Ustanovitelj in izdajatelj
Zveza lesarjev Slovenije
v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva
Uredni{tvo in uprava
1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si
Direktor Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.
Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli
Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov.
Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`.
Uredni{ki svet
Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`.
^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`.
Uredni{ki odbor
prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese
(Hamburg),
prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj),
dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager
Naro~nina
Dijaki in {tudenti (polletna)              2.000 SIT
Posamezniki (polletna)                     4.000 SIT
Podjetja in ustanove (letna)           38.000 SIT
Obrtniki in {ole (letna)                   19.000 SIT
Tujina (letna)                   100 EUR +po{tnina
Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja.
Transakcijski ra~un
Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882
Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno
Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p.
Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %.
Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani.
Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih.
Les
Revija za lesno g
Revija za lesno gospodarstvo
Letnik 58, {t. 5
UDK 630 / ISSN 0024-1067
maj 2006
uvodnik
«Plemenitenje lesa mora biti na{a domoljubna dol`nost!«
Prej{nji teden sem se na prijazno povabilo kustosa tehni~nega muzeja v Bistri g. Vilmana udele`il otvoritve prenovljene `agarske zbirke. Bil je ravno tisti zadnji mrzli in sne`ni dan v leto{njem maju. Ob toplem sprejemu in za~etem razgovoru mi padejo v o~i {tevilni veliki zeleni plakati v preddverju ter v nadaljevanju izstopajo~ rde~ napis LESARSTVO. Radovedno si ogledujem plakate - LESNA BIOMASA, LES, OBNOVLJIVI VIR ENERGIJE -, in kot pika na i LCA – `ivljenjski cikel izdelka – gozd, skladovnica drv, skladovnica v ognju in modro nebo, vse povezano s kro`enjem CO2. Nejeverno se zagledam v kustusa in `e sem v ognju, kot se re~e. Kaj je to, kdo, kako, zakaj? Z rahlo zaznanim ponosom mi direktor muzeja odgovarja: «To je poseben projekt dr. Nike Kranjc, ki bo potoval po vsej Sloveniji.« Spontano izustim: «Upam, da ne!« Presene~eni pogledi. Pri~nem z zagovorom: »To je nedopustno; ob vsem na{em gozdnem bogastvu in tradiciji v predelavi lesa je na{a domoljubna dol`nost, da les plemenitimo do najvi{je vrednosti (dodane - za ekonomiste). Ponovno si sposodim primerjavo prof. dr. Torellija: »Stradivarka mora biti na{ cilj! V njej ne samo da vidi{ les, temve~ tudi sli{i{ stoletno {umenje gozdov, kako se je plemenitila violina v naravi in v rokah odli~nega rokodelca.«
G. Vilmanu {e enkrat ~estitam za resni~no lepo in strokovno pripravljeno zbirko `agarstva na slovenskem, ki vam jo vsem toplo priporo~am na ogled. Dr. Nike Kranjc pa resni~no upam, da bo sprejela moj klic in nadomestila skladovnico drv s - ~e ne »stradivarko« - , pa vsaj s stolom REX, njenega soimenjaka (ali je res samo naklju~je?) arhitekta g. Nika Kralja.
Za moj prvi uvodnik {e klic vsem: »Zbudimo se! Omilimo klimatske spremembe z uporabo lesa!« Z medklicem: »Pa nikar samo s kurjenjem lesa!«
Bojan POGOREVC
kratke novice
stran	stran
140	152
Violina II - Zvo~na barva	Vpliv eksogenih in
	endogenih dejavnikov na
Violin II: tone color of wood	ksilogenezo
	Effect of exogenous and endogenous
avtor Noko TORELLI	factors on xylogenesis
	avtorji Jožica GPJČAR, Primož OVEN, Katarina
	CUFAR
“Plemenitenje lesa mora biti na{a domoljubna dol`nost!”                                                                  137
Bojan Pogorevc
SRP - Strate{ki raziskovalni program                   16 3
Bojan Pogorevc
Milanski XYLEXPO/Sasmil 2006 ponovno uspe{en                                                                      168
Alojz Kobe
Mednarodni kolokvij o notranjih vratih HOMAG Turencolloquium 2006                                           172
Stojan Ul~ar
Poslovanje lesne in pohi{tvene panoge v letu 2005                                                                            174
Milan Zager
iz vsebine
Informacije GZS-Zdru`enja lesarstva {t. 4/2006
Novogori{ki {olarji na pohi{tvenem sejmu v Kolnu
Nate~aj Pisarna mladega direktorja
Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva Podro~je: su{enje lesa - 4. del
159 178 179
180
kratke vesti
Bla`i~, robni trakovi d.o.o., zastopnik za ADLER
30. maja je podjetje Bla`i~, robni trakovi d.o.o., v hotelu Mons predstavilo prodajni program lakov in lu`il avstrijskega proizvajalca Adler. Od za~etka leto{njega leta so namre~ v Sloveniji prevzeli generalno zastopstvo za premaze Adler.
Od leve proti desni: Sabina Baluh, svetovalka za kemi~ne snovi, Bla`i~, robni trakovi, d.o.o., Franc Bla`i~, direktor, Bla`i~, robni trakovi, d.o.o., Miha Bla`i~, pomo~nik direktorja, Bla`i~, robni trakovi, d.o.o., Markus Santer, vodja komerciale, Adler-Werk Lackfabrik, Avstrija
Na predstavitvi je bilo 80 udele`encev.
Dodatne informacije:
Bla`i~, robni trakovi, d.o.o.
Bravni~arjeva 18
1000 Ljubljana
Tel.: 01 519 92 60 GSM: 041 464 004 Faks: 01 507 63 79 www.blazic-rt.si
ijaLeS 58(2006) 5
kratke vesti
Artemida v roke Slovnikovi
Sekcija managerk in Planet GV sta letos izro~ili pet ~astnih priznanj Arte-mida 2005.
Kristalni kipec v stilizirani podobi gr{-ke boginje je prejela tudi mag. Nada Marija Slovnik, predsednica uprave {kofjelo{ke delni{ke dru`be Jelovice.
Slovnikova je ob tem povedala, da spol ni najpomembnej{i: »Vsak mora biti korekten, sposoben in zaupati svojemu podjetju. Dr`i pa, da nas je malo `ensk na najvi{jih polo`ajih.«
Priznanje so prejele {e prof. dr.Andreja Kocijan~i~, rektorica Univerze v Ljubljani, Mateja Perger, predsednica uprave Palome, d.d., mag. Simona Poto~-nik, glavna direktorica Cetisa,d.d. in Marjeta T. Vesel, direktorica Pristopa, d.o.o.
Priznanje Artemida je ~astno priznanje za dose`ke managerk, ki so v letu 2005 prevzele vodilna mesta in s tem sprejele tudi odgovornost za vodenje in organizacijsko kulturo podjetja. Sekcija managerk namre~ ugotavlja, da se napredovanje managerk pogosto ustavi tik pred najvi{jim polo`ajem v podjetju, zato `eli skupaj s podjetjem Planet GV
s priznanjem Artemida opozoriti na tiste `enske, ki so poleg drugih vlog in funkcij, ki jih imajo v svojem `ivljenju, sprejele tudi ~asovno in energijsko najbolj zahteven managerski izziv.
Na Kitajskem veliko zanimanje za nastopanje na sejmu
Najve~ja “predstava” kitajskega pohi{t-va bo letos v [anghaju v ~asu od 11. do 14. septembra pod naslovom: Furniture China 2006. Zaradi izredno velikega zanimanja razstavljalcev - prete`-no kitajskih proizvajalcev- se bo sejemska dejavnost odvijala v treh razstavnih centrih: New Expo Center (SNIEC), Shanghai Mart in Intex Shanghai. Na sejem se je letos prijavilo prek 1.500 razstavljalcev, medtem ko jih je bilo v letu 2004 1.153. (Vir: Moebel Kultur 3/06)
Fani Poto~nik
Na pohi{tvenem sejmu Koeln 2007 bodo spet kuhinje
Proizvajalci kuhinj, kuhinjskih aparatov in drugih kuhinjskih pripomo~-kov razstavljajo na mednarodnem po-hi{tvenem sejmu IMM Cologne v Koelnu vsako drugo leto. Razstava bo spet na vrsti v letu 2007 pod imenom: »Imm cuisinale 2007«. Pravkar so se kon~ali dogovori med Zvezo nem{ke industrije kuhinj (VdDK, ki zdru`uje 70 vodilnih nem{kih proizvajalcev kuhinj), in med vodstvom sejma, da bo razstavna povr{ina za kuhinje poleg hale 10 raz{irjena {e delno na halo 4.1.
Koncept ponudbe kuhinj bo vseboval {e {tevilne druge pripomo~ke in elemente, ki so postali sestavni del moderne kuhinje. Tudi v letu 2007 pri~a-kujejo mo~no mednarodno udele`bo, k ~emur bo raz{irjeni vsebinski program kuhinj zagotovo tudi pripomogel.
Fani Poto~nik
Pohi{tvena industrija Nem~ije je v letu 2005 dosegla 1,9 % rast
Po podatkih Zdru`enja nem{ke pohi{tvene industrije je pohi{tvena industrija v letu 2005 ustvarila 17,2 milijard EUR skupnega prihodka, kar je za 1,9 % ve~, kot leto prej.
Poznavalci ocenjujejo, da je recesije sedaj konec in pri~akujejo tudi v letu 2006 nadaljnji porast vrednosti proizvodnje.
Pregled rasti 2005/2004 po posameznih pohi{tvenih segmentih:
Pohi{tvo za opremo poslov. prostorov	2,3 milijarde EUR	+ 71 %
Sede`no pohi{tvo in stoli	4,6 milijarde EUR	+ 4,9%
Kuhinjsko pohi{tvo	3,5 milijard EUR	+ 0,3%
Vzmetnice	915 mio EUR	+ 0,2%
Ploskovno pohi{tvo	5,9 milijard EUR	- 1,196
Po posameznih pohi{tvenih segmentih, je bila omenjena rast razli~na, pri ploskovnem pohi{tvu ( Kastenmoebel) je zabele`en celo manj{i padec.
Pohi{tvena industrija Nem~ije zaposluje okoli 105.000 delavcev v 1125 podjetjih.
Vir: Strokovna revija Moebelkultur, spletne strani imenovanih institucij in podjetij
Avtorica: Fani Poto~nik
ijaLeS 58(2006) 5

raziskave in razvoj
UDK: 657.474
strokovni ~lanek (Professional Paper)
Violina II: Zvo~na barva lesa
Violin II: tone color of wood
Avtor Niko TORELLI
izvleček/Abstract
V 20. stoletju smo pri~a velikemu napredku pri znanstvenem ovrednotenju in razvoju violine – najbolj razvitega in kompliciranega med vsemi godali. Velik izziv za znanstvenike je, kako s fizikalnimi meritvami karakterizirati razlike med posameznimi instrumenti. Situacija je dokaj zmedena: nekateri moderni goslarji trdijo, da izdelujejo violine, ki naj bi bile presenetljivo podobne celo samim stradivarkam. Predstavljen je uvod v fiziko violine in opisane so fizikalne metode za prou~evanje tonske kvalitete violin.
