ponarodele, ali pa so merjene pravilno. Na te zadnje so bom oziral vsekako v sklepni besedi.
Za lažje razumevanje naj navedem nekaj opomb o meri v pesništvu sploh.
V	slovenščini merimo zloge po naglasu, naglašene zaznamujemo s črtico —, nenaglašene s w; zloge vežemo v stopice, ki so dvo-zložne (trohej — jamb ~ — in spondej — —), trizložne (daktil
—	w w_ anapest w w — in kretik —■ w —) in štirizložne (korijamb ■—- w w __ Jamb in anapest imenujemo tudi rastoči ali dvigajoči se
1 Beranič: O slovenski narodni glasbi.
2 Breznik: Slovenska slovnica str. 235.
meri, ker se glas dviga z nenaglašenega zloga na naglašenega, trohej in daktil pa padajoči meri, ker glas pada z naglasa na nenaglašen zlog. Ker se začne vrstica laže s predtaktom t. j. z nenaglašenim zlogom kot z naglašenim, imamo često v trohejskih in daktilskih vrsticah v začetku vrstic po en nenaglašen zlog, ki ga zovemo nastop2. To je (anakruza) naš pravi predtakt. Prav tako rad manjka v trohejski ali daktilski vrstici na koncu po en nenaglašen zlog, to je nepopolna vrstica (kataleksa).
Po dve stopici vežemo v dipodije, po dve dipodiji pa v dimetron. Vrstice naših narodnih pesmic so po veliki večini dimetra. Vsak dimetron ima po en krepek poudar na besedi, ki je v vrstici (ali di-metru) najvažnejša. To je važno, ker je to večinoma bistven in najboljši pripomoček, da moremo določiti pesmi pravo mero. Naglasi pripadajo zlogom, poudari pa besedam.
Iz tehničnih in denarnih ozirov sein moral izločiti iz razprave skoro vse nete in jih zbrati posebej v glasbeni prilogi na koncu razprave. Številke, ki stoje pri pesmih v razpravi se nanašajo na številke v glasbeni prilogi. Upam, da s tem ni utrpela knjiga nikake škode, na pregledu je morda še pridobila.
1. J. Žirovnik: Slovenske narodne pesmi I.—IV. zvezek.
1.	Mal’ postojmo1.
Pesem je pisana v 4/4	taktu	in obsega	5 taktov. Že ta obseg je
nenavaden in sili h kritiki.	(Glej	št. I)2. V	tej meri ni nikake	sime-
trije, pa tudi sicer je zalet v tretjem taktu osamljen in neutemeljen. Najprej moramo na prvi pogled opaziti, da sestoji pesem iz dveh delov. Prvi ima počasno brzino v meri j. J J, prvi in drugi takt. Tretji takt pa začenja drugi del pesmi, ki je živahnejši. Ne vem, zakaj naj bi se po zaletu v 3. taktu tako naenkrat v 4. zopet ponovil zadržani ritem prvega (drugega) takta. Zdi se mi naravneje, da se ves drugi del giblje živahno, oba takta enakomerno, v skladu s prvima dvema, ki sta tudi oba enaka. Iz tega gotovo utemeljenega vzroka moramo 4. takt meriti za	pol	krajše, v	osminkah kot 3,	torej
^ a' S' J “ I* Mali zadržek, ki ga pojemo,	navadno vedno ob	koncu
pesmi, je zapeljal zapisovalca, da je meril ta dva takta predolgo. Tudi konec z dvodelno pavzo se mi zdi v pesmi živahnega, veselega značaja, kakršna je ta, prav neosnovan in neutemeljen.
1	I. zvezek št. 2. 2 Vse te številke se nanašajo na številke v „Glasbeni prilogi*.
5
Tako dobimo štiri takte. To pa še ni v redu. Razmotrivanje nas bo še prepričalo, da imajo naše narodne pesmi vsevprek najmanj dva stavka (8 taktov). Zato moramo iskati tudi tu te mere. Da bi zvezal obe kitice v eno, temu se upira vsebina obeh kitic, ki sta obe samostojni; ena se spomni cesarja, druga cesarice, obe v isti dikciji. A nekaj drugega je, ki nam nudi ključ do rešitve. Pesemca je merjena korakoma, zložena	za korakanje. S	tega vzroka	jo moramo meiiti
dvodelno. Dobimo	torej 8 taktov, ki	tvorijo dva	stavka,	strnjena v
periodo. Prvi stavek je počasnega ritma v četrtinkah, drugi pa poskoči v osminke in označuje veselje.
Pesem mora biti torej merjena pravilno edino v dvodelni meri v obsegu osmih taktov, glej štev. 1 a).
2.	Pobič sem star	šele 18 let.1
Žirovnik jo je	zapisal v s/4 taktu	in naštel 15	taktov.	Analiza be-
sedila nam da sledeče poudare:
Pobič sem star šele osemnajst let, cesar me hoče k soldatom imet.
KaTtö bom soldat, k’sem pobič premlad, k ne morem še puške držat.
Če postavimo pred označene poudare taktnice, dobimo v vsaki vrstici po dva takta, ki imajo po 6 zlogov, torej merimo pesem brez dvoma pravilno v šestdelnem taktu, glej št. 21 Za to mero govore vsi poudari. V Žirovnikovi tridelni meri bi dobil tudi zlog „star“ krepek poudar, kar pa bi nasprotovalo smislu pesmi, saj je poudarjena pred vsem fantova mladost, on ni še star, je še sploh „premlad“.
V	tej edini pravi meri dobi pesem obseg 4 —)— 4, ki ga v Žirov-nikovem zapisku nima. Ta šestdelni takt bi mahal pravzaprav dvodelno (deljeno) | J~7"3 j""jj |, kakor sem obrazložil v „Pevcu“ v V. 1. na str. 48, ker je izrazita dvodelna mera s trojnicami na vsakem mahu. To potrjuje tudi živahna brzina, ki je pesem v njej zložena.
3.	Prišel sem pod okence.-
Žirovnik jo je zapisal v prvem delu štiridelno v 5 taktih (štev. 3). Ker je to gotovo prvi stavek, ki naj bi obsegal redoma 4 takte, moramo iskati in premotriti, ni li nastal kje en takt napačno. Prva takta obeh polstavkov se sistematično krijeta, zato sta bržkone v redu. Drugi del obeh polstavkov je pa precej različen. Na prvi pogled nas zbodejo polovinke drugega polstavka. Tu je gotovo tudi napaka. Si-
1 l. št. 3. a l. št. 6.
6
metrija, ki jo ima naša pesem izklesano navadno do najneznatnejše malenkosti, nas sili sama po sebi, da merimo tudi ta del v četrtinkah in dobimo J J J namesto J J | J i |. S tem je popravljeno vse: izginil je prekoštevilni 5. takt in simetrija je popolna s prvim polstav-kom. Žirovnika je zapeljalo v to mero dejstvo, da pojo fantje končne mahe stavkov navadno zateglo, počasneje. Kuba je zapisal 1. del pravilno.
Če pogledamo še vrstice in pretehtamo poudare, pridemo do zaključka, da je pesem napačno merjena v 4/4 taktu. Vrstice se glase:
Priščl sem (tja) pod okence, potrkal sem na pölkence.
Iz tega vidimo, da nista zloga („tja“), ki manjka, in „sem“ prav nič poudarjena. V iU taktu bi pa dobila polpoudar, ker prideta na
3.	mah. Vsled tega zahteva tudi v tem oziru mera poprave. Če naj poudarimo samo zgoraj omenjena zloga, „šel“ in „o—potem moramo vse, kar leži med tema dvema zlogoma, peti brez poudara. Meni se zdi samoposebi jasno, da je mera dvodobna (alia breve). To potrjuje tudi dejstvo,- da je Žirovnik v začetnem predtaktu zapisal zelo točno samo osminko, torej pol maha. Ta osminka pa nima simetrije v predtaktu drugega stavka, kjer stoji vedno poln mah (j). Če postavimo pesem v dvapolovni takt, pišemo tudi v začetku analogno drugemu stavku četrtinko, ki jo pojemo na pol maha. S tem je popravljena napaka v simetriji in se bistveno ničesar ne izpremeni. Mera je torej v celem brez dvoma dvodelna, št. 3 a.
4.	Danes je taisti dan.1
Po Žirovniku merjena obstoji pesem iz prvega stavka, ki obsega dva polstavka po 3 takte, in drugega, ki obsega 4 takte in pripev dveh taktov, torej (3 —|— 3 —|— 4 ( -(— 2f. To je kaj nenavadna osnova. Ko bi bila simetrija prvega in drugega stavka kakorkoli mogoča, bi verjel na to, sicer pa mi mera z menjavo 3 taktnih, 4 taktnih in 2 taktnih (pol)stavkov ni všeč. Prisiljen sem zopet iskati in brskati po simetriji. Vrstice mi kažejo, da sta v vsaki vrstici samo dva poudara in sicer:
Danes je taisti dan,
ko sem bil na vojsko 'zbran.
Prišli so k meni, štirje rumeni, vojaki so bli.
Iz tega se mi razvozla 8 taktov in pripev v enem taktu. Če je Žirovnik mero z ozirom na trajnost not pravilno zapisal, to se mi zdi gotovo, potem imamo v prvem polstavku 1 dvodobni in 1 štiridobni takt, ki ga dobimo, ako združimo 2. in 3. takt v enega. Prav isto je z drugim polstavkom. Tako dobimo prvi stavek, ki obsega 2 -j- 2 takta: št. 4.
1 I. št. 7.	2	Prav	tako	meri	Gerbič:	Album	II.	zv.	št.	38.
7
Drugi stavek je zložen iz 2+2 dvodelnih .taktov in 1 štiridelnega pripeva. Prvi del drugega takta je pravilen v začetni dvodelni meri in obsega tudi 4 takte. Pripev enega takta pa ni redek v slov. nar. pesmi, kar bo dokazala še nadaljna analiza. Štiridelnost pripeva je pa utemeljena v drugem taktu prvega in drugega polstavka (v prvem stavku), ker je ne samo metrično sličen, temveč ju posnema točno tudi melodično.
To razdelitev taktov in stavkov potrjuje prav jasno tudi besedni poudar druge kitice, ki se popolnoma strinja s poudari prve kitice:
Puške dol postavijo,
Meni tako pravijo:
Kaj se boš odmikal, saj se ti bo šikal vojaški stan.
Pesem ima torej prav gotovo ritmično sliko, ki je zapisana pod št. 4 a.
5.	Tam za turškim gričem.1
Žirovnik jo meri v štiridelnem taktu tako, da dobi v vsem šest taktov. Prav tako tudi dr. Kimovec: „Pevec“, 1. IV., štev. 18. Ta mera je sumljiva, ker ima pesem očividno temeljno mero slov. nar. pesmi.
Prvi stavek obsega prvi dve vrstici:
Tam za turškim gričem, tam je dost fantičev ...
Ta sestoji iz dveh polstavkov, od katerih obsega vsak dva takta, skupaj torej štiri takte. Poudari so razdeljeni sledeče:
Tam za turškim gričem, tam je dost fantičev.
Če postavimo pred te poudare taktnice, dobimo štiri dvodelne takte: št. 5.
To je popolnoma v redu in mislim, da ni mogoče dvomiti o pravilnosti te mere. Drugi stavek pa je bolj zapleten, ker obsega samo eno vrstico, ki je za en nepopolni trohej daljša, a se zato ponavlja. Prvi stavek obsega 6 trohejev, drugi pa 8 Poleg tega je mera v prvem polstavku drugega stavka ritmično raztegnjena iz četrtink na polo-vinke, druga polovica ali ponavljanje pa ima zopet osnovo prvega polstavka: št. 5 a.
Edini pravi ključ nam je kitica s pravilno razdeljenimi poudari:
K’ se za nas vojskujejo.
To moramo meriti štiridelno: i/i J* «h J J | JJJ|, drugič pa se premakne poudar vsled sledečih osmink tako za eno stopico, da moramo menjati dvo- in štiridelno mero. Tako dobi cela pesem dvodelno mero, ki se menja v drugem delu s štiridelno: štev. 5 b.
' I. št. 9.
8
Na ta način so vsi poudari na pravem mestu, pesem, ki ima s poudarjanjem tretje vrstice štirivrstične kitice, dobi tudi svojo pravilno osnovo 4 -j— 4. Mena mere v prvem taktu zadnjega polstavka ni redka, o tem se bomo še ponovno prepričali. Tudi mena mere v prvem in drugem taktu ni redka, tudi za to bomo imeli še dovolj zgledov.
6.	Zmlraj vesel.1
Mera ji je predpisana iU G/s, urejena je tako, da se v resnici menja v vsakem polstavku en takt v 4/i in eden v 6/s. Tako dobimo v vsakem polstavku sicer dva takta, toda od teli šteje v resnici samo drugi k pesmi sami, ker je prvi takt v 4/4 taktu v vseh polstavkih le zapev: št. 6.
Nočem sile delati naši pesmi, a varovati ji hočem njeno simetrijo, ki jo odlikuje pred vsako pesmijo svobodnega ritma. Ta njena simetrija je njen bistven znak, zato jo moramo varovati do skrajnosti v vsaki pesmi.
Ce ločimo zapev, ki je štiridobno pisan in teče s pesmijo spo-redno pri vsakem polstavku, in merimo samo pesem zase, dobimo v vsaki vrstici dva glavna, enakovredna poudara:
Ztniraj vesel, vesel, dokler na svet bom živ.
Zmiraj bom vince pil, dokler bom živ.
Če postavimo pred poudare taktnice, dobimo v vsaki vrstici po dva takta. Ker so zlogi vsi enako dolgo merjeni in so stopice dak-tilske, merimo pesem tridelno in dobimo tako pravilno obliko periode, ki sestoji iz 8 taktov (4 -f- 4), poleg nje pa teče sporedno zapev, ki je vložen pred vsakim polstavkom. Tudi zapev, naj bo že enkraten ali periodično se ponavljajoč, ni redek v naši pesmi.
Gerbič je čutil tridelnost mere in je pesein v II. zv., št. 47, tudi popravil v 3/s takt. Ravnotako jo je harmoniziral v tridelnem (3/4) taktu Hubad v svoji zbirki. To je torej v redu, mera pesmi je s pridržkom na 2. mahu prvega in na 1. mahu drugega takta, kakor jo je popravil Hubad: št. 6 a.
Zapev je vprašanje zase. Jasno je, da ne spada konstruktivno v pesem, temveč teče z njo sporedno. Žirovnik mu je dal v štiridelni meri obliko 4/4 J_J J |, Hubad v dvodelni: 2A J_J J ji [, Gerbič pa v 3/a taktu J |> prav tako tudi Kuba	v zbirki: Slovanstvo v	svych
zpevech, V. del, štev. 18.
Tri različice (varijante) imamo, katera je prava? Žirovnikova tvori podlago; deliti jo je (reba na dva takta. Hubad je to tudi instinktivno čutil in zadel pravo. Poudar na zlogu „ja“ je čutil Gerbič, zato je napisal noto nad zlogom	v dveh mahih,	torej navidezno sinkopo.	Ne
uvidim pa potrebe, zakaj	bi menjala pesem takt iz dvodelnega	v	tri-
1 I. štev. 13.
9
delnega, če ni za to nujne potrebe. Kolikor sem slišal pesem peti, in peli smo jo svojčas zelo veliko, smo peli tudi zapev tridelno, in sicer neko rezultanto med vsemi omenjenimi različicami v meri:
In ne najdem vzroka, da ne bi dal prednost tej različici pred vsemi gori omenjenimi. Hubad jo je pisal v dveh taktih, temu principu odgovarja tudi ta. Pred vsako vrstico je zapisal „Zategnjeno“ in s tem priznal, da mu v bistvu ne pove dvodelni takt tega, kar je (ul med ljudstvom, čutil sam in hotel zapisati. Morda ga je zapeljal Žirovnikov zapisek. Gerbičeva različica pa nima podlage in jo popolnoma odklanjam. Pripomnim pa, da so imeli vsi trije pri zapisovanju zapeva težave, ki jih ima vsakdo pri zapisovanju zapeva, še posebno tedaj, kadar poje zapev en sam pevec. Razni solisti zapeve radi vlečejo, raztezajo in krčijo po „svojem trenutnem okusu“. Opravičeni smo torej, da se v takih slučajih še prav posebno oziramo na mero pesmi v splošnem in spravimo zapev v mero pesmi, če ni menjava mere popolnoma jasna in izrazita. Kritika ni le dopustna, temveč celo potrebna.
Vse to me potrjuje popolnoma v prepričanju, da je prava mera pesmi kot jo kaže št. 6 b.
7.	Rasti, rasti rožmarin.1
Pri Žirovniku je zapisana točno v dvodelni meri, tako da obsega pesem 4 -(— 4 takte in pripev v 1 taktu. To je v skladu z osnovo naše pesmi. Isto pesem pa meri Hubad2 dvodelno tako, da dobi vsak pol-stavek 3 takte, skupaj 6 —}- 6; po njem jo je posnel tudi Gerbič3 in še mnogo drugih. Osnova Žirovnikovega zapiska mi je všeč na prvi pogled Ker poleg tega cenim Žirovnika zelo visoko in mu prisojam zelo dobro razvit ritmični čut, kar tvori za me bistveno podlago mu-zikalnosti sploh, me sili različica, ki se je odcepila od njegovega zapiska, da pretehtam mero kolikor mogoče kritično. Na pomoč moram vzeti besedilo. Poudari so razdeljeni sledeče:
Rasti, rasti rožmarin,	Kadar jaz umrla bom,
ti deviški drag spomini	,	.	.	_	venec lep imela bom,
Rožmarin ima svoj duh,	Jasnejsa je druga:	z rožmarina nemškega,
naj bo zelen al pa suh.	nagelna rdečeda.
Mera vseh nadaljnih kitic kaže samo po dva poudara v vrstici.
V	Hubadovi meri pride v tretji in četrti vrsti poudar na zadnji zlog, t. j. na — nemškega, — rdečega, — počivala bom, — imela bom, itd. Ti zlogi pa nimajo pravice do nikakega poudara.
V	prvi in drugi vrstici vseh kitic pa tudi ni utemeljen poudar na drugi stopici. Nasprotno, temu se več stopic upira. Zato bi brez pomisleka pritrdil Žirovniku in meril pesem po št. 7.
1 I. št. 17.
2 Pesm. Dr. sv. Moh,, I. zv. 62. štev.
3 Alb. slov. napevov I. zv. 21. štev.
10
8. Ena ptička priletela.1
Pesem je prav merjena, le kitice so pisane v napačni obliki. Tiskane so v osmih vrsticah namesto v širili:
Mladi fantje, le vstajajte, eno pisemce spisajte do očeta, matere, do svoje sestre žalostne.
V	tej obliki merjena je osnova pesmi 4 -j- 4.
9. Ribniška.2
Pesem je zanimiva, ker je zložena iz kitic, ki obsegajo po 8 vrstic. Ta osnova sama napoveduje pesmi daljšo obliko. Melodična sestava je taka, da se pojo prve štiri vrstice po danem napevu, 5. in 6. vrstica imata prostejšo črto recitativa, 7 in 8. se pa pojeta zopet po napevu lv.—4. vrstice ter se ponavljata, da obsežeta vso melodijo štirih vrstic. Žirovnik jo je zapisal v štiridelnem taktu in dobil za prve štiri vrstice 4 takte, za recitativ 5. in 6. vrstice dva takta; torej obsega vsa kitica 4-j-2 4-4. Ker ima mera v vsaki vrstici po dva poudara, je metrična osnova pesmi tale:
Mera je trohejska z nastopom (anakruzo) in nepopolno zadnjo stopico (kataleksa). 5. in 0. kitica se glasita namreč sledeče:
Ker se padajoča mera (trohej  ^,) v isti pesmi ne more menjati z rastočo (dvigajočo se, jamb w ), dokazujeta ti dve vrstici
(5. in 6), da je pesem pravilno merjena v trohejih.
Po poudarih moramo vsako vrstico razdeliti v dva takta, tako da dobimo v prvih štirih vrsticah, ki tvorijo zase zaokroženo celoto, 8 taktov, in sicer 4 —4. Mera je torej pravilna v dvodelni meri: št. 9.
Prav tako merimo pravilno tudi recitativ 5. in 6. vrstice, ki nimata sicer nastopa, zato pa tvorita dva popolna dimetra; njiju mera je utemeljena tudi po poudarih: št. 9 a.
Za tem se ponovita 7. in 8. kitica po melodiji in meri 1.—4. vrstice, tako da dobimo za celotno kitico sledeči obseg: 8 -f- 4 -f- 8. Ta osnova je utemeljena v širši obliki kitic z osmimi vrsticami. Ker je pesem šaljiva zbsdljica, je tudi živahnost v melodični črti utemeljena in se izprememba v srednjem stavku (racitativa) prav lepo prilega nje duhu.
1 I. št. 10.	-	I.	št.	22.
11
Za 4. kitico sledi refren 4 taktov, ki tvori samostojen stavek in je nekak prehod v 5. kitico: št. 9 b.
Osnova pesmi je primerna njeni dramatični daljši obliki 8 —j— 4 -)— 8, pri čemer tvori srednji stavek nekako samostojno frazo.
10.	Kaj boš za mano hodlu.1
Pesem je zapisana pri Žirovniku v dvodelnem taktu in obsega v tej meri 21 taktov. Kitica ima pa sledečo obliko:
Kaj boš (kaj boš) za mano hodili,	^	— w — w _L w
srebrne rinkce nosiu?	..	. .» w w ____________ *__, _<_ *__
Mar b’ biu te rinkce doli djau,	311 metrično	)	^	^
pa b’ biu doma zaspau,	w	—~ w	w ~ w “~
Imamo torej trohejsko mero z nastopom. 1., 2. in 4. vrstica obsegajo po 3 stopice (tripodijo), 3. pa 4. V vsaki vrstici imamo po dva krepka poudara. Po Žirovnikovem	zapisku pripade	vsaki stopici
samostojen takt, zadnji celo dva	takta,	tako	da dobimo	v eni vrstici,
ki obsega samo tri stopice, kar štiri poudare. To je nemogoče. Zato smo prisiljeni, če že drugega ne, mero vsaj tako skrčiti, da dobimo zloženi, t. j. štiridelni takt. Ker se pa v zapevu prva dva zloga „Kaj boš“ ponavljata, dobimo v zapevu en takt več, torej tridelni takt. To pa ne moti, ker smo priznali že prej zapevu več prostosti, prav tako kot je ima recitativ v umetni pesmi. Imeli bi torej mero, ki jo kaže št. 10.
Na ta način dobimo simetrično periodo dveh stavkov, katerih vsakteri obsega po dva polstavka v 2 taktih. Po Žirovniku bi imeli še pripev v dveh taktih, pravzaprav ponovitev zadnje vrstice.
Volarič je zapisal pesem v I. zv., št. 6, v širidelni meri, kot jo kaže št. 10 a, ki nima nikakega izgleda za opravičenost. Prvi in tretji polstavek imata prisiljen tritakten obseg. 2. in 4 pa dvotaktnega. Tudi konca prvega in tretjega takta se z onima v 2. in 4. prav nič ne ujemata. Zato to mero brezpogojno odklanjam.
Spominjam se pa, da sem slišal pesem vedno v šestdelni meri, t. j. nekaki lahno-gibki brzini peti in peli smo jo svojčas prav radi in vedno enako. V tej meri sem jo svojčas tudi zapisal, in sicer v deljenem dvodelnem taktu J. J. ali J J m
Ker pa zveza 3/4 *n 6/8 n' običajna in sorodna, bi opravičeno sodil, da je prostost zapeva ritmiko morda malo zabrisala. Ta okol-nost me opravičuje, da smem meriti tudi zapev v deljenem tridelnem taktu m jtj m pri čemer razdelimo 6 zlogov zapeva na 9 osmink tako, da dubi vedno naglašeni zlog prvi dve osminki maha, naslednji nenaglašeni pa	ostalo	osminko.
Ta zveza	mere	je navadna.	Imamo	torej	tridelno	in	dvodelno
mero v deljeni,	t. j. v	devet, odnosno	šestdelni	obliki.	(Pevec,	V.	1.,
str. 48, 49.) št.	10 b.
1 I. št. 27. Kuba: Slov. v spevih št. 76.
12
V	tej edino pravi meri se pokaže tudi tej pesmi pravilna osnova 4 + 4, pri čemer je zanimiva simetrija obeh stavkov, ki sta si popolnoma skladna, ker se menja takt v obeh stavkih popolnoma simetrično. Menjava takta je pa jasna in utemeljena in tudi ni redkost v naši narodni pesmi.
11.	Ko pridem jaz k tebi po noč.1
Mera pesmi je daktilska z nastopom in nepopolno zadnjo stopico: Kitice so štirivrstične, vrstice obstoje iz tripodij in imamo poudar na prvi in tretji stopici.
Ko pridem jaz k tebi po noč,	—	-—- -—■ —L
potrkam na okno gredoč,	._, _>_ „_, w ______ w	w	»
potem se pa dol naslonim,	,	,
pri tebi prav sladko zaspim.	w	w
Iz tega sledi, da je osnova pesmi 4 -j- 4 in da je Žirovnikova mera z 12 takti v tridelnosti napačna. Gornja analiza zahteva šest-delno mero: štev. 11.
12.	Po gorah je Ivje.2
Žirovnik jn pisal kitice štirivrstično:
Po gorah je ivje, po ravnem je mraz, oh kje j’ moja dekle, oh kje sem pa jaz. Didreja . . .
namesto
Po gorah je ivje, po ravnem je mraz, oh kje je moja dekle; oh kje sem pa jaz. Didreja didreja didreja didrom didreja didreja didrom.
Iz sledeče slike se bo razvila prava mera kar sama po sebi:
Poudari razdele vsako vrstico v dva takta, zato je brez nadaljne utemeljitve prava mera pod štev. 12.
Osnova pesmi je torej 4 -j- 4. Pripomnim pa naj zanimivo dejstvo, da si naša pesem pomaga neštetokrat s pripevkom: didreja ali tralala, ali drumladrumla navadno takrat, kadar ji manjka mere do popolne osnove 4 -f- 4. V tej pesmi je ta pripev bistven in spada ne-obhodno k pesmi, da jo izpolni do polnega obsega. Ta pripev se ponavlja točno po melodiji in meri kitice. Tudi to ni redko v naši narodni pesmi.
J l. št. 29.	2	1.	št.	28.
13
13. Meglica.1
V	svojem I. zv. jo je Žirovnik prav meril v šestdelni meri, Dev jo je pa meril tridelno'2 in jo je Žirovnik v tej obliki sprejel v svoj II. zvezek3. Katera mera je prava? Obe ne moreta biti, ker je bistven razloček med enostavno tridelno in zloženo šestdelno. Kitice imajo tole osnovo:
Ker imajo kitice samo po tri vrstice, se zadnja obvezno ponavlja, da doseže pesem obseg cele periode.
Gornja osnova	kitic dopušča samo 8	taktov, v vsaki vrstici sta
po	dva. Ker so zlogi merjeni tako, da	dobe	naglašeni zlogi četrtinke,
nenaglašeni pa osminke, se pokaže edino prava mera, ki jo ima št. 12.
Zakaj je verjel	Žirovnik Devovi	meri,	ne vem, ker je Žirovnik
ritmično zelo dobro	zadel pesem. Če	bi bil	imel malo več upogleda
v pesniško mero sploh, bi morda še teh nebistvenih pomot ne bil napravil, ker so v splošnem njegovi zapiski med najboljšimi v ritmičnem in melodičnem oziru.
14.	Saj sem pravil mogokrat.4
Žirovnik je dal pesmi tridelno mero, štev. 14, Kuba5 pa po štev. 14 a.
Kuba je dobil predtakt v prvi in drugi vrstici radi tega, ker je zapisal v prvi vrstici nepotrebni „ti“, v drugi pa „en“ in s tem pridobil en prekoštevilen zlog. Vendar je on dosleden, ker začenja vse vrstice s poudarjeno stopico, kratka osminka v 1. in 2. vrstici je le brezpomemben nastop (Anakruza). Kuba je sicer naštel 4 —{- 4 takte, toda tretji in četrti polstavek sta tako zverižena, da nimata niti med seboj niti s prvim in drugim polstavkom nič sličnega. Zato je ta mera povsem skvarjena.
Žirovnik je zapisal prvi in drugi polstavek tako kot Kuba, v tretjem in četrtem je pa čutil v svojem dobro prirojenem ritmičnem čutu preokret mere in je začel s predtaktom. V tem je zadel v drugem stavku pravo mero. V prvih dveh polstavkih je pa čudno to, da se začneta s poudarkom, brez predtakta in, kar je še huje, na koncu zija zategla pavza, tako da obsega ta takt samo 1 mah (zlog), med tem ko obsega prvi kar tri ali celo 6 zlogov. To ni pravo razmerje. Prva kitica se glasi s primerno razdeljenimi poudari sledeče:
Saj sem pravil mnogokrat, naj bo to za kratek čas!
Ne oženi se, ne omoži se, saj jaz pridem kmal po te!
« I. št. 30. 2 V zbirki Glasb. Mat. zv, XXXII., št. 12. 3 II. št. 19.	4	1.	št.	32.
6 I. Št. 4.
14
Mislim, da teh poudarov ni mogoče premakniti. Iz tega je že jasno, da imamo v prvem in drugem stavka simetrično umerjen predtakt dveh zlogov, torej na en mah J** J\ Ker so vsi zlogi med prvim in drugim poudarom 1. ter 2. vrstice melodično enako kratko merjeni, nam ne preostane druzega, kakor da merimo štiri osminke, ki jih dobimo na ta način, dvodelno kakor kaže št. 14 b.
Pavzo koncem prvega in drugega polstavka (v 2. in 4. taktu) je Žirovnik napisal, ker je moral izpolniti tridelni takt. Prepričan pa sem, da je ta pavza samo umetna. Gori omenjeni moji meri, posebno poudarim, pa sta prilagodeni tudi obe ostali vrstici 2. in 3. kitice:
Zdaj s’ se mogla omožit in Zdaj pa jokaš noč in dan.
Drugi stavek je pa Žirovnik povsem pravilno zapisal, samo v zadnjem taktu je pomotoma zapisal še pavzo z ozirom na začetek pesmi, pri ponavljanju je ta napačna.
Pesem ima torej brez dvoma osnovo štev. 14 c.
Mena dvodelnega in tridelnega takta je popolnoma jasna. Žirovnik je neko meno čutil, a nerodno napisal, zadel ni, ker se menjave takta v isti pesmi sploh ni lotil. Kubov zapisek je popolnoma za nič.
Od Žirovnika je prevzel pesem v isti meri tudi Gerbič1, ki ni splošno nič pretresal pesmi, ki jih je jemal iz različnih zbirk v svojo klavirsko zbirko. Ta pride še na vrsto; kolikor pesmi ne bom sproti omenil pri zbirkah originalnih zapiskov, bom pretresel zbirke podrobno posebej.
15.	Šel bom v planlnco v vas.2
Ta pesem, se zdi, je vredna posebne pozornosti. Napisana je v tridelnem taktu, tako, da obsega prvi stavek 3 -j- 3 takte in dostavek
3	taktov, drugi stavek pa 2 -|— 2 in dostavek 3 taktov, kakor pri prvem stavku. Pri Žirovniku je torej mena po št. 15.
Prva kitica se glasi:
Šeu bom v planinco v vas,
II: pištolco bom djau za pas. :||
Prišeu bom sred vasi,
||: sprožiu bom strele tri :||
Vrstice obsegajo tripodije, t. j. po en daktil, en popoln in en nepopolen trohej. Ta zveza v naši narodni pesmi ni redka.
' Alb. I. št. 1. 2 i. št. 33.
15
Prepričan sem, da imamo opraviti tudi v tej kitici z zloženim taktom: mesto dveh tridelnih postavimo en zloženi šestdelni (3-4-3, Pevec V., str. 35). Da ni na drugi stopici posebnega poudara, je jasno iz sledečih mest: prva kitica 2. vrstica (djau), druga kitica 4. vrstica (po), tretja kitica 2. vrstica (po), peta kitica 1. vrstica (zapustim.) Zato merimo pesem pravilno po št. 15 a.
V tej nadvomno pravi meri dobi pesem svojo osnovo 4 -)— 4 in je v vseh delih lepo simetrična. Okolnost, da imata 3. in 4. vrstica samo po en krepki poudar, nas ne sme motiti, ker je ta del zamišljen sploh živahneje in ga dopolnjuje zadnja vrstica, ki se ponovi v meri in obliki prvih dveh polstavkov. Živahnejšo mero in brzino v drugem stavku pa naše pesmi zelo ljubijo, o tem se bomo imeli priliko še večkrat prepričati.
16.	Dekle na vrtu zelenem sedi.1
V tridelnem taktu je dobil Žirovnik 15 taktov. Že to število nas bode v oči. Pesem je gibkega značaja in obsega kitice po pet vrstic, kojih 4. in 5. sta nekoliko krajši kot ostale tri. Mera kitice je daktilska v sledeči obliki:
1. in 2. vrstica obsegata po 4 daktile z nepopolno zadnjo stopico; 3. in 4. sta popolni daktiiski dipodiji, sta torej skupno po obsegu enaki eni prvih dveh vrstic, zadnja je pa za eno stopico skrajšana in obsega le 3 stopice, katerih zadnja je nepopolna. Tretja in četrta tvo-rjta pravzaprav skupaj eno vrstico, ki ima v sredi odmor (dierezo) in rimo. Če poudarim prvo in tretjo stopico, kar je v skladu z besedilom, potem dobimo v 1. in 2. vrstici po dva takta, skupaj 4, kar tvori prvi stavek. 3. in 4. vrstica tvorita po en takt, skupaj 3. polstavek, 5. pa zopet 2 takta ali 4. polstavek. Vsled tega dobimo skupaj 4 -f- 4 takte, katerih zadnji štirje — drugi stavek — se navadno ponavljajo.
Pesem merimo torej pravilno edino le v zloženem šestdelnem taktu: št. 16.
Na ta način ustrežemo gibkemu, lahnemu teku pesmi, porazdelitvi vseh poudarov, glavnih in stranskih, in osnovni obliki pesmi 4 -{- 4.
17.	Ovbe, ovbe glavca moja.2
Pri pesmi bi pripomnil le to, da je gotovo predtakt v dveh mahih predolg. Meriti ga treba v šestnajstinkah na 1 mah. Mera je štiridelna pravilna, kitice so pa raztrgane: drugo treba šteti še k prvi, 3. in 4. pa zopet združiti v eno kitico. To potrjuje enakost misli.
« 1. št. 34.	2	I.	št.	35.
16
Ovbe, ovbe, moja glavca, moje zgrevano srce, moje dekle slovo dalo snoč’ mi je opolnoči.
Te štiri vrstice spadajo očividno v eno kitico, ker je v prvih dveh, ki tvorita glasbeni prvi stavek, povedana posledica, ki je nastala iz vzroka, ki sledi v 3. in 4. vrstici (drugi glasb, stavek). Melodija je pa za obe polovici ista, kar v naši narodni pesmi ni redkost.
Isto morem trditi o tretji in četrti kitici, ki ju vežem v eno:
Po hiš’ je gor in dol hodila, jaz sem pa pod oknom stal, milo je solze točila, jaz sem pa slovo jemal.
To spada brezpogojno skupaj, ti dve misli sta tako tesno zvezani i lokalno i časovno i vzročno, da ju	ne	moremo	in	ne smemo	ločiti v
samostojni kitici, ker sta vsaka	sama	za se	prešibki za	obseg
cele kitice.
Na ta način imamo pesem dveh kitic, kitice po štiri vrstice, vrstice pa po 4 troheje (dva dimetra),	ki	dajo	po	dva takta,	skupaj
torej 4 -j- 4 = 8 taktov, št. 17.
18.	Po vrlu je pohajala.1
Po Žirovnikovem so kitice dvovrstične in vsaka vrstica bi obsegala v dvodelnem taktu, kakor jo je zapisal on, po štiri takte, z drugimi besedami: vsaka stopica bi imela svoj poudar. V tej pesmi ni sila tako velika, da bi morali dovoliti to izjemo. Pesem je treba meriti štiridelno in združiti po dve kitici v eno, torej:
Po vrtu je pohajala	^	—L	— ■— _jl w  
in žlahtne rožce trgala.	,•	, jxnn ^ _J_ _ ______________ _	_	__
Tod mimo pride mlad vojak, al1 metnCno
nek mlad vojaški kamerad.	*	t	' ’	'	’
Pesem je torej pravilna v osnovi,?4-}-4, št. 18.
19.	Na planincah lušno biti.2
Mera pesmi je sledeča:
Na planincah lušno biti,	—
tam je dosti mleka piti,	  w	_t_ ____________ ■	.	.
pastirc pa prau: juhe, juhe!	,	,
Na planincah lušno je.
Iz tega je razvidno, da tvori prva stopica predtakt. Žirovnik je v prvi, drugi in četrti vrstici ta predtakt tudi popolnoma pravilno napisal. V tretji vrstici pa je premaknil poudar za eno stopico nazaj t. j. na prvi
1 I. št. 36. ü Zir. II. št. 2.
17
naglašeni zlog sledeče: _	 •	S	tem	je	pa	naredil
bistven preobrat v meri tretje vrstice in bi se morala mera v tem slučaja enako izpremeniti tudi v naslednji četrti vrstici. Ker pa obdrži zadnja vrstica svoja redna poudara na 2. in 4. stopici, je premaknjeni poudar na 3. vrstici popolnoma osamljen — stoji izven simetrije. Ta nepričakovani preobrat pa se mi ne zdi utemeljen. Omenil sem že, da je cela prva stopica predtakt vrstice. Ta stopica pa sestoji vi., 2. in
4.	vrstici iz naglašenega in nenaglašenega zloga, v tretji bi pa po tem merjenju izgubili v predtaktu naglašeni zlog. Tega pa ne pozna naša narodna mera. Pač pa naša pesem rada vriva po en, po dva, celo po tri nenaglašene zloge, ki jih vse pojemo po temeljni meri pesmi. Zato sem prepričan, da je tudi v tem slučaju prvi nenaglašeni zlog v tretji kitici le vrinjen kot nastop, ki je itak pri nas v narodni pesmi prepogost, in šteje na račun prejšnjega zloga: mesto četrtinke na zadnjem zlogu 2. vrstice pojemo samo osminko, ker odtrgamo polovico maha (osminko) za naslednji nenaglašeni nastop: št. 19. Tretja vrstica tvori namreč simetrijo s 4., ki jima manjka v zadnji stopici nenaglašeni zlog. Zato imata obe na koncu podaljšan prvi mah, kar je Žirovnik v 4. vrstici pravilno zapisal. Mera je torej pravilna samo kot jo kaže št. 19 a.
Žirovnik jo je popravil v tem smislu že sam v IV. zv., št. 2.
20.	Lepo mi poje črni kos.1
Kitica obstoji po Žirovniku iz ene vrstice in pripevka zadnjih treh zlogov. Ker se vrstica ponavlja in se pojo še zadnji trije zlogi po trikrat, nastane takale mera:
  . ________ . . ____ _	 '	Lepo mi poje črni kos,
^	^	___ lepo mi poje črni kos
oj črni kos, oj črni kos.
Žirovnik je meril pesem dvodelno in dobil na ta način v prvi vrstici
4	takte, v drugi in tretji pa po tri v obliki št. 20.
Najprej ugovarjam obliki kitic samih: po ena vrstica pač ni dovolj za kitico, pa naj bo vrsta še tako dolga. Vrsta je pač vrsta, za kitico je treba pa najmanj dveh vrstic. Pri Žirovniku navedenih šest vrstic je tudi vsebinsko po parih tako zvezanih, da moram vezati sledeče:
Tam po zelenem bukovju, oj bukovju'
Lepo mi poje črni kos, oj črni kos.
Prišla sta pa jagra dva, oj jagra dva,
da bi kosa streljala, oj streljala.
Kos je bil teh špasov sit, oj špasov sit.
.Pojta, jagra se soliti“ Frr v bukovje.
To se mi zdi brez dvoma pravilna mera. Iz te oblike in gornje mere se mi pa takoj razgrne tudi glasbena osnova pesmi. Vsaka vrstica ima
« Žir. II. št. 10.
po dva poudara, torej dva takta, zato moramo strniti po dva dvodelna takta v enega štiridelnega. Prva vrstica služi za zapev, ki se poje vedno enoglasno Vrstica se ponovi v zboru z malo živahnejšo ritmiko in kratkim pripevom v obsegu enega takta: št. 20. Če postavim sedaj celo (dvovrstično) kitico zapored, dobimo osnovo v štev. 20 a.
Pripev enega takta ni redek v naši narodni pesmi (prirn. Rožmarin!), malo nenavadnejši je pripev v sredi kitice. Toda tudi to razumem tu radi tega, ker se pojeta obe vrstici po isti melodiji. Osnova pesmi je torej 4(-}— 1) —}- 4 (-j- 1).
21.	Po cesti gre en velik mož.1
Pri Žirovniku ima pesem osnovo pod št. 21.
Prvi stavek ima 4, drugi pa kar 3 -j- 3 takte. V tretjem in četrtem polstavku je najprej nemogoč poudar na zlogu ne-se(!), med tem ko nima poudara zlog ne —, ki mu gre po vsej pravici prej kot zlogu
—	se. Dalje je osnova polstavka s tremi takti sumljiva in nič manj sumljiva četrtinka in osminski nehaj (!!) v zadnjem taktu obeh zadnjih polstavkov. Ker teče pesem vseskozi v živahni brzini, je malo verjetno, da bi se tok pesmi zadržal ravno pred zadnjim polstavkom na tak način. Zato smemo in moramo sklepati, da je ta podaljšek umeten, pripisan zato, da sta izpolnjena oba takta na dva maha. Z ozirom na poudare v prvi in drugi vrstici je mera brez dvoma prava po št. 21 a.
Naša pesem menja kaj rada mero v prvi polovici zadnjega ali predzadnjega polstavka, zato je ta osnova (4 -f- 4) gotovo pravilna. Ne samo temeljna osnova je s tem pridobljena, tudi simetrija je očividna in zanimiva motivična poteza: razširjenje motiva v prvem delu zadnjega in predzadnjega polstavka. Na mah je pa odstranjen tudi prisiljeni zadržek v zadnjem taktu istih polstavkov v Žirovnikovem zapisku in poudari so na svojih mestih.
22.	Oglar.2
Pesem ima dvovrstične kitice s pripevom: Ogljar,v ogljar mora biti moj, ki s ponavljanjem nadomesti 3. in 4. vrstico. Žirovnik jo je napisal vseskozi v tridelni meri in dobil v vsem 4 -}- 8 -j- 8 taktov. Zdi se mi pa pravilno drugi del pisati v živahnejšem ritmu. Prvi stavek tvori zapev, ki se v prvem delu (prvi vrstici) poje samo enoglasno, na kar odgovori v drugi vrstici (v drugem polstavku) zbor v isti meri. Ti dve sta tridelno pravilno merjeni tako kot ju meri Žirovnik (št. 22).
Drugi del, ki je pri vseh kiticah enak, refren: Ogljar mora bit’ moj, pa je živahen, v ponavljanju celo zelo hiter, kar je tudi Žirovnik naznačil. Gre torej za efektno igro: lov in tekma za oglarja. To in pa slog refrena, nas sili, da ga merimo v brzem šestdelnem taktu. V celem je pravilna osnova pesmi pod št. 22 a.
« H. ll. * 11. št. 12.
19
2*
S	tem dobi pesem svojo pravilno osnovo 4 -j- 4, lepo simetrijo obeh polstavkov v prvem in v drugem stavku, vsi poudari so na pravih mestih in značaj (dramatika) pesmi je popolnoma pravilno zadet.
23. Se davno mrači.1
Po Žirovniku imajo kitice sledečo osnovo:
Se davno mrači, mojga pob’ča se ni, ne bodo ga vidle več moje oči.
Ta oblika kar upije po ureditvi. Kitica se mora pisati dvovrstično:
Se davno mrači, mojga pob’ča še ni,	 ,	__„    ______ , _____,	_______ _____
ne bodo ga vidle več moje oči.
Rima v sredini kitice ni bistvena, ker je n. pr. 4. kitica nima. Pač pa je dosledna rima v 3. in 4. vrstici (po Žirovniku). Sicer pa imamo podobnih slučajev v naši narodni pesmi več. Da pesem v tej obliki pravilno merimo, je dokaz, tudi pripev: Snoč je bil, ki ima namen dopolniti 3. in 4. vrstico (primeri štev. 12!).
Žirovnikov zapisek pesmi je ponatisnjen v št. 23.
V	tej osnovi ima pesem 4 —)— 4 —|— 4 -j- 4 takte, kar je vsekako preveč. Iz gori popravljene oblike kitice je jasno, da imata 1. in 2. vrstica po dva zložena takta, ker imata po dva krepka in po dva šibka poudara, Zato ju moramo spraviti v dva štiridelna takta. Žirovnikova mera ni mogoča, ker zlogi dav-no, moj-ga, pob-ča itd. ne morejo imeti nikakega, tudi ne šibkega poudara. Zato merimo pravilno edinole po št. 23 a.
Prav ista je z drugim delom. Poudari leže na snoč, dav, drev, spet, toda menjaje krepki in šibki, zato je tudi v tem delu pravilna zložena (šestdelna) mera: št. 23 b.
Tako je gotovo prav: simetrija je jasna, temeljna osnova 4 -f- 4 očividna, poudari so vsi na pravih mestih.
24. Kol’kor kapljic.2
Pri Žirovniku je zapisana v tridelni meri v obsegu 4 -|— 4, ker dopolni dvovrstično kitico pripev „Živio“ na štiri vrstice. Kočjančič3 jo je zapisal v prvem stavku dvodelno, v pripevu pa tridelno s ponavljanjem obeh delov zase. Od Kocjančiča jo je prevzel tudi Kuba4. Kolikor sem slišal pesem peti v različnih družbah in časih, sem jo slišal vedno peti dosledno dvodelno. Ker je tudi Žirovnik pripisal pesmi, naj se poje „korakoma“, ne dvomim, da je pesem pravilna v meri št. 24.
* II. št. 18. in IV. št. 13. 2 II. št. 21. 3 1. zv. št. 20. 4 St. 26.
20
25. Bog je ustvaril zemljico.1
Ne vem, kaj je napotilo Žirovnika, da je natisnil pesem v svojem
III.	in IV. zvezku v štiridelni meri, ko jo je zapisal v II. zvezku pravilno dvodelno (harm. Žirovnik ml.). Kuba5' jo je zapisal tudi dvodelno. Gerbič3 pa štiridelno. Predaleč bi zašel, če bi hotel našteti vse har-monizatorje, ki so pesem prirejali in uvrščali v svoje „venčke“, zbirke in pesmarice.
Kitica se glasi:
Bog je ustvaril zemljico,	—-
(oj) zemljico, oj zemljico, (v_J _l Bog je ustvaril zemljico	,
(oj) zemljico.	^	j	“
Če to prepišemo v note moramo meriti v vsaki vrstici 2 takta: št. 25.
Pripev je dvojen: eden se glasi: Tam za goro ..., drugi: Tralala ... Prvega merimo pravilno štiridelno (Žir. 1. zv.) v obsegu 4 -j— 4, drugega pa dvodelno (Žirovnik II. zv.), ki doseže tudi 4 —p- 4 takte.
Pesem obsega torej dva dela: prvi - pesem sama v kitici - ima obseg 8 taktov, pripev pa tudi 8. Pesem ima torej dve periodi, kar je v redu, ker je nje obseg raztegnjen tudi po osnovi na dva samostojna dela.
26. So ptički skup zbrani.4
Pesem ima kitico osmih vrstic, in sicer je že v naprej jasno, da bo obsegala osnova 8-J-8 taktov. Pesem se glasi:
So ptički skup zbrani, v planinco lete, tam dol na Dolenjskem je zdravje moje.
Oj zbudi se, vstani moj mrzli Gorenje, boš videl, kaj dela Dolenje.
Poseka, oklesti, pripravlja si les, ga v butare veže, ravna si ga vmes, na voz ga naklada, ga ž’vinca pelja, od veselja mu srce igra.
Mera je dosledno daktilska z nastopom, poudari so razdeljeni v prvem in drugem delu enako:
Zato je mera, ki jo je napisal Žirovnik tridelno v 32 taktih napačna, pesem moramo meriti šestdelno: št. 26.
V	tej osnovi obsega pesem 8 -j- 8 taktov, ker je po -osnutku kitice dolga za dve periodi, simetrija je izredno prozorna in poudari vsi na svojih mestih, zato je to edina prava mera pesmi.
» II. št. 22., III. 23. in IV. 24. 2 Št. 14. s Alb. I. žt. 41. ‘ II. št. 23.
21
27. Živeli.1
Pesem ni pristno slovenska, temveč je prišla k nam s Hrvaškega. Klaic jo ima v svoji pesmarici iz leta 1893.2 prav tako zapisano kot Žirovnik v tridelni meri in začne s predtaktom: št. 27.
Ta mera ni pravilna. Poudari so postavljeni na napačne mahe. Mislim, da ni mogoče dvomiti, da je treba razdeliti poudare po naslednji vrsti:
Mnoga leta srečni bili mnoga leta živeli . ..
ker je jasno, da je poudar na mnoga ne na leta, ravnotako je važna beseda srečni ne bili.
Iz'tega razloga moramo meriti pesem po št. 27 a.
Osnova pesmi je torej 4 + 4, okienjena v začetku	z	zapevom
(tri takte) in na koncu s pripevom (tri takte).
28. N’coj Je en lep večer.3
Kitice so dvovrstične:
N’coj je en lep večer,	w	w ______ i
jutri bo en svetel dan.	,	,
Žirovnik je zapisal prvič mero tridelno: št. 28.
V IV. zvezku je pa mero popravil v šestdelno: št.	28 a.
V prvem zapisku je osnova (4 -f- 4) -f- 4 -j- 4,	v	drugem	pa
4 —{- 2 —f— 2, torej za polovico krajša. Nobeden teh zapiskov ini ni všeč, ker so poudari, razvidni v gornji kitici, narobe porazdeljeni.
Pesem je identična z ono, ki sem jo svoj čas zapisal na Uncu na besede: Fantje se zbirajo (Bajuk: Slov. Nar. pesmi 11. zv. št. 4.) v tridelni meri: št. 28 b.
Tudi to mero danes popravljam, ni prava, a je v njej pot k pravi meri.
V gornji kitici sta važni besedi: N’coj in večer, jutri in dan, zato moramo postaviti te poudarjene zloge na prvi mah takta. Mogoča je samo šestdelna mera: št. 28 c.
Naša pesem v srednjem delu, posebno v tretjem polstavku kaj rada pohiti in se v zadnjem polstavku vrne v prvotni ritem in motiv. (Primeri: Šeu bom v planinco v vas. Dekle na vrtu zelenem sedi. Se davno mrači i. dr.!)
V gornji brez dvoma pravi osnovi ima pesem temeljno obliko
4	-j- 4, simetrija je prav lepa, jasna in vsi poudari so pravilno razvrščeni.
29.	Vandrovček.4
Pesem ima kitice štirih vrstic. Prvi dve obsegata vprašanje, drugi dve odgovor.
‘ II. št. 26. 2 Št. 16. 3 II. st. 28 in IV, št. 14. 4 Zir. III. št. 9.
22
Vprašanje:
Oj, vandrovček, vandrovček, vandrovček moj, oj, kam bova vandrala midva nocoj?
| daktilska tetrapodija z nastopom
Odgovor:
Oor na Štajersko na Gornje Štajersko bova vandrala midva nocoj.
Žirovnik je zapisal vso pesem dosledno tridelno in dobil seve 19 taktov, ki ne kažejo nikake simetrije. Kocjančič ji je dal tridelno obliko, v prvem delu točno po Žirovniku. Drugi del pa ima pri Žirovniku pravzaprav nekoliko podaljšano mero, ktr je raztegnil vsako stopico na cel takt: št. 29.
Kocjančič pa je meril drugi del živahneje: št. 29 a.
Po gori označenih poudarili merimo pesem v prvem delu pravilno dvodelno deljeno (Pevec V., str. 48), v drugem delu, v odgovoru je pa brez dvoma mena takta, in sicer je ta takt brez dvoma tridelni deljeni (Pevec V., str. 48, 49). Pesem merimo po vsej pravici pravilno samo šestdelno z meno devetdelne mere št. 29 b.
Prvi del mahamo dvodelno s trojnicami, drugega pa tridelno s trojnicami. Osnova pesmi je 44, poudari vsi pravilno postavljeni. Drugi del bi mogli meriti eventuelno tudi tridelno brez trojnic z osminkami. (Primeri Bajuk: Slov. nar. pesmi II. zv., št. 6.)
30.	Moj fantič je v Tirole vandrou.3
Mera v Žirovnikovem zapisku je že na prvi pogled nemogoča, št. 30.
Škoda bi bilo besed, če bi hotel dokazovati, da mera res ni mogoča v tej obliki. Nemogoč je že začetek na poudarku z nehajem ( l ) to niti v umetni pesmi ne bi šlo izlepa. Pesem sem šlišal na Uncu in Rakeku še kot četrtošolec in si jo točno zapisal v tridelni meri, kakor je natisnjena v mojem II zv., št. 20. Meril sem jo tridelno in še danes ne morem priznati pesmi druge mere. Ker mislim, da ni treba utemeljitve o upravičenosti moje mere, naj sledi pesem sama v št. 30.
Osnova pesmi 4 —j— 4, simetrija popolnoma jasna, poudari vsi pravilno postavljeni. Sinkopa na koncu polstavka morda malo preseneti, a jo pojo prav izrazito. V njej je nekaj laškega, oziroma goriškega živahnega značaja. Tudi sinkopa ni osamljena, imamo jo pa v pesmi: Kaj pa dekle tukaj delaš (Bajuk: I. zvezek, št. 16), koncem tretjega polstavka. Ta pesem je tudi notranjsko-goriška. Sinkopo imamo tudi v pesmi: Sijaj, sijaj solnčece.
1 III. 11 in IV. št. 7.
23
31.	Vsi so prihajali.'
Kitice imajo sledečo obliko:
Vsi so prihajali, njega ni blo, ko bi on vedel, kako je hudo.
To so daktilske tetrapodije (dimetra) s poudarkom na prvi in tretji stopici. Iz te osnove je jasno samo na sebi, da obsega z ozirom na porazdelitev poudarov vsaka vrstica po dva takta. Ker se vrstici v vsem obsegu ponavljata, ima pesem temeljno osnovo 4-j-4. V tridelni meri, ki jo je napisal Žirovnik, obsega pesem 16 taktov, vsak naglašen zlog ima tudi poudar, kar ni prav, važni besedi, ki stojita v nasprotju, sta vsi in njega ni blo, zato imata samo ta dva zloga pravico do krepkega poudara. Pesem merimo torej po vsej pravici pravilno le po št. 31.
32.	Jaz pa pojdem na Gorenjsko.2
Pesem je zanimiva, ker je zapisana v petdelni meri. Ta mera je postala posebno sedaj po ujedinjenju tako priljubljena med našimi skladatelji.
Kitica se glasi:
Jaz pa pojdem na Gorenjsko	 ,	___l > .	. .
gor na Gornje Štajersko.	,
Če pogledamo vse kitice, pridemo do zaključka, da imata poudar dva zloga, in sicer prvi in tretji naglašeni zlog, kakor sem zgoraj označil. Ker smo videli dosedaj, da ima vsaka vrstica po dva takta, ker dva krepka poudara, moramo tudi v tej pesmi zložiti vrstico v dva takta.
Ker se prva vrstica trikrat ponavlja, obseže kitica štiri vrstice, torej 8 taktov. Iz tega je tudi jasno, da v pesmi nimamo zloženega petdelnega takta, temveč menjajočega se dva- in tridelnega. Menjata se pa ti dve meri tako redno, da ni čuda, da je zapeljala ta doslednost dosedanje zapisovalce k petdelni meri. Pesem je v svoji osnovi taka, kot jo kaže št. 32.
Samo v tej meri ima pesem osnovo naših narodnih pesmi 4 —(- 4, zato jo moramo samo tako meriti. Ni pa mogoče meriti pesmi petdelno. To je jasno iz gornje osnove in je vsaka utemeljitev menda odveč.
33 Moj očka imajo konjča dva.3
Kar sem rekel o štev. 32, isto velja o tej pesmi, ki jo je pisal Žirovnik tudi v petdelni meri. Kitica se glasi:
■ III. št. 20. = IV. št. 1. 3 m. st. 17.
24
Moj očka imajo konjča dva, oba sta lepa šimeljna.
Pripev:	Hojli hojli liojli hojlo,
Hojli hojli hojlo.
Poudara ležita na drugi in tretji stopici. Ker melodično ritmična vrsta ne dopušča šibkega poudara na 2. in 4. stopici, moramo tudi te vrstice razdeliti v menjajočo se mero po št. 33.
Le tako je pesem pravilno merjena in dobi osnovo 4 -(- 4. V tej obliki je tudi simetrija vseh vrstic prav skladna in so vsi poudari pravilno razvrščeni. Petdelna mera ni prava, tudi je Žirovnik slabo začel, zopet z nehajem: l S' S' S' I J J • • • Čemu v začetku ta nehaj, ko je predtakt tako jasen!
34. U davnih starih časih.1
Žirovnik jo je napisal v prvem delu dvodelno in dobil 8 taktov, v drugem delu pa tridelno (označba takta je pomotoma izostala), in dobil tudi 8 taktov. Imeli bi torej dve periodi po 8 taktov. Pri Žirovniku ima pesem tele kitice:
U davnih starih časih takrat je lušno blo,
V	gostilno sem zahajau in vince piu sladko.
Pa komaj sem si ljubco zbrau, že cesar mi je pošto dau.
Sem morau dekle zapustit, cesarja služit’ it’.
Ta oblika kitice je pa vendar malo neokretna. Če ji priznamo to obliko, bo ostala prav sama samcata med vsemi narodnimi pesmami. Na prvi pogled je jasno, da moramo vrstice lomiti na pol. V prvem delu me silijo k temu diereze, v drugem pa še celo rime. Kitica se glasi:
U davnih starih časih takrat je lušno blo.
V	gostilno sem zahajau in vince piu sladko.
Pa komaj sem si dekle zbrau že cesar mi je pošto dau.
Sem morau dekle zapustit’, cesarja služit it’.
Žirovnik je meril prvi del dvodelno, jaz pa	štiridelno2. Vztrajam
pri	štiridelni	meri tudi danes	še radi tega, ker se	nahaja v prvem delu
vsakega polstavka dipodija, ki ima tudi v drugi stopici po en naglasen zlog, ki mora dobiti šibki poudar v zloženem (štiridelnem) taktu na	3. mahu.	Zato mislim, da	moramo meriti pesem pravilno po št. 34.
Pesem	obsega dvojno	osnovo 8-J-8, ki	je utemeljena vsled
povečane kitice.
1 IV. 18.	2	Bajuk:	Slov.	nar.	pesmi	II.	zv.,	št.	3.
25
35.	Preljuba, zdaj zdrava ostani.1
Kar sem dokazal v štev. 34 o pesmi „U davnih starih časih“, isto upam, bom mogel trditi in krajše dokazati o tej pesmi.
Kitice so istotako preobsežne s štirimi predolgimi vrsticami. Foerster je bil rojen in dobro izobražen muzik, zato je mero v šest-delni obliki popolnoma in do pičice zadel. Pesem obsega 8-}-8 taktov. Zato treba pregledati kitice. Glasbena misel je popolnoma jasna: Razpade v dve periodi po dva stavka, vsak stavek obsega po dva pol-stavka v dveh taktih. Osnova je popolnoma točna in izrazita tako, da bi jo mogli porabiti za zgled naših narodnih pesmi.
Če prečitamo prvo kitico, vidimo, da moramo lomiti vsako vrstico v dva dela, da dobimo kitico osmih vrstic, ki se rimajo prepleteno:
Preljuba zdaj zdrava ostani, (a)
podaj mi še enkrat roko, (b)
pa name nikar ne pozabi, (a)	a" rltnilcno •
če ravno drug ženin tvoj bo. (b)
Obljubljena roka je bila, (c) obljubljeno bilo srce, (d) pa vendar se bova ljubila (c) do zadnjega, zadnjega dne. (d)
Imamo torej kitico osmih vrstic, vrstice so daktilske tripodije z nastopom, v zadnjih stopicah manjka menjajoč en in dva nenaglašena zloga.
36.	Z veselim srcem voščim.'2
Tudi ta pesem ima pravilno pisane kitice osmih vrstic. Žirovnik jo je meril štiridelno: št. 36. Dobil je vsega 4	4, t. j. 8 taktov. To
pa ni prav. Iz zapiska kitic, iz rim in dierez je jasno, da so vrstice, pravilno odmerjene, kakor jih je napisal Žirovnik. V zapisku pa pripade vsaki vrstici samo en takt z enim krepkim poudarotn. Dose-daj smo se pa prepričali, da obsega redno vsaka vrstica dva takta, ker ima po dva krepka poudara. To dejstvo je včasih v prvi kitici slučajno premalo jasno, a se pokaže v drugih kiticah tem jasneje. Zato moramo iskati tudi v tej pesmi ključa do pravilne rešitve. Mera kitice je sledeča:
Iz tega je razvidno, da imamo v vrsticah po dva takta, Zato je njena osnova pravilna samo tako kot jo kaže št. 36 a.
Osnova pesmi je torej povečana na dve periodi in obseza 8 -j- 8, ker obstoje kitice iz osmih vrstic. Isto moramo reči tudi o pesmi: „Ljubca moja, kaj si strila“. (št. 22.)
i IV. št. 17. a IV. št. 21.
26
37. Rože je na vrtu plela.1
Pesem je po besedilu Gregorčičeva, po melodiji pa pristno narodna, zložena v lahnem šestdelnem ritmu (dvodelni deljeni takt). Njena konstrukcija je sledeča:
Zanimiva je druga vrstica, ki je sredi dosledne trohejske mere daktilska (tripodija z nepopolno zadnjo stopico). Ravno ta vrstica kvari vsled tega temeljno simetrijo pesmi, ker se ponavlja. To ponavljanje pa je glasbeno potrebno, ker prva melodija te vrstice ne zaključi po-voljno prvega stavka, konča namreč na kvinti, in tudi ritmično ne čutimo one diereze, ki mora stati na koncu vsakega stavka. Zato je obseg prvega stavka sledeči: 2 -f-2(-f- 2 ponavljanja), v drugem stavku je pa stvar popolnoma v redu, ker se konča v resnici stavek s koncem četrte vrstice. Pripev, ki ga je Žirovnik pripisal, je samovoljno podaljšanje pesmi, ki ni s pesmijo v organični zvezi. Zato ga ne štejem k osnovi in merim pesem 4-f- (2) -f-4. To se strinja popolnoma tudi s poudari in logično vsebino pesmi. Besede in vsebino je Gregorčič čudovito prilagodil narodnim pesmam, zato je prešla v hipu med narod in, če bi je ne imeli tiskane v njegovi zbirki, bi jo sicer občudovali po izredno lepo umerjenih kiticah in vrsticah, čudili bi se izbranim besedam. a verjeli bi brezdvoma, da je narodna.
38.	Žena gre na gosti.2
Kitice so kratke, dvovrstične, a ima vsaka vrstica pripev; temna mna mnaia, ki obsega ravnotoliko zlogov kot vrstica sama in je melodično tesno zvezan z vrstico, je naravno nadaljevanje in izpopolnitev vrstice, zato moramo pisati kitice štirivrstično:
Žena gre na gosti temna mna mnaja, moža doma pusti hopsasa saja.
To kaže, da je pesem napačno zapisana v šestdelni meri, ker bi obsegala vrstica (daktilska dipodija) samo en takt. Poudari pa jasno zahtevajo dvodelnost vrstice. V drugi (tretji) vrstici je poudar na zlogu mo- prav tako važen in krepak kot na zlogu doma, ker je važno, da gre sama z doma, moža pa pusti doma. Nobene teh dveh besed ne morem zamenjati in ne izpustiti, da ne bi prekucnil pomena vrstic. Torej zahteva mera na obeh zlogih krepkega poudara, ki ga imamo v taktu na prvem mahu. Iz tega sledi, da moramo razdeliti vrstico na dva takta. Pesem ima torej, merjena pravilno, tridelno mero: št. 38.
1 IV. št. 24. 2 IV. št. 27.
27
II. Gerbič-Malenšek: Slovenske narodne pesmi.
39.	Janez, kaj se kujaš?1
Pesem je	merjena	pravilno: v prvem delu tridelno,	v	srednjem
dvodelno, konec zopet tridelno. Vendar je Gerbič pokvaril z malo napako simetrijo, ker je srednji del začel s krepkim poudarom, mesto s predtaktom. Ker ima vsa pesem predtakt in jei je ritmični motiv v prvem in zadnjem delu	J' J“1] J J, oziroma J** J' |	J. ^ J'	J'	j	J,	ni
vzroka, da ie	preobrnil	in pisal srednji dvodelni	stavek	J**
namesto J*1 J"1 | J' J' Mislim, da ga k temu ni silil poudar besed, ker se mi nasprotno zdi, da je treba poudariti bolj „žabo“ kot „suho“; torej bi meril drugi del po št. 39.
Ima torej tudi ta pesem, ki obstoji iz dveh delov, v prvem delu 4 -j- 4 takte; srednji del obstoji iz 4 dvodelnih in 6 tridelnih, ker je pesem prikrojena tako, da se ponavlja zadnji del „če ni še ven priplavala, bode že priplavala“, toliko časa, dokler ni kozarec do dna popit, na kar se zaključi pesein z dvema taktoma „pa je že priplavala“. Torej ima pesem osnovo (4 -j- 4)	(4 -f- 4) -(- 2 (pripev).
40. Lepših ljudi pa na svetu ni.2
V	tridelni meri, kakor jo je napisal Gerbič, obsega pesem 22 taktov. Poudari v vrsticah pa jo razdele v šestdelno:
Lepših ljudi pa na svetu ni kot pisači so mladi.
Za mizo se vsede pa piše naprej pisemce spisal je zdaj.
Merimo torej pesem brez nadaljne utemeljitve pravilno samo šestdelno po št. 40.
Njena temeljna osnova je 4 -f- 4 in 4 takte pripeva.
41.	Gospod je poslal medveda ven.3
Kitica pesmi je osnovana sledeče:
Gospod je poslal medveda ven, da bi ta medved to hruško potresel.
Ta medved pa noče te hruške potrest’, dab hruške dol padle.
Iz poudarov, ki sem jih označil, je jasno, da razpade vsaka vrstica v dva takta, Gerbič jih je delil pa v štiri- (tridelne). Zato moramo stisniti po dva in dva Gerbičeva takta v enega, da dobimo šestdelno mero, ki je ni mogoče izpodbijati: št. 41.
Osnova pesmi je torej normalna 4 -j-4.
i St. 2. 2 St. 4. 3 Št. 7.
28
42.	Cigan’ pod lipo rajajo.1
Po Gerbiču bi bila mera pesmi po št. 42.
Ta osnova je nemogoča: 1. ker nima nikake simetrije in 2. ker so poudari vsi zmešani. Kako zverižena je simetrija, vidimo jasno iz slike pod št. 42 a.
Pesem bi obsegala 6 taktov, med katerimi nista niti dva ritmično enaka. Takih slučajev v naši narodni pesmi ni. Ključ do prave mere nam nudi zopet kitica sama:
Cigan’ pod lipo rajajo oj rajajo oj rajajo Cigan’ pod lipo rajajo.
Po Gerbičevi meri bi razdelili takte z ozirom na te poudare po sliki št. 42 b.
Iz tega je jasno, da je predtakt prve vrstice predolgo merjen s j stati mora tam J\ Konec nima primerne oblike. Po prvih dveh vrsticah bi skrajšal po pravici vse tri J v J\ saj itak vemo, da naši pevci konec vsake pesmi nekoliko zadržujejo. Na ta način dobimo tri popolnoma enake vrstice, ki obsegajo po en tri- in en dvodelni takt, torej skupaj šest taktov: št. 42 c.
V	tej osnovi obsega pesem samo 4 takte s pripevkom 2 taktov, to pa zato, ker tvorita kitico samo dve kratki vrstici treh jambnih stopic; od teh se ponovi samo zadnja, torej ne more imeti pesem več kot 6 taktov v tej obliki. Ker pa spadata po dve in dve kitici skupaj obsega pesem 4 (-f- 2) -f- 4 ( -f- 2).
43.	Oh, ura že bije.2
Po Gerbičevem zapisku bi obsegala pesem celili 31 taktov, nekaj izrednega in nenavadnega. Pov njegovi meri ima vsaka vrstica štiri poudare: Oh, oh, ura že bije. Že to kaže na napačno obliko. Dosedaj smo videli, da ima vsaka vrstica normalno po dva poudara. Če to pravilo prilagodimo tudi tej pesmi, dobimo poudare na zlogih:
Oh, oh, ura že bije, solnce več mi ne sije, davno že se je skrilo, blisk pošilja še milo.
Pesem obsega torej v prvem delu 4 -j- 4, v drugem 4 -f- 4, ali skupaj (4 -f- 4) -f- (4 -f- 4) = 16 taktov, kar je z ozirom na obliko kitic utemeljeno.
1 Št. 11. a št. 16.
29
III. Fr. Gerbič: Album slovenskih napevov I.—III. zvezek.
44.	Prljat’lji, zdaj vesel bodimo.1
Gerbič ni dosti pesmi sam nabiral in zapisoval. Za to zbirko jih je veliko večino, če ne vseh, prevzel neizpremenjene iz raznih zbirk. Omenjena pesem je bila natisnjena med drugim že v Foersterjevi klavirski šoli II. zvezek in v pesmarici Družbe sv. Mohorja II. zvezek št. 23. Postavljena je v dvodelno mero v obsegu 15 taktov, zadnji (16.) je pripisan v nehajih: št. 44.
Zdi se mi, da je prvotni zapisek Foersterjev, ki ga je prevzel iz neke stare pesmarice. Danes je ne morem več dobiti, a se po spominu več točno ne spomnim.
Kitica ima sledečo metrično osnovo:
Takih peterovrstičnih kitic ne manjka naši narodni pesmi. Analiza bo še pokazala in je že pokazala, da naša pesem v taki tretji in četrti vrstici ritmično toliko pohiti, da opravi celo vrstico v enem taktu in imamo pravzaprav mesto petih vrstic štiri, n. pr. Pobič sem star šele 18 let, Saj sem pravil mnogokrat, Dekle na vrtu zelenem sedi, Travniki so že zeleni, Vanderček i. dr. Potem bi dobili iz 4 vrstic samo 8 taktov, ki bi imeli z ozirom na poudare osnovo št. 44 a.
Gerbič je predzadnji zlog raztegnil na dva maha in dobil zadnji takt v sledeči obliki J J To bi bilo možno, pa se mi zdi, da je četrtinsko merjenje vseskozi dosledneje, ker ni v vsej pesmi polovin-skega pridržka, torej boljše, če ga tudi tu ne pišemo. Malo običajen pridržek na koncu nam	itak takt nekoliko	izenači.
Pesem se mi zdi	pravilno merjena	samo v štiridelni	meri,	ker
njena osnova kitice ni taka, da bi zahtevala podvojen obseg melodije, temveč obsega normalno osnovo 4 —j— 4.
45.	Barčica po morju plava.2
Nedved je harmoniziral pesem3 dvodelno: št. 45.
Gerbič jo je postavil pravilno v tridelno mero, samo da ji je dal po krivici predtakt.	O Nedvedovi meri	je škoda	izgubljati	besede.
Poudari so brez dvoma	pravilno razdeljeni	sledeče:
Barčica po morju plava drevesa se priklanjajo
o	le naprej, o le naprej dokler je še vetra kej!
' I. zv. št. 15. * I. 18. 8 Pesm, Dr. sv. Moh. I. št. 60.
30
Prav	na	istih	mestih stoje poudari	tudi v	drugih	kiticah,	zato
predtakt nasprotuje	poudarom in je edino	prava	mera	pesmi	tridelna:
štev. 45 a.
Torej ima pesem, dasi je bržkone ponarodela, običajno osnovo 4 + 4.
46. Men’ vse eno je.1
Pesem je pravilno pisana, samo da bi ji dal rajši predtakt in premaknil poudare za en mah.
Men’ vse eno je, men vse	eno je,
če imam dnarce, al pa ne.
Sicer poudari prenesejo tudi premaknitev na Men, če, al, vendar kratke besedice, zlasti če in al, navadno nimajo nikdar poudara. Za predtakt govori tudi melodija. Na prvem mahu imamo toniko (temeljni ton), na drugem pa prehaja melodija v dominanto ali subdomi-nanto. V naši narodni pesmi se pa modulacija izvrši redno na poudarjenih mahih, zato merimo pesem gotovo pravilno po št 46.
V	navadni osnovi: 4 —(- 4. Na koncu se pa prvi stavek neizpre-menjen ponovi.
47. Kaj pa tl pobič.2
Pesem potrebuje globljega razmotrivanja. Pri Gerbiču je zapisana v počasnem tridelnem taktu: št. 47.
Prvo, kar je napačno, je v prvem taktu naglas na zlogu ne. Če namreč razdelimo katerikoli mah na drobnejše dele, niso vsi ti deli enaki, temveč se ravnajo nekako po splošnem pravilu, da je med deli, ki jih dobimo iz kateregakoli razdeljenega mahat prvi del vedno nekoliko bolj poudarjen in naglašen, kot so drugi. Ce razdelimo zadnji mah prvega takta na štiri enake note J “	dobi prva nekaj
poudara že zato, da označuje mah. Vsled tega je nemogoče, da bi stal na prvi šestnajstinski zlog nevarnost, temveč ga moramo peti že na koncu drugega maha. Potem nam ostanejo za zadnji mah samo trije zlogi: (ne)varnost po-, med katerimi je var- poudarjen. Gerbič je pripisal pesmi, naj se poje „počasi" (adagio). Na ta način obseže pesem v prvem petju samo 4 takte, šele pri ponavljanju jih doseže 8. Imam pa v starih svojih zapiskih pesem zapisano precej podobno, le v predtaktih imam trojnice. Pesmi do danes še nisem analiziral. Kitica je po vsej veri dvovrstična in ima to-le obliko:
Kaj pa ti pobič se v nevarnost podajaš, čez Savco v vas hodiš, pa plavat ne znaš?
Mislim, da je deklamacija v tej obliki neizpodbitno pravilna. Iz tega dobimo torej, samo 4 takte. Kitica pa konča koncem druge vrstice na kvinti v najvišjem glasu in ni tam še pravega konca. Zato se vsa
1 I. 29. 2 l. 43.
31
kitica obligatno ponavlja. Vsled tega doseže obseg osmih taktov. Z ozirom na trojnice (triole), ki jih na gotovih mestih redno čutimo in pojemo, merimo pesem povsem zanesljivo samo tridelno deljeno: št. 57 a.
V tej obliki je prozorna priprostost osenrtaktne običajne osnove in lepe simetrije. Kar je tudi zelo važno: v tej osnovi so vsi poudari lepo pravilno razbrani. Zato je zame samo ta mera pravilna.
48.	Še za en litrček vina bom dau.1
Kitica ima priprosto osnovo:
Še za en literček vinca bom dau, predno se bodem na vojsko podali.
Svojim prijateljem bodem napiu,
Fantom pa dekle 'zročiu.
V Gerbičevi tridelni meri ima vsaka vrstica 4 takte. Iz gornje pravilne razdelitve poudarov je pa razvidno, da more imeti vsaka samo dva takta. Zato je brez nadaljne utemeljitve prava šestdelna mera: št. 48.
V tej meri so krepki in šibki poudari vsi na pravem mestu, zato je ta mera prava in nje osnova običajna 4 -f- 4.
49. Od C’lovca pa do Marpurga.2
Pesem je različica (varijanta) one „Oj drevi gremo snubit jo". (Žirovnik III. št. 18) Žirovnik jo je meril dvodelno deljeno, kar je brez dvoma dobro in prav. Gerbič jo meri pa štiridelno. Ta mera je pa nemogoča radi napačnih poudarov: št. 49.
V tej meri pade šibki poudar na zloge pa, Marpurga, cerenga, prav tako nerodno v ostalih kiticah. Zato je pravilna edinole dvodelna mera, pa bodi že po Žirovniku deljena, ali prosta alia breve: št. 49 a.
Osnova 4-j-4, simetrija in poudari pravi
50. Jaz pa pojdem na Gorenjsko.3
Napev te pesmi je notranjski. Pri Gerbiču ima	mero	po št.	50.