The 20th century has witnessed a great increase in the scientific evaluation and development of the violin – the most highly developed and most sophisticated of all stringed instruments. The challenge for scientists is to characterize differences between individual instru-mens by physical measurements. The situation is rather confusing: some modern luthiers claim that they are producing violins that show an amazing similarity to those of Stradivarius himself. An introduction in the physics of the violin is presented and physical methods to examine tonal quality of violins described.
Klju~ne besede:
An instrument to tickle human ears by friction of a
horse’s tail on the entrails of a cat.
(Ambrose Bierce o violini v The Devil’s Dictionary, 1911.)
Resni~no osupljivo je, kaj zmore od-li~na violina v rokah virtuoza. Za vzpodbudo k pisanju sem si »navil« odli~en posnetek prelepih Sarasate-jevih skladb Romanza andaluza y jota navarra in Playera y zapateado v izvedbi vrhunskega »kolaborativnega« pianista Samuela Sandersa in morda trenutno najbolj{ega violinista Itzhaka Perlmana s slavno stradivarko Soil, ki jo je odkupil od enako slavnega predhodnika Yehudija Menuhina (prim. Torelli 2005) ali pa isto skladbo v izvedbi izvrstnega Gila Shahama, prav tako s stradivarko Countess Polignac in ob spremljavi »brezdirigentskega« Orpheus Chamber Orchestra. {e malo angle{~ine:
Holding a violin is like holding a young bird. It is vibrating under your touch and you must hold it without squeezing it …
(Yehudi Menuhin, Daily Mail, 15. marec 1977)
Naj vam zaupam, da vselej pi{em ob spremljavi dobre glasbe, baro~ne, kla-si~ne in romanti~ne. Zato se {e posebej rad spominjam svojega obiska v Pam-ploni, ne toliko zaradi znamenite pri-
reditve - Fiesta de San Fermin, ko razjarjeni biki na poti v areno podijo pred seboj mno`ico neustra{nih amaterskih matadorjev, kot zaradi druge fieste, ki poteka v ~ast velikemu Pamplon~anu, virtuozu in komponistu Sarasateju (1844-1908). Naj omenim, da se je ~ude`ni de~ek Pablo izpopolnjeval na pari{kem konservatoriju pri Jeanu Alardu (po njem se imenuje morda najbolj{i »strad« Alard, o ~emer sem prav tako pisal v prvem delu).
Bo `e nekaj nebe{kega v glasbi:
Music, the greatest good that mortals
Know,
And all of heaven we have below.
Joseph Addison v Song for St Cecilia’s Day, 1694)
V prvem delu smo razglabljali o skrivnostih kremonk. Naj bi to bil les? Lloyd Burckle z univerze Columbia in Henry Grissino-Mayer (2003) z univerze Tennessee, kot tvorca »mini-le-denodobne« hipoteze, prisegata na vpliv dolgih zim in kratkih hladnih poletij na skromno in enakomerno prira-{~anje smrek v zdaj{njem Parco Naturale Paneveggio v vzhodnem delu Trien-tina. Vilim Dem{ar meni, da tak{en les tudi brez »pomo~i« ledenodobnega mraza {e danes raste na Jelovici, kjer se je po trdnem prepri~anju o~eta Bla`a, tudi znamenitega goslarja, bojda

ijaLeS 58(2006) 5
Slika 1. Itzak Perlman s stradivarko Soil
sam Stradivari oskrboval z »resonan~-no« smrekovino. Morda … Bratje Hill (1963) i{~ejo odlo~ilno skrivnost predvsem v laku (Hill et al. 1963), sam pa bi raje pritrdil Schellengu (1968), ki meni, da je skrivnost v ne dovolj znanem lesu in predvsem v prilagoditvi mer in konstrukcije violine lastnostim lesa. V to smer vztrajno i{~e tudi profesor Dem{ar. Sli{al sem izboren zvok njegove replike Guarnerijevega Canno-ne-ja, kjer je o~itno ali bolje »sli{no« zelo uspe{no uporabil svojo ra~unal-ni{ko podprto metodo uravnove{anja mas in z njo togosti v violinskem trupu.
Violina
Fizika »proizvajanja« zvoka pri godalih je zelo komplicirana in {e ne povsem razumljena.
Violina se v akusti~nem smislu sestoji iz dveh delov: (1) votlega resonatorja -violinskega trupa/korpusa in (2) vzbu-jevalnika nihanja –strun G:196 Hz, D: 294 Hz, A: 440 Hz, E: 660 Hz (g, d1, a1, e2) s spremljajo~imi deli, ki so potrebni za njihovo pritrditev. Trup violine sestoji iz pokrova iz tonske/reso-nan~ne smrekovine ter dna in oboda iz javorovine z izrazito rebrasto teks-turo, ki naj bi imela predvsem dekorativen zna~aj.
ijaLeS 58(2006) 5
Slika 2. Pablo de Sarasate, najverjetneje s stradivarko Boissier
Kobilica (it. ponticello, angl. bridge, nem. Steg, fr. chevalet) iz »ravne (gladke)« javorovine pretvarja pre~na nihanja v navpi~na nihanja pravokotno na pokrov. Iz prakti~nih razlogov violinist poteza lok pre~no. @al se trup najmanj odziva na sile, ki delujejo v tej smeri, in najbolj na sile, ki delujejo pravokotno na pokrov. Prakti~no edina izdelovalca grobih kobilic sta stara francoska firma Jeandel-Aubert iz Mirecourta in Despiau - prim. Klop~i~, 1996. Du{a (it. anima, angl. sound post, nem. Stimmstock, fr. âme) imobilizira pokrov neposredno poleg desne no`ice kobilice tako, da desna no`ica miruje, medtem ko preostali del pokrova niha. Predvsem pri ni`jih frekvencah du{a omogo~i oz. povzro~i, da je vozel v bli-`ini noge kobilice, ki deluje kot prije-mali{~e vzvoda. To se zelo jasno vidi na slikah, dobljenih s holografsko inter-ferometrijo. Kobilica je pri teh frekvencah toga in deluje kot vzvod, ki niha okrog prijemali{~a in tako pretvarja pre~no gibanje potezane strune v gibanje v smeri navzgor in navzdol na mestu leve no`ice. Pri srednjih frekvencah, pokrov in dno »sodelujeta«, pri ~emer se du{a lahko giblje gor in dol ter tako izni~uje vozelno linijo blizu no`ice. Tedaj kobilica ne deluje ve~ kot vzvod. Pri frekvenci nad 2 kHz za~ne kobilica
raziskave in razvoj
Slika 3. Yehudi Menuhin
sama izkazovati močne resonance, kar ojači zvok, ki ga radiira instrument. Lahko le slutimo, kako pomembna je izdelava kobilice. Od načina rezanja in njene oblike, gostote in togosti (E-modul) so odvisne resonančne frekvence plošč. Z »manipulacijo« kobilice in duše je mogoče vplivati na kvaliteto igranja ali na kvaliteto celotnega instrumenta (Rich 41). Podolgovato (dolžina 25 cm, širina 0,5 cm, višina 1,1 cm) rebro (it. catena, angl. bass-bar, nem. Bassbalken, fr. barre) iz enakmerno rasle smrekovine, ki ga v prednapetem oz. deformiranem stanju prilepijo pod basovsko (levo) nožico kobilice, utrjuje pokrov in pomaga oz. omogoča porazdelitev in ojačitev strunskih nihanj, še zlasti tistih iz spodnjega registra. Zvočnici ali f-odprtini (it. effe, angl. sound hole, nem. Schalloch, fr. ofe), umetelno izrezani v pokrovu na obeh straneh kobilice, povezujeta zrak v trupu z okoliško atmosfero in povečujeta gibljivost pokrova med zvočnicama.
Zvok, ton, zven, barva zvoka
Fizikalno je zvok valovanje s frekvenco in intenziteto, ki jo lahko zazna človekovo uho. Frekvenca zvoka je v območ-ju od 20 do 20 000 Hz.
m\
raziskave in razvoj
Za nastanek glasbenega tona so potrebna mehanska nihanja, npr. napetih strun (violina, klavir), lesene ali kovinske plo{~e (violinski trup, zvo~na plo-{~a pri klavirju), napete membrane (boben), lesene ali kovinske palice (npr. marimba, celesta) ali nihanje zra~nih stolpov (vokalni trakt, klarinet, orgle). {irjenje zvoka vklju~uje tla~na nihanja in z njimi povezana nihajna gibanja medija, navadno zraka, lahko pa tudi kapljevine/teko~ine ali trdnine, ki prena{ajo nihajno energijo ali zvok od vira do poslu{alca.
To n (it. tono, ang. tone, nem. To n , fr. ton) je zvok, ki ga odlikuje pravilnost (regularnost) nihanja dolo~ene vi{ine (it. intonazione, angl. pitch, nem. Tonhöhe, fr. hauteur), tj. zaznavna kvaliteta zvoka, ki je funkcija osnovne (funda-mentalne) frekvence. Enostavni ton, imenovan tudi sinusni ton, je enostavno nihanje z eno samo frekvenco; njegova intenziteta je lahko razli~na.
Skoraj vedno se skupaj z osnovnim tonom vzbudijo tudi vi{ji harmoni~ni toni. Tak{ni kompleksni toni sestojijo iz dveh ali ve~ enostavnih tonov, imenovanih delni toni. Delni ton najni`je frekvence se imenuje osnovni/funda-mentalni ton, »fundamental« drugi pa zgornji delni toni, »parciali« (vi{ji har-moni~ni toni, harmoniki, aqlikvotni toni, alikvoti, vi{ji delni toni, vi{ji toni /star. zgornji toni/, angl. harmonics, upper partial tones, overtones, nem. harmonische). [e terminolo{ka pripomba: za nekatere je fundamental prvi harmonik ali prvi parcial. Tak{no nihajno skupino potem imenujemo harmonski zven ali glasbeni ton, enostavno tudi zven ali pa samo ton za razliko od »sinusnega tona«. Pri zvenu potemtakem niha hkrati ve~ tonov, ki jih tedaj imenujemo zvenske komponente (Güth 1995). Za {tevilne glasbene tone, {e posebej tiste, ki jih kontinuirano proizvaja en sam vir (violina,
trobenta, glas) obstaja harmonski odnos med parcialnimi frekvencam, ki so celo{tevil~ni mnogokratniki osnovne frekvence:
v = v1, 2v1, 3v1..... nvx
Osnovni ton nastane z nihanjem cele strune, vendar moramo vedeti, da lahko struna hkrati niha {e z ve~ vi{jimi harmoni~nimi toni: v polovicah, tretjinah, ~etrtinah, petinah itd. Na sl. 4 je prikazanih prvih 16 parcialov oz. vi{jih harmoni~nih tonov, ki ustrezajo osnovnemu tonu C s frekvenco 65,4 Hz, npr. za ~elo struna C. Zgoraj so ustrezne frekvence, pod notnim ~rtovjem pa imena tonov, vrstni red harmonske frekvence in v centih (stotinka polto-na) izra`eni interval, transponiran v osnovno oktavo (prim. npr. Ravnikar 1999).
Ponovimo, zven je prijetno zvene~a kombinacija harmoni~nih tonov, ki skupaj dolo~ajo zvo~no barvo (it. timbro, colore, angl. tone color, nem. Klangfarbe, fr. timbre).
Po zvo~ni barvi se razlikujujo glasovi instrumentov in pevcev, ki igrajo oz. pojejo isti ton. Je prete`no (dasi ne iz-klju~no) funkcija relativne jakosti vi{jih harmonskih tonov (v~asih tudi nehar-
monskih), ki jih vsebuje zvok. Tako npr. stradivarke slovijo po briljantni barvi tona, guarnerke pa po svojem polnem, temnem karakterju. Razlike zaznajo le specialisti, ve~ina nas pa zlahka lo~i glas Luciana Pavarottija od Maria Lanze.
^e zaigramo noto, ne da bi s prstom pritisnili struno (prazna ali odprta struna), zazveni najni`ja nota na struni, ki ima posebno zvo~no barvo. Nasploh imajo prazne strune prav posebno tonsko barvo, ker ni du{enja s prstom in ker ni mogo~ vibrato. Poleg igranja nizkega g, ki ga ne moremo zaigrati na noben drug na~in, je igranje na praznih strunah rezervirano za posebne u~inke, npr. za bariolage, ko violinist v hitrem zaporedju zaigra isto noto na prazni in pritisnjeni struni. Ob enaki vi{ini tona tako nastane mo~an kontrast v barvi zvoka. Zelo rad je uporabljal bariolage Haydn, npr. v godalnem kvartetu opus 50, {t. 6 in v znameniti Poslovilni simfoniji (Abschiedssymphonie) (morda se {e spomnite dobre {ale na njen ra~un v eni starej{ih {tevilk). Vibrato je rahlo spreminjanje vi{ine tona, ki jo dose`e violinist najpogosteje s valjanjem konice prsta po struni. Nastane bolj ~ust-ven zvok, ki se uporablja zlasti v glasbi

ijaLeS 58(2006) 5
raziskave in razvoj
romanti~ne dobe. Pri vibratu torej ni konstantna frekvenca, pa~ pa amplitu-da nihanja. Pri tremolu gre za ton konstantne frekvence, vendar s periodi~-nim spreminjanjem amplitude, dose`e-mo pa ga s kar najhitrej{imi kratkimi potezami loka. Za razliko od tremola je vibrato v tehni~nem jeziku znan kot frekven~na modulacija.
Zvenske komponente lahko obstajajo tudi neodvisno druga od druge. Tak{ni so fla`oletni toni (it. suoni flautati, angl. flageolet, nem. Flageolett-Töne, fr. flageolet sons harmoniques), visoki, stekleno in kot flavta (ime!) zvene~i toni, ki jih dobimo, ~e se z rahlim pritiskom prsta dotaknemo strune tam, kjer se razdeli v celo{tevil~nih razmerjih (1/2, 1/3, 1/4, 1/5 itn.), z lokom pa prav lahno potegnemo po struni. S tem nastanejo nihajni vozli in struna niha v dveh, treh in ve~ delih, kar daje vsakokrat ustrezni vi{ji harmoni~ni ton. ~e se npr. rahlo dotaknemo strune g na 1/3 njene dol`ine, se udu{i osnovno nihanje, ne pa tudi 3. harmonska frekvenca, ki ima tukaj svoj vozel: struna bo zazvenela s 3. harmonsko frekvenco, ki je duodecima osnovne frekvence, torej s tonom d2. Tak{en fla`o-letni ton je naravni fla`olet in ga v parti-turi ozna~ujemo z oglato noto. Naravni fla`olet daje harmonski niz frekvenc »praznih« strun. @al je njihov nabor majhen. V praksi lahko vzbudimo kve~jemu {e 6. harmonsko frekvenco, saj je pri vi{jih te`ko ugotoviti to~no lego ustreznega vozla. Raz{iritev vzbujanja fla`oletnih tonov omogo~a umetni fla`olet. Pri njem je treba pritisniti na struno z dvema prstoma: s prvim skraj{amo struno, z drugim pa vzbudimo fla`olet tako skraj{ane strune (Ravnikar 1999).
Zvena strune skorajda ne sli{imo. Njena povr{ina je premajhna, da bi razgibala zadostno koli~ino zraka (»kot ~e bi opletali z zobotrebcem«, Carleen
ijaLeS 58(2006) 5
Hutchins). Pribl. 5-10 % energije, ki jo dovajamo z lokom, se prenese s kompleksnim gibanjem kobilice na violinski trup. 1-2 % se je slednji~ odda kot zvok. Preostali del se pretvori v toploto. Nihanje potezane strune sestoji vselej iz {tevilnih posameznih har-monskih frekvenc, katerih amplitude se z rasto~o frekvenco zmanj{ujejo (prim. sl. 6). Nihanje strune prisili violinski trup k »sonihanju«. O~itno je amplituda nihanja trupa odvisna od mo~i oz. amplitude vzbujevalnega nihanja.
Pri prostem du{enem nihanju se energija zgublja, tako da po dolo~enem ~asu nihanje zamre. Lahko pa vzdr`ujemo nihanje s konstantno amplitudo, ~e izgubljeno energijo stalno dovajamo oz. nadome{~amo. To je mogo~e storiti na dva na~ina: s samovzbujanjem in z vsiljenim vzbujanjem. Zna~ilno za samo-vzbujanje je, da nihajni sistem sam do-lo~a nihajno frekvenco. Primer je violinska struna. Lok sicer teko~e dovaja izgubljeno du{ilno energijo, vendar frekvenco, s katero struna niha, dolo~a struna s svojimi lastnostmi.
Vi{ino tona dolo~a masa na enoto dol-`ine strune, dol`ina in natezna napetost (tenzija) strune:
kjer je l dol`ina nihajo~e strune, σ natezna napetost (tenzija) in µ linearna masa.
Sledi: (a) kraj{a je struna, vi{ja je nota, (b) vi{ja je natezna napetost, vi{ja je nota in (c) »te`ja« je struna, ni`ja je nota. Ker so strune enako dolge in ker lahko natezno napetost spreminjamo le do dolo-~ene mere, lahko zni`amo vi{ino tona proste strune le s pove~evanjem mase. To dose`emo npr. z ovijanjem strune s kovinsko `ico. (Pri ~elu in basu ni`ji ton dose`emo z dalj{imi strunami.)
Ton nihajoče strune
Nemški fizik Hermann von Helmholtz (»stoji« pred Humboldtovo univerzo v Berlinu!) je ugotovil, da z lokom po-tezana struna niha povsem drugače od fizikom dobro poznanih sinusoidalnih stoječih valov. Dokazal je, da se lahko vzbudijo še druga transverzalna nihanja strune. Izkazalo se je, da je struna »zlomljena« v dve ravni sekciji (si. 5). »Koleno« med sekcijama potuje naprej in nazaj vzdolž strune in se odbija na koncih. »Koleno« se giblje z normalno hitrostjo transverzalnih valov, c = (cy|j)1/2, kjer jeonatezna napetost in i^masa strune na enoto dolžine. Čas, ko »koleno« opravi cikel, je perioda gibanja in določa višino zvoka. Daljša je perioda, nižji je ton in obratno. Recipročna vrednost periode je frekvenca nihanja (f, v, v Hz).
Pri potezanju z lokom struna potuje zdaj z lokom, nakar hitro zdrsne; proces se ponavlja. (si. 5). Čeprav je drsno trenje v »zlepnem režimu« razmeroma šibko, se na kobilici energija stalno odvaja s strun na nihajne načine instrumenta. Vsakič, ko se koleno odbije od kobilice in potuje pod lokom, mora lok nadomestiti izgubljeno energijo. Kratek impuls loka na struno povzroči, da se struna giblje spet skupaj z lokom. To je »zdrsno-zlepni« (angl. slip-stick/ slipping-sticking, nem. Gleit-Haft) mehanizem oz. režim vzbujanja strune, ki temelji na dejstvu, da je čas zdrsa mnogo krajši od zlepnega trenja. Helm-holtzov val generira prečno silo TsinQ kjer je 0kot strune na kobilici. Ta sila se linearno povečuje s časom, toda njena amplituda se hitro obrne, ko se »koleno« odbije na kobilici. Tako nastane žagasta ali zobasta oblika vala (si. 5).
Kolofonija na loku v zlepni fazi deluje kot lepilo in v zdrsni fazi kot mazivo.
m
raziskave in razvoj
Slika 5. Shematski pretiran prikaz pre~nega odmika potezane violinske strune in »zdrsno-zlepni« re`im, ki generira Helmholtzov val s »kolenom«, ki potuje vzdol` strune. (a) Oblika strune v petih enakih ~asovnih intervalih, ko je »koleno« na »dalj{i« (nasprotni) strani loka in kobilice: »zlepni« re`im. Na mestu, kjer je struna potezana, struna in lok potujeta v isti smeri in z enako hitrostjo. (b) Oblika strune v petih enakih ~asovnih intervalih, ko koleno potuje med lokom in kobilico. Struna zdrsne v obratni smeri gibanja loka : »zdrsni« re`im. (c) Odmik strune na mestu potezanja z lokom. (d) Sila σsinΘ, ki jo opravijo strune na kobilici kot funkcijo ~asa, kjer je σ natezna napetost strune (risbe po Güth-u 1995 in Gough-u 2000).
Valovi in nihanja. Spekter periodi~nega nihanja strune / zvenski spekter/ harmonski spekter/ spekter nihanja (R13)
Uvodoma povejmo, da so valovi v bistvu nihanja. V zraku raz{irjajo~i se zvo~ni val sestoji iz nihanj {tevilnih zra~nih molekul. Na splo{no govorimo o valu vselej, ko ne niha le posamezno togo telo, temve~ hkrati {tevil-ne, medsebojno povezane molekule ali atomi. Le-te sestavljajo ob{iren elasti-~en sistem, ki izkazuje od mesta do mesta razli~en odmik, v~asih tudi raz-li~no fazo, vendar vselej enako frekvenco. Tako je nihanje violinske strune pravzaprav val, ki niha med kobilico in sedlom od mesta do mesta z razli~-nim odmikom, povsod pa z enako frekvenco. @e sedaj lahko povemo, da gre
pri nihanju strune za prekrivanje ve~ valov razli~nih frekvenc. Nihanja, ki jih radiira instrument v okoli{ko atmosfero, se {irijo v obliki kroglastih valov. Pri tem ni od mesta do mesta razli~en le odmik strune, temve~ tudi faza zra~-nih delcev, ne pa tudi frekvenca.
Oblika periodi~nega nihanja ne pove ni~esar o harmonikih, ki to nihanje sestavljajo. [ele z ustrezno Fourierjevo vrsto lahko dolo~imo dele`e posameznih harmonskih amplitud an.
Zvenski ali harmonski spekter je nazorni grafi~ni prikaz amplitud posameznih harmonskih nihanj in kolik{ne so njihove relativne amplitude (v de-le`ih ali %), pri ~emer je amplituda osnovnega nihanja 1 (prim.Ravnikar 1999/7).