Osnova ,pesmi bi bila 3 -(- 4 —(— 4. Pesem je po melodiji in po ritmu indentična z ono notranjsko „Delaj, delaj dekle pušelc“4. Prvi trije takti tvorijo zapev, ki ga ima tudi omenjena pesem v moji zbirki. Toda ona ga ima v obsegu 4 taktov, s predtaktom, kar je važno: št. 50 a.
Ta zapev je pravilen, pri gori omenjeni Gerbičevi pa mu manjka en takt, ki je prav gotovo zato izostal, ker je v začetku v dveh taktih popolnoma enak. Pa še nekaj: začetek s poudarjenim dolgim zlogom ne	more biti pravilen, ker je pesem zložena vseskozi s predtaktom.
Zato	je bil prvotno gotovo tudi v tej pesmi predtakt.	Meni	se zdi,	da
pesmi ni mogoče drugače meriti kot sem jo meril na gori omenjenem mestu: št. 50 b.
1 II. št. 3. 2 II. št. 11. 3 n. St. 29. * Bajuk II. zv. št. 14.
32
V	tej osnovi je pesem lepo simetrična, obseg 4 takte zapeva in 4 -j- 4 prave osnove.
[51. Ml ptička zapoje.1
Pesem je identična s pesmijo v Žirovnikovem I. zv. št. 42, ki je merjena dvodelno. Gerbič pa meri prvi del tridelno. Žirovnik je bival več med narodom in je dokazal s svojimi zbirkami fin muzikalni čut, zato moramo njemu zaupati in verjeti. Vendar moramo tudi njegov zapisek popraviti. Kitica je dvovrstična in se izpopolni na štirivrstično z obligatnim pripevom: drumladi:
Mi ptička zapoje, pa sam ne vem kje.
V zelenem gozdič« na vejci sede. drumladi drumladi, drumla drumla drumladi, drumladi, drumladi drumla drumla drum.
Iz označenih poudarov je razvidno, da moiamo Žirovnikovo mero popraviti v štiridelno; št. 51.
Tako dobi pesem svojo simetrično osnovo 4 —(- 4 in ni mogoče dvomiti, da je to prava mera.
Če bi bil Gerbičev zapisnik, ki meri pesem v tridelni meri, pravilen, potem bi ta zadeva na pesmi bistvenega prav nič ne izpremenila. Merili bi jo pač šestdelno (sestavljeno) s krepkimi in šibkimi poudari. Osnova bi ostala ista, poudari bi bili prav tako porazdeljeni in simetrija bi bila ista. Bržkone pa je Žirovnikov zapisek boljši.
52.	Sneg za to leto slovo je že vzel.2
Dasi smatram pesem za ponarodelo, je vendar zanimiva, ker ima osnovo naše narodne pesmi in je seveda zložena popolnoma v narodnem slogu. Njena kitica se glasi:
Sneg za to leto slovo je že vzel,
Hranil je starček svoj čamer vesel,
Zebca zapela, s parne zletela:
,Nis’ me še mrazek ti vzel.*
Iz zaznamovanih poudarov je razvidno, da imamo vsega 8 taktov — v vsaki vrstici sta namreč po dva poudara in torej po dva takta. Gerbič in Foerster3 sta zapisala v tridelnem taktu in dobila 15 taktov, ker sta vsakemu daktilu dala krepki poudar.
Zdi se mi pa, da zlog leto nima značaja posebnega poudara, ker ni ravno tako važen, prav tako in še manj zadnji zlog „vzel“. Tema dvema zlogoma pripade samo šibki poudar zloženega takta. Zato merimo pesem pravilno samo šestdelno: št. 52.
Tem poudarom so prilagodene vse vrstice v vseh kiticah, zato je ta mera prava in osnova pesmi 4 -}- 4.
1 H. 39.
2 lil. 14.
3 Pesm. Dr. sv. Moli. II. 75.
33
3
53.	Pojmo na Štajersko.1
Dvodelna mera, ki jo je napisal Gerbič in Kuba, je nemogoča: J'' S* J I t' S' J 4 krat, ker bi imeli brezpomembni nenaglašeni in nepoudarjeni zlogi dolžine J, ki jih včasih celo izpuščamo v pesmi in v govoru. Ta mera je tudi sicer v naši pesmi neznana, zato je pesmi prava mera samo tridelna, kakor jo je zapisal Žirovnik'1': št. 53.
Gerbič je prevzel pesem iz Kubove zbirke (št. 37.), ta je pa Čeh, zato ni čuda, da je zašel na napačno pot. Osnova pesmi je 4 —(- 4.
54.	Ptička veselo žgoli.3
Gerbič jo meri tridelno in dobi 8^-8 taktov. Kitica pa je sledeče zložena:
Ptička veselo nad hišo žgoli,
Tak da mi fanta iz spanja budi:
„Le balej, le balej, ti fantič z menoj, tam boš ti videl svojo mamco nocoj!“
Ta razdelitev poudarov nam razvozla na mah pravo mero. Vsaka vrstica obsega po dva takta, torej dobimo (3 -f- 3) šestdelno mero v osnovi št. 54.
55.	Tam kjer lunica.4
Pesem je zapisal najprej Dev5, od njega jo je prevzel pa Gerbič v neizpremenjeni osnovi. Struktura pesmi ni prav jasna. Po tem zapisku obsega 6 taktov s predtaktom (v tridelni meri), srednji del ima v dvodelni meri 8 taktov, na koncu se pa prvi del ponovi neizpremenjen v naslednji nesimetrični obliki: št. 55
Kakorkoli skušam stvar zasukati, ne spravim skupaj v tem obsegu pravilne mere. Ostaja mi po en takt, to je za besedo „zvezdica“. Ta kitica bi se morala glasiti sledeče:
Tam, kjer lunica, zvezdica mi za goro gre, tam je moje dekle.
V	tej zapisani obliki pa tudi s čisto deklamatorskega stališča ni prave mere, kam naj štejem tole osnovo?
Nekaj druzega bi bilo s sledečo osnovo:
Tam, kjer lunica	,—	w _
mi za goro gre,	  w	_
tam je moje dekle.
ali če pišem v dve vrsti:
i III. 17. 2 iv. zv. 4. s m. 18. * III. 26. s Slov. nar. pesm. 1. št. 22.
34
Tam, kjer lunica mi za goro gre, tam je moje dekle.
Iz tega sklepam, da je besedica „zvezdica“ vrinjena samovoljno, me po zapisovalcu, temveč po pevcu. To sumnjo mi potrjuje dejstvo, da je beseda ritmično in melodično popolnoma skladna z „lunico“, da je torej zelo mogoče, da je isto melodijo treh zlogov pevec pridejal in podaljšal z „zvezdico“, ki jo naša narodna pesem tako rada vpleta v svoje vrstice.
Po mojem gori utemeljenem prepričanju bi se prvi del moral glasiti tridelno: št. 55 a.
Dobili bi torej v tem delu točno 4 takte, katerih prva dva sta simetrična, druga dva pa ritmično raztegnjena; takih zgledov v naši narodni pesmi ni malo.
Drugi del je zapisan dvodelno. Ker vsak drugi zlog, ki stoji pri Devu na prvem mahu, ni krepko poudarjen, moramo ritmizirati ta del štiridelno: sije je samo šibko poudarjen, solnčece sploh nima poudara, prav tako ni poudajen „je“ in senčica. Iz osmih taktov srednjega takta dobimo torej 4. Zadnji del je popolnoma enak prvemu, zato bi ga štel samo za pripev. Osnova pesmi pod št. 55 b kaže simetrijo in obseg 4 -j- 4.
56.	Jaz sem pa revček fajfco zgubu.1
Dasi pesem ni vzor, vsebinsko plitva in bi ne bila posebna škoda zanjo, je melodično vendar nekaj zanimivega na njej, o čemer bo govor
o	priliki. Gerbič jo ima v tridelnem taktu, Žirovnik2 pa v šes^delni meri. Pesem spada brez dvoma v šestdelno mero, pa ji jaz ne bi dal predtakta, kot Žirovnik, temveč bi začel takoj s poudarom, ker zahteva smisel besed tako. Pesem je prav merjena samo v osnovi 4 —j— 4, št. 56.
57. Goreči ogenj brez platnena.8
Pesem	je	pravilno ritmizirana. samo v drugem taktu	tretjega	pol-
stavka je zapisal Gerbič malo sinkopo, ki se mi ne zdi utemeljena. Meril je: j j J. J' J' J' j'1 J' | J~ Ji \ V prvem delu stoji na istem mesili J J, kar je gotovo pravilneje. Tako sem jo zapisal gotovo točno po petju tudi jaz v I. zv. št. 18. Ta mera je simetrična tudi oni v prvem stavku, zato gotovo pravilna v osnovi 4 —J— 4: št. 57.
58.	Hudi glas iz Graca gre.4
Gerbič	je	prevzel pesem iz Devove zbirke I. zv. št.	20. Po	tem
zapisku obsega	pesem v dvodelnem taktu 3 -|— 3 -f- 4 -j- 3	-j— 3. Kitica
se glasi:
1 lil 28.
2 IV. št. 5.
3 Alb 111 32.
*	111. 39.
35
3*
Hudi glas iz Graca gre,
Žalostno mi je srce.
Kaj s’ je svetli cesar zmislu, vse fantiče je popisu.
Naj bo ubožec al’ bogat, vsakdo mora bit’ soldat.
Ti poudari, ki stoje gotovo na pravem mestu, zahtevajo v vsaki vrstici po dva takta. Dev in za njim Gerbič pa sta dobila vprvih in zadnjih dveh po tri, ker sta poudarila tudi zadnje zloge. Mislim, da ni treba treh poudarov v eni vrstici, zlasti še, ker so tako kratke. Zato moramo postaviti taktnice pred označene poudare in stvoriti iz vsake vrstice po dva takta. Če je Dev trajnost posameznih zlogov pravilno napisal, potem dobimo iz njegovega zapiska en dvo- in en štiridelni takt: št. 58.
Ta mera ne bi imela nič izrednega, imamo jo tudi prav tako v pesmi »Danes je taisti dan“, št. 4.
Drugi stavek je v dvodelnem taktu popolnoma pravilen in obsega
4	takte, zadnji pa je ponovitev prvega kot pripev, ki daje pesmi prav lepo zaokroženo obliko. Nje osnova je torej sledeča: 4 —|— 4 (-}- 4 pripev) : št. 58, a.
59.	Kaj pa dekle tukaj delaš.1
Gerbič je vzel pesem iz moje zbirke I. zv. št. 16., kjer je merjena v dvodelnem taktu mesto v štiridelnem. Pripomnim pa ponovno, da ni prav, če različni „prirejevalci“ naše narodne pesmi ne navedejo virov, ki črpajo iz njih snov. Koliko laže bi	bilo	delo, če	bi	vsakdo
povedal, tam in tam sem pesem prepisal, na	tega	in onega	se	opiram.
Zdi sč mi, da spada to tudi k literarnemu poštenju. Pa je ne najdem zbirke, ki bi „predelavala“ snov tujih zbirk in navedla vir.
Pesem ima dvovrstične kitice:
Kaj pa dekle tukaj delaš, rompompom, na zelenem travniku?
Ker se pa prva vrstica večkrat ponavlja, doseže pesem normalni obseg 4-j-4. Meriti pa jo moramo dvodelno, ker imata vrstici le po dva poudara: dekle in delaš itd.: št. 59.
60. Nobene bukvlce niso tak lepe.'2
En sam pogled na pesem nam priča, da je napačno merjena v tridelni meri; poudara sta le na nobene in niso, kakor — urlaubarski. Radi tega je treba pesem postaviti v šestdelno	mero; iz sedanjih
16 taktov jih nastane samo 8, t. j. 4-)-4: št.	60.
61.	Razpodite se megllčice.3
Pesem je napačno merjena: št. 61.
Že prvi zlog Razpodite s krepkim poudarom ni pravilen, ker ima beseda naglas na — dl —, tam mora stati tudi poudar besede. Že
i 111 41. 2 III. 49. 3 III. 50.
36
iz tega je jasno, da moramo začeti s predtaktom. Dalje manjkata v drugi vrstici dva zloga, in sicer je v vseh zapiskih iste pesmi beseda pojte dvaktat postavljena. Če torej to mesto dopolnimo, bi se glasila kitica takole:
Razpodite se megličice. pojte pojte, drobne ptičice, da bo sjalo solnčece na moje drobno srčece.
To da menjajočo se tridelno in dvodelno mero: št. Gl a.
Naša pesem kaj rada menja mero v zadnjem stavku; o tem govore številni zgledi. Zato niti malo ne dvomim, da je ta mera prava.
IV.	Zorko Prelovec: Idrijske narodne pesmi.
62.	Jaz pa eno dekle imam.1
Prelovec je pisal kitice te pesmi petvrstično. Metrično bi to šlo glasbeno ritmično pa ima tudi ta pesem sledeče osnove:
Oh jest	pa eno dekle	imam,
kaj nuca	k’ je nimam	le sam.
Drugi k njej hodijo, mene proč gonijo, mene pa srček boli.
ali metrično:
 » » ,
Prelovec je zapisal pesem tridelno in dobil 14 taktov, gori merjena kitica pa zahteva nepobitno osem poudarov, torej osem taktov. Brez posebne	utemeljitve,	mislitn, je	jasno,	da	je	pravilna	samo	šest-
delna mera,	št.	62, torej	osnova 4 —|— 4 v	štirih	simetričnih	vrsticah.
Kar sem povedal o osnovi petvrstičnih kitic, v št. 44 na str. 30, velja tudi za to pesem. Podobnih zgledov bomo srečali še več.
63.	Dekle pred kasarno pride.2
Prelovčev zapisek je zapisan v dvodelni meri št. 63 in obsega štiri polstavke v osnovi 3 -f- 3 -f- 3 -)- 3 takte. Pa poglejmo to kitico 1
‘ Str. 9.	2	Str.	10.
<37
Dekle pred kasarno pride,	—L ^ _i
srčna žalost jo obide,	_j_-	_j_
čez rdeče ličece dol ji tečejo solze.
(Zadnji dve vrstici sta pri Prelovcu zamenjani.)
Po Prelovčevem zapisku bi morala imeti vsaka vrstica tri poudare;; to pa nasprotuje osnovi naših pesmi, ki smo jo dosedaj spoznali. Po tej splošni osnovi ima vsaka vrstica po dva krepka poudara. Gornja preglednica metra nam kaže pravilno razdeljene krepke poudare in po njih pravilno porazdelitev taktov. Po njej merimo pravilno samo menjajoč dvo- in štiridelno mero: št. 63 a.
S	tem je urejena osnova 4 -j— 4 in simetrija pesmi.
64.	Petelinček lepo poje.1
Pesem ima po Prelovčevem zapisku dvovrstične kitice, ki obsegajo po štiri takte:
Petelinček lepo poje, oznanjuje beli dan.
Ker je ta osnova prekratka, glejmo dalje! Druga kitica se glasi::
Sveto jutro je zvonilo, jaz pa grem od ljubce stran.
Mislim, da ne	delam sile pesmi,	če vežem obe	kitici	v	eno, četudi	imata	po dve	in dve vrstici isti	napev. Takih	slučajev	nam	ne'
manjka v naši narodni pesmi. Se jasneje nam se pokaže štirivrstičnost kitice v 3. in 4. kitici:
3. Ljubo, ljubo dekle moje, kaj s’ tak močno žalostno.
4. Al po očku, al po mamci, al po svojem fantu si.
Četrta kitica nima niti svojega glagola, torej se mora naslanjati na prejšnjo in	tvoriti ž	njo tesno zvezano	enoto.
Po tej	popravi ima pesem osnovo 4 vrstic v obsegu 4 -J—	4,	št. 64 in
je v vseh delih simetrična. Konec obeh stavkov je za en zlog nepopoln
65. Dekle pere srajčki dve.2
Zapisek obsega 6 taktov, št. 65. Všeč pa mi ni na prvi pogled krepki poudar na pere in dve. Tudi osnova 6 taktov mi ni všeč. Pesem poznam in vem, da se obe vrstici ponavljata i v tej i v neki njeni . različici, zato jo merimo po št. 65.
Proti predtaktu v prvem stavku se upirata zlasti še 2., 3., 4., 7. in 8. vrstica. Mimo gresta . . Komu . .., Prvo perem . . ., Fant potegne . . ., Glavca ... V drugem stavku pa ritem rad začenja s predr-
‘ Str. 13.	2	Str.	13.
38
taktom. Ta prenos poudara pesem poživi in njeno črto dvigne, kar je v soglasju z osnovnim značajem pevske umetnosti, ki se mora proti koncu dvigniti tako, da nikdar ne leži težišče v prvem, temveč vedno v drugem delu, včasih celo prav na koncu.
Z zgornjo analizo dobi pesem osnovo 4 -f- 4.
V	tej osnovi je odpravljen na mah tudi poudar, ki ga je Prelovec po krivici prisodil zadnjim zlogom: širokega, vprašata, bratecu, svojemu itd.
Sicer pa kaže zbirka, da ima Prelovec dober ritmičen čut in je v splošnem zelo dobro meril pesmi.
V.	Marko Bajuk: Slovenske narodne pesmi I.—V. zvezek.
66 Fantje se zbirajo.1
Merjena je dvodelno v obsegu 16 taktov, kar ni pravilno. Z ozirom -na kitico moramo vezati po dva in dva takta tako, da dobimo osnovo 4 -j- 4, štev. 68.
67. Hladna jesen k nam že prihaja.2
V dvodelni meri obsega pesem 20 taktov. Kitica se glasi:
Hladna jesen k nam že prihaja, po planincah slanca pada, cajt se men oženit je pa nimam zbrane še ljubice.
Iz teh poudarov, ki stoje na istih mestih v vseh kiticah je razvidno, da je prvi del (prvih dveh kitic), prav merjen v štiridelni meri.
V drugem delu pa se vsled skrajšanega motiva v drugi dipodiji pomakne poudar na prvo stopico (oženit, ljubice) Zato dobimo v prvi dipodiji simetrično frazo kot v obeh vrsticah prvega stavka, v drugi dipodiji pa se ritem preokrene in vsled poudara na prvi stopici začne s krepkim poudarom. Z drugimi besedami: v prvi dipodiji leži poudar na drugi stopici (dvigajoča se mera), v drugi dipodiji pa je pomaknjen na prvo (padajoča mera). Zato se takt menja, in sicer dvodelni s štiridelnim. Ta preokret je radi sledečih osmink prav očividen, št. 67.
Pesem ima torej jasen obseg 4 -)- 4 in v lepi simetriji zanimivo menjavo dvodelne in štiridelne mere.
' I. žt. 9. 'sl. 15.
39
68. Moj očka so ml rekli.1
Pesem sem	svojčas zapisal	v štiridelnem ritmu	in	je	obsegla
4	takte, oziroma s ponavljanjem drugega stavka 6 taktov. Zapeljan sem bil v dvovrstične kitice po tem, ker se rimata samo druga in četrta vrstica. Pesem	sem zapisal	v tretji	šoli, ko	še	o	osnovi	naše
pesmi nisem imel pojma. Danes jo popravljam v dvodelno mero vsled oblike, ki jo imajo kitice:
Moj očka so mi rekli:
.Oženi se moj sin!
Bom hišico	naredil
'Z orehovih	lupin".
Pesem ima pravilno osnovo A-\- 4 in lepo simetrijo.
69. Ne bom se možila.2
Tudi to pesem, ki je neke vrste koračnica, merim danes malo drugače, kot sem jo meril v mladih letih. Takrat sem ji dal dvodelno mero in dobil s pripevom: Didreja 16 taktov. Kitica pa ni štirivrstična, temveč le dvovrstična, zapeljala me je svojčas rima možila, nosila. Pesem se glasi v kitici:
Ne bom se možila na vsoke gore, ne bom jo nosila na glavci vode.
Tretjo in četrto vrstico izpolni pripev: Didreja, ki je merjen točno po, prvi in drugi in ima tudi isto melodijo. Ta pripev je obligaten, ker ga imajo vse kitice in ga v resnici zahteva ritmika sama. Zato merimo pesem po št. 69.
Tak obligaten pripev: Tralala, Didreja, Drumladija i. dr. ima več pesmi: Po gorah je ivje, Bog je ustvaril zemljico, Žena gre na gosti, Ena ptička priletela i. dr.
70 Adijo pa zdrava ostani.3
Pesem je merjena tridelno in obsega 12 taktov. Po tem zapisku bi imela vsaka vrstica po tri krepke poudare, kar ni prav. Pesem spada v šestdelno mero v osnovi št. 70 in ima v lepi simetriji obseg 4 -(— 4.
71. Jagar ml jaga.4
V	šestdelni meri obsega pesem 4 takte, katerih zadnja dva se ponavljata. Kitice so štirivrstične, vrstice pa zelo kratke, obstoje iz dipodij, kar je zelo redko.
Jager mi jaga	-L	_
oh kaj mi pomaga	_	■	.
ptička nasprot leti	,	,
vstrelil jo bo	~~	^
Iz tega sledi, da moramo meriti pesem tridelno, št. 71.
» I. 19. 2 I 20. 3 I. 31. * I. 33.
40
72. Pleničke je prala.1
Pesem je v tridelni meri napačna, stati mora v zloženi šestdelni meri, ker se glase kitice v pesmi takole:
Plenice je prala pri mrzlem Studenc, en fantič mem pride korajžen kot ptič, prav milo jo vpraša: „Oj deklica ti, zakaj imaš sozne oči?"
V	vsej kitici imamo torej 8 taktov, št. 72, nje simetrija je jasna, obseg 4 -(-4.
73. Jest	pa ’no ljubco imam.2
Svojčas	sem postavil	pesem v tridelno mero in	dobil	6 —{- 7
taktov. Samoposebi se razume, da pesem v tej osnovi ni popolnoma pravilna. Vendar v bistvu je zapisana pravilno. V prvem polstavku manjkata dva takta do periode 8, v drugem pa samo eden. Ta formalna, nebistvena napaka se popravi sama, če postavimo pesem v pravo, t. j. šestdelno mero, ker zahtevajo vrstice po dva krepka po-udara, št. 73. O tretjem polstavku velja to, kar sem povedal v št. 44. Pesem bi pisali metrično v petvrstičnih kiticah, v glasbenem oziru pa velja po osnovi (4 -f- 4) za štirivrstično.
74. Terezinka zgodaj vstala.3
Kitice so dvovrstične, a se v petju prva vrstica trikrat poje tako, da doseže pesem obseg štirih vrstic. Svojčas sem zapisal pesem v petdelni meri,	danes moram	to mero menjati. Po principu, ki	ga že
od	začetka razmotrivanja poznamo, gresta vsaki vrstici	dva	enako
krepka poudara. Kitica je taka:
Terezinka zgodaj vstala še poprej ko solnčece.
Zato je nje ritmična osnova v menjajoči se dvo- in tridelni meri, ne pa v petdelni meri: št. 74.
75.	Moj fantič je z gornjega kraja.4
V	tridelni meri obsega pesem 12 taktov, ki obsegajo štiri pol-stavke po 3 takte namesto tri po štiri takte. Kitica ima osnovo:
Moj fantič je z gornjega kraja,	—L	_
pa druga dekleta napaja,	■	.	.	. - ___________ >
pa druga dekleta napaja,	  ,	,
z menoj gre pa v kamrico spat.	~	'	’	w	~	w
Iz tega je razvidno, da moramo meriti pesem v zloženi meri: št. 75.
1 II. 5.	2	ii.	u,	3 n. g. 4 n. h.
41
76.	Kaj sl je zmlslu naš kralj?1
Tudi ta pesem je v tridelni meri napačno merjena, tudi ta mora stati v šestdelni, kar zahtevajo krepki in šibki poudari vrstic. Merimo jo torej šestdelno po št. 76.
Tako dobi pesem pravo osnovo 4 -j- 4, pravilne poudare in lepo simetrijo.	,
77. Tam gori za belo Ljubljano.2
Na prvi pogled je jasno, da moramo meriti pesem v šestdelnem taktu, ker teče melodija živahno v lahnem teku in so poudari tako porazdeljeni, da dopušča vrstica samo dva takta: št. 77.
Pesem je tudi melodično zanimiva, ker ima zapev znanega „Van-derčka“, „Ko b’ sodov ne blo“ i. dr. O tem na drugem mestu.
78.	En šuštar me j’ vprašou 3
Pesem ima značaj lahnega valčka, kitice obsegajo po štiri vrstice sledeče mere:
Vrstice so torej tetrapodije (dtmetra), ki	morejo	imeti	pravilno	le
po	dva krepka poudara. Zato	je jasno,	da merimo	pesem	pravilno	le
v	šestdelni meri: št. 78.
Torej ima tudi ta pesem	osnovo 4	-f- 4.
79.	Jest pa za eno deklico vem.4
Tridelna mera je za pesem napačna, imeti mora šestdelno, ki jo dobimo na osnovi poudarov tako, da enostavno združimo po dva tridelna takta v enega šestdelnega: št. 79.
80.	Radecki ’ma sivo brado.5
Pesem ima dvovrstične kitice s pripevkom „žulaj“:
Radecki ima sivo glavo, pa vendar gre na vojsko ž njo.
Žulaj, žulaj, žulaj, žulaj, žuiaj, žulaj, pa zakaj.
Iz poudarov je jasno razvidna šestdelnost mere, in sicer je to sestavljena ali zložena šestdelna mera (3 -j- 3), ker čutimo v vrsti poleg dveh krepkih še dva šibka poudara :št. 80.
1 II. 15. 2 II. 21. 3 II. 24. < II. 28. 5 II. 29.
42
81.	Delaj, delaj dekle pušeljc.1
Kitice pesmi 'obsegajo samo po dve vrstici, melodija pa je v tem zapisku raztegnjena na 16 taktov. Tak obseg imajo pa pri nas pesmi samo tedaj, če so kitice izredno dolge, iz osmih vrstic, ali če imajo daljši samostojen pripev, ki največkrat ponovi vso melodijo kitice. Ta pesmica pa je kratkih dvovrstičnih kitic in nima pripeva; zato nima pravice do tako velikega obsega. Prisoditi ji moremo samo navadni obseg (4 -}- 4) taktov, ki ga doseže na ta način, da ima vraka vrstica po dva; prva se pa trikrat zapoje; tako dobi kitica obseg 4 vrstic: št. 81.
82. Hribčki ponižajte se 2
Pesem merimo pravilno v šestdelni meri: št. 82. Osnova pesmi je 4 -}- 4 in je lepo simetrična.
83. Slovenski smo fantje.3
Tudi ta mora stati v šestdelni: št. 83, kar zahtevajo poudari. Pesem je lepo simetrična v osnovi 4 -(— 4.
84. Jest pa eno ljubco imam.4
Pesem je samo različica (varianta) pesmi št. 73, v prvem delu sta različni, v drugem pa popolnoma enaki, zato velja samoposebi umevno tudi za to šestdelna mera, št. 84.
85. Smukova.5
Pesem je nekak kmetski valček. Z ozirom na vrstice in poudare jo moramo meriti šestdelno, ne pa tridelno. Pesem obsega v tej meri dva dela. Prvi tvori pesem samo v 4-]- 4 taktih. Drugi del (refren) pa ki se poje pri vseh kiticah; Godi, godec, duša zlata! . . . zopet samostojnih 8 taktov, in sicer 4 -f- 4, vrh tega še pripev v 2 taktih. Ta osnova je pravilna: (4 -f- 4) -f- (4 -j— 4) -j- 2.
86. Pa pridem ke na sred vasi.0
V	tridelni meri je pesem napačno merjena, stati mora v šestdelni, ker imajo vrstice po dva poudara v tej le obliki:
Pa pridem ke na sred vasi,
zavriskou sem na vse strani itd.	St.	86.
87. Še eno zdravico zapojem.7
Tudi tej pesmi prisodim brez posebne utemeljitve šestdelno mero mesto tridelne. Razlogi govore za to isti, ki sem jih že tolikokrat navajal. Potem dobi pesem osnovo 4 -f- 4 in je simetrična, št. 87.
> II. 30. 2 m. 3. s m. s. 4 m 6. 5 m. g. s m. 12. 7 m. i5-
43
88.	Sem fantič z zelenega Štajerja.1
Že iz sedaj obdelane tvarine je bilo mogoče razbrati, da so vse naše pesmi, ki so zapisane v tridelni meri in obsegajo število taktov preko običajne osnove narodne pesmi, napačno merjene v tej meri. Meriti jih moramo skoro vse šestdelno. Isto velja o tej pesmi. Kitica se glasi:
Seni fantič z zelenega Štajerjg, sem vedno korajžen vesel, kedor se pa jezno in kislo drži, ta štajerski fantič pač ni.
Odveč bi bilo vsako razmotrivanje, mera pesmi je pravilna samo v šestdelnem ritmu, štev. 88.
89.	Oh zdaj pa vzamem slovo.3
K šestdelnim meram štejem tudi gornjo pesem, ki to mero tudi jasno kaže v svoji osnovi, V tridelni meri, kakor je sedaj zapisana, šteje 16 taktov, kitice so pa štirivrstične:
Oh zdaj pa uzamem od očka slovo in zadnjič podajam jim desno roko, pa nikar ne žalujte, D’vic Marij' se zročujte, saj D’vica Marija Vas varvala bo.
Iz tega se vidi, da moramo meriti pesem šestdelno, št. 89.
90.	Levs’ga veselja na svetu ni.3
Kitica pesmi je zložena v štirih vrsticah v daktilskih stopicah:
Levšga veselja na svetu pač ni, kot ga imajo ti fantje mladi, posebno, če starše imajo, ker takim prav nič ne fali.
Tretja in četrta vrstica imata predtakt. Ker se pokaže v 3. in 4. vrstici vseh kitic predtakt, smemo pisati splošno osnovo takole:
Prva in tretja stopica imata krepak poudar, druga in četrta v prvi in drugi vrstici pa šibkega, tretja in četrta vrstica sta za eno stopico krajši. Pesem ima mero št. 90.
' lil. 18.
2 111. 21.
3 III. 23.
44
91.	Saj sem ti pravil.1
Svojčas sem meril pesem tridelno in dobil seve 16 taktov. Osnova pesmi pa ne zahteva dvojne dolžine. Kitica se glasi namreč:
Saj sem ti pravil hehehe, .	.	— w ^	-—- — w v_- —L
da me počakaj, hehehe. ali ritmično ____________ w w ^ w
Mogla si se omožit,	(	)	,	w	,
mogla si moža dobit.	"	~	w	~
Iz tega sklepamo, opravičeno na edino pravo, šestdelno merof št. 91, ki je simetrična in obsega 4 -}- 4.
92. Jutranjica.2
Pesem je žalostnega značaje, kar me je svojčas zapeljalo, da sem jo postavil v dvodelno mero in dobil 16 popolnih taktov. Osnova kitice in poudari besed pa me silijo, da merim pesem v zloženi (štiridelni) meri: št. 92.
93. Fantič je v Tirole	vandrou.3
Pesem Je	na prvi pogled ritmično	zanimiva, ker	je	jasno,	da
dvodelna	mera	v tej obliki ne more biti povsem njena	pravilna mera.
Kitice so kratke, dvovrstične:
Fantič je v Tirole vandrou,	   >_	. , _______ ■	..	,
zdaj pa tam bolan leži.	,	,
Ker pa se prva vrstica trikrat	poje, doseže	pesem	v	melodiji
obseg štirih vrstic.
Mera je trohejska	tetrapodija, ki je v drugi	vrstici	za	en ne-
naglašen	zlog	krajša od prve. Poudari	so razdeljeni	na	drugo	in
četrto stopico, Iz napačne dvodelne mere: št. 93, dobimo pravilno menjajočo se mero: št. 93 a, ki je simetrična, ima pravilne poudare in obseg 4 -(- 4.
94.	Voda ml teče.4
Pesem obsega na	prvi pogled	zanimivost v	svoji osnovi: pol-
stavki imajo samo po 3	takte. Če bi	hotel tretjega,	ki ima	na	3 mahu
napisan držaj ('r), podaljšati na kakeršenkoli način, da bi dobil sodo Število (4) taktov, bi bilo to nasilno natezanje. Vrstica ima to osnovo:
Voda mi teče in škrablja	..	.v	_Lwn_,	— w _L ■—- —
’spöd tega mosta zidanga. ali ritmično __l	_____ -  w	___
Tam se boš, dekle, jokala,	,	,
ko se boš umivala.
‘ 111.24. a IV. 13. 3 V. 1.	*	Baj.	V.	2.
45
V vsaki vrstici sta poudarjeni prva in tretja stopica, kar da menjajočo se šest- in tridelno mero. Je to nekaj redkega, toda če se menja štiridelna in dvodelna mera tako rada, zakaj se ne bi šest- in tridelna, ki sta si med seboj v prav takem razmerju, kakor štiri in dvodelna? Merim torej z vsem prepričanjem prav samo po št. 94.
V tej osnovi je simetrija popolnoma v redu, poudari leže na svojih mestih in pesem ima običajni obseg naših narodnih pesmi 4 -j- 4.
95.	Po Gorenjskem, po Kranjskem.1
Pesem ima dvovrstične kitice, ki se s ponavljanjem zadnjih dveh stopic podaljšajo na dvojni obseg, torej dosežejo 4 vrstice, zato ji je pravilna mera tista, ki ji da pravilno osnovo 4 -f- 4, ki je tudi lepo simetrična: št. 95.
96. Dekle, kdo bo tebe troštal -
Mera pesmi je popolnoma pravilna, le tretji polstavek mora biti merjen štiridelno mesto dvodelno: št. 96. Pesem je tako pravilno merjena in ima obseg 4 —f— 4.
97. Jaz ne morem več ostati.3
V	dvodelni meri obsega pesem 6 + 5 taktov, kar zbuja sum, da ni v redu. Kitica pesmi se glasi:
Jaz ne morem več ostati, le v kasarno se podati.	ritmično
Pojdi z mano ljubica, boš prosila hauptmana.
To so trohejske tetrapodije, v prvem delu popolne, v drugem nepopolne, ker manjka zadnji zlog. Iz različnih vrstic je jasno, da so poudari na mahih razdeljeni, kot kaže št. 97.
Po tem takem moramo razdeliti pesem vdvo- in štiridelne takte v osnovi: št. 97 a.
V tej obliki obseže pesem osnovo 4 -j- 4 in ima simetrijo v 3 poltaktih, v zadnjem pa ostane v dvodelni meri. Mislim, da je ta analiza neizpodbitna.
98. Če na tujem zemlja me pokrije.11
S	to pesmijo, ki je zapisana dvodelno s 16 takti, imamo lahko delo. Analiza kitice takoj pokaže, da jo moramo pisati štiridelno: št. 98.
1 v. 3. a V. 6.
3 V. 15.
4 V. 16.
46
99. Po zimi pa rožice ne cveto.1
Pesem ima štirivrstične kitice v sledeči osnovi:
Po zimi pa rožice ne cveto,	—	w
Fantič, kaj pa za pušeljček bo.	w (w)
Pušelc pa mora bit’ zelen, pla.v,	,
ko boš slovo jemau.	'	w ”
V	prvem delu je dosledna šestdelna mera, v drugem pa se poudari premaknejo, ker je konec tretjega stavka osnovan ves v osminkah, zadnji polstavek je pa še celo krajši od vseh prejšnjih. Zato moremo meriti ta dva polstavka samo v menjajoči se meri: št. 99.
Na ta način so vsi poudari na svojih pravih mestih, pesem ima svojo simetrijo in očividna je njena osnova 4-f-4.
100. Pozdravljam te, Gorenjska stran.-
Pesem je popolnoma pravilno merjena, samo, da je treba tudi pripev: „bim bam bom“ postaviti v šestdelno mero. Potem znaša obseg pesmi 4 -f- 4, pripev istotako 4 -j- 4 in še 1 takt, s čimer je Osnova pesmi skladna z osnovo naših narodnih pesmi in je pesem povsem simetrična. Pesmi prvi del je Ipavčev.
101. Misli na me!3
Tudi ta pesem je sicer popolnoma v redu, samo mesto dvodelne mere mora dobiti štiridelno na ta način, da združimo po dva in dva takta v enega. Tako dobimo simetrično osnovo 4 -|- 4.
102. Vse bom prodala.4
Prvi del je pravilno postavljen v dvodelno mero in obsega 4 -j- 4 takte. Drugi del pa v vezani počasnejši meri ponavlja še enkrat iste besede. Zato moramo meriti ta del (8 taktov) štiridelno, v zadnjih štirih taktih se pa ritem zopet poživi, zato stoje ti takti v dvodelni meri: št. 102.
Osnova je zato še enkrat daljša od navadnih, ker se vrstice posameznih kitic ponavljajo v polnem obsegu, ima torej 8 -J— 8 taktov.
' V. 20. 2 V. 24. 3 V. 26.	*	V.	27.
47
VI.	O. Dev: Slovenske narodne pesmi I. — V. zvezek.
103 To mene veseli.1
Pesem je daljših kitic, ki obsegajo po Devovem zapisku po sedem vrstic. Zato ima	pesem	7 polstavkov (14 taktov), in sicer v dveh	delih:
4 -J- 4 in 4 -)- 3,	Ta	mera	mi ni všeč, ker so poudari nerodno	razvr-
ščeni, namreč:
Napačno:	Pravilno:
To mene veseli, da ste mi zdravi vsi,
To mene veseli,	da	tu	prebivate,	glažke nalivate,
da ste mi zdravi vsi,	Naj	bom med vas prištet, čepravi mam dosti let,
da tu prebivate,	’	Prav	vesel želim z vami zapet,
glažke nalivate.
Naj bodem nad vas štet,	w	w
čeprav imam dost’ let,	-_- —	-	__L	^	_	—- _L w ___________
prav vesel jaz želim z vam’ zapet.   ___________ w	^	  i	.	.	_
Če razvrstimo sedaj Devov zapisek v to mero, dobimo zloženo (štiridelno) mero: št. 103.
Cetrtinka s piko na drugem mahu v štiridelni meri pa ni navadna, je proti značaju naše pesmi. Ta mah bi pomenil nekako sinkopo. Zato sem prepričan, da je Dev napačno zapisal ta podaljšek, ker je čutil in čul na tem mestu krepko dierezo. Zadržek bi popolnoma zrušil vesel značaj pesmi, ki ga ima i	po besedilu i	po	ritmu. V	celem
merimo pesem pravilno v	tridelni	meri: št. 103 a.
Konec, ki ga je pripisal Dev v obliki:
h h i J ^ ^ f' I ^ M | i
•	• ih*»» i • * * 14»
je popolnomu nemogoč v vseh kiticah izvzemši prvo, ker bi zahteval razdelitev poudarov tako:	2. S čistim vincem si	srce hladim,	3.	Saj
birt tak premajhno mero	’ma, 4.	kakor kralj bi	se častit pustil	itd.