Pri `agastem nihanju padajo amplitude obratno sorazmerno z redom nihanja,
vidne pa so vse harmonske frekvence. Oblika vala je druga~na, ~e so opazne le lihe vi{je harmoni~ne komponente (prim. npr. Olson 1966).
Z nara{~anjem frekvence amplitude praviloma hitro padajo. Tako lahko teoreti~no neskon~no vrsto v praksi obravnavamo kot kon~no vrsto z do-lo~enim {tevilom ~lenov.
Se{tejmo harmonska sinusna nihanja tako, da se njihova vsota kar se da dobro prilega `agastemu nihanju:
y = a1 sin(2π*ft) + a2 sin(2π*2ft) + a3 sin(2π*3ft) + a4 sin(2π*4ft) + a5 sin(2π*5ft) + a6sin(2π*6ft).
Sl. 6 prikazuje prvih {est harmonikov `agastega nihanja z amplitudami (R8).
Osnovna frekvenca dolo~a osnovni ton, ki ga zabele`imo v notnem ~rtovju (osnovni ton »notira«). Notirani ton ne pove ni~esar o barvi zvena. Vemo, da se barva zvena razli~nih instrumentov pri igranju istega tona mo~no razlikuje. Fourierjevo ali harmonsko analizo lahko zato imenujemo tudi zvenska analiza. Zvena ne moremo izraziti v notnem ~rtovju, ker tam ne moremo podati vrednosti posameznih Fouri-erjevih koeficientov! (prim. Ravnikar 1999, 7). Prikaz amplitud posameznih harmonskih nihanj je spekter nihanja, harmonski spekter, zvenski ali ampli-tudni spekter. Spekter poka`e posamezne harmonske frekvence in kolik{-ne so njihove relativne amplitude (sl. 6). Povejmo {e, da je oblika `agastega zoba odvisna tudi od mesta potezanja z lokom. Pri dolo~eni vi{ini tona, ki ga dolo~a dol`ina strune od kobilice do prsta, so amplitude harmonikov (kot tudi glasnost in kvaliteta zvoka) odvisne od mesta, kjer se lok dotika strune, hitrosti loka in sile, s katero pritiskamo na strune. ^e potezamo struno blizu kobilice, se pove~a dele` visokih harmonikov. Rezultat je »kositern« kovinski zvok. ~e pa potezamo struno

ijaLeS 58(2006) 5
raziskave in razvoj
Slika 6. (a) Prvih {est harmonikov `agastega vala (raz{irjeno po Güth-u 1995)
Slika 7. (a) Prvi pribli`ek `aginega zoba z osnovnim nihanjem. (b, c) Drugi in tretji pribli`ek z dodajanjem dveh naslednjih harmonikov (Güth 1995, 76).
dlje od kobilice (bli`e sredini), se de-le` visokih harmonikov zmanj{a. Rezultat je bolj mehak, ne`en zvok. Sicer pa dajejo nizke frekvence zvenu na splo{no mehak zna~aj in visoke, ostrega. Zven, ki ga sestavlja prvih {est har-monskih frekvenc, zveni polno in »muzikalno«, saj je v njem vsebovan durov trozvok. Kadar je osnovna frekvenca najmo~nej{a, je zven poln, sicer pa je prazen. Sedmi harmonik daje zvenu grob zna~aj (prim. Ravnikar 1999).
Pokrov in dno -Chladnijeve »figure«
Kako `e med postopkom izdelave preverjati kvaliteto bodo~e violine, oziroma, kako iz lastnosti pokrova in dna napovedati kvaliteto gotove violine? Kak{en ton naj imata prosti po-
krov in dno pred vgraditvijo? Obi~ajna metoda je intonacija z dolo~itvijo vi{i-ne »trkanih (udarjenih) tonov« (angl. tap tones, nem. Klopftöne) pokrova in poda violine med izdelavo. Goslarji se praviloma zelo natan~no dr`ijo uveljavljenih in preizku{enih (zgodovinskih) dimenzij. Z akusti~nega vidika `elimo z natan~nim kopiranjem repro-ducirati nihajne na~ine instrumenta. Vendar to ni dovolj, kajti frekvence, oblike in du{enje nihajnih na~inov trupa ne dolo~ajo le dimenzije in konstrukcija, temve~ tudi mehanske lastnosti lesa; le-te pa so zaradi anizo-tropije, higroskopnosti, spremenljivih rastnih pogojev, fiziologije ksiloge-neze, ~asa poseka in ravnanja z lesom po poseku, vklju~no su{enjem, zelo variabilne!! (Richardson 42). Vseka-
kor je prava umetnost dolo~iti pravo razmerje trkanih (udarjenih) tonov prostega pokrova in dna violine. Te frekvence je te`ko dolo~iti »na uho«, {e posebej pri pokrovu.
@e l. 1830 je sku{al fizik Felix Savart ugotoviti, kako intonirati pokrov in dno pred vgraditvijo. Kdaj bo plo{~a pre{la v resonanco, je odvisno od trdnosti, mase in njune razporeditve. Sa-vart je ob pomo~i francoskega goslarja Vuillaumeja preizku{al tudi plo{~e vrhunskih kremonk mojstrov Stradi-varija in Guarnerija. Pri tem je uporabil tudi metode z nihajnimi »figurami«, ki jo je razvil njegov prijatelj Ernst F. F. Chladni. Ta je potresal plo{~e s finim prahom in jih s potezanjem z lokom zanihal. Pri dolo~enih frekvencah (resonan~ne ali lastne frekvence)
ijaLeS 58(2006) 5

raziskave in razvoj
so nastale zvenske ali »Chladnijeve figure«: prah se je nabral na mestih, ki niso nihali, tj. vzdol` vozelnih/nodal-nih linij. Pri vsaki lastni frekvenci so nastale zna~ilno oblikovane vozelne linije oz. vzorci, ki so pokazali geometrijo razli~nih tipov nihanja violinskih plo{~. Ugotovil je, da so bile resonance pri pokrovih dobrih violin med cis1 in d1 in pri dnih med d1 in dis1, pri ~emer je bila razlika vselej med polovico in celim tonom. Pri tem so bili udarni toni dna vselej vi{ji. Nekateri goslarji menijo, da mora imeti dno za ton ni`ji ton od pokrova, drugi spet, da morata imeti enako frekvenco.
1959 sta za~ela Hutchinsova, vrhunska ameri{ka fizi~arka in goslarka, in fizik Saunders raziskovati zvenske lastnosti plo{~ in njihov vpliv na zven ter igral-no-tehni~ne lastnosti izgotovljenih violin. Pri tem sta preiskala pribl. 800 instrumentov najrazli~nej{e kvalitete. Poimenovala sta tudi moduse oz. nihajne na~ine. Pri{la sta do podobnih sklepov kot Savart. Dodatno sta ugotovila, da udarna tona nista nujno omejena na intervala cis1 – d1 oz. d1 – dis1 in da pri vseh dobrih instrumentih udarni ton dna ni bil vi{ji od tistega pri pokrovu. [e ve~, pri nekaterih dobrih violinah je bilo prav obratno. Izbolj{ala sta Chladnijevo metodo zvenskikh figur, ki omogo~a zanesljivo dolo~anje elasti~nostnih lastnosti pokrova. Güth (1995) meni, da bi se dalo Hutchinsino metodo {e izbolj{ati. Dr`i, da je mogo-~e z njo odpraviti negotovost »ro~ne-ga« dolo~anja togosti plo{~ (glej dalje), ne pa tudi posledic velike variabilnosti lesne zgradbe in njenega vpliva na du-{enje. Poleg informacij, ki jih dajejo Chladnijeve figure, bi bilo dobro podrobno prou~iti {e gostoto. Najbolje bi bilo seveda neposredno meriti du{e-nje. To pa ni lahko in je dolgotrajno. Res pa je, da bi Hutchinsina metoda ne bi bila ve~ tako enostavna.
Violinski plo{~i imata ve~ nihajnih na~inov (modus, mn. modi, ozna~ba #), od katerih se vsak pojavlja pri druga~ni frekvenci. Izraz »modus« oz. nihajni na-~in se nana{a na mo`na stanja nihajo-~ega sistema. Podrobneje so jih prou~e-vali 7, vendar so za zven violine pomembni zlasti nihajni na~ini #1, #2 (na~in »X«) in #5 (»obro~ni« ali na~in »O«) (sl. 8), ki jih lahko »vizualizira-mo« oz. napravimo vidne v obliki Chladnijevih figur ali interferen~nh vzorcev s holografskimi posnetki. Pri zelo dobrem pokrovu morajo biti lastne frekvence nihajnih na~inov #1, #2 in #5 v harmonskem razmerju, pri ~e-mer naj bi imel nihajni na~in #5 frekvenco pribl. 340-370 Hz. Ti harmoniki so poglavitne komponente udarnega tona plo{~. Mnogi goslarji trdijo, da mora nihajni na~in #5 doneti natan~no eno oktavo vi{je od na~ina #2. Tako menijo, da posnemajo prakso zgodnjih goslarjev. To se zdi verjetno, ker metoda ne potrebuje posebne opreme. Zdi se, da je bila ideja v skladu s prakso renesanse mate-mati~ne perfekcije, ki je vodila zlasti italijanske goslarje.
Z opazovanjem Chladnijevih figur `eli goslar kar se da dobro medsebojno uglasiti frekvence nihajnih na~inov #1, #2 in #5. Pri modificirani Chladnijevi metodi se polo`i prosta plo{~a na zvo~-nik z notranjo/konkavno stranjo navzgor. Na zvo~nik se prenese sinusni signal, ki plo{~o sinusno zaniha. Ob po~asnem spreminjanju frekvence nato opazujemo, kako se prah porazdeljuje po plo{~i. Pri lastnih frekvencah nastanejo zna~ilne zvenske - Chladnijeve-figure. [e jasneje se vidijo tipi~ne zven-ske slike na laserskih holografskih posnetkih.
Slednji~ je lahko Hutchinsova dolo~ila pet zna~ilnosti plo{~, ki naj bi omogo-~ili izdelavo dobrih instrumentov: (1) Nihajni na~in #5 mora izkazovati razmeroma veliko amplitudo; ustrezni lastni frekvenci pokrova in dna pa se lahko razlikujeta za manj kot en ton.
^e ima pokrov vi{jo lastno frekvenco od dna, dobi instrument navadno svetel, sijo~ zven. ^e je frekvenca dna nihajnega na~ina #5 vi{ja, zveni instrument temno in polno. (2) Nihajni na~in
Slika 8. Z lasersko interferometrijo vizualizirani nihajni na~ini #1, #2 in #5. Zgoraj Chladnijeve zvenske figure pokrova z lastnimi frekvencami 80, 147, 222, 304 in 349 Hz, spodaj lastne frekvence dna: 116, 167, 222, 230, 349 in 403 Hz; v okviru nihajni na~in #2 (»X«) in na~in #5 (»O«). [tevilke ozna~ujejo frekvence, pri katerih nastopijo resonance (Hutchins 1976, 1988b).