104.	Jaz sem Kranjčičev Juri.2
Pesem je na prvo roko čudna. Žirovnik jo je zapisal (IV. zv. št. 6) šestdelno. št. 104.
Dev jo je pa meril tridelno in pridal samolastno na koncu še dva takta: št. 104 a.
Oba zapiska sta nerodna in ne moreta -biti točna. Slabši je Žirovnikov, ki premakne v sredi romboedrično vse poudare na napačna mesta. Kitica se glasi:
» I. 2. 2 I. 3.
48
Jaz sem Kranjčičev Juri,	w
Marička, odpri duri.	w
Haha, sem zauber fant, k’ mam čist nov gvant.
Zato je mogoče meriti pesem samo z menjavo mere: št. 104, b.
105.	Ptička veselo nad hišco žvrll.1
Pesem ima na vsako vrstico po 4 takte, torej tudi 4 poudare. To je napačno. Mera je daktilska, vrstice so dimetra, vsaka vrstica obsega samo dva poudara, in sicer na začetku vsakega dimetra:
Iz tega se sama ob sebi izlušči šestdelna mera: št. 105.
106 Barčica je spuvana.2
V	tej pesmi se mi na prvi pogled zdi sumljiva dolžina na poudarjenem prvem mahu drugega takta (pod *):
h M Ji I M * i h
0 0 I 0 0 0 0	£	0
Takega slučaja ne poznam, vrh tega je na tem mestu v vseh kiticah dosledno nenaglašen, torej tudi nepoudarjen zlog: v 1. spuvana, odtisnjena, v 2. plavati, jokati, v 3. lipica, rajala. Zato je ta mera brez dvoma napačna. Kitice zahtevajo sledeče poudare:
1) Barčica je spuvana,
od kraja preč odtisnjena.
2) Barka začne plavati, dekle začne Jokati.
3) Tam stoji zdaj lipica, sva z^mojo ljubo rajala.
Iz tega sledi mena dvodelne in štiridelne mere: št. 106.
Kako lepa simetrija med prvim, drugim in četrtim polstavkom! Tretji je pa itak velikokrat merjen v istem taktu. Slučajev smo srečali že več spotoma (Danes je taisti dan št. 4., Vandrovček št. 29., Hudi glas iz Graca gre št. 58., Dekle, kdo bo tebe troštal št. 96. i. dr.) Osnova pesmi je tudi v tem slučaju 4 -j— 4.
107. Kosova svatba.3
Mera je pravilna vseskozi, le v 12. in 13. taktu morajo biti osminke mesto četrtink, tako, da se spojita oba omenjena takta v 1 takt, odpade. Pesem obsega 8 + 8 taktov, to pa zato, ker teče sporedno
z vsako kitico pesmi enako dolg pripev: ti tralala  ki podaljša
osnovo pesmi za celo dolžino, torej 4 -j- (4) -f- 4 + (4 pripev).
*	1. 7. a 1. 8. 3 I. 10.
49
Knjižnica Glasbene akademije v Ljubljani
108. Prvo leto sem služil.1
Pesem mora	stati	v dvodelni (alia breve) meri in obsega v	prvem
delu	4, v drugem	4 takte; srednji del tvori naštevanje, ki	je	poljubno
dolgo, zato ne šteje v osnovo pesmi: št. 108.
109. Zakaj	se	ti dečva ne	udaš?2
To	je edina pesem, ki	je	zapisana v molu, Dev ji	je pripisal,
da je „prastara koroška melodija“. Jaz ne verujem v naš narodni mol, dokler ne najdem zato več dokazov. Ena lastovica ne prinese pomladi, ena pesem ni dovolj podlage, da bi mogel trditi, kar je trdil že ope-tovano nekdo v C. Glasbeniku, da je bilo naše staro petje vsevprek v molu.	Toda to vprašanje	ne	spada sem.	V Devovem	zapisku je
mera	pesmi tridelna:	^	J' j'' j / J'' | J' itd.
Za-kaj se ti deč- va ne udaš?
Vrstice in njeni poudari zahtevajo pa šestdelno: št. 109.
110. Oja, oj ti dekle moja.3
Dev	}e zapisal pesem	v	tridelni meri	v 16 taktih,	ker je dal
vsaki vrstici 4 krepke poudare v 4 taktih. Zato ima krepek poudar v 1. kitici n. pr. tudi zlog naspala, jemala. Osnova vrstic dopušča samo po dva krepka poudara, zato se izpremeni tridelna mera v šestdelno in skrči obseg 16 taktov v 8 v osnovi: št. 110.
111. Prišla je ta ljuba vigred 4
Pesem je treba meriti šestdelno, to povedo oči na prvi pogled. Osnova pesmi je 4 —f- 4, št. 111.
112. Kam pa pobandraš.5
Pesem je različica naše „Vanderček“, ki smo jo obdelali pod št. 29, zato mora stati prvi del v šestdelni meri mesto v tridelni, drugi del je pa lahko v tridelni, kakor ga je zapisal Dev, ali v razstavljeni tridelni (%), kakor smo postavili našo različico pesmi (št. 2 a).
113. Jest pa ’no šiško ’mam.«
Pesem je merjena tridelno pa mora stati v šestdelni meri, št. 113.
114.	Mam dečlo v Tlrole.7
Na prvi pogled bi sodil, da je mera pravilna, pa ni. Kitice so namreč dvovrstične:
*	I. 11. 2 I. 21. 3 I. 23. 4 II. 2. s II. 14. c 11. 15 ? jj. ]6.
50
Mam dečvo v Tirole, po njo pojdem z vol’, perpeljal jo	bom,	pa	oženil se bom.
Iz teh dveh	vrstic dobimo	4	takte, ker se pa konec vsake	pesmi
dvakrat ponovi, ima pesem popolno osnovo 4-}-4, št. 114.
115.	Ura dvanajst je odbila.1
Pesem moramo meriti z ozirom na poudare in vrstice v šest-delni meri, št. 115.
116. Rlbce po murjici plavajo.2
Raztegnjeno )o'Jjs') pisani takti na koncu polstavkov zbujajo vedno sumnjo napačne mere. Ta pesem jih ima dvakrat, na koncu vsakega stavka. Pa tudi končam prvega in drugega polstavka je razdeljena mera	(J	| J, in	kaj	sumljiva.	Po Devovi osnovi bi
obsegal vsak	stavek osem	tamov,	ker je meril	pesem tridelno.	Gori
omenjeni raztegnjeni sklepi stavkov, osnova kitic in poudari pa nas s>lijo, da merimo pesem zloženo, šestdelno, št. 116.
117. Rožice na travnicl.3
V	pesmi je treba le eno mesto popraviti. Vsi polstavki se začenjajo s krepkim pouJarom, ie tretjemu je pripisal Dev predtakt. Kitica
irna v prvem delu čisto trohejsho mero     w w _ v
drugem pa ima v obeh vrsticah v tretji stopici daktil in je prva (tretja) vrstica za eno stopico daljša od druge (četrte).
Dev je ta podaljšek opravil tako,	da je stavil	prvi	trohej	tretje
vrstice v predtakt: j:	j J' J' j J J |	J J |	Drugi del	pa je	zopet
skoz en mali čas so še rožce b’le.
simetrično zgrajen s prvim delom:	J	# f1 j	j	J}	j p'	| brez	pred-
zdaj pa so spremeni- le se. takta. Ker ima koroška slovenščina naglas večkrat drugačen od splošnega slovenskega, je včasih težko razsoditi dvomljive slušaje. Premikanje naglasa v koroških besedah pa dela večkrat silo našemu jeziku, tudi koroškemu narečju To more biti le dokaz, da te melodije niso nastale obenem s slovenskim besedilom, temveč so bržkone prevzete nemških pesmi in jim je bil teku v slovenskem prevodu ali originalu predložen. Zato je v koroških pesmih izredno veliko razdeljanih mahov, oziroma zlogov, a mera kaže večkrat različno število nenagla-senih zlogov na istih mestih, v istih vrsticah in istih kiticah Drugače mi Je ta stvar nerazumljiva. V tem slučaju moramo meriti pesem po št. 117.
118.	Beli dan že gori poka.4
Prvi del je pravilno merjen, v drugem je pa mera popolnoma skvarjena. Pesem je v glasbeni konstrukciji in — vidno tudi v bese-
1 II. 18. a II. 20. s II. 21. 4 II. 22.
51
4«
dilu — različica one kranjske: Hladna jesen k nam že prihaja (št. 67). Zato se mi zdi mera drugega stavka nemogoča v Devovi osnovi št. 118. Zato smemo in moramo z ozirom na poudare (lepo, solnce, sjalo) meriti to pesem kakor ono z menjajočim se ritmom, št. 118.
119.	Kaj pa tl fall lublca?1
Pesem kaže na prvi pogled šestdelno mero in jo je treba tako tudi meriti. Vsa njena konstrukcija pa spominja živo na pesem: Voda mi teče in škrablja (št. 94) in	jo	moramo	smatrati za njeno	različico.
Zato ima pravo mero v obliki	št.	119.
120. Jest pa no kajžlco 'mam.2
Pesem je različica št. 15 v isti zbirki, ki sem jo postavil v šestdelno mero (št. 113), zato spada tudi ta v c/s takt in dobi mesto štirinajst taktov samo osem v osnovi, št. 120.
121. Dečva sred jezera.3
Prvi del je pravilno zapisan v tridelni meri, ker sta	prvi dve
vrstici daktilski dipodiji  _	w w w,	ki obsegata po dva takta.
Drugi del ima pa v vsaki vrstici eno stopico več:   _ w  w w .
Ker pa ni prenešen poudar na tretjo stopico, moramo meriti v prvem delu šestdelno. Ker pa ni videti, da bi se mera v drugem delu, t. j. v tretji stopici preokrenila, ostane ves drugi del v šestdelni meri, št. 121.
122. Al ml na Ojsterk pridemo/
Dev je dal pesmi tridelno mero, št. 122.
V	tej obliki je pa pesem nemogoča, ker ni v notah izražena ona simetrija, ki jo čutimo v pesmi, če jo zapojemo, in pa ker obsega vsega skupaj 7 taktov, dasi je pripev dina, dina tudi po čutu simetričen s pesmijo samo.
Če pretehtamo kitico, najdemo poudare sledeče razdeljene:
Al mi na Ojsterk pridemo, ta lepe Z’lanke vidimo.
Če postavimo pred te poudare taktnice, dobimo periodično menjavo dvodelnega takta s tridelnim. Prvi trije nepovdarjeni zlogi tvorijo pred-. takt. Dev je napačno postavil prvi nepovdarjeni zlog „mi“ na poudarjeni mah. Merimo torej pesem brezdvoma pravilno samo v menjajoči se meri, št. 122 a.
Iz te mere je razvidno, da je četrtinka na zlogu vidimo pri Devu umetna, prav tako umetna, nepotrebna in neutemeljena je poleg note osminska pavza, ki je samo zato tam, da izpolni takt.
i II. 23. 2 H. 26. 3 II. 27. * II. 34.
52
123. Turče pod gradom dirjajo.1
Mera pesmi je sicer v redu, le predzadnji takt moramo meriti podobno prejšnjim v četrtinkah mesto	v	polovinkah:
J I J J J /j I J J J 11	namesto	J	] J	J J .	| J	J	\	J.	||
124. Per nas je padu velči snieg.2
Pesem mora stati v štiridelni meri mesto v dvodelni. Vrstica se glasi v zlogovni meri: ^	^^ kar dopušča samo
dva takta, Dev je dobil pa	v	dvodelni	meri	štiri.	Prava	osnova	pesmi
je podana v štev. 124.
125. Ej vigred je tol3
Po Devovem zapisku bi imela kitica sledečo osnovo:
Ej vigred je to (tu) že rožce cveto, drevje zeleni to me veseli.
Je kmetič vasev, snieg slovo je vzev, vasev bo nasevljat začev.
Predvsem je treba zamenjati 5. in 6. vrstico, ker se 7. vrstica ne more naslanjati na 6., kakor se naslanja sedaj, temveč le na 5. Oblika kitice je v tej osnovi nemogoča, izključena. Take mene mere, kakršno je zapisal Dev, ni mogoče najti v vsem našem narodnem pesništvu. Tudi 3. in 4. vrstica sta merjeni po 1. in 2. z nastopom: drevje, zeleni, to me veseli. Pesem je treba pisati tako:
Ej vigred je to, že rožce cveto, drevje zeleni, to me veseli.
Snieg slovo je vzel, je kmetič vesev, vesev bo nasevljat začev.
Več poudarov ni treba in jih ne more biti, ker bi sicer trpela umna deklamacija.
Po vsem tem ima pesem pravilno kitico v šestdelni meri, št. 125.
126.	Prlšu bode blvažl.4
Tudi ta pesem mora biti merjena šestdelno, kakor kaže št. 126. ne pa v tridelni meri.
1 lil. 1.
2 III. 5. a m. 8.
*	III. 9.
53
127.	Dober večer lubo dakle.1
Prvi del je pravilno pisan, drugi je pa mero izpremenil iz 3/* v s/s s pristavkom „Hilrejše". Njegov obseg je napačno merjen štiri-vrstično, ker je treba pisati vrstice tako:
Kak Iušno je blo, ko so rožice ble!
So pa rožce minule, minulo je vse.
Zato je njegov pevski ritem pravilen v šestdelni meri, št. 127.
128.	Jegerle.2
Dev je napisal pesem v tridelni meri in ji pripisal „Precej hitro“. Brez ozira na to pripombo je jasno iz vrstic, da moramo meriti pesem šestdelno:
Jegrrle, jegerle, čje si ti liodil,
Jegerle, jegerle, ije si ti bil?
V	celem znaša nje osnova v šestdelni meri 8 -)- 8, št. 128.
129. Treba ni k moji dečvi Iti.8
Pesem je merjena mešano tridelno in štiridelno, toda brez vsake simetrije. Mena mere tudi v poudarili in naglasih ni utemeljena, temveč je popolnoma samovoljna. Če bi merili po Devu, bi dobili zopet vrstice iz dveh stopic, vsaka stopica bi morala dobiti svoj takt in s tem svoj poudar. Kitice so pravilno pisane sledeče:
Treba ni, treba ni k moji dečvi iti.
Holdije holadjo, holdije holadjo.
Jest ja sam, jest ja sam svojo dečvo rad mam. holdije ja holadjo.
Torej je tudi ta pesem štirivrstična in pravilno merjena v šestdelni meri, št. 129. V prvi in tretji vrstici se v začetku ponove besede prve stopice. To se v naši pesmi večkrat dogaja, pa je v tem slučaju vedno prvič dotična stopica krepko, drugič pa le šibko poudarjena. Zato že š tega stališča pesem tako pravilno merimo.
130.	Dečva, to mi povej !4
Dev je meril to pesem tako, da obstoje vrstice iz dveh stopic
w w w w . To ni mogoče iz razlogov, ki sem jih zgoraj ope-
tovano poudaril. Kitice so štirivrstične:
Dečva to mi povej, al dro veš ti še kaj, kaj sem ti djau, ko sem pod okencem stau?
Tik ne udaj se še, le počaj na me,
'no leto dve pa tri počaj na me!
Iz tega je možna pravilna samo šestdelna mera z meno devetdelne, št. 130.
‘ III. 11. 2 III. 13. 3 III. 16. in V. 8.	*	III.	17.
54
131.	V hartelcu rastejo rože lepe!1
Po besedilu tvori ta pesem sestrico naše „Dekle na vrtu zelenem sedi“, ki smo jo merili šestdelno. Tudi tej ne pristoja tridelna mera, stati mora v šestdelni meri, štev. 131.
132 Oj tl norčava glava.2
Že dolgi melizmi drugega in četrtega polstavka v Devovem zapisku zbujajo sum, da je pesem v tej obliki nemogoča med našim narodom. Če bi jo slišal na jugu med Srbi, Macedonci ali v Črni gori, bi ji morda že verjel. Kako zoprn je tudi konec prvega in drugega stavka v obliki J J j J l l | [. Mesto tega bi moglo stati kvečjemu
•	•••ji I ■ Na ta način je Dev umetno podaljšal stavek na 5 taktov. Mera pesmi je enostavna in priprosta, v pripevu se mera menja, št. 132.
133. Po cesti pa en llep marš grie.3
Pesem je različica naše: „Regiment po cesti gre“. Dev jo je napisal v taki meri, da je mogoče napake kar otipati, št. 133.
Kitica ima sledečo obliko:
Po cesti pa en liep marš gre, tam endi tud moj šoci je.
On se dro znad vseh pozna k an liep zelen zelen pušelc ma.
Zato je pesem samo v konsekventni štiridelni meri prav merjena, št. 133a.
134. Na durčah so vjeli me!4
Namesto v tridelni tneri mora stati pesem v šestdelni, št. 134. 135. A! jest pobič na pvanlnco grem.5
Kitica pesmi se glasi:
Al jest pobič na pvanlnco grem, jan liep žalen kvabčeč gore diem, tri kribe parete cule imam, da tek ne bo, dečva sram.
Teh osem simetrično razvrščenih poudarov razdeli pesem na osem taktov v šestdelni meri, št. 135.
136.	Kadar jest na pvanlnco grem.0
Tudi v tej pesmi je zapisal Dev menjajočo se tri- in štiridelno mero. Mena je pa očividno prisiljena, št. 136. V pripevu, ki tvori tretjo in četrto vrstico, imamo namreč dosledno štiridelno mero.
‘ III. 19. 3 III. 20. 3 III. 21. 4 III. 22. 5 III. 25. « III. 26.
55
Zato je brez nadaljnega utemeljevanja tudi v prvih dveh vrsticah mera štiridelna štev. 136 a.
137. Oj bratje predragi.1
Pesem dobi pravo osnovo v šestdelni meri, štev. 137, tridelna mera je napačna.
138. Marija in mlinar.2
To je druga pesem, ki jo srečamo pri Devu v molu. To ji rad pripoznam, da je v molu prav zapisana, zato je pa mera v tej obliki nemogoča: dva takta sta petdelna, en štiridelen, vmes nekaj tridelnih, vse brez glave, št. 138.
Popolnoma nemogoči so poudari: Marija se... na Štajersko! Po poudarih merimo pesem pravilno vseskozi štiridelno, 138 a.
Ta mera je jasna in simetrična, kolikor je simetrija pač mogoča. Je pa pri cerkvenih, posebno žalostnih pesmih večkrat težko zadeti popolnoma natančno vsah mah. ker jo pojo ljudje po navadi počasi, zavlečeno in zateglo. Ta razlog pa nam daje zato še več pravice, da smemo, moremo in moramo sami mero kritično prerešetati.
139. Prelepa je Selška dolina.8
Tudi to pesem je Dev postavil napačno v tridelno mero. Sumljivi sta zlasti dve četrtinski pavzi v začetku 2. in 3. polstavka (|), št. 139.
Vrh tega imata prvi in drugi polstavek po tri takte, vsi drugi pa le po dva. Pesem je treba meriti brez dvoma šestdelno, št. 139 a.
140.	Škrjanček poje.4
Dr. Schwab ima dober sluh za narodno pesem. Škrjančka je dobro prisluhnil in ga popolnoma pravilno zapisal, le eno mesto potrebuje poprave, t. j. predzadnji in predpredzadnji takt. Konec prvega in drugega polstavka se glasi namreč tako J} ^ J l , konec tretjega
žvrgo- li gor Du-di
je pa zadnji zlog merjen kratko in preskoči prva stopica v predtakt. To se mi ne zdi v redu. Meriti moramo po prvem in drugem pol-stavku simetrično, št. 140. Nota, ki je zapisana na zlog se v prvi kitici, mora v 4. vrstici odpasti, vrinjena je po prvi kitici, kjer je zapisana beseda sejat mesto s’jat. Tega zloga ni v nobeni naslednjih kitic, zato je mena mere potrebna in pravilna.
‘ 111 27.
2 III. 28.
3 IV. 2.
*	IV. 3.
56
141. Slišala sera ptičko pet.1
Pesem je priprosta, dr. Schwab ji je dal v prvih dveh polstavkih po pet taktov, ker je raztegnil „kuku“ na četrtinke. Če ni to njegov pridatek, potem je treba šteti to kot pripev. Tako obsega pesem 4( -j— 1) -j— (_j— 1). V srednjem stavku se menja takt, ki je pravilno zapisan. Zadnji stavek, nekak pripev (refren), ki se poje pri vseh kiticah, je pisan v štiridelni meri v obsegu osmih taktov. Ta del bi pisal na vsak način za pol krajše, št. 141. To pa še posebno zato, da ne pride zlog (kuka-)la na krepko poudarjeni prvi mah, temveč na pol-poudur. Pesem obsega v tej gotovo pravi osnovi 4-J-4 prvega dela 4 drugega dela in 4 takte pripeva, torej skupaj 8 -f- 8, kar je primerno daljši osemvrstični kitici.
142. Veterček po zraku gre.2
Kratka vrstica „Vetrček po zraku gre“ bi imela po Devovem zapisku tri poudare, torej tudi tri takte v osnovi: J. J' J' J'' | J. J | J. Ta mera je za nič. Poudara sta v vsaki vrstici samo dva. Pesem tvori različico k pesmi „Hribčki ponižajte se (št. 82)*, ki smo jo merili pravilno v šestdelni meri. Tako tudi to,'št. 142.
143. Pojdem v rute.3
To pesem je najprej zapisal Dev v II. zvezku št. 8 v tridelni meri in dobil stavke po 5 taktov. Zatem jo najdemo v Švikaršičevi zbirki v I. zv. št.	17 (1.	1914) v sledeči	osnovi:	1 takt 3/s	+ 2 takta
6/s -j- 2 takta s/4,	to v	prvem in enako	v drugem stavku.	Nato jo je
sprejel Dev v svojo IV.	zbirko v meri iz	svojega	II. zvezka.	Ne morem
najti vzroka, ki je	napotil Švikaršiča do	menjave	mere, ker	nisem pre-
pričan, da jo ljudstvo res menja v tem kratkem stavku. Sicer pa utegne imeti tudi on prav, saj ni v tem nič bistvenega. Osnova pesmi ostane po obeh zapiskih v bistvu taka, da ima v obeh stavkih prvi polstavek za pripev ponovitev zadnjega takta. Ta ponovitev ne ruši osnove, še zlasti zato ne, ker se nahaja simetrično v obeh delih. Razložiti ga je treba povsem naravno. Pesem je otožna. Pripev označuje vzdih, ki se ponovno izvije iz nesrečnega, otožnega srca. Pesem je torej v osnovi tridelna, štev. 143.
144.	Sem šel čez gmajnlco.4
Mera, v kateri je pesem zapisana, je prav gotovo napačna. Ne glede na tritaktne polstavke je tudi sinkopiran mah (*) v prvem taktu drugega polstavka nemogoč v narodni pesmi v tej obliki. Dev ji je dal v prvem stavku čudno mero, štev. 144. Kitica se glasi:
1 IV. 4.
2 IV. 10.
3 IV. 12.
1	IV. 13.
57
Sem šel, sem šel čez gmajnico, sem slišal ptičke pet lepo, so ptičke pele pesemco, od svoje dečve grem domo.
Pesem je v svojem ustroju navadno popolnoma simetrična, zato jo je nemogoče meriti po Devovi meri. Mislim, da je v 1 taktu nakazan glavni motiv, ki se brez dvoma ponovi v vseh taktih. Razni pridržki in opomba „Lahno“ pa mi zbujajo sum. da je pesem pravilno pisana v deljeni dvodelni meri (J j =	št.	144 a.
145.	Spomlad pa hišno je.1
Ta pesem je vsa namešana s trojnicami, pridržki in pavzami. Oko se je kar ustraši in se vpraša, jeli mogoče v narodni pesmi toliko mešanih, izrednih mer. Predtakt ^ J ^ j je v dvodelnem taktu ne-
mogoč. Kitica obsega dva dela, prvi se glasi:
Spomlad pa luštno je, se vse (je) vaseli, začno drobne ptičke pet’ to mene vesdi.
Iz Devove osnove, št. 145, si raztolmačimo deljeni dvodelni takt (j j j , J J) in dobimo lepo simetrično osnovo. Prav tako merimo drugi del sesuielno namesto tridelno (po Devu) Pesem je prav merjena po štev. 145a. Iz tega sledi, da je treba pisati kitice v osmih vrsticah, Dev pa jih je pisal v šestih.
146. Pastirc pa pase ovce tri.2
Pesem sestoji iz dveh delov, drugi je živahnejši in menja mero iz zmerne tridelne (mazurka) v živahno dvodelno (polka). Dev je le zadnji del napačno meril, in sicer tridelno v meri valčka, štv. 146. Treba je pa pomniti: Če se v zadnjem polstavku v naši narodni pesmi takt vrača v prvotno mero, potem jo posname popolnoma. Tu je pa tridelna mera enkrat v značaju mazurke, enkrat v značaju valčka. Prav gotovo ohrani drugi del vseskozi dvodelno mero, štev. 146 a.
147. Dobro jutro, ljubca moja.3
Dev je zapisal prvi del (oba stavka) v dvodelni meri, pa jo je treba meriti z meno mere v pripevu štiridelno, št. 147.
1 IV. 18.
2 IV. 19.
3 IV. 21.
58
148. Tu sem smo ml pritekli.1
Dev je našel v Železnikih pesem, ki pravi o njej, da je „stara narodna“, ne vem, zakaj bi jo postavljali med „stare“. Pesem je v
bistvu šaljiva in ima pripev: C" J' Ji . Mera začne s krepko
lii-šni o - ca Be - la ro - ža
poudarjenim mahom, pa kažejo vse vrstice v vseh kiticah, da moramo začeti z nastopom	|	w	s_,, torej s predtaktom. Pripev
moramo meriti takole fiž „ , J J |, ne pa (E #s / Ji |. Zadnja ki-
Hlšm o-L-	Hišni o - ču
tiča preide naenkrat v tridelno mero in obseže dva takta.
Tu sem smo mi pritekli,
Nov’ let’ smo vam prinesli,
Da rujte nas oča!
Iz tega je jasno, da moramo meriti tudi zadnjo kitico dvodelno kakor prvi dve. Z obligatnim ponavljanjem zadnje vrstice pa doseže pesem obseg 4-j-4, štev. 148.
149. Dajte mi mati dva krajcera.2
Dev je meril pesem tridelno in dobil 16 taktov, osnova pesmi je pa priprosta v obsegu osmih taktov. Vrstice in poudari zahtevajo šestdelno mero, štev. 149.
150. An pubeč je pršou ’s ta gornlga kraja.3
Pesem je varianta one Kranjske, ki sem jo predelal pod št. 88. (Primeri Bajuk: Slov. nar. pesmi II. zv. št. 14 in Švikaršič Slov. nar. pesmi III. zv. 161) Tudi ta mora stati v šestdelnem taktu, štev. 150.
151. Bodi zdrava, sestra draga!4
Dev je postavil pesem vseskozi v dvodelno mero in dobil z raztegnjenimi tremi zadnjimi takti 18 taktov. Kitica se glasi:
•
Bodi zdrava, sestra draga,
Bodi zdrava, sestra diaga, slišiš slišiš, kdu ti poje, noj pernaša želje svoje.
Torej jo moramo meriti štiridelno (št. 151) z meno mere v predzadnjem polstavku.
' IV. 23.
2	V. 6.
*	V, 9.
‘ V. 12.
59
152. Strašno grmi In se bliska.1
Mera, ki jo je napisal Dev, je nemogoča, št. 152. Rad bi vendar vedel, kako bi se dala utemeljiti sedemdelna mera. Kitica ima obliko:
Strašno grmi in se bliska, šocelj dov po polju vriska.
Vriska vriska noj poje, gvišno pride v vas k mene.
Pesem je varianta one Kranjske, ki jo je napisal popolnoma pravilno Žirovnik (I. 44.) v štiridelni meri, le drugi del bi moral pisati dvodelno Pesem je treba meriti tridelno in dvodelno, št. 152.
153. Stoji hartel zahranjen.11
Pesem je varianta	one	v 111. zv. št. 12, ki	je zapisana	v nedo-
povedljivo slabi meri, št. 153. Kitica se glasi:
Tam je en lep hartelc zahrajen Z lepimi rožcami zasajen.
Tam bo moja dečva pranhala,
Z lepimi rožcami marnjeva.
Beseda „tam" ni niti v prvi niti v tretji vrstici važna, zato ne more imeti poudara, nasprotno vse do poudara tvori predtakt. Ne morem drugače, pesem moramo meriti v menjajoči se dvo- in tridelni meri, št. 153 a. Tako ona v II. zvezku. Kam pa s to v V.? Tudi pri tej je treba vezati po 2 kitici v eno, potem ima pesem osnovo 4 (1) -|— 4 (1).
154. Tam stoji hora visoka.3
Pesem je kratka; kitice obsegajo po Devu po dve vrstici, katerih prva se pri petju poje dvakrat, vrstice so pa jambske tetrapodije (dimetra)	w_________    w_. Dev jo je zapisal v petdelni	meri in
in dobil za tri vrstice samo in takte. Ker pa ima vsaka vrstica po dva krepka poudara, mora dobiti tudi dva takta.
Tam stoji hora visoka, na hori lipa zelena.
Namesto petdelne mere dobimo le meno mere 2 in 3 v obliki: J' S' *MI 4 J J 11 4 J*'	a' m'-	Ker se ponavlja isti	motiv trikrat,	dobimo
samo 6 taktov za	celo kitico.	Vezati pa moramo	po dve kitici	v eno:
Tam stoji hora visoka, na hori lipa zelena, okol ciganov je dvanajst, črnih ciganov je dvanajst.
Poje se pa pesem tako, da zapoje prvo, oziroma tretjo vrstico en pevec sam, to je zapev, potem šele odgovori zbor s polnim stavkom, št. 154.
‘ V. 13. 2 V. 14. in II. 12. * V. 15.
60
155. Barčica je že spuvana.1
Pesem je različica one goriške, ki sem govoril o njej v št. 106, in to zlasti v ritmu. Dev jo je postavil v prvem delu v štiridelno mero: E J* J** I *! j* J J I J i I- V tem so poudari popolnoma napačni»
Barči- ca je že spuva- na. stati morajo na spuvana, potisnjena. Zato merimo pesem:
J* || £ J J || B J J J* II- V drugem delu je Dev zapisal menjajočo se tri- in štiridelno mero, toda drugače v prvi (št. 155) in drugače v 2. kitici (št. 155 a). Če primerjamo obe vrstici, da vidimo, leži štiridelni takt pri prvi šele v tretjem, pri drugi pa že v drugem taktu, dasi sta kitici* ritmično in melodično očividno simetrični. Pravilno je merjena prva, zato je v drugem taktu druge kitice napačna četrtinka na drugem in osminska pavza na tretjem maku, ki imata obe le nalogo izpolniti četrti posiljeni mah. Pravo osnovo pesmi kaže št. 155 b.
156. Kak lušno je po let.2
Kitice te pesmi so tako kratke, da je nemogoče deliti jo tako» kot jo je delil Dev, temveč moramo vezati po dve in dve kitici v eno, ker sta tudi vsebinsko enotni:
Kak lušno je po let, k’ slišmo ptičke pet, one nas uče, kak’ mamo ž’vet.
Hvaljo stvarnika za vse, kar jim da, noj še bolj pa jest, kar meni da.
Vsled tega merimo pesem pravilno v osnovi št. 156. Ta mera spominja kaj živo na ono v Žirovnikovi zbirki I. 14.
157. Šocej, moj sel.3
Kitice pesmi so štirivrstične v tejle osnovi:
Šocej, moj sel, pa v rute spravljen,
Šoci ne liodi u rute, v rutah so premrzle jutre, v rutah so še bere streše.
Dev je napisal tudi to pesem popolnoma narobe, št. 157. Ta oblika je nemogoča, prava mera je šestdelna po št. 157 a.
158. Ta zima že zapušča nas.4
Pesem ima štirivrstične kitice, ki so menjajoč se jambske tetra-podije in tripodije. Dev je napisal vrstice v menjajoči se meri. To moramo popraviti in dobimo simetrično osnovo, št. 158.
V	celem obsega torej pesem (4 -{— 4)	(4	-f-	4)	= 8 -J— 8.
> V. 16.	2	V.	18.	3	V.	19.	*	V.	23.
61
159. Travrilci so že zeleni.1
Pesem spada v štiridelno mero, treba je enostavno zvezati po dva in dva takta, zadnji takt odpade, mesto J J J J || mora stati samo	J #	Osnova pesmi	je 4 -j- 4.
160.	Moj	pubeč bura, v	Vlaše gre.2
V	tej	pesmi pa ni	mogoče odkriti	niti enega	znaka	slovenske
nar.	pesmi.	Mera je tako	zmedena, da je ni mogoče razvozlati,	poudari
so tako razmetani, da je nemogoče sestaviti pesem v kitico, zato ne pomeni v tem zapisku nič, ker ni pristna narodna, zato grem mimo.
VII. Kocjančič: Slovenske narodne pesmi I. in II. zvezek.
161.	Kdor če pa vedet, kaj je ljubezen.3
Osnova kitice je štirivrstična v meri:	w
Iz	tega je razvidno, da Kocjančičev zapisek	ni pravilen,	ker ie odmeril
v tridelni meri vsaki vrstici 4 takte. Mera je šestdelna (J = št. 161.
% '
162. Srečno, srečno ljubca moja.1
Ta pesem spada med one pesmi, ki imajo za oba stavka isti napev. To je Kocjančiča zapeljalo, da je zapisal kitice v 2 namesto v 4 vrsticah:
Srečno, srečno, ljubca moja, saj ti moja več ne boš, slišim, da se boš možila, mene zapustila boš.
Pesem ima osnovo 4 -f- 4 po št. 162.
163. Po planlncah grmi in se bliska.5
Pesem je različica one naše v Žirovnikovi zbirki,	pa	je pisana v
izraziti tridelni meri tako, da pridejo na	vsako vrstico	štirje takti.
Poudari so razdeljeni sledeče:
Po planlncah grmi in se bliska moj šocel pa po polji vriska itd.
Torej moramo meriti pesem šestdelno: št. 163.
1 V. 24.	2	V.	25.	3	1.	21.	‘1.22.	&	I.	23.
62
164. Moja ljubca m’ je pošto poslala.1
Tudi ta pesem ima za oba stavka isti napev, torej tvorita dve sedanji kitici eno pravilno štirivrstično. Vežemo torej kitico tako:
Moja ljubca m’ je pošto poslala, naj pridem nocoj k nji v vas, prav počasi potihoma priti in rahloma sklicati jo.
Pesem merimo v šestdelni, ne v štiridelni meri, št. 164.
165. Dober večer tl voščim.2
Kitica se glasi:
Dober večer ti voščim, oj ljubca, al že spiš? in prav lepo te prosim, da vse mi odpustiš.
To je trohejska tripodi-ja, ki ima poudar na prvi in tretji stopici. Merimo jo po štev. 165.
166.	Pobiči mi po cest gredo!3
Kitica je kratka:
Pobiči mi po cest gredo, lepo žvižgajo pojejo.
Trojejo, trojejo, lepo žvižgajo pojejo.
Kocjančič ji je dal tridelno mero # J' j'1 J' | J J *M J ^ l> namesto šestd.elne, št. 166.
Že Kocjančič je občudoval dober ritmičen čut našega ljudstva. Na koncu svoje zbirke je pripomnil: „Narod se ne drži merila tesno-srčno. V tej strofi (kitici)Jma pesem eno, tudi več slovk (zlogov, besed) odveč, v drugi narobe Čuditi se je, kako narod pravilno zlaga ali pa deli glaske (note) po obilnosti ali pomanjkljivosti slovk, nikoli grešnik zoper ritem“. „Mera" mu pomeni stopice in zlogovanje vrstic, „ritem“ tnu je pa glasbena mera. Mož ima zelo prav. Naš narod ima izredno dober čut za glasbeni ritem. V tem leži glavni temelj njegove izredne glasbene nadarjenosti.
1 I. 25. 2 II. 28. 3 11. 41.
63
VIII. Mihelčič Al.: Slovenske narodne pesmi.
Mihelčič ima zelo zdrav čut za ritmiko, kar kaže dobro glasbeno nadarjenost. Skoda, da ni posvetil tej stvari več pažnje. V njegovi omenjeni zbirki ni treba dosti poprav. V 6. štev. je treba zadnji takt
1. M MI
popraviti: ri _* ' ''
167. Tri tičice morje obletele.1
V	tej pesmi, ki je pisana sicer dobro, ga je zapeljal v prvi kitici poudar na zlogu tičice, da ga je postavil na krepko poudarjeni prvi mah in besedico „tri“ na predtakt, namesto da bi začel kar s krepkim mahom, Pesem mora stati v dvodelni meri, št. 167. Osnova pesmi je 4 -j- 4, simetrija vseskozi nekaljena.
168. Ljubi očka, ljuba raamca.2
Mihelčič je napisal pesemco v dvodelni meri tako, da je dobil 8 taktov (4 -f- 4), dasi obsega po njegovem zapisku kitica samo dve kratki vrstici, ki se nič ne ponavljata. Kitici pa obstoji iz štirih vrstic,t. j. obe kitici, ki ju je zapisal Mihelčič ločeno, tvorita eno samo kitico. Dokaz temu vsebina. Druga kitica bi namreč imela samo odvisni ■ stavek, ker se nanaša na glavni stavek prve kitice. Takega trganja naša pesem ne pozna. Izjeme so samo v epskih pesmih, kjer je melodija za vsaki dve vrstici ista in teče kar dalje. Kitico moramo pisati:
Ljubi očka, ljuba mamca, vas zahvalim prav lepo, ker ste mene odgojili, in učili prav lepo.
Po	tej osnovi	dobi pesem v štiridelni meri	osnovo št. 168.
169. Stoji, stoji ravno	polje.3
Tudi pri	tej pesmi so kitice napačno	merjene. Zapeljalo	ga je v
zmoto dejstvo, da se pojetaj oba stavka enako. Kitice so pa kljub temu štirivrstične, ker jih zahteva smisel:
3. kitica n. pr. se glasi:	Ta	druga rožca je le-ta
preljuba vinska trtica:
4. pa:	pri	vsaki sveti maši bla
za le-to sv. Rešnjo kri.
Ti dve kitici spadata tesno skupaj in ju moramo vezati v eno kitico. Prav ista je s 5. in 6. kitico.
Pesem je torej pravilno merjena v štiridelni meri, št. 169.
‘ Št. 8. 2 Št. 11. 3 st. 12.
64
170. Preljubi ti, ženin.1
Pesem ima štirivrstične kitice:
Preljubi ti ženin, spremnjen je tvoj stan, tvoj ledik veselje stopilo j’ na stran,
Je z Bogom začet, naj z Bogom končan, pa bodeta srečna vsak dan.
Iz tega je razvidno, da moramo meriti pesem v šestdelni meri, mesto v tridelni. Osnova pesmi je 4-j-4, št. 170.
171. Ena ptička priletela.*2
Ta pesem ima več variant, ki so si bolj ali manj podobne. Mihelčič je zapisal svojo v dvodelni meri, št. 171.
Iz tega je jasno dvoje: prvi takt je zapev, ki ne šteje k osnovi, pesem menja mero v osnovi št. 171 a.
172.	Marija je po polju šla.3
Mihelčič je zapisal pesem v štiridelni meri v kiticah po dve vrstici in dobil seve le po 4 takte za vsako kitico. Iz vsebine je jasno, da moramo vezati po dve kitici v eno, poudari pa zahtevajo meno dvodelne in štiridelne mere po št. 172.
IX.	Pevec, letnik I —VII.
173.	Prvo gredico kopala bom lepo.4
Pesem je merjena v prvem delu v štiri- in petdelni meri, št. 173.
V	kitici je simetrija poudarov v drugem delu, zato je stvar treba tam pričeti. Tu imamo skopala bom lepo in sadila bom lepo. To je brez dvoma prav in sledi tudi iz zapiska dr. Kimovca, ki je v prvi vrstici nad zadnjo četrtinko pripisal „ten“, kar je popravljeno, če napišemo analogno drugi vrstici tudi polovinko. Druga vrstica je za eno stopico krajša. Cigale (Pevec VIII. 2.) je meril ta svavek dvodelno tako, da dobimo, če prenesemo pesem v pravilno štiridelno pesem tale pol-
stavek	J. j'	Js j' j' js	| J J %!. To se mi	zdi	prav. Drugi stavek	po-
Rož-ce	za-sa- di- la	bom lepo
navija drugo (zadnjo) vrstico. Kimovec ga je meril v petdelni meri in dobil v vsem	tri takte.	V melodiji	ni	simetrije,	dasi je v	besedilu	oči-
vidna.	Zato	moramo	meriti tudi	ta	del	simetrično in	je v osnovi
št. 173 a prav gotovo zadeta prava mera pesmi.
i St. 15. a St. 16. a 3t. 17.	*	1.	5.	Kimovec:
65
s
174. Teče mi, teče vodica.1
Pesem je različica one, ki sem jo predelal v št. 94: Voda mi teče in škrablja. V prvem delu ima vseskozi šestdelno mero, drugi del pa menja mero po štev. 174.
175. Stoji, stoji mi polje.2
Kogoj je pesem prevzel iz tujega zapiska in jo je harmoniziral. Pisana je v dvodelni meri, pa mora stati v štiridelni, št. 175.
176. Kmetič veselo na svetu živi.3
Kramar je veliko prehodil po Slovenskem in veliko nabiral; njegovi zapiski so precej zanesljivi in točni. To pesem je postavil v dvodelno mero in dobil 13 taktov. Po konstrukciji kitice bi morali meriti pesem z meno mere, kajti kitico bi pisal jaz tako:
Kmetič veselo na svetu živi, na polje gre orat(i), gre drobno seme sjati, korajžno veselo na svetu živi.
Če postavimo pred poudare taktnice, dobimo pravo mero, št. 176.
177. Fčelica letela.4
Pesem spada v šestdelno mero, dr. Kimovec jo je napisal pa v tridelni. Osnova ji je 4-f-4, štev. 177.
178. Marija gre z Vogrskoga.5
Kimovec je zapisal pesem v petdelni meri v obsegu 4 taktov:
5/,l|j iN I I MN J*	h M J NNI-V	J	J s N '
'4 0 0 0 0 0 0 0 \0 0 0 * 0 0 0 0,0 0 0 0 0 0 0 0 ,0
Mari-ja gre z Vogrskoga, z Vogrskoga na božjo pot. Marija gre z Vo-grsko-ga,
Js S' J J Js J - -ll. Ta mera je nemogoča; posebno nemo-
z Vo-grsko-ga na božjo pot.
goče je, da bi začeli pesem z osminsko pavzo: to je nestvor. V pesmi se menja mera, to je čutiti, a razvrstiti treba pesem drugače, poudari so razdeljeni tako:
Marija gre z Vogrskoga,
Z Vogrskoga na božjo pot.
Temu primerno moramo meriti pesem v menjajoči se meri, št. 178. Mera torej ni petdelna, temveč je mena dvo- in tridelne mere.
1 I. 19.	2	I.	34.	Kogoj	3	II.	3.	Kramar	4	11.	9.	Kimovec	5	II.	15.	Kimovec
66
179. Zrasle so tri drobne konoplje.1
Adamič je vzel pesem iz Vrazovih zapiskov in jo postavil v dvodelno mero. Konstrukcija kitice pa zahteva štiridelno, št. 179.
180. Gori, gori, dekliči.2
V tej osnovi bi obsegal vsak polstavek tri takte v tridelni meri, na koncu vsakega polstavka pa je pripisan na zadnji noti držaj. Iz kitice in mere, ki je videti simetrična, sklepam, da mora biti merjena pesem pravilno šestdelno, št. 180.
181. Zdrava bodi, draga moja.3
Pesem menja mero v drugem stavku iz tridelne v dvodelno. V bistvu je pravilno zapisana, potrebuje samo nekaj male poprave, ker se tudi drugi del začenja s predtaktom, ne s krepkim poudarom. Pesem ima mero po št. 181.
182. Preljuba si ti, pomlad.4
Kitice	so štirivrstične, poudari razdele	pravilno	vsako	vrstico	v
dva takta. Zato je pesem v Schwabovem zapisku v tridelni meri napačno pisana, stati mora v 6/s taktu, št. 182.
183. Kaj pa delaš, Angeljček/’
V dvodelni meri ima vsaka vrstica po 4 takte. Poudari zahtevajo pa po dva. Torej more biti prava mera samo štiridelna, št. 183.
184. Vse tičice lepo pojo.G
Kuba je zapisal isto pesem v svoji zbirki (str. 183) v vseskozi dvodelni meri, Mihelčič jo je prenesel v drugem delu v tridelno. Kuba ima nekaj prav, Mihelčič pa tudi nekaj. Prvi del je dvodelno prav merjen, drugi pa ponavlja obe kitici v počasnejši meri. Kuba je na-značil to s četrtinkami, njegov zapisek obsega 7 taktov:
•	JT J	i *• S' ' *"# J	I J J i	J"D J I J	Mihelčič	je pa zapisal
vse ti-	fr. ce	le- po po- jo	da v go-	ro zvo-ni
ta	del	v tridelni meri J j'	[ #H J' j	J' | JH	J' J j'' j	#H j' |	J. | J.	11
Pravilno merimo prvi stavek dvodelno, drugega pa štiridelno, šlT^184.
185. En pušelc b’ mu nardila.7
Vodopivec zelo solidno dela, vedno v jasni prozorni obliki. V tej_ pesmi je vse popolnoma v redu, samo mesto v tridelni mora stati v šestdelni meri, kar je razvidno iz kitic in povdarov kitice. Osnova Pesmi je torej 4-j-4 v šestdelni ineri, št. 185.
.	1	II. 24. Adamič II. 28. Adamič. 3 n. 29. Adamič. * II. 35.Schwab.
IV. 8. Kramar. 0 IV. 12. Mihelčič. 7 VI. 11. Vodopivec.
67
s«
186. V klošter bi rada šla.1
Svetek je zapisal pesem v tridelni meri tako, da obsega v prvem stavku dva polstavka po 3 takte, v tretjem polstavku 4, v zadnjem pa zopet po osnovi prvega polstavka 3 takte. Kitica obsega samo dve vrstici, ki se ponavljata in dosežeta osnovo štirivrstične kitice. Pri dosedanjih pesmicah smo videli, da ima vedno vsaka vrstica po dva poudara. Tako tudi ta:
V klošter bi rada šla, pa že prepozno je.
Iz tega vidimo, da je Svetkov zapisek nemogoč v obliki J J J J I J J I J. |> ker gotovo ni poudarjen zadnji zlog v nobeni vrstici. Ta stavek tvori zapev pesmi. O tem pa vemo že, da ga pojo pevci navadno prosteje, po svoje, včasih precej prosto, celo recitativno, posebno še pevci, ki si domišljajo, da so „boljši“ od drugih; ti „boljši“ pa ponavadi pojo zapev. Prepričan sem in to posebno še z ozirom na drugi stavek, da je mera v prvem stavku prav taka kot v drugem, da merimo stavek pravilno: J J J | J J J j . Na ta način dobi pesem v celoti pravilno osnovo 4-]-4. št. 186.
X.	Adamič: Šest narodnih pesmi iz Kokošarjeve zbirke.
187. Mene pa glavica boli.2
Tudi ta pesem je ritmično slabo zapisana v petdelni meri, ker petdelnosti ni mogoče občutiti, št, 187.
Potem takem bi obsegala pesem samo dve vrstici v 4 taktih. Kitica ima pa štiri vrstice:
Mene pa glavica boli	- (—)
za moje lepo lice,	   _	_ w   , ,
u vozo so me djali	_
nikdar me ž nje peljali.
To so prozorne, simetrično postavljene trohejske tripodije z nastopom. Zato moramo porazdeliti poudare po dva na vrstico in meriti pesem v menjani meri, št. 187, a.
1 VI. 17, b: Svetek
2 Št. 3.
68
188. Stoji ’na gora visoka.1
Pesem je različica one, ki sem jo priobčil pod št. 154, merjena mora biti v menjajoči se meri, toda ne tako, kot jo je zapisal ali prevzel Adamič, št. 188.
To je nestvor, v tej obliki je pesem nemogoča, zato, ker so poudari na visoka, visoka, široka nemogoči. Iz št. 154 je jasna mera v simetrični osnovi, št. 188.
Tako dobimo 4 (-}- 2 ponovitev) -j- 4 (-f-2 ponovitev).
Če se v pesmi v prvi in tretji vrstici v resnici ponovi zadnji takt (oj visoka), potem je to le pripev, ki poudari glavno besedo; šteti ga ne smemo k temeljni osnovi, meriti ga moramo pa tako, da ne rušimo nadaljne simetrije z napačno mero:
4	js	0 (*S % *	JS)- Adamič je ravno vsled tega pripevka tako
viso-	ka, oj viso- ka
premaknil vso mero, da ni od tu dalje niti en mah na pravem mestu. In še nekaj 2A js J' j' | °U J J je slabo. V dvodelni meri ne moremo Stoji tam gora
pisati takega predtakta, ker ne sme iti nikdar preko druge polovice takta.
189. Moj kristjan.2
Adamič je prisodil pesmi tridelno mero, kitica zahteva pa šestdelno:
Moj kristjan, današnji dan	_jl	._- _ w-	'	 .	__
eno pesem pojmo mi,	  s__,
od ene mlade deklice,
ki tukaj mrtva leži.	.	,
Po tej meri moramo meriti pesem, ki kaže lepo simetrijo, šestdelno, št. 189,
190.	Kaj pa delajo ptički?3
Adamič je pisal kitice štirivrstično tako, da je vsaka vrstica sestavljena iz dveh stopic:
Kaj pa delajo ptice,	^
da nič ne pojo?	_	w
Al se mraza boje,
al velicga snega?	_
Ta oblika kitice je nemogoča, meriti jo je treba dvovrstično. Dokazi: 1) vrstice iz samo dveh stopic so prav redke, 2) mera v tej obliki ni jasna in ne simetrična, 3) druga kitica se z mero prve ne krije. Pesem je treba meriti sledečem
1 Št. 4. Primeri tudi Štrekelj Slov. nar. pesmi I. str. 210!
^ Št. 5.
3	Št. 6.
69
Kaj pa delajo ptičke, da nič ne pojo?
Al’ se mraza boje, al’ velic’ga snega ?
S	to mero se krije točno tudi druga kitica, zato je brez dvoma prava. Iz te oblike pa sledi štiridelna mera. Ker se kitica ponovi v izpremenjeni melodiji, doseže pesem pravilno osnovo 4	4. Adamičeva
mera je napačna, ker poudarja zloge: delajo, ptičke, mraza, velicga itd. Prava mera je zapisana v št. 190.
XI.	Švikaršič Zdravko: Slov. nar. pesmi I. — III. zv.
Švikaršič je pesmi izvrstno zapisoval. Le nekaj malih izjem je v njegovih zbirkah, ki jih bo treba postaviti iz jednostavnega takta v zloženega, sicer je pa njegovo delo solidno in jasno. Če pomislimo, da je s koroškimi pesmami križ pri zapisovanju, ker imajo živahnejši ritem in v besedilu veliko prostosti, potem mu moramo priznati fin sluh, dobro muzikalnost in vestnost.
191. Na v’suacam Oblrjl.1
Pesem mora stati v šestdelni meri: št. 191.
192. Se pa Blstr’ca plšče.2
Tudi ta pesem je zapisana v tridelni meri mesto v šestdelni. Prav je merjena šestdelno št. 192.
St. 13. „Mam pa dečlo v Tirole“ je istovetna s pesmijo pod št. 114, ki jo je zapisal Dev. Tudi ta mora stati v šestdelni meri, pa dobi osnovo 4 -{- 4.
193. Oj te mlinar.3
Pesem ima dvojno osnovo 8 -j- 8. V zadnji vrsti pa je dobil Švikaršič 3 takte: št. 193.
Ta stavek bi popravil na vsak način v dva takta, ne da bi preobrnil pri tem značaj pesmi, št. 193, a.
194.	Sva z ljubco na jarmak hodiva.4
Prvi pogled na kitico nas pouči, da treba meriti pesem šestdelno, št. 194.
' 1. 8. 2 I. 9. 3 I. 23. * I. 28.
70
Št. 3. v II. zvezku je predelana pri številki 136 (iz Devove zbirke). Ima šestdelno mero.
Št. 4. II. zv. ima drugi del isti kot pesem, ki je bila omenjena pod št. 145. Pivi del je pa prav zapisan.
195.	Snuoč sem dobiu pisemce.1
Prava mera pesmi ni tridelna, temveč šestdelna. Strniti je treba po dva in dva takta: št. 195.
196. Da bi biva lepa ura.2
V	tej pesmi, ki je sicer pravilno merjena, je Švikaršič v 3. pol-stavku menjal mero sledeče:
'V<t ^	|	j	2/4 #r j j “ 9 j| 3A J. : 11. To mesto zahteva poprave
da bi pr-	šou	moj furman uiou
Dva načina sta mogoča. Če je mena mere v resnici potrebna, potem moramo strniti oba dvodelna takta v enega, ker ima kitica krepki poudar na pršou in (do)mou j' } ^ \: G	J | s/4 J. ,\. Če pa
da bi pr- šou moj furman mou. mena ni prav izrazita, je pa možnost še ta, ki se mi zdi celo bolj ver-
3
jetna, da stoji tam malo zategnjena trojnica: ^ * * i r. r. r. ? i j
da bi pr- šou moj furman mou. Ta poprava se mi zdi verjetnejša, ker koroške pesmi ne menjajo rade mere sredi polstavka, kakor prav rade druge naše pesmi. Pač pa imajo kaj rade trojnice, o katerih sem že prilično govoril pri Devovih zbirkah. Zato bi meril pesem s trojnico. Na vsak način pa dobi pesem osnovo 4 -j- 4.
Št. 4. III. zv. je različica naše „Pobič sem star šele 18 let“, ki mora stati, kakor ona v šestdelni meri. (št. 2.).
Prav tako spada št. 16. istega zvezka k pesmi pod št. 75, št. 22 pa k št. 72.
VII. 15. II. 18.
71
Sklep.
Tako smo prebrskali vse one zbirke narodne pesmi, ki so bile natisnjene vsaj po večini po originalnih zapiskih. Izpustil sem zbirki Kuba, Slovanstvo ve svojeh zpeveh in Kuhač, Južnoslov. nar. pesmi, ker sta pri nas v splošnem neznani, imajo jih pri rokah le nekateri glasbeniki in ju bom predelal v prihodnjem letniku „Pevca“. Ostal bi le še Beraničev spis v času 1. 1910: „O slovenski narodni glasbi“, ki je skušal pisatelj v njem podati v precej široki osnovi nekako splošno razpravo o naši glasbi sploh glede na ritmiko, melodiko, harmonijo, osnovo itd. Ker pa Beranič tvarine, ki jo je porabljal za razpravo, ni kritično predelal, temveč sklepal vedno iz zapiskov, kakršni so, je ta spis izgubil vso kritično vrednost. Zato so tudi njegovi zaključki napačni in brez vsake vrednosti, razprava sama je pa čitanja vredna in jo priporočam.
Na podlagi prebrskane snovi in podrobnega razmotrivanja pa moramo sedaj ugotoviti v naši narodni pesmi z vso gotovostjo sledeče principe:
1.	Mera.
Naša pesem ima vse mere: prvotne dvo- in tridelne, zložene štiri- in šestdelne in deljene dvo- in tridelne (% in ö/s). Petdelne mere nismo našli v nobeni pesmi, to smo dosedaj napačno pisali mesto periodične mene dvo- in tridelne mere. A še nekaj zanimivega ima naša pesem, česar ne more bržkone v taki obliki in taki zanimivi pestrosti pokazati narodna pesem nobenega naroda. To je pestra pogostna mena mere v isti pesmi, v istem stavku, da celo v istem pol-stavku.
Razmerje omenjenih mer je med 553 pesmami, ki smo jih prav zapisane pregledali, ali pa jih popravili, sledeče:
a) Dvodelno mero ima 72 pesmi, ali 13-3 odstotkov. V tej meri so zložene večinoma pesmi vojaškega in veselega značaja, zlasti zdravice (polke) in pesmi, ki pomenijo premikanje, potovanje, voženje itd. Njih motivi so različni, ponajveč razdeljeni mahi (v osminkah), ali po eden deljen, le redke so pesmi z nedeljenimi popolnimi mahi v četrtinkah.
b) Tridelno mero ima izmed 553 pesmi 170 pesmi ali 31 odstotkov. Ta mera je pač najbolj zastopana v narodni pesmi. Je splošnega značaja, obsega pesmi živahnega značaja: zdravice (mazurke), podoknice, lirične pesmi in žalostne (otožne): slovo, žalostinka, tožba po mladosti, po prijateljih, po cvetlicah itd. Motivi so živahni, deljeni v osminke, celi mahi, podaljšani (pridržani), mahi s piko, združeni mahi v polovinke, pretrgani mahi z nehaji itd.
72
c) Štiridelna mera obsega 87 pesmi ali 15'80 odstotkov. V tej meri so zložene pesmi raznih značajev: koračnice, vesele, živahne, otožne, poučne, epske. Kratkomalo pesmi z daljšimi vrsticami. Motivi so jim najrazličnejši z deljenimi, polnimi, spojenimi, podaljšanimi, pretrganimi mahi in nehaji itd.
č) Šestdelno mero (tridelno zloženo 3 -f- 3) ima 134 pesmi ali 24 odstotkov. Ta mera je za tridelno najštevilnejša. Obsega živahne pesmi, zdravice in plese (valčke), lahne lirične pesmi, podoknice, slovo, ženitvovanjske, fantovske pesmi itd. Dvodelno deljena (J = J j j) pa obsega prav tako poleg omenjenih še tudi koračnice in pesmi, ki opevajo razne doživljaje in slike iz življenja. Ta mera je posebno pogosta, skoro dosledna pri vseh pesmicah, ki imajo daljše vrstice, posebno še v daktilskih stopicah.
d) Deljeni tridelni (!,/s) takt sem zasledil v dosledni meri samo pri eni pesmi (0 20%>), nekterikrat je pa vpleten v pesmih, ki menjajo mero. V tek slučajih se nahaja vedno v prvem delu verza, nikdar v drugem. Rajši pa je zopet v prvem stavku kot v zadnjem.
Menjajočo se mero ima 89 pesmi ali 16 odstotkov, in sicer periodično redno meno 2 -)- 3, oziroma 3 —)— 2 skupaj 17 pesmi ali 3 odstotke, nepravilno meno raznih mer pa skupaj 72 pesmi ali 13 odstotkov. Dosledne dvo- in tridelne mere smo dosedaj v napačnem prepričanju pisali za petdelno mero. Podrobna analiza pa nam je pokazala, da sta vselej oba takta samostojna. Ta redno menjajoča se mera se začenja navadno s predtaktom, sicer je pa najpogostneja mena 3-)-2 v obliki: ^ J* J*' \ J J | J. Tak predtakt ima veliko nar. pesmi, ki so zložene v tri- ali štiridelni, redkeje pa pri šestdelni meri.
Petdelnosti torej ni v naši narodni pesmi, zato so šli na kriva pota	vsi oni	naši skladatelji,	ki so	našo umetno	pesem zlasti po razsulu	silili v	petdelno mero,	hoteč	ji dati s	tem posebno slovenski
značaj. Velikokrat je ta mera i bistveno i formalno le prisiljena, zapisana	več za	oko kot za živo	petje,	dopolnjena	in	izravnana s številnimi
pripombami,	kar vse dokazuje nje	prisiljenost.
Ta mera se pa menja večkrat samo v enem stavku ali polstavku. Toda tudi v teh slučajih je dokazala analiza, da je vsak stavek v resnici samostojen, ne zložen, torej tudi v tem slučaju ne smemo meriti petdelno, temveč meno dve- in tridelne mere (št. 21, 65, in dr.)
Prav zanimiva je mena dvodelne in štiridelne mere. Tudi ta mena je včasih periodična, Ofedna, včasih pa samo slučajna (št. 63, 67, 93, 96, 97, 106, 155, 172, in druge.) V mnogih drugih slučajih je vrinjen v redno štiridelno mero samo po en dvodelni takt, ali v dvodelno en štiridelni. Večkrat je pa cel polstavek ali stavek (pripev) zložen v menjani meri. Tudi v teh slučajih, ki sem jih zgoraj omenil, bi bilo popolnoma napačno pisati šestdelno mero, namesto menjajočo se 2 + 4 ali 4 + 2.
Menjava mere pozna vsemogoče kombinacije. Nekaj povsem novega je pač mera v polstavku 6 + 3: št. 94, 99, 104, 119. O tej meri
73
bi lahko rekli, da je mena dvodelne (deljene) in tridelne prvotne mere, a ima čisto drug značaj kakor ona mena dvo- in tridelnosti, ki smo jo omenili zgoraj; začne se vedno brez predtakta.
Mera se menja pa večkrat tudi tako, da je n. pr. srednji (tretji) polstavek v zamenjani meri, zadnji pa zopet v prvotni, ali je ves zadnji stavek v menjani meri, ali pa pripev, ki ima večkrat obseg polne kitice. Vidimo torej v meni popolno prostost, vendar je najobičajnejše mesto mene v predzadnjem taktu, t. j. v zadnjem polstavku. To pa zato, ker naša pesem, ki teče sicer v lepo umerjeni meri, proti koncu kaj rada mero poživi.
Priprostost mere pa ima svoj vpliv tudi na motive, ki so vseskozi zelo priprosti, večinoma simetrični, vendar se živahno menjajo tudi ti, da niso nikdar dolgočasni, vedno pa se ujema njihov značaj z značajem pesmi. O, ko bi mogel našteti tu vse one podrobnosti, ki kažejo globoko umetniško nadarjenost našega naroda, ki se kaže v mikroskopičnih delcih prav tako velika, kakor v vsej črti naše glasbe!
2.	Vrstice.
Naša nar. pesem ima različne kitice. Pozna dipodije (z dvema stopicama. Koroške!), pozna tripodije v značaju dimetra, tetrapodije, pentapodije itd. A eno je vedno: glasbena osnova vrstice je vedno dimetron, t. j. obstoji redno iz dveh delov in vsak del zase ima poudar, ki ga pojemo na prvi mah. Zato nam je postalo jasno, da obsega vsaka vrstica samo dva takta, pa ne več, pa ne manj. Pa so vrstice poleg različne dolžine še tudi sicer gibljive v svoji osnovi. V eni in isti kitici so vrstice različne, večkrat prekomerne, a vedno tako, da se prekomernost zabriše na nepoudarjenem mestu. Vrstice so večkrat tudi nepopolne. Tedaj je nepopolni del zložen v daljši melodični črti, ali so pa na nepopolnem mestu izrazite pavze, ki jih narod pri petju čuti in tudi drži. Če sta v sredi kitice dve vrstici krajši od drugih, sta pa tako zloženi iu v petju tako zasukani, da tvorita glasbeno le eno samo vrstico v obsegu dveh taktov, konec je pa povzet zopet po začetku. Često bi pa čutili v kitici samo tri vrstice, ker sta tretja in četrta tako zvezani v eno, da je v četrti večkrat predtakt, ki ga druge vrstice nimajo, samo zato, da veže vrstici tesneje v eno.
Solnce čez hribček gre, luna pa za gore, treba jemat bo odi) ljubce slovo.
Vrstice so v sredi večkrat pretrgane po manjkajočem zlogu. Včasih je na tem mestu tudi rjma, kar je povzročilo, da pišemo in merimo vrstice napačno n. pr.: Žido kupila bom, pušelc nardila bom.... Vstani gor ljubica, sveti mi lunica .... Zdaj pa maš moža, da si žalostna ....
Vrstice so večkrat podaljšane s pripevom, ki spada k meri ali stoji tudi izven nje.
74
Dolgost vrstice pa upliva na mero: kratke vrstice (dipodije, tripo-dije) so zložene vedno v prvotnih merah (dvodelno ali tridelno), daljše vrstice tetrapodij, zlasti daktilske mere z velikim številom zlogov so vse zložene v zloženi štiridelni, šestdelni ali celo devetdelni meri.
3.	Kitice.
Kitice naših narodnih pesmi imajo po dve vrstici, nekaj jih je s tremi, ne manjka jih s 4 vrsticami, srečamo jih tudi v petih, šestih. Nekaj jih je celo z 8 vrsticami, Naša analiza je pokazala, da je z ozirom na glasbeno osnovo treba deliti naše pesmi samo v dva dela: ali imajo normalni obseg 8 taktov, ali pa dvojni obseg, to je po 8 vrstic z dvojno osnovo 8 -}- 8. Včasih nadomešča drugi del podaljšane osnove pripev: Tralala . . ., Drumladi . . Didreja . . . itd.
Zato je pravilno merjena samo ona pesem, ki izkaže gori omenjeni osnovi z ozirom na osnovo kitice. Razni pripevi in zapevi podaljšajo včasih glasbeno črto; tedaj ne spadajo v osnovo vrstice. Včasih so pa pritegnjeni v osnovo vrstice in jo izpolnjujejo. V mislih pa imam vedno le glasbeno osnovo, ki ima več prostosti kot zlogovna že z ozirom na to, da more zloge poljubno daljšati in krajšati, da obseže potrebno osnovo.
Kar je pa nad vse važno in temeljno bistvo naše narodne pesmi, je njena simetrija. V kiticah moremo in moramo vedno iskati skladnosti vrstic. V tem vidim eno najvažnejših lastnosti naše narodne pesmi. Če so srbske pesmi, kar jih poznamo iz zapiskov, prav zapisane, potem imajo tam prost verz in prosto kitico, medtem ko je pri nas vse tako strogo ritmizirano in simetrično zaokroženo. Razumel bi prostost srbske mere po epskem značaju njihovega pesništva, ali tudi to ni nujna potreba. Bojim se pa, da je mnogokaj po sili tako zapisanega in da je marsikje mera in ritem v narodu, ki ga (je) v knjigi ni. Žal sem premalo živel doli, da bi mogel navesti čisto jasne dokaze za svoj sum. Gotovo pa se je razvijala njihova pesem pod drugimi razmerami ob drugih zvokih kot naša. Kdor pa pozna Mokranjčeve „rukovete“, vsemogočih narodnih pesmi iz Bosne, Hercegovine, Srbije, Črne gore in Macedonije, se mora čuditi, če najde ogromno večino pesmi prirejenih v tako lepem izrazitem ritmu, ki se velikokrat po svoji jasnosti bliža kar naši pesmi. In Mokranjcu ne moremo očitati glasbene nena-darjenosti, ne površnosti in bržkone tudi ne pravega čuta za glasbeni ritem. In pesmi, ki so v njegovih venčkih obdelane, kažejo izrazito urejen ritem. Kdor pa hoče dati svojim pesmam našega narodnega klorita, ne sme prezreti naše simetrije in ritmične pozornosti. Saj mu mena mere nudi še vedno neizmerno bogato izbiro spremen. Treba je le živahne fantazije, ki je skladatetju poleg umetniške invencije nikdar ne sme manjkati. Izkušnja nas uči, da nekatera pesem takoj prime v narodu in postane skoro narodna ali vsaj tako splošno znana, da jo zna vsakdo peti; pesmi so postale narodova last, so „ponarodele“, ker so pisane v naši obliki in v našem duhu. Druge pa ne morejo v dušo naroda, ne morejo najti pota do srca, če jih še z večjo silo
75
silimo med narod, ker so mu tuje, pisane v konvencionalnem tujem (večkrat judovsko-salonskem) stilu in Bog ve, da jih naš narod ne mara, ker jih ne more in ne more, ker jih ne mara. Če ga vprašate: zakaj, bo skomizgnil z ramami in s tem prav jasno odgovoril vsakomur, ki ga hoče razumeti. Pri nas je bila naša umetna pesem pretekle in polpretekle dobe pisana namenoma ali po instinktu v narodnem duhu, zato so za narod neprecenljive še vedno pesmi one dobe (Ipavci i. dr.) Današnji dan dobi	narod	silno veliko izbire,	pa malo kupi. Med njim
in njegovimi skladatelji	je večkrat prepad,	pa ne zato,	ker so oni
moderni, temveč, ker so premalo živeli v živem stiku naroda in se premalo učili njegove glasbe. Učili so se večina le po šolah, naučili se splošne konvencionalne glasbe, zanemarili pa njegovo narodno. Zato jih je le malo „modernih“, ki prodirajo res v narod, četudi delajo naši številni	zbori	s Heraklejevo silo.	Treba torej	najprej spo«
znati naroda dušo	in glasbo in šele potem	bomo dobili	tudi umetno
slovensko glasbo.
76
Predelane zbirke.
I. Žirovnik Janko':	Slovenske narodne pesmi I. zvezek (2. natis),
v Ljubljani, 1901.	Založil R.	Drischel. II.	zvezek,
v Ljubljani	1901,	založil	O.	Fischer. III.	zvezek,
v Ljubljani	1905,	založil	O.	Fischer. IV.	zvezek,
v Ljubljani	1910,	založil	„Slovenski Branik“.
II. Gerblč-Malenšek: Slovenske narodne pesmi. V Ljubljani 1890, za-
ložila Glasbena Matica.
III. Gerbič Franc:	Album slovenskih napevov, I.— III. zvezek. V
Ljubljani, založil L. Schwentner.
IV. Prelovec Zorko: Idrijske narodne pesmi. Založilo: Delavsko bralno
društvo v Idriji 1907.
V. Bajuk Marko:	Slovensko narodne pesmi I. zvezek, v Ljubljani
1904, založila Glasbena Matica. II. zvezek, v Ljubljani 1907, založila Glasbena Matica. III. zvezek, v Ljubljani 1908, založil L. Schwentner. IV. zv., v Ljubljani 1912, založila Jugoslovanska knjigarna. V. zvezek, v Ljubljani 1927, založila Jugoslovanska knjigarna.
VI. Dev Oskar:	I. zvezek, v Ljubljani 1906, založil L. Schwentner.
II.	zvezek, v Ljubljani 1908, založila Glasbena Matica. III. zvezek, v Ljubljani 1912, založil L. Schwentner. IV. zvezek, v Mariboru 1923, v Samozaložbi. V. zvezek, v Mariboru 1926, v Samozaložbi.
VII. Kocjančič Josip: I. in II. zvezek, v Pragi 1898, založil E. Starč.
VIII. Mihelčič Al.: Slov. nar. pesmi, v Ljubljani 1911, v Samozaložbi.
IX. Pevec: Letnik I.—VII. V Ljubljani, izdaja „Pevska zveza“.
X. Adamič Emil: Šest narodnih pesmi iz Kokošarjeve zbirke, v Ljub-
ljani, izdala Zveza pevskih zborov.
XI. Švlkaršlč Zdravko: Koroške slovenske narodne pesmi, I.— III.
zvezek, izdala Glasbena matice v Ljubljani v letih 1914, 1921 in 1922.
77
PRILOGE
St. 'I.	Si.	1	<Xs.
% j. js j j i j. S' j j[ j. P | j i ; |
•4Cccč ?t-tf-S-t&jmtf •»«<*/' ioLsfutfmcr	J'V&m	^	rrt4f~t
* * / p * * f\	*	\ y	> i
-f* "TrLCtsrtia-oci.-icc ct<y(rr-*- -&<*, !	2MC.	—
J. js ;	j |j	* |,	j	Z1 /	/» J|
&-*xs><-e a. tC&-3&C — -^cc.	1i,,'>7icz-t**T)	oc-e-ta.	^c^c-^r-e^tn*
*	T	^	^ ^ *| J ,//(
Sv-eo+teci Jt*-“*ce- fcc*.
St. 2.
A
%	js	S'	J1	j“’	J1	/	l	/	i1	;s	J	i I
!/o~ ’&ic''inn ■**tanf-'S'e -Ce,	'tt- - <)c^-rt-ruiftts&č
I ^ J> X J Jn|
tt-'iMf me &.<)■-ce	o(a ~	č	-
Pj	^	J	J	i	S	S	J*	J	’
7{cl~ Ko Som -Jfrčctcišč '&!&■***<. -ft.0- ~ ■JsCc’'f’t’Tr&rrt&HtC
*1	t	s	s	s	s	p	j	;	ii
•«<■	trr-Orn,	-df	-olsc	—
if. J.
^ i’l J Ji J. J1 J J j J. J" J J | J J | J -I
-4c*n?t4et a- K&kc*.' -^T.oTfy-~ &*/-icm net -fifCtC*n. te, Ši. 3 öl.
% J I J- > j j | J- J" J
J&r'- '$'c£	-4-C+k.	'čfct	-j-ioet <? - ’TC’&n. - c€,
J J J- J' J J | J J J
-fto - £•/■- iCcc/.-4-Cnt-n<n -fto^^-est^-ce,
) J	J	J J	J \	J JI J
y%d ~	Z?--'?Ccc£ ~4 Cm	7 icz	-fz.a-C&£src~cey
j i	j	j j	* j	j -n j n
-fr. o -	'£?~ -	*lCot£ -d 4*tl	-*ui	■fte-£- ftesK-c,e.,
81
. y.	St.	H	a.
?	js n%	J	J jxi	^Jr	P	jr	J	; Jrl
Zet- /td -ja jtec ~	~-eta*cf	- na ^jt. Jtc*. - -<*■» *ti''CUtiti
P P	r j’il^	J	J Js\\	% f	*h	J1	J* j	J s/i
-j(o -i&nt -č*K X tnr-gtz-.'fCcy** *<£«**, -Ko '14+n. ■&.« K V-o-ja/tCom-i
\ j—7 jP r~z J ,
St. S.	-&Ci	-6tr fCrt^Lt- r**.'.
f J. Js I S1 J1 f JS| ^AV-^Xe-
Jcc++t. ict	^	l	M	^	^	^	^	T|{
j- ,hj j* J1 f J1 ji	7	v«-	7«
-/e	^«aoK-iŽ«' C 1r«A",
r~2	/	j»[	j-3	^
>E£ _	-	7-t-t'
-ni* j ^ ri
*►<3 - jct - flßt * <%*
J. J1 J J | J J *! I
t4'-<J£	«C£	-*x«^	1^0-f^/Cu.	'/«■	-
j. ^ ^	^	^1 o' ^-K
TŽ'-4€	*a -ncU) v^W'ÄSu.» ^ O.
it, 5 d.	št.	6.
i	J. p I Js J1 J1' J'11	11	J y | J1 j1	js J’J’j"!
**	?a-	j+*Čc*h.,	V	-j«.	l>*Utty v~ti d v-t4cj'
j. f | / J" £ f |	l«'X**oej.
Aotsyn. Je	i /touZt ’c0t^	„
% J. J' J J I J J o' I	St.6	oo.
7aJ^€ ar«f WökJ wjt^CtA. - *>-. _/*>	Sl.
f j.	y	tl	J*	«M
<
St. 6 b.
r «f*	0	ff tj J m *	» ö	II "V «
-A1-4*	x*t	VT^4-&Ajy'^'<F'	xk~	u~&6*4
-i o'> j J* || J J* J | J* J l
*£^ -	/	%-wür-ey	TA4-	-4	ott-V44-&£,
SZ
Ji
l
u -
J
X) -
j j. j
j
jv j i
J^J\ 1
O -	-7«	'
oC (yh Ctfi ytct -f V-d ~W^*t ^"-tA
J i. .hl J. ^ J I
Z*Hs0^^c*j -Ä-MC 1H'ia.c£ ^X^!tc/
J.
I«
do - ICLtA -wm« ž^-zA ,
5/. e.
h J y
Js
Z1 J
Si J *1 "
s
•s
r _	J'	j"	/j	J-	j'	J	i
gvt/ili-JCC, o(Ac^a
JS	J1"1	JS	JSj	/*	Z'	J	|
?*€.<* 3 v-ty oUc£
f'	P	JS	jN |	Js	JS	i	j
£t> 'ie£e*<. <*£ /u< s***^
J' J
lJ?
^ «“	‘Ttctjft <y
> [	>	J>	J1	>	|	J	7
'Kua Si -V-CUM lUc^J H,<rv-£-]'j
J-	jv	Z'	J1	!	J	7
o<<	<*a. JficccUc
> j	JV	JS	>	J1	(	J	^//
'k1 je tc*u* f-tv *KteU<yt'fCi*<■
i u/,.
5t. 9•
JS i
j'
N
,.	.	. i'l	i1	j''	j' J’,
J{a/K !<	S-viT-ra	t«	f-io -	^ o ('Ccc f
S' Js	Js	i7	f/ J>	S' $ f
Št. 9.
fe *1 Js'J" J"
h
i-1..	.	■ J,7
-j &e	—	J'vUj,
'KcV\ 4e -Veu« Icicj'jt«* -v-t,
-fö ji<yCu. -j*,	'Pf
Öb
^1 js ^	j'	j J i
oU	C	-	yv* - ^Ci ^y^cc-oCo<. r
Oj £o	-j'e	s£,L*>£{' c^Tcoct/
* |	^	J* j	J w-	rt	•*’
j i.	-^o ’r~ f/C£eclt*c-i&<.
fCC	y'e,	-&ct*(j.