ijaLeS 58(2006) 5
raziskave in razvoj
#2 pokrova in dna se lahko razlikujeta za manj kot 1,4 % (pribl. 5 Hz) in sta med 160 in 180 Hz. Tako dobimo mehko zvene~ instrument, na katerega je lahko igrati. (3) ^e pri nihajnem na~i-nu #5 pokrov in dno izkazujeta enako frekvenco, se frekvenci obeh plo{~ pri nihajnem na~inu #2 ne smeta razlikovati za ve~ kot 1,4 %, sicer nastane instrument s trdim zvenom, ki ga je zelo te`ko igrati. (4) Odli~ni instrumenti nastanejo, ~e se frekvenci nihajnih na-~inov#2 in #5 obeh plo{~ razlikujeta pribl. za oktavo in ~e obe plo{~i pri teh frekvencah izkazujeta mo~no resonanco. (5) Kvaliteto violine lahko {e iz-bolj{amo, ~e uglasimo pokrov tako, da je frekvenca #1 nihajnega na~ina eno oktavo pod na~inom #2. Tako so frekvence nihajnih na~inov #1, #2 in #5 v harmonskem razmerju. To lahko do-se`emo le pri pokrovu, vendar z veliko te`avo. Pri dnu, ki ima druga~no strukturo (gostej{a javorovina!), tega nikakor ne moremo dose~i.
Carruth (1992) navaja {e dodatne kriterije: nihajni na~ini naj formirajo kar se da jasne in tanke linije, kar dokazuje visoko aktivnost v tem obmo~ju in na homogenost materiala.
Izku{en goslar zna nihajne na~ine ali to~neje togost, ki je odgovorna za obliko posameznega nihajnega vzorca, z ve`enjem z rokami tudi »otipati«. Pri tem obrne notranjo stran pokrova navzgor. Za nihajni na~in #1 trdno primemo pokrov na nasprotnih kraj{ih stranicah in ga vzdol` dalj{e osi vzvijamo tako, da potiskamo en vogal navzgor, diagonalno nasprotnega pa navzdol (obremenitev na vzvoj/torzija). ^e dr-`imo plo{~o na eni strani z obema rokama vzporedno z dalj{o osjo plo{~e tako, da sta palca zgoraj, drugi prsti pa pahlja~asto razporejeni spodaj in jo koritasto upogibamo v pre~ni smeri, v bistvu preizku{amo njeno togost nihajnega na~ina #2 (pre~no upogibanje).
ijaLeS 58(2006) 5
^e dr`imo plo{~o s konicami prstov na obeh straneh in s palcema pritiskamo osrednji del plo{~e navzdol, »otipamo« upogibne lastnost nihajnega na-~ina t# 5 (vzdol`no upogibanje).
Ve~ violin iz tako intoniranih plo{~ je v pogledu zvenskih in igralno-tehni~-nih lastnosti »prekosilo vsa pri~ako-vanja«. Hutchinsovi je uspelo izdelati tudi vrhunske instrumente, po njenem prepri~anju primerljive s kremonkami.
Pri intonaciji je treba upo{tevati {e grundiranje in lastnosti laka. S povr{in-sko obdelavo se pove~a masa instrumenta. Pri tem postanejo periferena vlakna lesa bolj toga. Manj{i je elasti~-nostni modul lesa, bolj se z lakiranjem spremeni togost in du{enje. Vsekakor je u~inek lakiranja pri smrekovini in javorovini druga~en. Znano je, da je vpliv grundiranja in lakiranja na disto-niranje nihajnih na~inov na smrekov pokrov ve~ji kot na javorovo dno. Ob pove~anju frekvenc grundiranje in lakiranje pove~ata elasti~nostni modul pre~no pri smrekovini veliko bolj kot pri javorovini. Vse to pove, kako previden je treba biti pri povr{inski obdelavi. Zdi se, da se da na{tete vplive »vra-~unati« pri intoniranju prostih plo{~.
^e predpostavimo, da morata pokrov in dno pri nihajnem na~inu #2 nihati pri isti frekvenci, potem bi bilo treba ustrezno lastno frekvenco pokrova pred lakiranjem uglasiti za 5-10 Hz ni`e.
Omenimo {e posledice higroskopnosti lesa in njegovega prilagajanja oz. urav-nove{anja na trenutno klimo. Lak sicer upo~asni transport vlage skozi zunanje povr{ine violine. Nekatere violine v vla`nem toplem podnebju dobijo top zven in postanejo neodzivne, v centralno kurjenih prostorih pa postane njihov zven grob in trd. Goslarji pravijo, da se violina najbolje po~uti v klimi, v kakr-{ni je bila izdelana. Le tako ohrani svoj plemenit zven.
Sicer pa vlaga v lesu absorbira nihajno energijo in jo z evaporacijo spreminja v toplotno energijo. @e majhne spremembe vla`nosti lahko dramati~no vplivajo na akusti~ne lastnosti violine: zmanj{anje vla`nosti za 1 % zmanj{a du{enje tudi za 3,5 % (Hsieh 2004). Dolgoro~ni odziv akusti~nega odziva temelji predvsem na degradaciji po-lioz, najbolj higroskopnih sestavin ce-li~ne stene. Z njihovo degradacijo se ravnovesna vla`nost zni`uje. K zmanj-{anju higroskopnosti in pove~anju togosti lesa utegne vplivati tudi krista-lizacija celuloze.
Omenimo, da vsi niso prepri~ani, da ugla{evanje prostih plo{~ zadostuje za izdelavo dobre violine in menijo, da nihajni na~ini prostih plo{~ nimajo dosti skupnega z nihajnimi na~ini izdelanega instrumenta (Richardson 1995). Tudi Schleske meni, da ne obstaja enostavna zveza med prostimi nihajnimi na~ini (#) in nihajnimi na-~ini zaprtega trupa.
Nihanje violinskega trupa
Vsako naravno nihanje je du{eno, saj se v vsaki periodi izgubi nekaj energije, dokler gibanje slednji~ ne zastane. Mera za du{enje je logaritmi~ni dekrement λ – naravni logaritem razmerja amplitud dveh zaporednih nihanj. Vzbujena struna izgublja svojo energijo z notranjim trenjem, s prenosom na kobilico in prek nje na trup, najve~ pa prek prsta, ki pritiska na ubiralko. Zato zveni prazna struna dlje kot pritisnjena/ «zaustavljena«. Najve~ energije, ki se prek kobilice dovede trupu, se izgubi z notranjem du{enjem. Kar je {e ostane, jo trup radiira kot zvo~ni val. Akusti~ni uporabnostni u~inek godal je zato zelo majhen.
@agasta sila, nastala na vrhu kobilice, je vhodni (inputni) signal, ki prisili violinski trup, da niha in radiira zvok.
E3
raziskave in razvoj
Slika 9. (a) S potezanjem loka prek strun nastane na vrhu kobilice skoraj idealna zobasta sila. Sila lahko sestoji tudi iz 40 Fourierjevih komponent, katerih amplitude gladko padajo. (b) Kobilica, ki transformira energijo iz vibrirajo~ih strun v nihajne na~ine trupa, se glede na frekvenco odziva razli~no. Resonance med 3 in 4,5 kHz krepijo izhodni zvok, medtem ko »dolina« med obema maksimumoma zmanj{uje »nazalne« zna~ilnosti tona. (c) Matemati~no modelirani akusti~ni izhod violine: izhod se dramati~no pove~a, kadar vzbujevalna frekvenca sovpada z enim od {tevilnih vibracijskih modusov violine. (d) Fourierjeve komponente multiresonan~nega akusti~nega izhoda, ki je nastal s potezanjem najni`je note na instrumentu pri frekvenci 200 Hz. Prikazana je izra~unana izhodna/outputna oblika vala, ki nastane z idealizirano vhodno/inputno `agasto obliko vala. Druga~e od vhodnih amplitud Fourierjevih komponent so lahko izhodne amplitude Fourierjevih komponet dramati~no druga~ne (risba po Goughu 2000).
Vhodna `agasta oblika vala ima bogato harmonsko vsebino, ki sestoji iz {te-vilnih Fourierjevih komponent. Ker je violina linearni sistem, se iste Fou-rierjeve komponente pojavljajo v »out-putu« violine (Gough 2000). Na sl. 9 so te resonance matemati~no modelirane z namenom simuliranja njihovega vpliva na nastali zvok.
Kako s fizikalnimi meritvami dolo~iti tonske lastnosti ostaja ve~ni izziv znanstvenikov. V zadnjih dveh stoletjih so fiziki Helmholtz, Savart in Raman veliko prispevali k fiziki violine. Pri tem moramo omeniti, da je zven kre-monk, kot jih sli{imo danes, precej druga~en od zvena v Stradivarijevih ~asih. Skoraj vse kremonke so v 19. stol. do`ivele predelave in »izbolj-
{ave«. ^e prisluhnete avtenti~nim« ba-ro~nim skupinam, ki uporabljajo fine kremonke, restavrirane v svoje prvotno stanje, boste verjetno zaznali razliko! (prim. Gough 2000).
Nihanje violinskega trupa je primer vsiljenega gibanja. Nihajo~a struna ga »prisili«, da niha z njo vred, vendar ne s frekvenco, ki je lastna trupu, temve~ s tisto, s katero niha struna. Seveda pa ima trup {tevilne lastne naravne frekvence, s katerimi lahko niha. ^e sovpada ena od resonanc trupa s harmo-nikom (harmonsko frekvenco) strune, se prenese na trup veliko energije, kar mo~no okrepi ustrezni ton. ^eprav se trup odzove na vsako od harmonskih frekvenc nihajo~e strune, se ne odzove na vsako enako in spremeni se razmerje
harmonikov v radiiranem zvoku. (Richardson 1995). Vsak instrument zna-~ilno »obarva« zvok. Spremenljiv odziv je posledica mehanskih resonanc trupa. Druga~e od strune se pri trupu nihanja raz{irijo na ves trup. Zaradi kompleksnosti oblik violine in zgradbe frekvence, pri katerih se pojavijo, niso ve~ v harmonskem odnosu.
Obstoj toliko resonanc pri skorajda naklju~nih frekvencah pomeni, da ne obstaja nekaj, kar bi lahko imenovali »tipi~na« oblika vala ali spektrum violinskega zvoka. Kako reagira violina na razli~ne igrane tone, je zelo zamotana stvar. Vsak violinist se soo~i s tem problemom. Dobri ga re{ujejo avtomatsko in podzavestno.
Resonan~ne lastnosti violin so raziskovali Saunders, Backhaus, Meinel, Pas-quali in Roloff. Na~elno potekajo tonske raziskave tako, da instrument vzbujamo, nato nastali zvok z mikrofonom ali akcelerometrom (merilnik pospe{ka) zabele`imo, nakar ga analiziramo. Instrument lahko vzbuja violinist, potezalni stroj ali pa ga vzbujamo elektromehansko.
Zelo uporabne so glasnostne krivulje (angl. loudness curves, nem. Lautstärkekurven) (sl. 10). Dobimo jih tako, da potezamo strune povsem normalno brez vibrata in napredujemo po polto-nih, pri ~emer igramo vsak ton kar se da mo~no. Z napravo registriramo glasnost. Marsikateri violinist je presene-~en, kako se lahko glasnost posameznih tonov razlikuje.