J"	S'	j'	S' |	^
ct, "Čet. -fKH^OcCQj
J-'	J>	S'	JS j	«h	J>	j''	S) II t. JQ'A'^T
-&TCC^^J' sO-ti/Cct «'■'£«.. eto '4'^,^Of(e^
Jfmet «J J | J I
l/Ve	*rK vr^
J'. > JS j\j*| J-
M*	(fc%rKO*u*'i'A ■
$ 1 J' ^ >1 j Js jN j*
CcX t*cUu- -i-ru*) o- iCo-č iLortit
> i i i	i>	iii	js is Ji
uitn ~ cLvtjo	dboeju	i/yr-o+i’-d;
^	J>|	J.^^7
c(u^; Žo+icMf- 7lC ^7 0 - &,'£J
'	* a	*	i’	i	i	|	J'	||
Met	£(yu,cfy} 'Ht 'j'io ~ -bC£ .
Jz*.	/0.
ij|	j	j	j	j	j	j	ifj	j
j{»j Kcut -^j1' sr«	5
J J »' J J J I J J
yl^£o- &<M(. -j/io itrcCMsC 'uco - 4iiA> ? .
J	H 2	'	-*	J	J	J	||J5(
•^«v	^7*U, '>*.«/) ^,U ^6i* cii&tK*, ctA^ cC^ect*.
J J	N
■yiOL. 'inM cib - 'H'tot ?«( - *4^ ca**- .
g V
ii, 10 a,.
ti. J |.» J J J | J J J j J.
Jiouj -fi-offKaj 6-^0 "Zet ***.	Tv«	-	eC*ttf
Jj .' J J| J_ J J
-flO ^t-ra*-ci 'vuO - '41' •*■ ?
J [	J	J	J j	J	J	J	J	(	o' •
-k«' MOr fc-t, -fc cW^'t^	ctj'dUf
L j. J J J1 > ^ ^
‘JlCL * 'fa'U do'V'KX^. O-^Vc^CC .
,&. 7<? ^
I	J'l J Js J J' J Js i I	J
Jtcy	Kcj	€*-?'	-Zr«?-	-rK-tx-utsQ	*£.4	_ eCcu.
f> I J	Js	J	J*	[	J w	i1	J
XO	>t-{>	—	*C
J’l!;	•f'	J	j"	J	j''	11#	J	j'	J
-Mas?- 'C’-tnu -n<ii/i & Uiu •&£ e-evijc'Ke <Uo -	-&■	'	djctcc
Ji j J ' J J"> l J.   J ff
■^l<st 'č' -bc'-u eto-^+-c<. o -	.
jV. -/v.
I jsl £ j* .p J1 J1	Js	I J w J
■7^0 -fvri- Utm. -jctsi Ki-e- 6-C jn. o	'v<-vc~
•,-> ■	^	r>	^	i'» ft 1 1	1
I	4	W'
^10-	-*««	Ö-IC'WV- <&Y4~ U^e!'
j'l	j\	J°	>	^	O1,	j.	j
y, o -	ie-w	</*	-fxet.	atyf.
J1-	>	j"	JS	*S	J>	,	J *	J	K
-/n-t	-	-6-t'	-f-vruij-	ifdcUCo	.
v5^.
f-hl js £ > js js Jh| js js. j* J
^ gerre*^ j<	710	~+yc*st
SS
J4
y j.
J’
Č
/> J<* 7i:	/ ;/j>| >	ii 7	j
^/'- o(A-C ~ ju oU'Urljct. Uju*u- -,'oc -ičCc	t
Z’ I J1 A *
i* / -T> J1! .'.
I
JII
-oCt, cC't-e ^ 'cA.
Si.'3.
St- 1*1.
J* j /7 Js J
»N ; I h #J I'	J	*
•5-e»* ytM4-(hU i'no c C v V ci/i C-ti
J" I J	P	J	P j	J~7	P J	‘
+«y4€* 'v>\4e#, v jcbe^c.
h j J	js	J	js|	j-?	Z'J
^C« 4-A tvutjču sv*e( -i'e-'üeha.
*{ J ' J' J >| r? J/i
jH?^ßxti 'yyte.^u l'b-eU j« - '**-t‘<.
* Js|^ / j’ j''/’ ^|J7
J cy	te	jvrc^tliH^ov-qa^Crai/
j'/ P J' P S' J1 J>l J f\
-rtetj to Zu -etc fCratuC
\ t	i'	S'	S'	S' >|j 4-|
-5 aJ -if^u	jvravj l	HMx+^pjyfCrat
y	j'	*	p	* fiij'
~Lif ~z<*. (Ciu-t-efCČctA.
js Jr | s> J> j jS js( i- j
•tät O - Xe- 1VL vt 'M O- 'MfiŽCit
P -Tj	J	J	‘>	>\ J sli
-taj jaSz -fvri-cL&a*. fcrvta/'fi t ts.
St. -?*t ■& Ut fr.
V h N p s> h J
*« j ,
5c^j 1~*k< -f-yrdsVlX
/ ~^0 ip 5£<t tCrdl£lf acci.
l-J.
S< .h S' J l J' j' /- j> JI	J> j'tfj' J' J PJ'jS'S'J
... .	«>•.»	‘- ~ - •Z’.' --	o _	*.«>- 'Ht'axu.eo-H-c^iie
«h >j J j / ^ i’jj jf
•Jccj jco2	Kh»ct/ytv te.
„Ke o- »D- li kä o * 'z e^oc
^ P J .	^	«I	||
-60IJ J«* ]i+t- d.vtH.'AHit*jio te.
St. ts.
l:\,r 11/v JS J I »' l>J- ^ J i jS J «
1 ie/	f»/lčcot**''n- e* yti<5
fiitirtc* Sir»*.	***	/
J.	J | J.w J» J*? | J V*
■filie-i-C« -Ciym	'jccc	fon.
0	II
/	-<r_££/ vctslL^
(hnt< A^hC- üe
J*	^	J | J . i1 )“7 |^;lj
~4jvMyzt-l 4ihk ^Cti.~
86
(ß	h
ö	S
S i. -i S co-J“ JV	^
J *7 I
I
Jt/	l» 11/	*V
S j- / p S. t J=? I J •	-'	*
_	<l|
v't-»-f.cx> -&&>*< cCj •*.-€■ Xd. -^t	..
A / jS	^	I	^	^	jS	j	I
'£(*-<< ~lv-*U	t’f	^	^Tx'f
Sl >	J*	J"?	|	J.____________ J 2 I!
~if\^0-*E.Ls£ 'hn*-< -^f’K-<. - —fLs.	>
Ši-1(0 -
tj1’ J1 ^ Jv / * I ^ i' Js J. I
2z-fcčt ncL iry-t«. Xf' X*-	-4<~	°u.\
> .*S -lS
?asnXX t'm«*« j*r-tcLt. «*■*«, yc-*i'o q 0-^-0 -	>*-0	.'
J" .'S JS A .* J^j ^	^	*\	>	l
£cij'-nvC -r-o-Tt*'-<.*.' cCe - 4-<*j ~mi P > > J>f J. „ J • /I
ce	^W. -fciActCt	lot tc C "
bt./h
5t. 48.
*/? J=?|J.	a.	J	1	J	J3	J	J7|	J	J	J
-6-C. ! O-y-'&C t^časvca.	Je>	Zry~ tK -jt -jto -&&jcisČ6C
^ J^| J. JS J J J /
-VK-t) - 7« 'Zjsh&V-asvtsC -4V	«■« •
J9 /3| j. ^ J J-’J'I }J 1
~üo - jt. -cLlslCLl jtit- v-o cL cciyC
J* -N J. js J J I *< <r 11
4f -N J
1-1
& t.
j I	n	J	j	j	1	j	j	j
"X-ioJi-Uie	></t<
J J	J	-T3	J	J*5|	J	J	J	‘
-vu^vM) ~pntCe -ndltxA
J J	JTJ	J	J	J	i	J	J	J	11
vn&td v-<yJci£lC*, ~)Cccvu£-/-ccU..
Št, 49.
^ I J ...
</oh< ^ ^	^**	tf	i	^	J<.c<	f4src<fir
n
5t. '19 Ciy.
Št. Iß.
^JS J J JS ^ | J J
~Ya. -fuiu^u\<ea^ -čusčno &<*- tc'
^ ;s| <J J ;v ( J	-f7’
iasuA. -j<. do^tt vUsLejCu. -fu'— ti't
J' ^ S'i J J ;s ^ | £?'
-jicc -jvrcuf'■ 2w /S?,	«•/
S' Z’ \ j <i > js | ^	n
*^£c -Jl&ClsM*''U-Cc<JL •tu*-WC> -JČ •
A£ . j-io -n^t 7»£^'e' C">A -	**♦	/Qk.
J J J\ J
^147	7*	CM'-e £*»*<.
«h Z' P
UU**'	!
J J
t'	<
«-rvjx/
^ K
/O'*
iL
*
Si.2<P ct.
i i ( i I N ,N S N iN ts Z7
/e» /10 -fto~ ^«	<'"-y-lit	tCo-4,	Knv...
Juf. ■?<?
Ü. J
H '
, J J .J | J c1 |tWH
Tc<s>*i v luže~ yi^ui. -&u.~
J J J J |	.'S	JS JS	^ -!S j"'
~ta*+t. v'i-t£ß~ -VVtAM.	"&***<<rv^*t,	»7 &**tto-o^u-f
CiWt**-0 ^ I	-J,	*l	J,	11
•	V	-	Kirx^u,.
»' i J J | J J dl Ž^v^k/J
>10 fro-ie-	<frl-	7»'	AVs,
«I J J J ) iS J' «is ^ ^ ^
* ft o p\ b "* *1 <t t>n^yc<' fC*+-4( tyj ts+^oc (C*<T7,
^ I	J	-»	*'	II
(_ y ycj\£* ') »j £y. .	AC<r^-
+JI-
s
c
t J
TV' cm4-C 9^-e -X-M ^ -	-^'Ac	y^HU'
J?[ f	J* J*\ f* JT P
^Kct Jiv-&Au	«m/“
S&
f I r jr J~7 | S J' I JI*')7
xct	*>te	-	-i-t	K.<y^
s' j s s «r? j j([) r S' | stftn m
'Vtcc 'h/L-b-t*~ 'KM —	~i	-c	^	&K3.
Št.HO/'
-; l / }r jr r i J1	f f
?o c£s-i{i' <yu -en	'i^e -
.f..
n -h s js * i js ^	^
'Via fctu. -H.t~*S-t	^ ct^t AJ^J*
J' J“T J|j^s ^	^
->l C/	'£'Y-&s4>tst	'Vlst. - ^ e	C*^UC
^ / j» r7 j Jj" >"11
-Het	-Lv-$-i:u.	ue~ 'i c 'itv-gasK. terf.
St ,zi.	Si.fiJL ccs.
J. j1 i J- j' J (	^	J	J-	J11 J-	■’''	J i
tcvx	-je	iP-aiciA-ie	1-ccu &&i	Acou^/
j.	O», J. ^7J(	J *J.	T'i	J.	J*	J	I
>??«	2Ae-s	-tt.	iyj~a-w.l.	X— yt-tix.	CsY~	~ "H.	•
- J / J	il	>	J' |
iJc,£aAl öjjlun H^n-u fci, -vu^rru
i ^ J' i* j Jr. j5 ^ J.	n
Si.Zd.
* JI J J	Ji o1	J Jj J	J J [J	J * t
5	C cXctstS7zc? 'H*v*ccA' a Ji&x--Ä'e	7^^/
J1 j sl J J | J J	J |	d	J	i \	/	/l
•Ht. >&o - <^.c (^o. v^UÄg.	iKfr	O"	*t.
A J J J i J J	J |	J	J	*' l	J J	• I
iyioc'sji -&’«•, je<>ea,	-Aj	p.a	-ipd j^vuj^eu.
p /7 Jl| J ^ J | J J Si J. /I
te ga. -/t«. cOre<r n-t &cf i/^^c
05
Si:, Z3. et
*	P I	J	P	P J	-P Jsj	J	«P J' i1 ^ ^
^-e ciyi/^& wwAJ	y-vo^L'vc^. -f-e w-<^ -tf e *<*',.,
-fr? t£
i	/i	j	S'	S' j	J' j*1!	j	J1 j' j1 i1 J’
i^€ ~°tc(stfn.O	det -Je K-i,	-S**	7tc\
P| j Z1	J1	j	Ji	/»j	-h j"1 J	r 1
-7t e ~-č~o cCo jjc** v~c- 'c£& v-ee* mo - je. o~— č"£,
j r r f	p	p	p\p	«p	.p -p	-p	^ i
$ no £ }-t e 'Cilct'-eiai? y'e-f-eu	oCn^r -&t> Jttz
f? n s=: P P' p | ^ p j» J. n
ce	/i«	<At&v	ur ~^rJ/	■^tv-v-*-'.
^ • bt.a^	5t.i5T
ij.	>	j" i’lJ’.	J	JI	*	iJ>| J'-	>	j' -Tj j	j.l
V 7<*£'>Cot KcLfxA'tc, UtiCv xu	3o//< «sitvautc/ Ze™£o.
P	/	J" >)JS.	>	J|	?	?	* Sj*	I
Ji ona*u <**W *t«c	Xis-v-a-£. ‘Z.6s»t£icc4/ Oj i&mhi cc,
P:	p	j~j \ p.	P	jT31	P	J*	P P\ J	J j
£*?- *>t‘-/<jr	£i-vt'~}r,	J5o<]!-j-e~u*tv<xAl? ze**c^}°t
P. P P S1 I *[ I! J J l o' |f
JfcV-	n«	Sv-**!	Xe^n-Jp	_ c^.
&.UÖ.
i.J'if	Jr.	/	f	J'	js|	J1	■f’-	•>
$	/	j
^5 -ftAČ&Ci ~yiCup. 'dlY-*tu! X>pJ<VH4 Vt ‘j-«*'
j", .r js. > J>	js J| J* ^	->
^ics*±: *Co-£ 'Hoc 3'o ß&Pc/SJC+HJ. r<e Jr^T^ist^tye **-<-#- - l'ef
P , P	P	P	P	J1	J»]	-P	£	J	(
^•' 'i&ucoti' <set v~ii«^ccf	%§t*0r**i7e,
P | P	A /	JS	j'	J*|	J.	_   J
v»* eC*~Cf	-oCtX~a. 5 o —	,
5ö
,bl	r	j-	r	p	/»	/	|	j»	j*	«r	j
./|	-f	Z1	JS	^	J'	J-	j	.h	,*	Z'	*!
ja &**t£ct ~ >*-č' </-€ - £e.' ^at-t^K.« -4t'
S' j	J1	S'	,'s	j'	J5	|	Z' Z	Z'	J
-»««. it-tri cp ct -n ct^da. ct cc ' y« 2^fWca Z1-^ ^ '<5fc/
-h I J* Z7 X j> | J. _ ; |i
öeT^-'JC- ^ J,vM -l + cz -t - ^yct-.
Št. 27.
j Ji	/l e'	A J* | o'	JS.	^ |	o'
v-e- -ÄJ £/ '-v-e ~ -či' t >ct'- w - -€c (
JH.	/j J	J £ J*| J ’	J	...
£ol ^4La - 'tet -j-v-zčno -&-t'- &o *.,
Si. zy- co.
t£	* *	»' I	ii }	J I		>	o’ l(
*«•-					*v-	l*-<	&*/
j\	>	J	«i	I >.	>		
*46vts&a.<l		U-	~t«.	1 -< *-e			
-K		J	j	i A	j'	c)	/ I
'WsVisfr'Ol OL		Al-	iret-	.V 4	— j>e	■U'	/ •
A	/■	J	J	l A		j	JI
Cja.		M -	"ta.	-<ir-e	rt*		
	•P»	J	J	I -h*	}	o'	i
O-			tec	*V	- ~u~t	- <V	/ «
		A	I jS-	> c'	l^	,	n ^
£•-	v~t .	■ **,	tV-	v^Cc'f	tl-	1A« -	^•r
l| ib*)'**}
#	.16.
i S' > J?|J. |J.|J J.JI |H X> j~- J> | .f J' j' t|
^coj' yt -«'K J&fx IM - GC^	W*cej -j-t. 4*4. -č&ft. VJt.ceA.(
b-1	4V*- t-cj- U.U**-'	-jsuAirt	-i	1)Litest clcu*,
? * ->s l J. I Ji \* •) II
- "inM '&v~&n -Jo/C-
91
Št. 18 cu.	Si.18 *£:
J~ j'' |J.	iJ.J'niJ	J
3r -h JS|JS- ^ Af’.h/ijü £J|	J. ^ J	, J. S' j',
>	/s J .	j« J“'*•
j.	ij	Ji<»j)>.||
Št.lS (V.
#• -f.	> r3 j	j“1 i J -_  J	11
•'V’cc-i' -/e -&K	if-e	-	c-*ev>
-r/	'j* JTT	S ^ [	J J	7(
-A* ~ ižv<' s&v^&u	ci.cL-%^,
j! J5“ S' J* Js| J> J>N	-!s	^ I
^	^^	J&&&&£ 'CfcUc^
Ji S Jr3 j ( J.   j ** ii
^•^6 -	&*t” '£v\** -3 1/4 - i Cst- - c4~ct^c, .
Si. 19. •	SV	-	2CK
f «i J |«'t J J J.|—	J	JS>|,'SJ\!
^^oih -n-cz ^fi:cuj 4/1**$ f'Co * * •	yLct	'ty*i	o^*^j	't	■
St. 19 4:
■£■ j^| ji	J" S' &	£	->s| h	J* j' j
vos«<^4 d*«^ fA»xcCcdceJC/ (Act-nett?tf cjC >u+rJ
>i A > j> Ji > ^aji J* js J i f/
(yj 'Kcvttt -hrv- «• V-ct^LcOccc^x 'Histclv«.	f
J J1) J /* J * j‘ ^ I J J' J.
t^crp tuz $fa~j&v44C*o t ^ tJ-y-ty'e. Sict j t/t-4^iCo r
j j" j j jv j' ^ j ^ | j. ^ j 7 r ii
■ihw-a v-cc*<ci*ccfct ~^c<.'cCi/et ■+<-*?■ t-crf, *
SZ
Št. i o.
Mi1 j" i' J. ^1 j\ i5 J J T|
< ~ _
Ksi/frj +CUuX< C	Tf'S-t'-	r-O	-	ZAÄ«^^7*tAH.
5^. 3o Ct^
3 <W)
J*1 j1 J*|J.	J'	i7 J1	j J J?
Jloj fciA&it je v-Tl r-o- -t?
jr J*rj.	^ ^ >1 J.	„
6^ ZcJcjfict tcim ^-O - -^cc*t -£r - set'.
				St.3-f.					
is. Ji & J	Js	S'	r.	>	J'	\	J*	Js	J*l
	-4o	■p4-i~	-Au -	ja -47	-A* /	^tyV- c/«		nt	
b #»	e <*	J1	A	m		1 ^		J».	j>j
	4l	<yyt	-u-e-oi <l£		,		-^c' cH,- če.		
J1	J		S'.	J* 4*	h «•	1 J1		m	J Z|
l£<'	-d o -jvr*-		■Aa -	Za*	-£<T 1	1		i-\ C	-£-(■0 )
jh	>		J*.	J*	>1	/	>	*	J II
			-	«*<	/f«..	/Tt> j	v*		c/o.
bt.il.
* jf1 js I* J	J ut j1 j1 J" jV^ij
-Jxcl -l\ iyj' Uew, -*».« ^€t-7^i^j'yfCc
*	J	J rtf'/r II
na.	5£ay'e^-i le <y.
Št..35.
{ S M J J II ^ JS	-p J1
^Uyj' o t >C<*~'~č' n i a ~jo K o-tsi* e?tCct. oC-iSu t
^ JS JS/|i J J ||^ ^	J1
ü — -£<* Se -	-&c	-iV- ■ynx.Lj'x.«.
J1 ^ ^||i J - J ||-^ J» J»
oj	~-&L
93
r ^ j j \\ j. n
J»/. 3 *
it J |	j	:	j	J	|	o'	•'
& -iia- y-CA .etcotrtif/L «*« - -4
J[	J	J	J	J	[	Ö1-
ICy-ct-i je	^
J |	J	-'	J	J	|	öl	J
v Cr	•$€+<*.	X-c*'- 4.c<,~ y
5|	J	J	J	J	|	j1.	7
_-<Vt j^i*te -^m-V -i-tctcOpCi).
^ Z1 «r j . ,b) .r J J ?
-4Čo - rt\t<j-ie*x -a dejCtik T-JrteuX'
} I	S'	J*	f (	j'	-s	'	7
£g C.«_.-j<zV mC je ji (yito Uccct ,
J'	J.	ff	£	f	J	?
ote-tC&t
J» j	ji	J*	J	J j	fll ^	7	//
ce- 4a-y-jc<. dZuSz,'^ t'i •
j Ji	/	J~l	JS	-,S	i' I
J?*- Tt«.	OfWlC.
F /V, J *	/i
Y O^K^HU -»K^toc H.WUX	-	rju.
J\	J9	»H I	j\	J'	/*)
T<* Uo ~ 7H&.	i’i ,
S' <h j J
-i «c -rf«=t _
* II
J”-
ijjj.	F	J	J | J	J
2	e - -£<At<	jmjkTc-	<’»h.
J | J-	/* J | s'-
-"SvW -£jW> €-</ U-o^j-V-L oLcch,
j i	7	j	j	j	i
C^Ä. ö -	%«	7t« sj-ic-let -	*(n
J | J.	«I J | O1.
^k>_« jLb- 'J-xZ -4	*i	et**.
S j	J.	J"'	J	J	|	»
J j	J.	^	J	J	l	^
-TrM* 4-ctsvOU* Y'ccoLt*
j I	g.	j1	J	J	I*1. J .
2«- v rude- ■£<'<}
j, j.	-r	j	7 j [4.	it
■ic. -ii~~	*« - ^0-
v5^. J£
j' jsII> js ^ i"|Js ij|
j u^ct	Žct^&ct m oJ(^t' 7 t-Äav«
»n ^ii J.
■jW^yd. aso-astu.i
JS ^ .h | J	V
6 C 11.1
s ii X
js -Ml ^ J
si\A£ylcwc{£a,
r> n% i*
#n M
y-iti
Si. h().
>
i' r
r j
i’ j *? 1
cd&f?■& J^lA^ct* J IC< )lc* $ V-Z’ttA' Ji.cic' j
M
j' r	js	j~	n	/	j1	j
*^C4ICot^ ^-'3 O
£[ S*	^	^ ^	^ {	S' S'	J1	J #
^	- 2E^ -4C	~tXc	-ftsc-^e	^-zc^r
h ^	/	S'	Š'	/|	J.__________J
cc	-4f**r?<Zst	je	Žc4-t~y
^	^ r j' V'J ^	/»	^	J
J7‘i’-K'-tfa 1	ttht-nJCc* it>t+K ^^'u^fCu Ä-W^r" tcr>i-tc
>.	$	>	S'	?	?[	J. _______________ J	||
J isč^s #•»«. o e -ayuwix^C ^€'^*>0^'.
$t. **i.
f*\*. J8 ? j j* r j j' ji|
^cHrfioct V«	V-C -	o*"«.	'»-«-t*/
ii	j5	JS	^	^	J>	|	J1	J» J>	^ J>
~^ci -&t' £ec >*-t-£ <-&u4ci to /i/i*<sšy>Cvyi
? I A f	Js	f	J'	J»	I	X*	> J1 J
-^ct 'i-ri.tčt.iM-d-yi<? --»iif-zc te ~&i4*^'SCe/ierft-e-4£t
f j Ji / -T J. ) J*  _______________________________ J	11
ctci ~<!>’	e -d-f-LVl -	--€■■£.
/
bi . '11. '**t t/ji. ct
Yjs| T	i J _ Jlf J- J'	S'	J'	J>| J	' J	i' js
& -gaii	jjecJ -Či-pio ^e*^fc^7°r	*j’	i	C<"	7 °^/'° /	^c^y	c< ~
y ■ «r	p .h r^/ j j	j	j	j	j-? n
M^et*4 j-ioct •£*' -/tp -rcx-jct* y'(f.
\s
bt. *iZ ~tl in fr.
i r j r	-f	j	j h1 /	i;	/
Cč ~ qcw.	-jtaU ■&£- fto	-*-c<%.	p'*.	’0
ni*	*	j	^	^
<7*	r«/«- -fj x o-j 'rOL'j“'/0i
Clrirt~): } \\ $	P	J	J(|ij^	^	^,1
ct'- ^ W	*1'- po rci^ >j0 .
95
St. *3.
6 a	J	Js ^ J*	j'	1 J‘	JI 1
		O-^i -U- ~ T*-CC	xe		-
	J	J" P T		1 J-	J ? |
		w c-*" v-te'-rt'te' 7t*-		1	j i|
	J	JS J1 JS	J'	1 -'•.	
	oLastsi c o ze rs-e j > t> <r ^ m +>		*>	*4 JC^-x 1 J*	- ä, J
•&£tS/C -^r«.			Je		r
'1	;	^ J	* \	1 J	* J
.Y?W	V -	i^Pdf		s« -	£0-*Ucir
jS!	J	r j'	^ 1	J	Z1 J 7
~jCcok	^<r -		/* jS 1	■Č0 .	
	J	Js J		J	^ J
l	icc -	-tt-tni - t-k» ,		t« • £<?-z-toto	
'Nt	J	i1 J	i l	J-		^ l<
	2V -		* i	/	
•H. tftf.
i jsl j. j.	i1) n riu i'.-i
ji. %a *■ v-*- ~3fiy- - -6t' 'pio- *cf - -&£n*4?/
l| j js| J r | js. i5 il £| j j i
~Yaj-č&iiac	‘ta**.	Za	ct0-£e*sc*'nCt	yt-i-H**,
j. «i^i j' ^ ^ i> | J 7 l r / K 7V" ö*'" ‘'*'*#/ jV. ‘is.
fj'ij.	?	j.	jsi	r? jr?	j	i'	ii
jdcy	i*-e-	-6v -	'^°,
Tita '	tx.	-	zct~
Jr. /	f	f	J 4*1 js-	/ Jl	i*	J ^	|
%'/tTcof	l	-jt	cAccoLs	%cc	1*<h~Cis*4,
J? ■>'•' ? r J' * I J i -r tu
Cc^ot cTio^u- Xu-io T* - <^c - »-»*<>.
%.
Št, ‘i5~.
Y J	J N 1 c'	|	J	J	|	J | J
w	- Cct	c?	^ t.C^-tAÄ-,
JIJ	i IJ -I<*	I	J	J	\	J J, J
c. -^V ....
J>V, v*r
^ j\	Js	J	J I	A	.	>	J	Js
/J ccy^c*'i - coo -/«.C -rn 0-T-t s-c. -y 2. č
J| -J?	j»	J	J J	Ji	/	J	?
-'^^sct	-rfe	-f-yrx, - P&Lc^n_j'c^.'ff-,
y I £ /	j j j A > j	r 1
/e	/Z	J. tH-V
^ / / j I .js. j' J V 11
-dtrksfai y'e St	'7Cz.j.
5i. */6>.
f J: j* j	js	js	j	ji	/j	«h j
t	ja<<.	je/Yi^y	_A	ia-j^	-t^i-th	-it
>./j j	^ >-| j	'V
u’yu^y-c-cct	ct£ -j-tct -r^e.
J1. ^|	J	J	JS.	>|	J	J
JS /j	J	J	'	Ji	J	/
tU<cA^'-~ c»0'l -j%*£f'e-rt< TS-tt-cC#-’
h J*\	J1	^	J	jr>|	js	J> j
*4ttc< v-i-t ■e^oi.'O ( 'y-yt-cu t*st -e-n,tf- y'e.
k>!	j	3'	*	J'i	j	/, ;
c« ■i'VKacxu ol'U.a-^-c. e-i>,	-k-c.
A.*f.
f j1 ? / I J M > > > > >I J J" ?
y^ccj ficCČt ,	0	-	-v-ic	J	-4	e	v-	7/y( 0 &{eu-j'cuj',
n
.r y y /| j j'\ f S' ^ /1 j r,/
CC>Z ScOV-e* V 1>CH5 -A&ctCf yTa	***■	£-»*«<f *
St Ar
Jfrj' J' J- J. J } >| J1 .t' j' J. j
rtcy'7%ct t/ 7*<r -	J*	*	rir.	*t*U .i ,«/
■tl-f’ -b -f1 -'	■*	>	|	js /■ ^ j.Jf j 7;ii
ce* Scutrco v »at* - ctčS	y-U-ot^XO? v,€
f J:	>	js	Js	Js j")	j0 J1	j	T,1|
■5e X«	~-£i'	teA- efe/C »*vH.eot -/ot«
/
7dCk^}- -fe -&-t) c/J^ti •»*«.	f;	c^ctM	*
j’.	>	/>	*	;>,	A > J>	j
I	-.	/■	j	j	-i	|
J1. " >	i'	/>	j^|	J.  ____________ j
-/oi*c<st'#-PL*.	^	t	r^-V w'w-.
iJ(J J	J	J I .'	J	J	J IJJ J J (V J
tM C-findet -p.ct cio	&ti etr* - -J ic	-	Vot
J I -'	J	*’ I J	J *J	J I J/J .' IJ V	II
v^'oi cCt'oi-r-^o-*e*..
S-t.^9^.	Ji.	SC.
^J'l J' i~ f j' j js i1 js	i	j.	.h	.b	J'	j-	i
IH d. C-lovea. -jia. do UiavfvmrcjM.	^«^iL ?■»<* ‘T**’] «<•«*•,
.hin J'js|n /	j. js js ^ /» j*'! j j: j
csii t^W -	-,'«i	®6c.'»*A^	-	^'a.,	^4 -fltjotlnT *C>
^1 J' J ^	J* I r	^ Js	j? fj J J J J I J-^ J“ J	(>*«<)
j« 'iMU-uAuil U*«-+* CX/Uy^Cia. ^uflfxa fiojrltm nu
r\r~ii	Ju	>.>|j	j	j jiTT7^	ii
•o« Uaa~ yei oU tAvO-***'.	$o+	«a (j<rr-yye S i<*jJC*&.
os.
s’i. ra
*	Ji	>[ J	J J' «T:	^ |	J	-T
%	,	cie--*c£e
j\ f\ P P I* P P js i' i' | «TT3 ; j
cA-e£-**j,	eCe-£utjt	cCeSct^^xjsc^-e-ty'rf
Si. so t>.
>	J', s j J Jr Js- ^ | •’ J J“"
'LoUiilV-	-J70~/ ~ &£ <9->*<	-v-t«	**?*>-	tfCo	.
11	> | i' i ^	^ ^ /»/rÄ j/
7«*>fc	7i**a£e**c,	/<*i	*x<x }tcj'ttti+i “«< u	.
j\ j>\ j . j	j	7j j ^ j
jfcck. yi,ct -f-x	— ct 6^*x. >1	y?Q^i	L- ^
j\ j>l J J fcJ J l čl* II
^	sčc<-	j &v~3/C(>.
št. S/.
</ I
y J’lJ ^ Js J JS J'l J	J1 J* J ? :JI
JU' 1 vite Ku. X c*-~p.a - ^'ef etc*, -rfc^yt\ -jzp tf-tec< H^'c.
js fg / j"/3 j j )r J' j' J> j> j=a j |
■fru+*n>teL e^t &(&u*n£ctplc c>lA*^ydc<c0iu/v*jtt<t4,**M*ft**^,
P J=3 J Jy /3 J i f P * ^	/»	J	ji
Si. si.	st. si. Š-f.fj.
I j~ i' J1 J> j' i'|jsi'j'J* j' Js J' Js|i! > Js.(f
Sn«y Xu io teto J (ü~o-t) j e £f </>**<t	'7o-j-****s nu <5 tu^cWlC*,
Jt *toYoWIwj icnu&t imacl	0£e Uctt, K?c** -cCt- ^c*^n
r js J' js j (M'jV'ji ^	>	i i' js » i
t	-j	# ■čecJ.ttrf, !Cc*-J -&C	/7°
Js Ji	r>|	j?K	> J' J1 I i-	II
„jfcSmt Je wr«i«^’ vi-ts£.	-Aj+cb'cr. tr*'.1
99
Si. s1/.
<7y<'cVcv* v-e- -5e
'v~°^°	et-VCt	c-4	-yisO-t-<^
Si. s s.
± ^ ? | r j' j -r i p r j js js | j j i «j ar * i11
t tts&tc^č-cu	<<*-	^
J	J.	i'	| J ^ |
--J-e.	rte- KJU\
st. s? <*<
3 ^ "L'
jV .Tl ^ ^ -' JV J"! •' J-
iwx "^7^	-*»*<■	.*«	^/V	***-^<?
Si. $ s 1Z.
ir	.m js j' j	jh js ir js
"fC/etr-tušu* - ca	*<=c	j&a - rt>
P * | .' J-	-t>	| o'
Vcan-K	"7>Ti7	-	/C	-&Ce -	/c£-e.
j	i3f	j n	n	j i j.	^	J.
To	4<n*c<d\ '4^'- -ič*	~
j	|	n	rs	i i j*	^	j
■fi &	'rct^r^e^i	<o y-icc -4-to^'ce,
j' -nU^ «h	^	J	j\J|^	^ *
7^4, kj'jv\	JU<~	n*'-	«•«	'KtZcd
> # | J i- ^|	||
je.	-uv!)	-	je.	•
■700
4 J
ff
i1 J f
/la: T^-tAc^vc ■iCj'e 1/V-U4	.*■
||! J* >	J''	J J’) J Z' J * 51|
J-e-	in-C	-i-i	<i'v~o-j^r^
<Uc< 6-tmi -e^Ti tnccf*	*	'^^'o.
Št. S?.
£ J | J.	J"	Js	Js	J' Jsk' J-T!
,^4> ' v^~ Ji' 0~«*Hj	{n*41X&0UH*
?, J- J- /ß**lJ.
l/ -ni o-f ^h< -i Y-CAI letaj *<rh-±,
J I J.	i1	j-1	Js	J1^ ->S| o* J^l
no- &4~ UUt. J/Uca Jct nt pOCjOSil
J.	-T'	Js	F	J1 Js f J. II
-'itd- -rt^rv- tv-oje <yf~!t*~b - £c. $i • S8.
f Z' J- j' i")* J J J J-;||
T^OLctC cjiaA £% cfT~cxcct J**, X.ois(o-tst*<4 r?ti J*	C«.
st.
bi. 5~8 ou.
h r j
H
^ J"»V •' J *n
ŽtuUi	-u%> ^ruc-x. epK.
nt c V< 'fy-cc.
S' j’ j' i’ jr j"' js i}j|
Xcy-i l'^e	c.e*uA Zn^ilo«.'
■trte -fct^uc d“e ~j'e
f' ^ P J'ff* J J J 4-|
Waj Jh) T*e*>t£. cl£ 4-0-gdtt vrasle pl o m&v-ci	10-tctc#t,
£ t”
K
J JS J'
ft. 60,
Cz KfcU )
i'l j1 i1 js S' H
~fc<sr**e	n*i4o /«*- čtfi f
J P J J^| JS i1 j' J (j
-*W- *W	prt.
S9.
X? i'l J.	J'	1J J1! j:	j"	J :||
■rfttjj-u* cie~ Me iu - ~fCctj' clc/as4t	?
J	J	J	f	J J <	I
TCcm fux.	štu-	fCcc,'~v{e £cx-4
^ t JS j' > J’ > V' j' I J .1 J -H
-»t«	n» Xc-Ce~ ru<^< tr«*hn<JCct.
161
bi. 6/.
St. 61 as.
r j i \t p j' j' j i »/ j-| j j phfs
JfcAftocU- tC t)r rt**jlcet'- ce, Jtccfx^a Ut'- te sc ni*«4CČ£
P JT J J
•*9&:
p i' J f
Jicififii
J' S'
J J* /ij' S
fr* ce
h J
Jtoiic. eCnrf-VLi /tiIčct z *, h	C*	t	lil N	'
-»	*	• ||H J
•’Ut -&v	'&*■&*■£*-	C-*
'■*■"	*	J	Ji J'	J*	J S
J' j’
tia	c«,
5/. 62.
| j js n i' i j ^ j
y*4t Jt-Ct 4- no oLt- K-£fiv*-<*u<f
f'iJ'S' j1 j> j>| j
-tVy*	«<.*♦«	«MT ■&	<	GO»*«- .
-h ^ J' J’' / j'l^ i* J> i' js>!
iVu.yLlC't'ji "^ocCt-jO'	Oj
& f' J' J' i' i' I J .w- .' II
-nie*. n« yw* -4f- tW -6-0~ -£«,*.
-fioj te, f-io-jA. Clarku 6ic\'-cet
f j )$s ^ j-'
d«. -&o Sjct^ir ■<&4*ce’e- c*,
n > s' fl*; j n$ i' p j K
"*ia i-ntfj'e	'	"
Si. 6*.
n jiJT? j* j j\
v^« fa~&*ct4c '£e~f*o
m frs J\j~n r j i
a~^~	-&C-
/77 J | JT2 js J J |
j v-f - j **strx> ye išvrr?c<' - A;
-TJ? /* -TJ J | -m J- j n
J+e*n fia aU	-tituli..
-4r-fe- e#.
51.63.
% J- ^|JS S' J' JS\D J:||
^ - K-tt 'fv+td Kevhufx4*4 *^T Č*^C 'cc£+c£ j»	otl
J. | > t' * J \
cl+C -}C it-ce~ -JO JtUbe
J. ^1 ^ Jr j* S>\ *i d
ev*Ai y-- ut- Če -&■- cT- c e. Si.63 a/.
■f j. j- »s r j' j" j’ n ji
%* - tc-it -fr+t* K+lA+my
% J> f'	J- S' J* Sl J |
■4r-t\UiCcc	€	je c4?~ u«
\ J.	J-'fö/'J'J'J'J
ceA V- <*-e Č£ "CCt"č- te
fsizf j’ S' j-'n** n
dtijc te-Če- jo &<yč~ xe,
r Jr | J	j «T J^|^s
^X-li -jx£~ v-c svvcjtK< Uv*.
J	js, J'j J Vj- / J’JV j J' J1) J-ril
^	-	X	T&Jdeč c4**£,	*9X0. -iy<el i*uv-r-j Ci J'l-y-O — ~fCt - Jc<.
10JL.
St. 6 S. ct
S-£. 66.
j. J' S* J J 1 Js J f I
Ž&iCU -JiASU. -UreyfKc
A J -> | S* S>
ot *4Clt	-*y~e4jeOu-e
^ JN	J	}^JS	*	*	:\\
'y.tA-ll-lU	Vi*«	'K*	^
* »' | ■> J J J |m
1 e 16-x'-y-ce• "JO, elct- •As'■»««liVr«-	°'
»« | j -v ■> W •'
da - -&«“eia~£lc''H-ct tr»*4 >tyu*ir,
r^j j	j	j	j (j a
•tj** -K^t^t^cc -n +	rji,«*"..
Ši .OS.
^|J ;s P J Js Jjj p r jty|
-tft -t+m-i* rmrittetn«r ihoe* $
^Yi. -6irtn -jt nn i - la- -rvm- ^tcc^-U. v-ocC^t
*lJ J' JS J J' i'l J JS i' Jf
btcW-tja ctčctmjc*. <McL+t}«. el<ctt+**.
-^I J JS J* ^ j' i'	7/f
t*- oCcchLCjct c&tj'cocC’ifm.,
J
A.
f j; /| i j /7 ji JJ _
c/£(c“*najhtH k *<*", ie-pnCA.*- ~^a, ~fie yn-t*xsm'su-cetJZ -iJcme* -fi* C^CL,
>	>|*J	J	j|q- J	J	J1
Ccji-it	-m**i e	-	4*«. ***<£
^ ^/II5 j	J	j ii
37. 7^.
JSJS| j
AcCC- jo 'f\u*d+o4* ata* 7**’ ■/* lil “ -p.a. Tu/Con VI* jxo-tu - 4i'
J'l ^ js js >	:/|
/r*	t-*K*>-',
ce r-cLif-Ho	!*♦*<♦<	^WJ7*
/*. ?-z.
it. ?/.
^ js | Js
<7^;*
j' J’t
S J.
/|A	-p»	->s l
7tit *to- nt*t~ftu..
A ß ß |JS. ^ J>
ti c tCcc.	/Ä-fe1/
J".	>	^	| J. ||
'fo.
Si. M
|JS(A / JSJSJSJi'/J'J:>J| ni c e V< prutufw T"rye«*,i*HcUue
J’ I «T* i" jn	J	I	s	s	.
-<44.	-£c(-*t£č£ rttiHt ji/utl* Kavajiiu. <Co jitic. "ß ^ j J * •*	•	*
J1 j J'. J3 J*-1 Ji j''!	^	'f£*t	jxcclic
■foiath -mCJo jo Vfr^a.-U (Aj tl&ICloCK i*.	'ketA	tc\'<	1%I'»duet	/t■***“,
j-i J: / ? * J'	*>	«
j' js js
v«
ict- c«>j V*w«4 K^tu o *•»€>c
/03
fjj" S1 js Js Js Js| J' A J'1 js JN > |
^eCy-t^epi	Hvc£Č0. yyi£-*i*L l+roe «ef-t*-* --jo,
73 /> j' i | j. .3	7i,
i>r~ce -&u —£</,
JV . T-ff.	St. ?r.
c 3
J’li J j|£ J' js J\|| 1/1JH. J p js|J5JL^(
,/f >*-< - i'fWlCa Xcjroototj V-itaJUti JUj fa*uttje	(Cra-jt*
/I ij. -jx.ee eObu^u eU4clita	«*',;([
'iejio~ /*r*j ‘t* lobije-e«.	J"*.	J"1 j"* j' j* | J, J jj
k	X mr7tu ^ AW'w'to -^jisCtsti
št. ?6.
%	J\	J*	J1	js	js	js	j	^	J*	J'	J n
J?oj -tč 7e ZnuCfslin Huf cjl - -4a/i K^rn-A'f-
J°1	J»'J»	J'	A	A	>	J'	-h ?
„ <j /liu' -fi’ 7t '£*vi**4-čm	K«W Ce^*t*	X«-/"KZrctsCjj
jtt j	>	Js	Ws	-N	^	J4	[	->S	^	-T5 Js ?
^'>/C<^' Cč- 'S «v *»<**'£*•«•£ Ha^ ■JyfJU(V-ot-6c Ihtet C*~*ZA,
H |	-h	J>	J»	A	i'	i1!	J>	>	A ^ ? II
•yttet CX4«-V- 'neui	z>-£cit>tcVt,
si.??.	St. 18.
J-f[ Ji J*	Js Js j' -)SIJ.	J	J	i1	-*'j’ Js w'[i' Js->s	J
%***. t[0~r-t Z** -fo-lo	i-M -Cotyiiu^ m* j Vfv> «<«*, tu fl O-fmj ■*/« iiylty
<T j vT J6 J* ^ ; j l J	jS ^ 2 ^ |J"	^ '
;-k«	fmttum/«■ t*e 4 v*.&f&	■*-<.	J	<■**<ict^j-*tt( h< j
j'j Ji >	^	j' jsjj. j r [.' J' j J'jJ' js j' j
^VitlUic-u '*un< naK+iccm^je, C*A' oCuu.t c*** 'dot*I -n« hto-tn
J*) JS JS	JS J" ^ /'|	II	P | A	J'	JS ^ > J'jJ^ J	|(
oč« ifio -fvy-tiHf	tud’ -4ofiic&K*«.	'u-£v.	'lv‘iie>z	-jxci	-ji o -4-ru&-&t -inv*oCC.
10 H
H. ?9.	5t	. 80.
|A > JS	i’J.'H	|	JS | J Js J JSj J JS J:/l
jc&di 7ICC ICci ~e~ ->rv-^CC4C<U'ct>	JlctoLecjCt ’ wm ■tf«'- »V ~£-r^ccct(j-^
XctdccA.	77ty	jJ-t.claXj'o^rCM..	’W'HctaA	n~a IH^S Xv ll-Hj'c
JT Ji J* J. | i": js. / J-[	^	(	J ,'s i1 I J Js J
XiV -<*•* ~fCcc~ ^<>/	jCiaj£c*-j	Xl^ctj %i-c^ety-
± j> * ^ s ;> j. i, p l 2 js p\i^* u
"Key -6t' "£(> ytr<**7tf t^OMf	%ic£ct^	J1CL }Cct-1C<^y\
n. n.
% J > js js Js r I J ^	Js $ ;S-T)
^ jtcjUtJ.eZ' <U-C - feOjk.
.‘ ^ / .» j |	^	J J |
&ce ~- -icče -jy / J1	|J	jS	,b
f ^ -f-tH-i, t4t£a-j ~c£e - 7cUl>
} J J J J !	JN^T
*«	'Tct^'-tc	get	_
Sir, 81.
/
r-
li
6
y JS* > ->N JS JS ^ j -'S JS j' J
ftf-tsb£>fc*.\ oy '&n,'ö’•& Ae, «"« /-* S-c vt'ocCe io '/'ct-v^v 7-L0~e/e.
$ I JS ^ ^ J* J' JS j J .   J :jf
c/o-CC+lcj. "^z 1a*n k*vo(M i+utj -f «-« ■ -fetv	«
i¥. <2 3
fJ'lJ:	>	Js	^	->s ->s|.r	>.	> J
'inrtü	^tAc if*-	*	cCc/-^4.u,
> | ^	JS-	J*	J	^ j JV	J^.	^ J
>r/'- -£i' -ciO-H+.c*-' -ftsf-l ‘Zf - -&c -cto-++-1« . 10?
^ l Si > P S" S' I js i". > J
c^t-	Y~c-cC'
J*| JI J** J' -P	J-1 J"’ l J.«    J ||
•A-to-V-isM.si^ecjcc */-«*■ A-cc — e «st^.
Št. 84,
j.jr[j ; n js | j j
/ta -C-	'*t<y-	~£j'*ccs6ctr'č*ii*»+Kt
/»I ^	^	-»*>	^ ^sl J.  J
'fej «« *«, /f je Htintnn,	^((4m^.
->S J' J' * /> | /> JSJS j*» i>|
^Ot<4^{ * *jt 4-octtjo t 'Tft^rtt ji^oc"*
j*	jr*	ji	j>	j\ /n j j.	^	j ||
•*ne*ytt ^ta	-	£c*
f/|J	/'j	j'|J	js J	Jfj'/j'	js js j	i)J	/;jt
^5a fvT-tU&y*. *» nc*4ffol	St	<svu> ieLf&vx'-co	4ei>t),‘yi*ni
J' | J	J	J	J	j"> J ***-	**'*.	-	ca	-Äfc-n *^kk
Za«rrČ4^a<*.-ftrrt Ticc ott *4tinoi*+<.	&	J
J" | J ^ J A | J Z' J	->t« iUyx4^jc
^	! J	Z1 JS	i| J	J /|
J“* J J »	J	*	j	J >____	J J/	■'<*'	t«-«■««	tet fuctta	Ye — *Ccx-
‘iCotj Vi'«-«	ar«	7t
Št, 88.
% shj Ji	>	js	js	^ i"!	J	Js	J
^«r*t -f*tsuZt'c Xi* --€&nc **cl S’iot -fW-jct'
S/ A	/	S>	Js	j> Js|	J.	^	J
^ t-nilW-ej ~/Cc - lf'c^f *" ***■ /	-1-€AA~	.
js| ;s. j* Js >. j* .‘SJ	^ j* J
~>cte<<yy~ -4* -fT-Gt J </&** *** ^j/o «^V(
J^l J\ >	>	^ J1 >| J . J «
t>M c^-*^-3tC< 'fciscdCč- /t«eT
lߣ t-etctj /x.
oC&t'X-o T-THČ*}.
>	f\	-P	^ J" /	J’O1	| JS /> JN ^ jS
*ce ^<S£ -	ISict-T^j	'	1/	i\'-^-»caj-U	t
J^l	S> > js	^	h <? J* ; a
•4cy	*	's6Ca-+~t''a. IK*&	-vet/?vetita. ~C-0.
*
$5č.
f.f'-.Js •)S J' J'	JS |^	->S ^ J :}
m. j«.	-^«i	-*«« -tf v-oi^c	^
M1 t - T*t«^o ^«*	•**elettte'
i*.^i	>	->S > ^ > J J.	J	ifj
7xo-$~cs6->^0-1 e*e	x'-	-j««	_	,
f-« - /c<W /»f****' We"-»cc 'ßct - Ci .	—
5	t1. 9/.
f- Js Js Js J ^ | J- jN jNj.il
<^cy -4*»«	£C J'vyci- 4't-^	—	4<	^£e
c/<<r Avtc /io t~ci~	'IC**]	‘Au	"?Cc	X*.
|l*. J	^ J	j	J	jS	J !j|
*M.o *■ jptet. Ii ~4-c o- ++-<-o •?,'/
/l
"*^o —	"^*'	'X^p	-	^**=<_	*l<yi^a.	,
93.
£ i' Js Js J J| i J J 1[\ i j" >1 Ji j (J J 1->S ;N
Hol« -AvUc*.	Pu~Uitj<	vT-t'vxhCe vMuUtu.'
miosjnjit	c*t e^cle - ta. tX*. '£e*<.el
^e^f'iv vK^uel* i <vtro t* )ro-r~*	6	6	•	,
, o *•	>	*>*■«*£J
jxAfrv^jt'o Tr>Wui\^	j j j||i. jS jf» (
>/	«vy e -v 7V y-&~€-* Vc>*uOioxc
10f
i- jsj J	J~J	J	j/S j	k
Jici	-£o	Čet**	■£* -	l?c\
t/. M.
i i1.	/ js	>	j\||
^ - eiu -mi' te-	n'e
~6f?vc/ "ČC-cj/a.
72*«* -*•«	-^W' «£«	-	/c£*
£'>vJL,jr7 -MJ-
■*50	•*«■	-\j~o~o	-tA.	syu*L - -vez. «-	.
si. s s:
*	J' fj J	P	j> J	J'	j> i	j	.h jS J
,-fio/CrctAy'H&x»^ cy elet "Zo-r-x'e 7H0C <*j‘otc<_ t-o- 7-r'f ^tec «j'etec 2VTt’f
Cte-KJU -70	~k	}y'o	f-0~1Ccu '£-0-€<'
J-7\j J'j- y7/ /id«	'
~fc7 j'o 'V-t^iccu -^tvd^	-£-v	,~Ci.
ft. 96.
$	J.	-h	j'	j''	j1'	;'|JJ	J|
?c£e Kole 'to te- -&-t 'žf-i'Črot*.,
J .	^	^	j) j*>	J'l II ^ J
"ÄV Jf-e /ctg "Zcc-futAStt' c
jh>I -h jS j* > j j\ i>, ^ js ^ /> J^j
-ie *«* Z*U14^&X '6<MldAumc U&ic£t £'k&.'« A«
/	j<	J	j-	ir	v> I.VJ 7u
gOMCOl -4j'uc£,l£	s#Or~..
ti. 9/C.
-5 J. J' P P	J:||
JciA. -H < -m~&TLM-M. -f-t e o - ^t-CD^tc)
0. (CtyiCt^-rcif- -4 £	-f%0	—	<se<* - ^ ^
-ros.
fj. J' ^ ^ ~'s II* J
Jic-i'c£<.' Z	c4-^~tyt	e«.,
Js «h I S*	J'	J' ^ | J V II
'^Mbl *j\'TT>-Sf'	>&CC.	Otsi*-	tX'	*
5V. ?<*.
^ J. js J. | Js Js JN -'N J J :|j
g
cCj,c<.
C e rt-cx. -tu. —	17% * /*O^Cttj
X/V- -4 fi (yisusCii. -L^z,
ŽsZ'-c<ri. o- iici^č s&x>^n t*S-e "Zt'-Ts-e U^c't
JS J*' J*» J J I Ji J al	II
o^o-~-' cC'ici^o cč-esfC££ ~tro/
G>	S
$	'
Si.. 99.
j*	j1 j> j' jsji ^ J> J> js|
7lc*. 'Mtfyei -^j'X	-J^Cci^c
-K Jfe -'s	*J	.'S II ^ J -
«
St. ^2.
^ J1! Js .P J' J1! J1 j’ J I .h J ! ^ / /:||
-6ty>n -fnfctct^ctt "***»■	At<^c V-	/Cat* ('^ptece^t.t
^t£> Ž&H4 -^La Oj eCtut' /(«n*!^ ^>««1^ /fa-ntjfi	(Cc^ttvi1 ^-kom«.
*"*• J J J J | J J J JI J J J J J J J J>
M	I	I	l
~2^dc	-^o-k-< ^-»ip- olcx^fci' Kct/> ?W««(	%ex*4	j^et	f*-ejc(w,Ajxu*#r ZsytuMt
J"il?-r' ^ “s, JSIJ -1 HjJ 2 1/
7?ö -	/«K*	/o*	f/lsO-f	}-u^t^K.	.
§ it.iC3.
*f JS	JS j" j JS JS J. /»	J> JS j J^	J. I,
J C mt-vut i^-e-rfe- -£<* ^ t»	-vn-c	'X.vCycioi v-il~~.
■tce
co
\ £ S1 * | p Jy Js i» ^ | ^ / j» .11
To nm- -rtu. -v-t^--	Vv*V«x*t'	e*^
feA*y -6k	v-cc-£ef	pčcuiJCt	-	vtcJ^e,
~Vc*j	-rnjtel	V~et4‘fT^'4~£t^~tČ’*jrr*iS--t''**<c<.t*t- t00? i
^ -h | Z'	^	J»| JL II
•f-yr-ctv- v-e- 4*st jTV- ^'ut	2c*^ot~~.
ft. -10 H.
£ S' | J / J j1| ^ j"' j' J j1| J J1 j« A
•?*+•< ’Kira^j^L'C'W-	^süic*	rt'e'lCc*	ooc^n' cMsttc
^ j J JS J >| J & J J)l	||
'4-61+t.	X*>t+f6-4\	KtU^U^	Stt/lyoi*
it. JoH co.
i ^ t ^	jS	^	^ I *»sl *N| jS 7*>s I
^“4 ■<***< tCrxtMj £iK- c'ov	■U.cv^t-C«'-	Ka. / oct i'
^ P J~i[ /* ^ ^ | Js 7 j'» / «h i 7 JS| J» s j'i
ctA4st-it "&ct-£t.cc 4&*m t«*>	fattf'	Hmu.	Jeu*-	r^A
fl «*7,
-cLct^f-i t fcct -f<.ct.	4*<m \cl44' b-&i f*u&( <fn« Jeu*.
J^l *7 II '	* ^
y. .. ^ ^ /
tfč. «/0*.
ii* .70 V i.
J’ j'')» j j «a j j »
c» ^ | j j J1 f[~	s	ji
®	•$ ^<t KrMLjtic *v jh*'Y*’\	^	^	II	q	•*	»' || ^ J •	•f'
Jlcu+tf*“-	ei^t^c'‘	04 Kraja. -JyiM.i'oU ttinje- -na/
«h I j.	l->	^	nr7HJ
-flcc-tLa. -4t***	^**Ur	ecl	tCrc^a ]■vr* t o*C tCyctju ]+***,
r,j. j. /J.^J ' j i§j JUUJ3/‘sj'ai
t'-w<«*<	u*rw	.	'M«	-	^	^
110
Ši.lOT.
£ J' Js S J* j' js i Js	J	7:||
^V<Vk4fu	—6-t-J?o	-<««<<■	-At^eo	J: »*7^^
icc4C *t<* -**«*	-t-X -i-f*. čisteč*.
^ J^j ^	JS JS J	«.«
s&ec/lj' sčt '4-d-Ctj' ii -f*o+v6i't' Z t<*+*< -&ec£tSt(' lH:'Ue-f -tv-cjo	"K. (> C.	. ''
St,** s.	'fi./os,
i j“ /f .' Js >| J Js :|/ £ Js| Js j"> Js ,>s J-' >|.U'd ■J^rv-o *£e- to	-^Cu^tCZ, *X*c~ fCaj4& ti -decket $u<i4*t
■5 ■&+*<. Ko^fdLJo 'fUrs+£t*J?{''£,	iMaSCo ■te- to -4
i f' Js j* Ji| jN ^ -T' J>) *(/’/•/»/•/•	/	js	/>
•M^o- je», IAs+M&ju. .....	"ttA 44*14 •krut ti tl etXa, ■&*>*■ *£teU'q C-
J />|J.
^»cVe^Sr * A* i>-t>T^ ^	^it-aAcc
i i"j S- js /	J. f	J>|	^ / Js /> /> j1'	|Jj.^||
/*«& ' -4<'us&e« *«	/*<>*/'	-JO*	fie&t-	cit
St. 110.
%
j- >| J	^ ^ -h ^ | ^ ^ js J
V	wVl	c) -**. 0-7' it*	-	/C^	kmmU.
J^lif*	J	J* v>‘	3»	Js I	J •	.<
-4t	-4«	iCaj	oitr&n	Ret-	lp~aL~	^tc\
S l J'	S'	J)	J^	JS	/>(	^	jh J> J
vui >c WHAJLStsC*0
^ J ^	^	-f*	^	J»	jN |	J	(I
-M-«- «• c-#y '0~tyv~cL ~j -Čo-vv -j'e- 'vu.ct _	-Ä*,
sV. 77/.
ÄJS/J3 J’J-J .f/J JSJ	J1!.'	J'/JJ'IJ J'J
-rt t** ~£l**s(ba. tk'j^cc(	J-C-ct —	t*e --&*■ 7to JX0~f*-fv
*l'J-J\«J >1 J._ .1 ' J	Js J -v-l/-1
we j* ~ ■*"**	*«	6<^.
-111
infi/jUl.E’!
St. -//3.
6.	A	A A	A	A	S
/t« *7 ic	.	*vV —	c~o
^ho — tt/t	—	c*le	J	____________________
A. A j'1 A A | A. A A A ,(S
^Vc - ’t.CS) -iyt.cn*CC - y~cCU4,	IC^rCt/LtlC	iŠuA	oi^sČtcctt,
A1	A	A J»	A	a'	J *'._________,'	II
■Ičoij ‘K** c K'	tc’-1-eiu 'f'io-4t~ct	,*£&.	-4 n^tstst-'.
Št . //V.
%	J1 l	JS.	J*	A JS A	iS |	A	A	^	J
e^e»	v	y-i-Vo * *5? ,	#-&-*>	tto-j	J:
.h j	A	Jh	JS j	A	I	A J7 A J
7?t/	'•v'^ f*-*-fcLt-cci i v-*-d	-iy<>	jisfftte&ti	£	v-oč,
Č	A[	A	A	A J	J0	>| A	A	j* J
■fia ~j-oi -	-r'o	'Jrw*,	7*-c<	°~	S^"£^<V’	-d*	'£-*u<
A A1	A	A	A A	Js	A | J ‘ _-	J
T’t«	o -	?-<'- -yox'-t	<fC '’hriK	-J%«	/
bi.//?,
i. £_ /	J> j!w	> > ,	j^ Js. > ? J1	>-H
ri
$
-	?<<?	cC<r-a~	'X-etj'tt	jt	oc/- fa' -
Zč -<»*	Cl£a4 tfO~ *4ftsv - det..
J A	#» A	i \>	V\	»'
S'tusr-t u.a cCu — -rt' Ji o -	*t-	.
J' j'11A A	^	i	J	A	-*	x	11
•^CtuoUt. vt^Hec 'UaCoC ^	-4 C oCo -	'***.£<?'
Ši. -116.
k? A js A A A| -T J Af A ^ ->s / A ^ |J^ J ;||
^ J?t'£e* fto 'Hu*stjč*.č -j-včusvejot y£cw<i4. -f*.xt 1yu+*lCt*j uOt- ie, •M.&m,' ]\u. K-Aj\d>+C4 ■& \cuua’j'(? , -jeif -je jnj tce-f-i 'V~£ vttsp. ||
■11Z
st. us.
± ? P\ J J J S~7 | «J f
J?c ^ » ce ytct ~~Cyc4sxj-%*-< —	« c
*	j» i .< Ja J7 r?i A» /
o * ne ntc *£e-fto e^-e~io,
Js js] J* j" J J j | -Q J J
$AV£ -e« k«k?' £<*<( *0 r^te-e ^ J"3 J=3| -T7 J .f jU | o'. i)
^ciaj •j^u -4° -*jhte/yn**tXt.	(c.
J
, i J J J
J-C d'L' e« -&-/10 jio - -jot
J J » | *'	j	J	J	J	ff
c€ ~i-joc£o &c.
Št . //S ec.
bi. an.
k Jl t
J* J js |i| <h i1 )
J(<x* ii ficc -ta - -&t' -d'u^t -cq
a / a r j* ivji ^ 3i
j* /■
cLet -il nt i' "tct ~ Ko £cc£.ot2tx*\
J
j’lJj- il
o^a. '4c' -*< -ja— fCcc -	Cc*-.
/C - •&' -J (J X« O -
Ji ^ J1 J
*	Js J1	\	J	J	J JIJ Jt
-/Je- -*4* -cüsttc gtrrJ fitrtCu.
J' ^	|	J	J J | J J *
■i P 4-Ovi+ 1««-o
^ A||^ J	J||^ i J J
Jv~c>o	v.	e€	^ ^	^<t7 -poji)'
jS ^ ^Jl* J7 J ||\ J J i'||
^ w-vh estny-	-4 o-tu. c-e	-i-j'uJit? ^6-c,
bt. 12.0.
5t. 121,
J. J»j J
II
T J „
cV« A ’tt.U je - v<x
Accctci	'T*1s1>	--je*
^X\3r. Č Č J' & > I Ju J:||
6oui-ikW**je <*(& UyCKi,
"7to yttacfo '/''A iuAlt ^-<7'	*
^ js. J5 js ^ J. Jdl
\ yl J ~	.	f	'	--N	,
n0 iCtyXi~ce
-»T.cytstl "tsct e^vtolA, tt ~lc^yuc&i*xt. ,
^ js. j> i1 i1 J: J5/ /
^rulete ča$ cLlLmuc^
j1! ^ js js ^ J. J ||
Xaj MAA.lt*. k Ujm prflS Al Scuisl*. .
bi.viz.
t ?n j jrr r ? ? j jv ^
rti. *Pl CA. LtLf	/V	/»	i'
&- £ 'Trtl 17 CM. {JLi il^liC -4 urču e^stoö. t&<	^^CCc^iCt.
/-f’j'l J ( J J'j-'l JN ^ /> J' >>( \ ^
2?« oU'uu cti. - vstt oCtlu-oC O^ihu ttneCihm	°
*11 cto***..
•713
Št. 7It «<
Št. /Z?,
3 J> J' J J j|^ jS J7 J’:||
CCf Tni -fix*. (JUh&iSC -piyxCtZ^Ptd'
-to(	Z^a-usfCt.	*W/;
? JS ^11* J J JS i’
-/«V c£o+c&&C*Cstst&-
^ ^ i'IU j 11^ j.	II
t <Z OCt^H. G*.	^	<*'*'*'£, •
•6/. 72.*:
B. .r| J
j j j | J7 rj ^
JV» m<m ^ e y^<* Un it-eZc"* sni-eji
,bl J	j	'J	J7| J J3 j-z
far 'ii-asUvH	*i0	fCo'&’U.,
? |	J	i	H| J J* i1 J>H
j/«	(h>	j!oci+d.<ni eio Hion*t&ltn.
j£«. c</l	m_	tt'CjCa &Co’*L&£stix
St. 6.
ij'fj1' P J' J jM^ J1 ->s J :J| J" J J" I i ^ J?W|
Lj iMCy-f4tij* to,	-r-o£c< 'J^S-VL 'CeoCe.	•&*-V-<*.~'tlf
oLA^v-j*	- ytÄ,!» -m* v-c-t-e- Ct\ •Ja.	-JU'	-&<vc<-	'£’t/
-iyUct. -i fov-o	h Vj*iA.n't KWeiit veve«, nf-c**4<~	jo	-M>‘	tc-<K
>i> ^ / «p •>"Vv*) 11JUJ * J f1 J‘-' J’111
/rv ■yni’n'-vJj«*. Zn^t-tč - -ja 4i- Ä- «-e.
1	5Y. /e;.
I- /) Ji / J1 J1 Js I J”1 J1 ^ J
y{c*/K £u&yio y<* &60, iCo ~so -*-6 -	"*■*■'	ce	-6J*Cet
Ao^te 'VtH.l -	-vi~C-	je	~V-4 *.
Si. Hi.
Cc h
5	'
J? j* j'i J\
J5
j' j	i'i
"“V? > /> j ps. J" * j.	i
(1 ^7a	?-?	-	'Tf^yicCu	sttsiAA.	9°^~
£ $ S' p JN | *'*  J • I
-oOi&4-*£ jxfcolÜL £o-tnl-f .''
J1. f J15 ^	^	JS|	J	^ J • I
n Ttoj -<o -uci. io lec’ne -4-i- tl- c«,
•	.	'	•.	_	r .	v'
~ cLe — Če -£*'-H1/
CA -	C€,
n r	P P	^1	y .— j. i
~tc}r>v<ct~ -jo	ty- - 7x«	o -	t> « e •■,
^ J' f	J1 J"	iM	J*.		 *'* JI
■jvt- iu teM. -$e	do -&7~v	Za.	
Si. iz9,
| J* J* | J	} ) J	> j*| J1	J* J :/(
*r<-c ' str-tsboi -ni	~cAA.Čv-t	i'-ti,
O-i-U (A-^t ~^^Cu-jC,	«	OOlyi &s9 ' Cc4*j 0.
'h^i /%« Jo«i( -f-esLt-Uja. ■*“«< < *t>jo Uftvo rc^U^mutu,
? /1	j > *| j.   j n
<š^Co-£ci	-	j 0	~$<yčc£/is<?j	o.
*»
•Sz1. /3 <7.
$7/1 J1.	>	J1	j	j»	/ih	č	js	j
^«c-\j-cc io 7nc *ii	, u-C c&i*, v^l~6i -ji 'Kjz-i
J' I	J\	/	J'	J	f	^ji j\	>	J'	J 5
"*V *•**	K^^cci	»riCeuet^ sittcc.
J JS|	J	JS	J.	J	j''	| J .h J
^IVf t*f v-ctccj t€	'7'UO- Čcij na_
> j	J J* J ' J' J i1	| J .	J |l
'r>o	U*j4,	yic<	"ti-č	y-n> Čccj -yx.ee	mx /
• /^/*	-J	Č.	/3Z.
| j: J5 js js jsi»	j j\!sjsJti	iL j j j»	^	j	j jj J
lUcoä^tu. y^uiUjc	-roze-&f,(r	S ‘Sf	3 «Uma«,
~6-e- Če v-- cte. - c«	_nJj>, J"? J t TTli J
J: J- ^ J« /<v^ w,?J|	V*—:~,
J j J.	J'	J	J	| o' .’
- J' j1 «f"' J*"' J	J" i „ ^ l[	Ii’ m €	~nu&j	J’occ^t	tCCt<* 0-k.
žVitto	/	J3	.^1 „TJ	J	J	i j o' .
XnüäO»«-jfi C-ߣasii~ T/-CC. jT J' £ J> J^( .h j'	;jf
Jt+-l\o-invUi ta tV Cet je Ki oje otc HJtz .
*La if<n*ju; ^tA^j/Loa. p#, du-b.c^ci j<t.
11T	'
Si. 733.
2. a v 1
j i
j i J
Jo C-Citl' -fld <sH. -&ft -tUOA^^Ul ici+H -C**£W <«u -*<+i -fot-C J J.......................................................................................  -	-	-K	*■	-	■
J * I ol<	I ?	J1 ^ ^ Js Js (jyI J.JI
<^l£> inaU well /icryut,, k‘c^.	fe-^u</ 2eAu<
St. /35 cl.
I I
£ji J	J	J .'I J - -
C£ - -3tl *J\«. CU\ ‘€'*fX ma/tfOfoi'
j i n .n j j | j /7 j
■^hi «'UoU*	-To tt' je .
JI J J	/•? .11	J J J
<S *>< Jt«. ct^o i Mari vd-*<t fLC^-HU,
J J| js ^ Z’ J» „r? J ( J , ||
je’«« Äyi	7c*tcn.	-fisn*t£j'c ''mec.
Ši./3J.
£ J* I .Q i D ) j	J	J1	J
jfrt’jj&it	vut,	juVUsvl-C-U-	-C.O
js i?/7J7/rnisJ	‘‘V
-^L !t<< - -&**< lCw£l*4C cjo - /t-	cij'tT*.
Z' | /~7 J' J~J J1)	J	/	J
£***- u-cfiMJLe~ ie. e.u~
sni--si n.j._ j
cfa'teiC **■**■ -£>*0 cLtCsiiu.	.
J* [(tj- J	J»	I	»l	J •
T'l ot-1 c*iclo-u4 -it' oC] etn'-ctv^1*-
fj J.	J	2
1?<* ctj«j tr' cLjCtjbi''cljcvjUo-vtA, ,
Ji j J J. Js I i J.
&' c^joCok	-/4-i'	ajctsj cUyiM,
*1 JJ	J-	J'J	o!	*Z	II
i/' cljetj Uo-IA*. eted &WÜ.
bt. /3*/.
I Jsl J7 J* J' J >1 J.w J
°Lu/l£cU^ -50 i^‘€* Ä' 7»n.*(
fj J1 J1 J1 j J1 |J
-i tAijcme X c^oza Ct* n-c-C.,
Z1/ J1 js j* j1 j’ j>' | j» s j> j* /*i*|
Ü"Ct (in.'-ee J*-*2jaJi me frICadajno ujeJUmet
J' -h Js ^ jj J._ JII Jo ~&-0 &H
bi. -736.
^ JII J	Sl |	J	J7p J	J	J
Jiu. - eiaA -fui ytet
J^IJ J J i [J -1 J II
J&K tesč&u lc£rbčt< ßo - »v «£«*>«•.
6^. /J<ž- or-
a-.nl j	n	j	n i	j	j	j
y{.a,- cL&A -j**"k Jtu J%Ä-<4susisv*. c*? *} lisuc
s j | j	si	^	n |	J	j	J
■^v	2-e-	če«. tCLo4>tt*K u o-n! cig^
Ji i8! J	JI /	J	pj\	:	J	j /
l!y oU' jC ( 0^’ cU'jo y’« clov^ J". J* I J JI J J I J /f
<Y'c6t‘ 'yV	07*-
n | j jtj j .ni j j j i
a. % ct &Ct
Js. /1 J •> J j a’ ,v /I
olet t>e	a.	-n«	'^*-o>	,
73/.
ž.^1 j-	j1-	.f .f	/	j"	i	n	js.	j* j
AntaJLjt	-J\v4.oUr-a. o,'(	-?i*f	U&ic oU 7it «»«-e,
J1 j J-1	Js	> .1	'	^	j	^	/»	J* J
■je~o- 0~t'-4!o 1t0Otc<r	Hco* -čo-	&C-' is-o cCctt
J' I j1 /• J'	js ^ j ,F3	A > j
■K&Jb -ftcjs-t-c	yyr-t'cccuf	/C
J* J -T	J" S' J'	S*	>) j.   . j	||
^2?. 118.
\
■f J J j.' J J J JT | o*	J .'
•dict+t-jci r!t mcCCynt -noj "ti Cpr<. raA v-coflCo
J | J -	|	a'	»'	)o' JT *'	»'	«T3	.‘J
~ j“ /	f-t/'-	-jk., *Mx4- 7*-t '^jci ~*Ic4£*m. lcc/cL?£i\
5-L. US. cis,	.	Št.	/32
fjlj r f J J| J n j ~ J | j. «T j | j
Uia/tX _ y« -4« cl>o\y-)it! noj nii M.(	£z-	j^a.	^‘c S etiiCa. d«L>u CCf
i\ J J	JI J J J J J	+«V J | J. j' j IJ J Ji J Jjj
r<** wa^Cir	>ta	SiajwKo.	K? ji	io, (Cd UiAoUiu. t*{cU'fa '.
J | 0'	i!	J I 4>	J	iXA J	j J* /• J	| J J ....
Uta^C-	-j«(	Mmsti	-	-j ti,	Iv	ftttAu -to
- | J J	J	*' | «* J	J ff
Jicm'- -jct. 4*cLUu tG-foo-ii'.
£fl?. > j' ^ j’jsijsjV^|
-je £&•(*£.**■ ci^C^yLc*., to-JCa. ete-ttt-ta. <^Ct'-^cC
-el*
?\jr	P	S'	P	j'	jr	j J' p j>	p j>
'öo	n*	-4 o	Zce-	£-ft	4o	-£vc4ne. -d<?	'ru^cccCt
* ' M	1_	^	'
J'j’ *h	S> J
ct	jl< jJar
&.
-| J1/ -h P j. >| Z' J' j xi/i
t/ICv-JasH.o&ICfiO'J*!
■♦K 2?P-	^utfÄcjroV 'd^teCt,
F\ * J* J. /*| J' > J*
•tf« V-iieom? C- -yt o fiihjU'oTHZ/tj
PS-h 15 j j ||^ j. n a
-*«* c«4 7*e	*£V-	2^0	-*j6isf	.
II
^ I J" «h J
XV* _ *Wcc	J-,r*CC.
St' "I^Z,
|j"|j: > > J> J J-J j.„ J
(tu) IX -t&zce«: p c	^7^
nsaa^-i^- "ti	nschgAjL.	.
pj J\ J5 ^ j' i' i'i Ü £ i
i I '
«, fvi ecfcuAj« t* &t+oz Wcfc ' jcuiMtiiu Vvj^lCo ^t-e.
•& / V.
^jti .r j* j* ^ > j" S' s'| r 11 j" j?
JttAlC* Ku, <Cu- K~. iCcc KU*. iCct tCK- /C«. KU^KUc K**<«
-16sC-KUa, KUx4C< Cu^Ulc. IUcKU<. te*. iCr -fe. tCcoKcc&u.
J2f- /tt.
-*V. /vy^
J J J 1/7 J.[Jslfl jf]l £ Sl J ->S J j' | /7 Js j :/|
7o-j^ dofif j*	žf,	^ta /u<- te) ia+H	£*t evt^\*<-ajr^cc,t
J	J	J j	I	|	-44+h -iJ^cU -jUtiK*.	px,&t	-ČLfiO-.
•icK^ ct4A -j< VKsTCCl j	o	fitiCK*. fitAjZ
J	J	J | JO	J.
j € c?tA	c	«j(!ju^j-*octj^	j*2 J J. Si_^ ^ J~*l J J
J J J j J, tj	-	ja.	-Jl+f cU'clj'i.
je. jlO-Kofic4«<'	P	|	^	J*1	J J*'! «J P J |[
-«<* U v-o-j-e j}Ucv<	oio-M*
Št-Mt.
1 JSlP
T -	J	^JS	JS|	JI
j««« J3e^ fel c c* fytictj - t«/-
*1 j». ^ ^ k |J> Jr. f i J tu
-6C*H SJ&Accf. fličc~
7/8
i p i f. > jt^i r r r j^i .n*/' ^ rj j» ^
5jio-n<4.clc*ftct -£<*471 Oj C' -i-e w< TX — v €--Cč' y« c^( e -f-
£	-*	j js' X $	’l Sl^y J> J!
cA^-cdhi* -JC*'e>tcc.	/	2^<?	->ns^	-£«*.
Sl.ns-
ec-.
jr\ J /- J“3 Js I J.^ J
■//10~l*)-£ot6< Ct. _£*<—f-HsO	-j<-
/  / '  ' ~ ,
* l J w / J	^ l	_ J
*3€	-W€	-i^e	»	-3*-
S' |	i* i'	>	iP	j' |	J
cbo&K-i tTKU.	,
^1	j	^	j	*\	j; _	j
^	■*-«	<> - x. <? t^e - v e ~ -&c ’.
J	| JS	J*	JS	jS jS j^(	jS	^	j\	js js
S-yiCTWi&cuXX, - -l'-tjo i e Ur^ß-yve. ič- ci'-cc x	I ^	^	Jr	y Js Js	j>	J-, jS	jS J>
j’i * j'	^ jr	y	5 ji	„
-wt/ Wi’wU	i*JUL4a-e^j-C.'cc	^	X^c -
?,i J1 ^ -P J7 J>| J. _ J |j
-'3«^	-4	«*«<	Cb	t<£	£	O	e*'	irc*. - KU-c. .
•!>i • 'ft6.	$t- /*1^ ct.