Pri dobri violini sta glavna lesna in glavna zra~na resonanca oddaljeni pribl. 7 poltonov, oz. kvinto; frekven~-no razmerje zna{a 2/3. Pri slabem instrumentu je razlika do 12 poltonov, kar ustreza oktavi in frekven~nemu razmerju 1/2. Hutchinsonova je ugotovila, da se frekvence lesnega in zra~ne-ga tona najbolj{ih violin razlikujejo le

ijaLeS 58(2006) 5
raziskave in razvoj
za en ali dva poltona od obeh srednjih strun. Glavna lesna resonanca, tj. naj-mo~nej{a resonanca trupa/korpusa, ki nastopi le pri potezanem tonu dobrih violin, je ve~inoma pri frekvenci 440 Hz, tj. pri tonu, na katerega je ugla{ena druga najvi{ja violinska struna (a1). »Volkovi«, s katerimi je obremenjen prenekateri instrument, nastopijo pri tej glavni resonanci. Njihov ton je nestanoviten in treso~, ne glede na kateri struni ga igramo. Mnogokrat se prelomi v vi{jo oktavo kot glas de~ka, ki mutira. »Volkovi« nastanejo, ker strune in trup predstavljajo mehansko povezane resonatorje. Med njimi se cikli~no izmenjuje energija. Violinski trup je votli resonator. Zrak v violini prek obeh zvo~nic komunicira z oko-li{kim zrakom. Resonan~no frekvenco oz. vi{ino zra~nega tona lahko pribli`-no ocenimo, ~e pihamo prek zvo~nice. Vi{ina zra~nega tona je odvisna od volumna zraka in povr{ine obeh zvo~-nic. Zrak niha kot zrak v steklenici, ko pihamo prek njene odprtine. ^e v bli`i-ni violine zapojemo noto blizu dis ali e in primaknemo uho v bli`ino zvo~-nic, lahko sli{imo resoniranje zraka v trupu (Helmholtzova resonanca). Zra~na resonanca je najni`ja lastna frekvenca v trupu vsebovanega zraka.
Winkel (1967) navaja naslednje zna~il-nosti zvensko odli~ne violine: ton ne sme kazati znatnih energijskih dele`ev nad 3600 Hz, do frekvence 500-600 Hz ne sme biti izrazitih resonanc in izogniti se je treba formantu v obmo~ju 600-700 Hz in 1300-2000 Hz, sicer instrument zveni »nazalno«/nosljavo (formant: razlo~no izstopajo~i delni ton v zvenskem spektru).
Meyer (1979, 1984) je sku{al ugotoviti posebnosti kremonk. Pri tem je ugotovil, da obstaja zveza med med prvima resonan~nima vrhoma B1[ T1] (prva lastna frekvenca pokrova) in A0 (Helmholtzova resonanca). Preizkusil
Slika 10. »Glasnostna krivulja« dobre stradivarke (1713, zgoraj), 250 let stare slab{e violine neznanega izvora (sredina) in slabe violine (spodaj). Le stradivarka izkazuje `eleno razdaljo in jakost lesne resonance (~rna pika), »wood prime« (kvadrat) in zra~ne resonance (prazen kro`ec). ~rke in navpi~ne linije so frekvence praznih strun (Hutchins 1988a).
Slika 11. Porazdelitev najbolj prominentnih trkanih tonov za 100 violin. fo je zra~na resonanca in f1 prva korpusna oz. trupska resonanca. Italijanke so ozna~ene s tankimi kro`ci, stradivarke pa s krepkimi kro`ci (Meyer 1984).
ijaLeS 58(2006) 5

raziskave in razvoj
je 100 violin v obmo~ju 320-440 Hz (sl. 11). S kro`ci so ozna~ene italijanke. Za slednje so zna~ilne nizke resonance T1 in A0.
Dünnwald (1985, sl. 12) je primerjal resonan~ne krivulje 10 »italijank«, 10 mojstrskih violin-replik in 10 tovar-ni{kih violin. Vzbujal jih je z elektromagnetnim gonilnikom (»driverjem«) na kobilici. Prvi vrh na resonan~ni krivulji je bil A0 (zra~na resonanca). Pri frekvencah med 400 in 600 Hz so bile
tovarni{ke violine, presenetljivo, bolj blizu italijankam kot replikam. Pri frekvencah nad 1000 Hz pa so imele tovarni{ke violine precej {ibak odziv, replike pa preve~ mo~nega, kar je morda prispevalo k rezkemu, predirlji-vemu zvoku. [irok vrh med 1300 in 2500 Hz pri kremonkah dokazuje, da ima dejansko vsaka nota v tem pasu svoj najmo~nej{i harmonik.
^eprav s tak{nimi meritvami dolo~imo frekvence va`nih akusti~nih resonanc,
ne povedo ni~esar o tem, kako violina dejansko niha.
Poleg elektromehanskih sistemov vzbujanja in bele`enj nihanj obstaja tudi mo`nost opti~nih meritev s svetlobnimi vodniki iz steklenih vlaken. S to metodo se da izmeriti dejanski odklon dolo~ene to~ke na povr{ini violine. Pri tak{ni holografski interfero-metriji se zabele`i celotna nihajo~a po-vr{ina. Vzbujanje se izvr{i z zvo~nikom ali »shakerjem. Z metodo je mogo~e poleg informacije o vozelnih linijah dobiti tudi podatke o nihajnih »trebuhih« (prim. sl. 8).
Druga~en na~in opti~ne meritve je laserska vibrometrija ali laserska Dopplerjeva vibrometrija (Zopf 2000). Druga~e od Specklejeve holografije, ki uporablja refleksijo laserske svetlobe celotnega objekta, laserska vibromet-rija otipava nihajo~o povr{ino to~kov-no (interferenca slike). `arek, ki udari ob povr{ino, se odbije, pri ~emer se njegova frekvenca zaradi nihanja po-vr{ne spremeni (Dopplerjev u~inek). Odbiti `arek vsebuje tudi informacije o hitrosti premikajo~e se to~ke. Z ustreznim ra~unalni{kim programom je treba podatke {e obdelati in grafi~no prikazati.
Opti~na metoda Moiré deluje na podlagi »u~inka Moiré«. Z njim je mogo~e zabele`iti obokanje violine. Pri tem se osvetli drobna mre`a tako, da z lastno senco interferira na objektu in tvori vzorec. ^e sta opazovalec oz. kamera in svetlobni vir v ravnini, se da razdalje med posameznimi linijami prikazati kot izohipse. Tako je mogo~e izdelati »tridimenzionalne« fotografije, ki dajejo pomembne informacije o instrumentu.
Institut für Wiener Klangstil na Dunaju je razvil metodo VIAS (Violinen Analyse System). Po tej metodi se do-lo~i vhodna admitanca instrumenta in

ijaLeS 58(2006) 5
raziskave in razvoj
izmeri hitrost, s katero niha kobilica in celotni instrument. Admitanca je recipro~na vrednost impedance, t.j. odpora, s katerim se sistem upira delovanju sil. Admitanca je potemtakem mera za gibljivost (»Schwingungsfreudigkeit«) sistema. Piki na admitan~ni krivulji predstavljata lastni frekvenci violine (prim. Zopf 2000).
Dana{nja programska oprema omo-go~a uporabo matemati~ne tehnike imenovane Fast Fourier Transform (FFT). Zvo~ni val, ki ga proizvaja instrument, je vsota osnovne frekvence note in vsi vi{ji harmonski toni. FFT »razbije« zvok v delne tone in prika`e njihove relativne jakosti. Tako nastane spektrum FFT (prim. sl. 7). Na sliki 13 sta spektra FFT prazne strune A (440 Hz) dveh violin: levo stradivarke »Da Vinci« in desno Nagyvarijeva violina 2002 No.1.
U~inkovita je tudi modalna analiza. Violino na ve~ mestih nalahno udarimo s kalibriranim kladivcem in z zelo lahkim akcelerometrom izmerimo odziv na ve~ mestih. Odziv nato analiziramo z ra~unalnikom, pri ~emer dobimo resonan~ne frekvence in zgrad-bene na~ine nihanja celotnega instrumenta. Metodo uporabljajo uspe{no pri pouku v slavni Mittenwaldski goslarski {oli in v ZDA (Ken Marshall).
Podobno informacijo o tonski kvaliteti je mogo~e dobiti tudi z analizo kon~-nih elementov. Violina se pri tem modelira kot skupek mas, povezanih z vzmetmi. Tako lahko dokaj neposredno ovrednotimo resonan~ne nihajne na~ine in spremljajo~a nihanja celotne strukture. Pri tem lahko vklju~imo v izra~un razli~ne fizikalne parametre materialov, iz katerih je violina. Tako zgradimo virtualno violino in napovemo vse njene nihajne in akusti~ne lastnosti (prim. Gough 2000).
Lahko le upamo, da bo ob pomo~i
znanosti goslarjem slednji~ le uspelo »zadeti« kremonski zven. Za vse ~ase pa ostaja nedosegljiva njihova zgodovinska slava in umetni{ka vrednost. Celo primerjava Ferrarija s »fi~kom« tukaj povsem odpove. Morda pa je s kremonkami kot z nogometom. Nekdo je rekel : »Neko~ sem mislil, da gre pri nogometu za `ivljenje in smrt, zdaj pa vem, da gre za veliko ve~ …«
literatura
1.    Burckle, L., Grissino-Meyer, Henri D. 2003. Stradivari, violins, tree rings, and the Maunder minimum: a hypothesis. Dendrologia 21/1:41-45.
2.   Carruth, A. 1992. Free plate tuning II V: American lutherie no-.3. Tacoma/WA Guild of american luthe-rie:42-52.
3.   Dünnwald, H. 1985. Ein Verfahren zur objektiven Bestimmung der Klangqualität von Violinen. Acustica 58:162-169.
4.   Gough, C. 2000. Science and the Stradivarius. Physics World 13(4):27-33.
5.   Harvard dictionary of music 2003. 4. izd. Izd: Don Michael Randel. The Bellknap Press of Harward University Press, Cambridge, Massachusetts, London.
6.   Hill, W.H., Hill, A.F., Hill, A.E. 1963. Antonio Stradivari, his life and work. Dover Publications, New York.
7.    Hsieh, A. 2004. Cremona revisited: the science of violin making. Engineering&Science {t. 4:29-35.
8.   Hutchins, C.M. 1976. Instrumentation and methods for violine testing. V: Benchmark papers in Acoustica, vol. 6 Stroudsburg/PA:Dowden, Hutchinson&Ross, Inc. :3-13.
9.   Hutchins, C.M. 1988a. Violinen. V: Spektrum der Wissenschaft, Sonderbd.: Die Physik der Musikinstrumente. Heidelberg: Spektrum Verlag: 64-77.
10.  Hutchins, C. M. 1988b. Klang und Akustik der Geige. V: Spektrum der Wissenschaft, Sonderbd.: Die Physik der Musikinstrumente. Heidelberg: Spektrum Verlag: 88-98.