^J|*l J|J J/J J | J i ^JS| ^ .P.P jSjS
KU*^ (Ct't^Cu.	^f-ot- Mjo. ii^jc-t^ -\ e ^’t -4 u - h?ca£u
J	-	J	|	^	|l	-/vm*, Mstf-o je. xt*sK>*rt«Ä«.
-iujlcLjxtZu. j^n	K^c-	fc**	»C-u.	»Cu. (Cu. IC**. (Cvc IC*.
^ J' J- J^-P) J. „
-Jwj* 2«. jxvit*. ji	.
e«, i■€ - 'vtsc'c e/
Št. />?.	si->19.
i f. f'J'j'J J |J J-d i J' P ffit'S'kH
tf & <y&rv -J LL^vd f	tyctji*	"**»*.' -ynctti -Utfu. Kytijtei^jcty
^CcKcy'U^O	-fye*«.	S' S'	S' J'\S' S^\ S'f'lXH
C r>,| js.	J1 J J | . ^Jl -otccii -£*•« (Mc^tjWo IC^At.
cd’ 'tCuj 'i'p.ci£-a -tč?’' i' i”"1 J"' J' *S •''** *■
■)<Zua. ce-(o 'n*&	■£*■ •''	*Lci“6ih«}toct
£ js f'J'S'fJ Jpt*4)	p'	J\	jSl
j*. >! .<	j~7 ->s i'i	o' ^ II	J1 .r	jv ^ £ Ai c?(|
vič-HJH -u~+jy«U> -j-lojoUjo-	''Kani***jCiMti <yo-čj'u£r^
St./vs.
p O O//	Pr*/».*».
iftS: .* J' ?\ J J |	/I
J*ui-i&Ht 1 n*vrt+*-jyrt't-t	oc-^f-,	^
^ | j1: j* ^ j	J j ^	j | i" ->
sHW-'-CtJ’-imo vtuu /*+isytXsS tl',	6-tJtu	T-C^Ce.
.^1 A J3 J'	->s I	J.
J<uW U- '»-*4	O’	*<t	w	1
jV JN	js I >' | ^	^	^	//
eta*ujU u.cc< o-
Si-iro.
■'S JSV/
| j^l j? ^ js £ J* A I J' £ ->s
A/ui At<r y< y^Tu. 4-i«	«>rcx^«',
«*,«* ci^vccfu. cU-Ksti-tcL iUHJtcCc- acf vcc^ct - -j’u
>1 Jp> * j\ | J.	J	(
iiuUu^j ^a. & v (CtutcO^ -&u -	^/
^	-A- v K.CMAAJIA**1 *yig- •
iV. /i7.
a j j j j i.' J J Ji
^^V»va /6^cU*/	oCyCCQtA.	,
120
3füs .'s Js JNI -'s j' ^ All $ *'	-1	-1 J *■' ^ J II
bUftf{ oltfti. Kdo ii f'io-j'e	yyt^j ^tW«. '^,e"tQ* * ***/«<
-j-ot*i.c+¥a-	~£-e	-	-tj'e	s	v~+j\.,	h	t	*i(+	LJ
Si./sz. ■
i js js j'j	Jl i J j; js	J7	i'	j* J. j£
** J A»ctjv«^ ^v^c'	-i*-6-Ctr4iCc11 -4 0t^Ct vUn* /«.o v-i.<y£j'r vu\f(i
->s. jvif> j: >	j	a >j j\ > j'	i /» j>( ■
i^K^ißCct. '**jfrrft, JsV-*fi<4>7'*+*ce ** /i	ftrlŽUi,
J-J JT I J. JS I j ^ ,1
cX£ -o Vc*^ /0 vt-t^cc.
Si -fS" 2. OU.
$ js j'	/’/	J_J	js.	/| J	J:||
Sfy-ec^'i^c (yf-y^^i,	-*n	-^C-C^S^iCcc
ŠocJZi	p.»-fi#-&V v-rV-f-lCtt
II-. A -* (I * A ^	j\ iM J «71
1/\<\tCu 'V-ri'ffCu	~J*
^VPihoo K HO<M 1» VctßT y_^yj(AX/
V-rip*»- £ J*l$	J7	J~? A ^ i «j	ji
^VWIC« -1? -HcCsti*' n,*** lL*yjc(j£-
V	**%+!)
ši. /6'3.
/*>
3 ->	jv J' J I jV j JT3	j J	~i
/y Ja^< yc •**<	-&ft	-£ ctr	~ t*-tc	z c* -	&-rc<f)	««,
X.J c&yn -"6~C -yut^Oy'n.	oi-f «n* ct /w ct-w - -liör	-
j 1 J	j^xn	J7| j	J“3 «T?	I j *	ui
2 jttfUi-)	n**+	'y~t>	$e eC'/ 'z‘* - -4 a-	'3**< t
XJ&^Ut!) u^t	'*-iy£*«.(J!J n***'	i,«>h	,
Si./5~3 ct~
? ;s > Jis I f”? J Js J^jö-1
7	4	3	^ ^ 7*	A1-^,
y	,	C7	(Ji	'	l'i-ti'U'UA*	'MM,ca*€M IKHSl+ifHvtL,
t Xe-f'u'mi TL^iCatM ie^ic^eMf	1	-VV
5£. /J-9.
£«/»e^://:JS Z' Ssll^ j J h Z j"' S1 -,V)
•J	ito^i	-^Co	- J^oc	~is-i ~-4 *>-^C **. ,
L? -	ICo-4	c*' -	a Ci	~	«<V	yV ~	ccf i i
7^^,, >	^	s/ifj	j j/i r	js	£
i6aji'	^ o - r^ot	v-i^io ~ iCc*,
l?- tCv* &c -	ex*-^**cnS'	-i < cO^-ct^iOLftt
*	P	^IJŠ	J	J J| H	^	-h	* 'j/
•Höf -A.Ö-T-V	~-A'- Jk-Oi.	X* -	ft	.
/wC t4~gct~ Tuns- -^'4, ^(6x
Si.	tss~.
? i^js ^ j js >1^ ^ j r3||ij	>0 j J| c\ w
tZt. oU. fCyc<^ct -J-H4.0' "JC^'ocf Kaa-jn f*T-*m*-	•**•<-VCtf- Ct' u-e.c~
bt./SSco.
Jh
£c	,	-	j	.,
Št. /ST /.
^ J' J' j J' /ji J* r i; Js P J'1 J n i j|jr*
C ~cV- C« J\O~J0 , W kV- c-f	>icuj'-hu J^'v&VC’*". t+iCrcAjH -&6,
i j' j' J JII? J J > ji
7btuAc’i'exc	j c.	i*
ocliCyol^o.	~f\AJto	ooL~	--Alt-w^c	-	-k,«*-.
.T“7	«H II 2	>	J -!S jN j JS ^ J
-fCt.' ***<■ vCruju. jy+et'Kc 00L Vrcuj'a fne*,
JI % J J l\$ J J** J
-te«. v.	*i «y	W - ^S-o	-	1>£C' .
-Tif. /i%.
i J’1 ->s J1 P	.f1 js.	> |JS	^	j"' /'J
y^ictK	j	e	ji o •t&t’i *Co	o	ic	c.	IC&
-'Ajtt-aJjo i/iraUa'tCA., £<*. IH-e, KciA. trn jiW. <*ct,
1ll
^ '
-V
P Js J"	^ J' *f|
o - -HA. Vt«y 'Vi v ce , KaM. ’tH.C4^uO ZJ1 'yis&j *1* 'b+^i a. -j'«/?, Kco7	c/ct.
Št.ts-f.
? .Tl J 7 J'i J-3 j" j'|o' I| ^ > J’l.f
w	.	w	,	I /?	,
bo- ctj	y-töf ^ Y-t<Jt€	'4M. So-č-C 1lQ '10 - &£ L
.f’J J. | J* Jsj ^ ^ Jvj J ^/| J. JI \ J J |! ^
n> ->*•*< ~ če »- jK-tVinf	-jm. -	*£»>-*	v-	-r-tsvtcUy,
* n j? 1,5 f.	> m i/
-4o	-46	-m. SDtej-č.
Si.-*??#,.	ff,	/SS.
Ž J7 J-1 f J J', f3 JSJS -lri	SfiJ: j>S?f I^Jl i5 J z.
&"<» - ctj m&j -i-i£ -jia. v-r-uie-ifirfu«Jj«*i. Ta. “tc-rnu. £e Xcc- ■pAAj’Su »t«4 JI:/1»	«f"'	j'1 J^J^j •	<*^ *	<||	-7V1ta. vi^/vtei
So-cßjn* AocUv	te,	/*j,	i Ji. j8 .TTf/ft o' 2;j|
V y-u£c*l JO	Ju- ~ty-c ,	-$*.. oUij'&o KsrujiC &<**f
J J-1 J J1 j i'1 J ? K	V«	i« -CßcL ,
tf-t+i-iaX. -io -se	J-'^ J1	J*'
it -C-c'— cc
5Zf. /tf/.	->t<X	COl£A>-jl'tZs
S'\ -h	j* A	>1 J' ^ ^
i/'i'	I1’	I	jNil	I11	h	Isl	*r *	»	*	» V »	*
8 J » .	*	J I J	J	* '	J|	5^- /X	J-W**-	* V'“ 1* 1*,
Mu<ft e e /t« v4tct£, Ztyj* -tj'uAi}**'	^ jS i> _T> I J ^ l|
^ js ^ j £ j ^	^	J •* 1	-iJis-sicutc-j;tt-Uc.
'»UsOfAt naj	-lom	-mu	jurv-**:
f f j* j ^ 1 js s : j>i	bi.	/6*.
»loJ-ja	f	vCfna
S' J' s s Js^r j' i1 j ti/ V jh j' j j 1 js i" j j 1
jAt&noje fo+y'-euo	<Jr-t«.	Sy-*£k0 it^e^ou, J!j*t*s6c* 'H<^'«./
(j^ct	<&oi'w*yi.t'*La. t
S' Js J J ] Js J* J J'iif
•iaj it' -VK^-^tc v-tČ >te Atr?“' /«Alte	sil- -ča. -&0-T,
7Zd
U . /63.
| > sj J f / S' S' j"i J. J
To j-Ucisyt£%< cecÄ ATum* -£«. 4* "^Oi-lCa
fff. J5 ?jT3j'| J. J
'JHtfj' 'iO- t£sj •J*,0 ji O
S' |	J j=? j	/*jj jsJ
ifo-tU^a. <f^( _ tfr-UKa. <j}**cU
*f .C? > J"? ^(/j J|
^ 6 ~ ~t c ~ v-v K w e-j-t-c' ^-r-£ <
iV. /č<.
i js j' j> J js|	J	js J z j
^ 7o &-Čei' -mu' jio c^t <yr*-clo f SZ!	S'	j1 J1 Js|	J	> J, 11
- /r 0 l-vifqaj« 4*-t -ntno,
J	j1	J 7 ]	J	J-' -'t|
J v-t) - V-e - j o "fro - V« —/V (
J» Ji Js iS| J «J ' J *t //
^2? . /(o H.
JT»
-£* ' flO Hvt'-tjeujo «4.	.
Ši.f&S.
1 j* js j j ) j j j-
'čjstdh' C ClCct( -CjttS&tt. <HLCUMO.^.t
•iCuilc **c< -K4. fct~ IJf-c oOt'-^t
I Jt J | o) «r :||
-*hr<3xf
~tit k «V- p+rciit.•£*/<.er, d±.*iYo.
I j'ijj' ^ j1 jsjv J^p. j
M^jaL -čjcobtc*. *tj-t furTtv y_ /rt-ia£*, 7*'C***'ft4LcviC f*° 'tl€o'VML -ft^Cti'.
J* ( £ > J1 i’ 1* l1 ' ;* J;/J
-J+rčoLt+M. mjt+jK'vjC44. v-«4f
^y(.	i	Kjlittčti	J	o	.
S*. /£ 5-.
£jS|J
*0 -	TM
js J j' [J. J
x - <W- i £	&VJ*»
-*it ^*t‘■ctv-sčt-fio i-e fiA&iim
&	| J J" J P \ J ^ J ;||
*cy' JLjsttMcct' cof. 1?4	}
oia. '***'' W« ocCpsK*~LC*‘,
h ts J>!
e
li||
Ij-(-T	J
“Pp4jlj*OL&I ti it+t-Ut' fyitoMj4U "tlfoj S tcCH'
itH
$ r j* ^ i ^ jr j
JW tc'c\'- C4L , t+x' t*&- «* jS JS > J /»
-vHsfrv^«. <y&-JLe - Ct~ 'čc,
$4 . f6> 9.
JVJ J|JjV.'
J t?c> - jfV, i y\1	p	o^Je.
r«
S7\	/S'|J. :fj
•^tcc '%+.*/-&U\ ~$o y^4-£c.	C€%
,	(/	y	I	I.«
7**.	-v-«* Tne^xdj^f^cc^c oct ,
>t-f' js ^ Js ^ j S* j' J :f
-če-cC^/c 'z<'-o-2j-e-*<^'ig	-£o	j't **>£»<*«.
■fta. -Jrort-tJcK. *4-^ c*kfl[ v-»~4( cleun .
£. /?/.
C/t>-	•.	'?•**	JtstM.
$ j'	js	^	f j	i\	J*	js	js	|	jh	j'	-Hp	s\
f'	na pA-C tVCot.(	€ -	iia.	j*tic"*«,	-^vr -JLe~	ie - -€a.
S'	j'	-h	Jsj'	Js.	j*	jN	|	js	j"	J (I
<5^- £e~£e, ^ ctaJze . -Ce. 'i'£ujeA4Kz.
St./fi <*,.
■k ^ ->s as|| ^ J" js > JN i'>(lf.J S |
i* -n«	<	~	k«	■jxiCe’K^a	jvx&- £<•-
f	(	y'-c i« - /7 e/*
** ^ ^ Al/ ^ jV > ^ jS|| £ ^ :||
t'i. djl^>z. e f •*%e	/ČC	.
^ Ma^'yc eno [	•
JV. r/-2.	7?J.
JtfJ. f' J J/J. fj	l.i. / //j' j-|j' j-’j'J'ji
-gtx. jt fie jxty^vi'££cit	?■*-- v~o j+4.clcu> !Co-ft,as{a.-hv,'t*f(of
v - Jelje fe -SfildcuetL ~ J. jN j> JS js jS 0' |p 7
J /I* Js ^ J"1 i> |^ J J 4-;||	**
■jt cVtoJhu Ai^lCt. -O-rcLČa,'
^v^o-^uio i* '&Čci **-£- <e- '£•* •	i>t. cot
&./?Y.	a.	J	.	JS	^ Z' ^ Sj Jv JS
Ty~-vt> a^jcU^'-co tCoft-CL^a. čem &fuj f J*. > Js J j' I J	;||	J*	.*	^ ^ ^jv| j j j
-/•€- ee -Titi' ie-ce W cCC c«	Ao	- 'Z« 'Ict^a.Ui-tu. -hy+u JLtsfLt),
JpoU*** o-vtci %c'p(cuvl^u:	far*	s-	S' J' (> .'s j r|i
j'. S' J 11- <j\ I	4.04U: 40->iZvKctsr-i'**
Ta^n Se &o-T£u. Sa, -fo~ KaJ-U.	$/W
S'. J* Js *' J'llfJ. II P-u'p.1 f?	-n	J	^	II
j-e ^o-j"	^	<yz^*Lcuuc^	Uia^t'-	J>k^	.
-125-
fi. /76.
V«l	Jr J' j j"' J -hi’J;
ICwLM^Ct	'yicl ^lU^U•
Z' J^-T	1	j.
--Ha /f*.t*£j<-	o -	'To^t
cyu cln/Mryu) 4-OV*JL
^\\\J js>J ^j>jj J^i?||
7Co- -TrtcjtMo	-j^ -ii>eta Hv-i.
M./H.
j J-j J j-js ^ js|J^J:|| /|J j' r j*'
TceZicu (U-te-'CcL,/ f»rf-^x^tx>V^V	e	-	a.f
’fvU'£ep,oije'Z‘*yce-'£<*'	^cotOi	-i-v-zj-čoL..
si. 7?r.
a J | J J J J|o'	J
'f Lvj* Tnt' /*
-Ha. f\0-€t'u ^ a t>k' ’X^yctsb
J | J	J	J J | ai.	;/|
trj 7*	-<i>7-1^C4,
o-j' cViAvcx l-e&^tisO i
Ši.iys.
Si. HO.
X I 1 *
,	J	J	||i i' jsJ> f >>| J j' J
M-ctsrč~ ja.	xVo ~ fjfrt ^J6*- <	cte ~ K£c'Či'
J"* «f* j'llJfJ J |(tf J'' i\/f icnautio ■fccusLo?*'.
ZlfoOrttCo. tfct yioL	6	M.0^t	Qr»-? cUA*v**.% UctA na^u itOjut
J37'j -f’nj'ijjQ
JhyyusO 'J'ii--£t' ct.- -£° n^oo~.
Šl/?9,
*	J J' P J ^ JS| J ^ i1 ^ JN /
Žrp-cts$-£e *4ot 'tercet te ~foc%' ^oiy^6-r^
■	w	w	—	i
vo~ o^rcud^c "*■€ - sLz -
l\	t*	'S f' J
J i
•J'V'CCj *£,CC cC<' ^oC*c f
J Z' -s'1	Js J |	J i' »lS o' I
'fcry-ecj^&i oix' ^T~CLj’-čct c£<'	O^x'^Jlc*	,
Ši. /#i,	yt* /tis.
ij' js j J |JN «i*1 »' J >K	s.1	J J JJJ. J'Jri
( Zdrava -&oUt,'f Uy«^»n	jtfaj j<.a. cce£**4,
i. Olo<iP*<< 4*0 d£ cti*c-£et	/Ji -* <J J J	J	^jj
~ J*"' J~* S* | JS| J"" J jJJ	n	vnaAM.^ H&^vJ lölcuiceiC
(| KcLo -pt* -fii-astrC, chr<Hs*jC Tr,07>	M.	ftjV VH.u*utj <3eJ+nw tr*Aa -totl
-cia y%U. 'LamAiU*	l	*	J.	J'*	«}. J*j JS J' J*S -!SiX||
Js jh jhj J~* jf\ J ||(T■ o - >«#1. ^	wA« -&iV.
V« ?»<<	TtOC.Oj	{	*
&. •/«$.*.
i -h | -^ ^ > Js js J» | Js -b	Js 7:||
T-v-cčju'■$-*>c. -iL	ti	jto^+vlael,	iCct^tC -41	-u-t-—i-e^£c>.	!
cct i^iccjCa.	£e	-i/C* -r-ctj	-4-c	£«..
> f? f? r J'	S	j J-	J=5	Jr5	f	J*	J* (
7y-C-i-(LcL -4-0 tConCa^ cer, id ->ia~K -4-» K±*4Coc4ct;
A j* A	j'	J' > j	A >	> J	||
u )<-*KU. ~tt 'c' -&C fiaju' tr> ašt'	'Z&**stCcL	-4* - ^ 'ctžčl*
Si ■ /8 y.	Si *18$-.
>	Js Jsl p Js JSJSI IJSIJ	Js J J^IJSJS^
fi'-eV-ee	p	-f\ OJ O,	lu ^-uuyi"*ft&’**« HcU)oU£u
A J= A >) i .	7	I	Jh	i ^ j Js|j IS
cia. vj}v~e~-nt	’i	%e~/.&Uo,a.
^ J *	^	.O J | J . ^ J J |	P |	J	J)	J
tfee	iie~i'- te -& - ]*,c ^mwV	1Cct ~	!Co i»'mH. Q<x ji	t
J J -D i| o1.	4	II	>	|	J	Js	J Js| J 2 V/l
-c/e»	'Hj'yiA.uat J^0 tCtyn«* •
Si.-7 *6,
% J J J | J J j*.||	J J J I J J J vjj
VttftyrtrVi&i' -Y-a.ua S-t<xf vtcLofUn	y~u.dei ^4»,
■fia. "ze	jv,	-/<« ** -f*-
7^^: J -', •* I *' J J »
'	-fi.ee. k* ftsf^fc&Vrtsc^y 04.
■rzh
S i.18}.
f	f	Js j>f J.	js	Js	J3	J1	^	Js JsjJ -	Js
^H&vLe	txsvi.'~ c-cc	Xct	-m-v-je
S*	^ >jj.	J*’	J“"?	i1	JS	J' i7^.
-4V -rs-*Hz.o -io 'w-t-e ctj'ct- €c't
Si . /£/ «.	iV. *<f*.
ijs Js £ ||s i’nf Jsis3i’ i*Js Js Js|l^ J J Js^
«4t-C	-^-1 C4 tfrfenST.'- C6t	■&-"	S i 0~£-C	'i.et^ui. G o—r-c*.	Z'l'S 0 ~
*jS	^\\{y i'n?	«j	->s	^	jS	-h31 js > ^	^
X*t-&-pio -£tx- ce, 'fCd, v-j inXo ~iCa*$<rrv
J' J' J'IIT-1. J"H^ -f ■>	•>	“	>	||^	J>	|l
So '»ut	otj c*^-C t	nroLvcisH	-vV-t-p _	-/C«^..
J' ^ j-nk J. Js/|? -TJ -h!
■^k'KUuA Cy	-f\e- -&j'u~4i',
SL -188 co',
\ J- js	-!s||^ J	-1	H$ J1	-is ^
Sio-JL	i****-*-	_^o-	**-«	-u-t'-	io - /Cct^
II.	jl JS	JN(/^ J	J	II $ *h	JS jS ^
-d*"/1 - y—o-fCc<
-+t,cx. J?o-~>-t-' -r c4 ^ ■v«h —j i'— y—f-~*Cc<_t
i" -h JNII	q j	-1 Jl	^	J—	£s	^
^*->-t' y< ^r'- /c«.	*«	-	«*-**.*
f: -P >	J	J	K	^	^	^
“ytOti -£<■''-}*. O	****<.'-	*-**■
jV. /8 9.
%	J	J ~'s	| J	^	-1 £	Jl|
■e -	'M*0 J'Ue^ -t^UOL	-fi	'*U>D	''**-<-* .
S'	S' ^ J .H	I J	j''	J ?	I
ö	JtsMjt. YVL& v-cL*.	cA-t4CÄA,	—	t.	|
J>	^ .0 -6 J-'	I J-'	?	11
^c«*	-ii^tCct-j -ui/ihia	- ‘i C <
7^0
$£. /90.
y. j J I J J n J J J J 1 J J o'-'JI
zX*j**- -e«'jo /»»vsa;	<*«	r*?b
cel ^4 -vUs-ra. ~ *« -^«7^ ^
||..J J | 4 J3 J el /3	J )/	J	i d tj
Jfaj fvtt ctt - -čet ~ Jo yJ+'*tC*', ote* ■m'&'+lA cU *>< ™\CL -*« <^7>, c*~€< srug„i
Si ./<}/.
fS'if Sl J> S' J' /■ji’.
^ T)W«/X««< /tajrftce *t**f
čh -1 «h J	-L	J
J-te^aU/c	»U^i.r/	~A*£*cčf'c.
PI 3 j\ J~ J*’' ^ >1 X, £ ^.
sictstÄt eto - •£*}*<**' -ptetr ■£l'Us£rt,-C4)
fs\ j JS -* J*ffJ.__ J
ž£+-e*KP<j‘ c	&C<4.-Čf-€	’&e-^cceljK,
s< m.
4T	/| j"	Js	r	j"	j:	>|	j'	J'J>
5«	-p.ee	jtil+tAce*. -fvC-fČc	s***?	JyttiHx.pit. v-in&žj
>	/i	P	P	f	r	s:
^Co-4-ci cc/e "Ao~4.c*&tf'o, &*-&cc oCf<B "&&č<xelyc>
t	?i >	/	J-	sr-	A	/|	>	J' J'	i
Ji a. -yusOj’ ■+i4iasL'<' 4cl*m zU^rfCtt, K ■*+*>irt+cxr'L# 4*t	,
> f \ ^ i' > JN fr J%>  J H
XaJici.oij-t'	<£-)'<.	~A^Cq	eCi!,
&. tli.
* J\JS|-' J J' JS ] J i 1
J<eVa e*oc--<ü*^ ed~£Ä«-ot č“ct.—tCa.
j j	j	in j
d< 7" - fr-**. —d °	'TH^-f-oc - K <*.
ne
i- j'i j	j .f J'ijii
0~ 'H<*	,	o~nA.cc	t*„r
/-ii| j: j5	j-\i[j|i
't+tsrr-cc ^ »—»-j'
Si.793 ec
Jr js j .’ j > > | J J1
d - n 4»	•>-<*	f £»—?< <?c 'H4^rra.t
-j’	J. js J 1 C< JI
•jiet p* -tusfyiet	■*♦*-*jS
iaf.
£ j" J A	>	jn j\ .r ->s	|
5v«	ut*, ja/t+mrt -Jte-tC-c-taoc^
i1 ^ > J- J J I A »-'M
a{t*+**J?t tC# -i-H+idl t 'Hsčcbtc fCo (Ovc,
Jr, > ^ £ js «fjJ1.	^ J V
■£cx cfk ■*£«. -toče '■jk "***' ÄV ^'.
Si.ns;
£ S'. } js .TJ js I -H -
j'ij'. J?	s*	rj J'j n	js	-'ji
cct'A’W’j*■ ** /**- ■**< -4'*«- ^
«h	JS	J > j J	./*	J Tj
~cletet/vtiA? *'v7%*0 t'^t'
*	S*	>	■f\J‘!i'| J.    J tli
tl^-j'to-IA CtJ	Uj<(HC) ^"Y~~ CX,
73
KAZALO.
(Po številkah in straneh.)
Stran
1. Mal’ postojmo.............................5
2 Pobič sem	star šele	18	let	.	.	6
3. Prišel sem	pod okence	....	6
4. Danes je taisti dan.......................7
5. Tam za turškim gričem ... 8
6. Zmiraj vesel..............................9
7. R«ti, rasti	rožmarin..............10
8. Ena ptička	priletela.............11
9. Ribniška.................................11
10.	Kaj boš za mano hodiu .	.	.12
11.	Ko pridem jaz k tebi po noč	.	13
12. Po gorah je ivje..........................13
13. Meglica...................................14
14.	Saj sem pravil mnogokrat ... 14
15.	Šel bem v planinco v vas .	.	.15
16.	Dekle na vrtu zelenem sedi	.	.16
17.	Ovbe, ovbe glavca moja .	.	.16
18. Po vrtu je pohajala.......................17
19. Na planincah lušno biti .... 17
20.	Lepo mi poje črni kos . .	.	.18
21.	Po cesti gre en velik mož	.	. 19
22. Oglar.....................................19
23. Se davno mrači............................20
24. Kol’kor kapljic...........................20
25.	Bog je ustvaril zemljico ... 21
26.	So ptički skup zbrani . .	.	.21
21. Živeli....................................22
28. N’coj je en lep večer .... 22
29. Vandrovček................................22
30. Moj fantič je v Tirole vandrou . 23
31. Vsi so prihajali..........................24
32. Jaz pa pojdem na Gorenjsko . . 24
33. Moj očka imajo konjča dva . . 24
34. U davnih starih časih .... 25
35. Preljuba, zdaj zdrava ostani . . 26
36. Z veselim srcem voščim ... 26
37. Rože je na vrtu plela .... 27
38. Žena gre na gosti.........................27
39. Janez, kaj se kujaš.......................28
40. Lepših ljudi pa na svetu ni . .28 41 Gospod je poslal medveda ven . 28
42. Cigan’ pod lipo rajajo .... 29
43. Oh, ura že bije...........................29
41. Prijatelji, zdaj vesel bodimo .'. 30
45. Barčica po morju plava .... 30
46. Men’ vse eno je...........................31
47. Kaj pa ti pobič...........................31
48. Še za en litrček vina bom dau . 32
49. Od C’lovca pa do Marpurga . . 32
50. Jaz pa pojdem na Gorenjsko . . 32
Stran
51. Mi ptička zapoje.......................33
52. Sneg za to leto slovo je že vzel 33
53. Pojmo na Štajersko .... 34
54. Ptička veselo žgoli....................34
55. Tam kjer lunica . . . . . .34
56. Jaz sem pa revček fajfco zgubu 35
57. Goreči ogenj	brez plamena	.	.	35
58. Hudi glas iz	Graca gre	.	.	.35
59. Kaj pa dekle tukaj delaš ... 36
60. Nobene bukvice niso tak lepe . 36
61. Razpodite se meglice .... 36
62. Jaz pa eno dekle imam ... 37
63. Dekle pred kasarno pride . . 37
64. Petelinček lepo poje .... 38
65. Dekle pere srajčki dve	,	.	.	38
66. Fantje se zbirajo......................39
67. Hladna jesen k nam že prihaja 39
68. Moj očka so	mi rekli .	.	.	.	40
69. Ne bom se možila.......................40
70. Adijo pa zdiava ostani ... 40
71. Jagar mi jaga..........................40
72. Pleničke je prala......................41
73. Jest pa ’no ljubco imam ... 41
74. Terezinka zgodaj vstala ... 41
75. Moj fantič je z gornjega kraja 41
76. Kaj si je zmislu naš kralj . . 42
77. Tam gori za belo Ljubljano . . 42
78. En šuštar me j’ vprašou ... 42
79. Jest pa za eno deklico vem . . 42
80. Radecki ’ma sivo brado ... 42
81. Delaj, delaj dekle pušeljc . . 43
82. Hribčki ponižajte se .... 43
83. Slovenski smo fantje .... 43
84. Jest pa eno ljubco imam ... 43
85. Smukova................................43
86. Pa pridem ke na sred vasi . . 43
87. Se eno zdravico zapojem . . 43
88. Sem fantič z zelenega Stajerja 44
89. Oh zdaj pa vzamem slovo . . 44
90. Levš’ga veselja na svetu ni . .44
91. Saj sem ti pravil......................45
92. Jutranjica.............................45
93. Fantič je v Tirole vandrou . . 45
94. Voda mi teče...........................45
95. Po Gorenjskem, po Kranjskem 46
96. Dekle, kdo bo tebe troštal . . 46
97. Jaz ne morem več ostati ... 46
98. Če na tujem zemlja me pokrije 46
99. Po zimi pa rožice ne cveto . . 47 100 Pozdravljam te, Gorenjska stran 47
Stran
Stran
101. Misli na me...............................47
102. Vse bom prodala...........................47
103. To mene veseli............................48
104. Jaz sem Kranjčičev Juri ... 48
105. Ptička veselo nad hišo žgoli . 49
106. Barčica je spuvana........................49
107. Kosova svatba.............................49
108. Prvo leto sem služil .... 50
109. Zakaj se ti dečva ne udaš . . 50
110. O ja, oj ti dekle moja .... 50
111. Prišla je ta ljuba vtgred ... 50
112. Kam pa pobandraš..........................50
113. Jest pa no hiščo imam . .	50
114. Mam dečlo v Tirole .... 50
115. Ura dvanajst je odbila ... 51
116. Ribce po murjici plavajo ... 51
117. Rožice na travnici........................51
118. Beli dan že gori poka ... 51
119. Ka| pa ti fali lubica .... 52
120. Jest pa ’no kajžico 'mam ... 52
121. DeČva sred jezera.........................52
122. Al mi na Ojsterk pridemo . .52
123. Turče pod gradom dirjajo . . 53
124. Per nas je padu velči snieg . . 53
125. Ej vigred je to...........................53
126. Pršu bode bivaži..........................53
127. Dober večer lubo dekle ... 54
128. Jegerle.................................. 54
129. Treba ni k moji dečvi iti . . 54
130. Dečva to mi povej.........................54
131. V hartelcu rastejo rože lepe . 55
132. Oj ti norčava glava .... 55
133.	Po cesti pa en lep marš	grie	. 55
144.	Na durčah so vjeli me	.	.	. 55
135. Al jest pobič na pvaninco grem 55
136. Kadar jest na pvaninco grem . 55
137. Oj bratje predragi........................56
138. Marija in mlinar..........................56
139. Prelepa je Selška dolina ... 56
140. Skrjanček poje............................56
141.	Slišala sem ptičko pet .	.	.	.57
142.	Veterček po zraku gre .	.	.	.57
143. Pojdem v rute.............................57
144. Sem šel čez gmajnico .... 57
145. Spomlad pa lušno je .... 58
146. PdStirc pa pase ovce tri . . . 58
147. Dobro jutro, ljubca moja ... 58
148. Tu sem smo mi pritekli ... 59
149. Dajte mi, mati, dva krajcarja . 59
150. An pubeč je pršu z gor. kraja 59
151 Bodi zdrava, sestra draga . . 59
152. Strašno grmi in se bliska . . 60
153. Stoji hartelc zahrajen .... 60
154. Tam stoji hora visoka .... 60
155. Barčica je	spuvana..................61
156. Kak lušno	je po let	....	61
157. Socej moj	sel......................61
158. Ta zima že zapušča nas ... 61
159. Travniki so že zeleni .... 62
160. Moj pubeč bura v Vlaše gre . 62
161. Kdor če pa vedet, kaj je ljubezen 62
162. Srečno, srečno, ljubca moja . . 62
163. Po planincah grmi in se bliska 62
164. Moja ljubca m’ je pošto poslala 63
165. Dober večer ti voščim . . . .63
166. Pobiči mi po cest gredo ... 63
167. Tri tičice morje obletele ... 64
168. Ljubi očka, ljuba mamca ... 64
169. Stoji, stoji ravno polje ... 64
170. Preljubi ti ženin...........................65
171. Ena ptička prletela.........................65
172. Marija je po polju šla . . . .65
173. Prvo gredico kopala bom lepo 65
174. Teče mi teče vodica . . „ . 66
175. Stoji stoji mi polje........................66
176. Kmetič veselo na svetu živi . 66
177. Fčelica letela............................66
178. Marija gre z Vogrskoga ... 66
179. Zrasle so tri drobne konoplje . 67
180. Gori, gori dekliči........................67
181. Zdrava bodi, draga moja ... 67
182. Preljuba si ti, pomlad .... 67
183. Kaj pa delaš, Anzeljček . . .. 67
184. Vse tičice lepo pojo .... 67
185. En pušelc b’ mu nar’dila ... 67
186. V klošter bi rada šla . . . .68
187. Mene pa glavica boli . . . .98
188. Stoii ’na hora visoka .... 69
189. Moj kristjan ....... 69
190. Kaj pa delajo ptički .... 69
191. Na v’suačam Obirji........................70
192. Se pa Bistrica ’ pišče .... 70
193. Oj te mlinar..............................70
194. Sva z ljubco na jarmak hodila 70
195. Siiuoč sem dobiu pisemce . . 71
196. Da bi biva lepa ura .... 71
■I f, 'lu-i •>/,'
'r ‘V i * *	■•'	•'	/•*
'avM-.k ■
V 1 '\P -> ''■■>’/J ji 'it/'-
P ■).o-.1'.•i' 'v.'r.
1	:,	■	-: s "	■■■:.	'
„ v V''' !■ • /•' .«!	■-	'•■	/,	•	•	\v	'	■	,	1	i>	.1/	!	s'.;,1'---	.	■	/	.•'•/N'	T/£jy/*i	■'	v	.. •.< / - ,V,. J
*1 -H	-	V	)	''f*:	■	••'	’••	^	“	‘	'	-	/	.‘n'>	i	■■'	’	'•/?•	*	•>*	;	;if	v	^	14	•	fe"'-;	Cj/'*' "/Cv *\
1
,	',‘a
.'•■...•, '	*y	’C.	V-K '-r ' V ’*W' V- ’■	:	)iji	'	'	'	y
r ■ ,\ • . . ' ■	:	■'	-	-	:	■	'	:	'	•	1	f	■	'-	'
-,r	v-'W' A.l»
K^rilKi'•;‘M Si ^v*7	*	v»*	- ^ », -. . ,	.. ,
 J 'T> „. -•f -rr /» ■», <i .->./	•’lH	w	4 ^
A f: Mrh-'	:
.	•.	;	r
,*.* W" ■ <’•	'	'	«v*	'-13
7*- ^ if»)\vfe T;	\
;fe^	■	’v-'jCj1 i.vNi,
M 'V	^	'Vt	■>’	’
Ki'. 1	•	'z,//!. ’
'••	*'	•'	-I ■•,	.	:	/	~
'
' '	'V-	:C'
;■ \ . .•«
V V i,>. 'f fi*■	•;
3? •'
^ 3V- H StA	yt l»j?'uh
%-.^vXV; '	"
)T- > X	Mri ■
	l$yZjj£
	
aT ■ va»\>	,1
i-«yvf	1
;V'. •'C\ VL	
	■’ Mf/*' *
• Hv <	
	
.;/)
Y/'i'.'.'*' / \ V' ■ -*i,-'rs ■ ;■
V^hV
v
:8jt^
■	■ .	'r -•/•.;•
,
. , . » ,
■	-, / v ■. -	"	i	■■	-	.	"■•	■
V'^> J	^	Ärnö.-*'
V	'V	•	'	•	)	-"v'	■'	,	■	•	■
>W5?rV. M>, '«'»•" *V V	v*	'y,*	/,i>	«'	;.<V	'	5k	'.rV'.	V	•	yi-‘	..f».«.
■	'■
~\i) ' V*'"	-1	' •'	'•	*	'	/	•	x	V	/	:	’	-	•, '.,	.f	*».(••'	V	A	v	•	.	,	't-.*'’	*'	V	v‘N - *	>	•>
■ 4 ß . , •.	'	.	■	.	'
. . • .
: ■	|	;	ä;	i	"■	\	'ti	s	;	I
■
j ■	,■	.	$	<	,...
,	■•.'■.	•-	■•.	.:	'	t	t	',...	■	,v	'■■^\	'	■■	h;..	,	■
% \ -
a i \,V-.rr.-' ••; ••/>St..'vta'v \;-vV/v>i''	.	i	-v''S'.	,•	v--:'4:,.-‘-■•j
. vsp .,vy- ^
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
Bajuk ' Mera
796800311
Mil-
, '!■■ ’ f\
M'}
!-#k : h i ' N . v ' f f
7.1 .
/’■ ' >
r '-v
a*sa
/
'4	7	•*.	I	1	|l	V'vll	,	'*	(•' -/> .1 , Uf?/	.'
#f;#wsiW: fei» •mm ■
s $ f^yfeg -}rnmm M
sJkv^v \1/.'■
«i /.*' *Vf? V 5. ./4 v	j v
i ttus
1SÄ
IPr
IZDALA IN ZALOŽILA .PEVSKAZVEZA* V LJUBLJANI. ZA ZADRUŽNO TISKARNO V LJUBLJANI, SREČKO MAGOLIČ.