11.  Meyer, J. 1979. Das Klangphänomen der altitalienischen Geigen. V: Musikinstrument, Nr. 8. Frankfurt/ m: Verlag Erwin Bochinsky: 1090-1092.
12. Mayer, J. 1984. The tonal quality of violins. The Journal of the Catgut Acoustical Society.
13.  Ravnikar, B.1999. Osnove glasbene akustike in informatike. DZS, Ljubljana.
14.  Richardson, B. 1995. The physics of the violin. V: The Cambridge Companion to the Violin izd. Robin Stowell str. 30-45. Cambridge University Press.
15.  Schelleng, J.C. 1968. Acoustical effects of violins varnish. J. Acoust. Soc. Amer., Lancaster 44(5):1175 -1183.
16.  Schleske, M. 1994. The influence of changes in the distribution of mass and stiffness of viollinplates on eigenfrequencies and mode shapes of the violin. V: SMAC 93 Proc. of the Stokholm music acoustic conference 1993. Royal Swedish Academy of Music no. 19 .
1 7 . Torelli, N. 2005. Violina I: Najdragocenej{i les ali kremonska glorija. Les 57(9):229-238.
18.  Winkel, F. 1967. Music, sound&sensation. A modern exposition. Dover Publications. New York.
19.  Zopf, S.R. 2000. Untersuchung neuer und historischer akustisch-optischer Meßmethoden im Geigenbau. Magistrsko delo, Geisteswissenschaftliche Fakultät der Universität Wien.
ijaLeS 58(2006) 5

raziskave in razvoj
UDK: 630*811
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Vpliv eksogenih in endogenih dejavnikov na ksilogenezo
Effect of exogenous and endogenous factors on xylogenesis
avtorji Jožica GRIČAR, Primož OVEN, Katarina ČUFAR, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, SI-1000 Ljubljana, SLO
izvleček/Abstract
V ~lanku so opisani endogeni in ekso-geni dejavniki, ki vplivajo na strukturo in lastnosti lesa. Podane so ugotovitve nekaterih najnovej{ih raziskav. V procesu nastanka lesa je izpostavljena vloga av-ksina kot fitohormona. Pri eksogenih dejavnikih je poudarjen vpliv temperatur, padavin in fotoperiode na trajanje in dinamiko kambijeve aktivnosti.
In paper, endogenous end exogenous factors affecting structure and properties of wood are described. Some findings of the most recent investigations are given. The role of auxin as phytohormo-ne in the process of wood formation is emphasized. In case of exogenous factors, the effect of temperatures, precipitation and photoperiod on duration and dynamics of cambial activity are stressed.
Klju~ne besede: ksilogeneza, les, vaskularni kambij, hormoni, temperatura, padavine
Keywords: xylogenesis, wood, vascular cambium, hormones, temperature, precipitation
Uvod
Les ali sekundarni ksilem je mehansko in za vodo prevodno tkivo debel in korenin, za katerega so zna~ilni trahealni elementi (Torelli, 1990). Nastane v kompleksnem procesu ksilogeneze, ki se pri~ne s periklinimi delitvami celic vaskularnega kambija. Sledi proces diferenciacije, ki ga je mogo~e razdeliti na {tiri zaporedne faze: postkambijsko rast celic, sintezo sekundarne celi~ne stene, lignifikacijo in programirano celi~no smrt. Ksilogeneza vodi do specializacije celic glede na njihovo kemijsko zgradbo, morfolo{ke zna~il-nosti in funkcije. Delitve v kambiju in postkambijska rast dolo~ita {irino letnega ksilemskega prirastka, odlaganje sekundarne celi~ne stene in lignifika-cija pa akumulacijo biomase v celi~ne stene traheid (letni prirastek biomase) (Larson, 1994, Torelli, 1998, Lachaud in sod., 1999, Plomion in sod., 2001, Chaffey, 2002).
Rast in razvoj dreves sta nadzorovana z notranjimi in zunanjimi dejavniki. Za drevesne vrste zmernega pasu je zna~il-no periodi~no menjavanje obdobij aktivnosti in dormance vaskularnega kambija, ki je v splo{nem povezano z izmenjavami hladnih in toplih ali pa su{nih in de`evnih obdobij. Kambijeva meristemska aktivnost se v normalnih pogojih kon~a pozno poleti in se po-
novno pri~ne spomladi z delitvami kambijevih celic (Denne in Dodd, 1981, Larson, 1994, Savidge, 1996, 2000a, b, Kozlowsky in Pallardy, 1997, Chaffey, 1999, Lachaud in sod., 1999, Wodzicki, 2001, Larcher, 2003). V nadaljevanju so podane ugotovitve nekaterih najnovej{ih raziskav o vplivu endogenih in eksogenih dejavnikov na strukturo in lastnosti lesa.
Vpliv endogenih dejavnikov na ksilogenezo
Na strukturo in lastnosti lesa vplivajo genetski in antropogeni dejavniki ter okolje, znotraj katerih nastajajo celice lesa oziroma lesno tkivo (Plomion in sod., 2001, Wodzicki, 2001). Les je kon~ni produkt biosinteze, zato si lahko njegovo nastajanje predstavljamo kot funkcijo genskega izra`anja in stopnje katalize strukturnih encimov (Sa-vidge, 2000b). Izra`anje genov v visoko organiziranem vaskularnem tkivu dreves dolo~a epigenetski nadzorni sistem, ki je odgovoren za ~asovno in prostorsko zaporedje osnovnih procesov, kot npr. celi~ne delitve, rast celic, sinteza in avtoliza celi~ne stene (Wod-zicki, 2001). Za popolno razumevanje nastanka lesa bi bilo treba poznati posamezne komponente vseh intristi~nih procesov (npr. kemijske reakcije in fizikalne spremembe), ki so nujni za

ijaLeS 58(2006) 5
raziskave in razvoj
debelitveno rast dreves. Hkrati so pomembni vplivi drugih procesov na delovanje vsake posamezne komponente, kot so fitohormoni, fotosinteza ter transport do kambija. Mikrookolje znotraj vsake posamezne celice vpliva na gensko izra`anje in katalizo encimov. Vloga ekstristi~nih dejavnikov (voda, svetloba, CO2, O2, temperatura, anorganski ioni, gravitacijska sila itd.) v kambiju na te procese {e ni popolnoma raziskana (Savidge, 2000b). Razli~ne lastnosti lesa znotraj posameznega drevesa (juvenilni, adulti in senescentni les, deblo, veje in korenine, normalni in reakcijski les, beljava in jedrovina, rani in kasni les itd.) obstajajo navkljub nespremenjenemu genotipu. Proces nastanka lesa ni vnaprej dolo~en, pa~ pa je zelo plasti~en produkt interakcij med genotipom in okoljem (Savidge, 2000b).
Fizikalni dejavniki okolja vplivajo na sezonsko aktivnost kambija prek hormonov. Fitohoromoni imajo klju~no vlogo pri fiziolo{kih procesih v drevesu (Roberts in sod., 1988, Uggla in sod., 1996, Sundberg in sod., 2000). Lahko jih razdelimo v dve skupini: promo-torji (avksini, giberelini, citokinini, etilen), ki pospe{ujejo, in inhibitorji (abscizinska kislina), ki zavirajo rast (Roberts in sod., 1988, Plomion in sod., 2001). Pri uravnavanju kambijeve aktivnosti je avksin najpomembnej{i fitohormon. Apikalno produciran IAA (ß-indol ocetna kislina, najpo-membnej{i predstavnik skupine avksi-nov) se prena{a po bazipetalnem polarnem transportnem sistemu v kambiju in v manj{i meri tudi po sitastih celicah prevodnega floema (Savidge, 1996, Uggla in sod., 1996, Kalev in Aloni, 1998, Lachaud in sod., 1999). V ne-po{kodovanih rastlinah je polarni tok avksina nujen za prostorsko organiziranje prevodnih tkiv ter za vzdr`e-vanje delovanja vaskularnega kambija.
ijaLeS 58(2006) 5
Mehanske po{kodbe prekinejo polari-ziran tok signalov, kar povzro~i deor-ganizirano rast kambija (Uggla in sod., 1996, Lachaud in sod., 1999, Sundberg in sod., 2000). Poleg spodbujanja mi-totske aktivnosti v kambiju IAA vpliva na diferenciacijo elementov, na ekspanzijo primarne celi~ne stene, debelitev sekundarne stene ter na kon~no velikost celice (Uggla in sod., 1996). Koli-~ina dovedenega IAA uravnava obseg delitev v kambiju (Sundberg in sod., 2000). V starej{i literaturi so predpostavljali, da se delitve v kambiju za~-nejo, ko vsebnost avksina prese`e mejno vrednost, produkcija celic pa je v korelaciji s koncentracijo avksina (Uggla in sod., 1998, Lachaud in sod., 1999, Sundberg in sod., 2000). Novej-{e {tudije (Sundberg in Little, 1990, Sundberg in sod., 2000, Uggla in sod. 1996, 1998, 2001) intenzivnosti kam-bijeve aktivnosti ne pripisujejo hor-monalni koncentraciji, marve~ {irini radialnega avksinskega gradienta. Radialna distribucija IAA v kambiju ka`e najvi{jo vrednost v obmo~ju celi~nih delitev in strmo upadanje proti ksilemu in floemu (Uggla in sod., 1996). Pozicijski signalni sistem kambijevim celicam dolo~i njihovo radialno pozicijo, iz ~esar se izrazijo dolo~eni geni (Ugg-la in sod., 1996). Razvoj kambijevih celic naj bi potekal skladno z njihovo pozicijo vzdol` gradienta. Sosednji celi~ni nizi naj bi tako sprejeli enako koli~ino hormonov in se s tem so~asno razvijali (Plomion in sod., 2001). Ustvarjen koncentracijski gradient naj bi tako vplival na diferenciacijo tkiv in organov. Delitev celic v kambiju poteka v sredi{~u gradienta, nad mejno koncentracijo IAA. ^e se {irina radialnega avksinskega gradienta pove~a, se s tem pove~a tudi {tevilo dele~ih se kambi-jevih celic. Razlike v {irini radialnega koncentracijskega gradienta IAA in ne v koncentracijah med dormantnim in aktivnim kambijem pojasnjujejo konec
oziroma za~etek celi~nih delitev (Ugg-la in sod., 1996). Rezultati se skladajo s predhodnimi ugotovitvami o povi{ani stopnji IAA v ~asu dormance (Little in Wareing, 1981, Savidge in Wareing, 1984, Sundberg in Little, 1990, Eklund in sod., 1998). Za ohranjanje delitev v kambiju je potrebna nenehna oskrba kambija skozi polarni transportni sistem (Sundberg in sod., 2000). Koli-~ina IAA v kambijevem obmo~ju je povezana z aktivno rastjo poganjkov. Posledica pove~ane bazipetalne oskrbe kambija z avksinom ob ponovni rasti poganjkov je {ir{a radialna distribucija avksina. Ob obilni oskrbi z avksinom se pove~a tudi koncentracija. Radialna {irina gradienta je v pozitivni korelaciji s stopnjo kambijeve rasti kakor tudi s {tevilom dele~ih se celic v kambiju (Uggla in sod., 1996, 1998, 2001).
Ravno tako konca delitev v kambiju ni mogo~e prepre~iti z eksogeno oskrbo z IAA (Little in Bonga, 1974, Uggla in sod., 2001). Pomembna je ob~utljivost meristemskih celic na avksin. Odziv kambija na enako koncentracijo avk-sina variira in od junija do avgusta pada (Lachaud in sod., 1999). Dodajanje avksina na popke mirujo~ega drevesa ne stimulira kambija. Mirujo~e kambi-jevo obdobje bi tako lahko razlagali kot obdobje neodzivanja kambijevih celic na IAA. Celice lahko po ohladitvi ponovno pridobijo sposobnost ob~utlji-vosti na avksin (Lachaud in sod., 1999). Kambijeva ob~utljivost na avksin je, kot ka`e, neposredno povezana s sposobnostjo kambijevih celic polarnega transporta. Med rastno periodo poteka transport tega hormona preko vmesnih nosilcev v obliki valovanja kot bazipe-talni tok. Hitrost tega valovitega toka je odvisna od temperature. S prenehanjem kambijeve aktivnosti ob koncu poletja ali zgodaj jeseni se avksinski transport kvalitativno spremeni. V oktobru in novembru transport postane bolj ali manj difuzen, kar naka-
reg
raziskave in razvoj
zuje neaktivnost ali izgubo ve~ine avk-sinskih nosilcev v kambiju. Kambijeva reaktivacija je mogo~a samo, ~e celice znova pridobijo sposobnost polarnega avksinskega transporta (Lachaud in sod., 1999).
Stopnja in trajanje posameznih procesov ksilogeneze dolo~ata morfologijo ksilemskih celic (Whitmore in Zahner, 1966, Skene, 1972, Wodzicki, 1972, Ford in sod., 1978, Sundberg in sod., 2000). Nastanek kasnega lesa naj bi bil rezultat upo~asnjene stopnje celi~nih delitev, kraj{ega trajanja in zmanj{ane stopnje postkambijske rasti ter dalj{ega obdobja sinteze sekundarne celi~ne stene (Whitmore in Zahner, 1966, Wodzicki, 1971, Skene, 1972, Ford in sod., 1978, Denne in Dodd, 1981). Prehod iz ranega lesa v kasnega ni povezan z zmanj{ano oskrbo kambi-jevega podro~ja z IAA, pa~ pa je v tesni zvezi z zmanj{anjem {irine radialne porazdelitve IAA in posledi~no s pove-~ano koncentracijo IAA v kambiju (slika 1) (Uggla in sod., 2001). Konec delitev v kambiju ni povezan z zmanj-{anjem koncentracije IAA v tem ob-mo~ju. Zmanj{ane radialne dimenzije traheid kasnega lesa niso bile povezane z zni`ano koncentracijo IAA v ob-mo~ju postkambijske rasti. Prehod iz faze postkambijske rasti v fazo sinteze sekundarne celi~ne stene je bil povezan s strmim padcem koncentracije IAA (Uggla in sod., 1998, 2001, Sundberg in sod., 2000). Zmanj{anje obmo~ja postkambijske rasti naj bi bilo v zvezi z zmanj{anjem {irine gradienta IAA. Ta spremenjena porazdelitev IAA naj ne bi bila posledica zmanj{anje oskrbe z IAA, pa~ pa neznanega mehanizma, ki naj bi dolo~al razdaljo med najvi{jo vrednostjo IAA v kambiju in mejo gradienta koncentracije (slika 1).
Poleg avksina je zelo pomembna tudi njegova interakcija z drugimi fitohor-moni, hranljivimi snovmi in vodnim
potencialom (Wodzicki, 2001). Koncentracija saharoze, ki sezonsko zelo variira, naj bi tudi vplivala na naravo diferenciacije ksilemskih celic (Savid-ge, 1996). Najve~ja vsebnost saharoze je bila v floemu, njena koncentracija pa je strmo padla proti kambiju. Gradient saharoze bi lahko priskrbel dodatno informacijo o floemski in ksi-lemski diferenciaciji (Lachaud in sod., 1999, Plomion in sod., 2001). Najvi{je vrednosti fruktoze in glukoze so bile v razvijajo~ih se traheidah. Aktivnost saharozne sintaze naj bi bila najni`ja v obmo~ju celic, obdanih le s primarno steno, najve~ja pa v obmo~ju sinteze sekundarne celi~ne stene. Saharozna sintaza naj bi bila del celulozno sintaz-nega kompleksa. Potrebna naj bi bila tudi za vzdr`evanje biosinteze lignina (Hauch in Magel, 1998). Avtorji
(Uggla in sod., 2001) niso zasledili o~itnih sezonskih sprememb v raz-polo`ljivosti karbohidratov. Podobno kot predhodni raziskovalci so slepali, da je nastanek kasnega lesa pod razvojnim in ne metabolnim nadzorom (Whitmore in Zahner, 1966, Skene, 1972, Wodzicki, 1972, 2001). Koncentracijski gradienti topnih sladkorjev v razvijajo~em se vaskularnem tkivu ka`ejo, da topni sladkorji ne predstavljajo le energije in sestavine za strukture in shranjevanje, pa~ pa naj bi bili tudi razvojni regulatorji (Uggla in sod., 2001). V kalusu in str`enu je vloga sa-haroze kot signala za razvoj ksilemskih in foemskih elementov `e raziskana. Razmerje med avksinom in saharozo naj bi uravnavalo diferenciacijo v floem ali ksilem. Nasprotni koncentracijski gradienti avksina in saharoze naj bi
Slika 1. Shematski prikaz porazdelitve avksina, karbohidratov in aktivnosti saharoznih presnovnih encimov v kambiju, diferencirajo~ih se in zrelih derivatih ranega in kasnega lesa (Uggla in sod., 2001). FP – floemske celice, Suc – saharoza, Fru – fruktoza, Glu – gluktoza, Susy – saharozna sintaza, SPS – Suc-fosfatna sintaza, Al – kislinska invertaza, FP – floem, CZ – kambij, ET – traheide v postkambijski rasti, EW (l) – traheide ranega lesa v procesu odlaganja sekundarne celi~ne stene in lignifikacije, EW(d) – zrele traheide, LW(l) – traheide kasnega lesa v procesu odlaganja sekudnarne celi~ne stene in lignifikacije

ijaLeS 58(2006) 5
raziskave in razvoj
dolo~ali pozicijsko informacijo za razvoj ksilema in floema (Uggla in sod., 2001).
Vpliv eksogenih dejavnikov na ksilogenezo
Okolje dolo~a fizikalne pogoje in energijo, ki so potrebni za ksilogenezo. Signali, ki dolo~ajo za~etek, konec in stopnjo posameznih procesov ksilogeneze, izvirajo iz okolja. Zunanje dejavnike okolja, ki vplivajo na ksilogenezo in s tem na strukturo lesa, lahko delimo na: dejavnike, ki dolo~ajo osnovne pogoje za ksilogenezo, (temperatura, voda, hranilne snovi oz. rodovitnost tal, gravitacija, fotoperioda itd.) in prilo`nost-ne dejavnike (veter, po`ari, zmrzali, poplave, defoliacija, gozdno gospodarjenje, zra~na polucija itd.) (Wodzicki, 2001). Veliko {tudij o vplivih okolja na ksiloge-nezo je bilo opravljenih na sadikah ali zelo mladih drevesih, rasto~ih v nadzorovanih pogojih. Vpliv izbranih dejavnikov okolja na strukturo lesa odraslih dreves je mogo~e pojasniti z raziskavami vplivov prilo`nostnih dejavnikov ali pa s sezonskimi klimatskimi spremembami. V normalnih pogojih dejavniki okolja vzajemno delujejo, kar ote`uje {tudije o vplivih izbranih dejavnikov. Te informacije so navadno pridobljene iz raziskav ksilogeneze in strukture lesa pri drevesih, ki rastejo v gozdnih sestojih, pri zdru`enih vplivih klime, vla`nosti tal, razpolo`ljivosti hranljivih snovi, gozdnega gospodarjenja in zra~ne po-lucije (Wodzicki, 2001). Vpliv dolo~enih klimatskih dejavnikov na debelinsko rast dreves je najizrazitej{i na manj ugodnih rasti{~ih. Omejujo~i dejavnik vpliva na za~etek konec in dinamiko celi~ne produkcije (Kirdyanov in sod., 2003). Vpliv posameznih dejavnikov na ksilogenezo se med rastno sezono spreminja.
Na {irino ksilemskih branik vplivata dinamika in trajanje celi~nih delitev v kambiju. Iste drevesne vrste, ki rastejo
ijaLeS 58(2006) 5
na razli~nih rasti{~ih, se prilagodijo razmeram okolja, kar ka`e na njihovo veliko fleksibilnost in plasti~nost (Gregory in Wilson, 1968, Alpert in Simms, 2002. Rossi in sod., 2006b). [irina ksilemskih branik pri smreki Picea glauca je bila na Aljaski (65°S) in v Novi Angliji (43°S) primerljiva, ~etudi je bilo trajanje kambijeve aktivnosti na slednjem rasti{~u dalj{e (Gregory in Wilson, 1968). Stopnja celi~nih delitev v kambiju je bila na Aljaski ve~ja, kar bi lahko pomenilo ve~je {tevilo celic v kambiju ali pa hitrej{e delitve. Za~etek kambijeve aktivnosti naj bi bil na obeh ploskvah odvisen od temperatur, saj so se delitve za~ele po tem, ko je 11 zaporednih dni povpre~na temperatura presegla 6 °C. Na Aljaski, kjer je kambijeva aktivnost trajala 95 dni, je bilo 80 % celotne ksilemske branike oblikovane v 45 dneh, v novi Angliji, kjer je bil kambij aktiven 145 dni, pa v 95 dneh. Smreka na Aljaski se je s hitrej{imi delitvami prilagodila na kraj{o rastno sezono (Gregory in Wilson, 1968).
Antonova in Stasova (1993, 1997) sta pri rde~em boru (Pinus sylvestris) in sibirskem macesnu (Larix sibirica) na obmo~ju osrednje Sibirije raziskali optimalno temperaturo in koli~ino padavin za posamezne faze ksiloge-neze. Na celi~ne delitve v kambiju ter na postkambialno rast celic bora in macesna je vplivala temperatura, zlasti v maju in juniju (na za~etku vegetacije), vpliv koli~ine padavin na ta dva procesa pa je bil najve~ji v juliju in avgustu. Na akumulacijo biomase v celi~ne stene skozi celotno vegetacijsko obdobje je vplivala zlasti temperatura. Optimalna temperatura za delitve v kambiju je bila 20-21 °C pri obeh vrstah, pri previsokih temperaturah, nad 25 °C, je stopnja delitev upadla. Minimalne temperature so bile 11-12 °C. Padavine so v manj{i meri vplivale na delitve, vendar pa sta na osnovi mo-
delov izra~unali optimalno koli~ino padavin: 2 mm/dan. Za postakmbialno rast so bile optimalne temperature 21-23 °C z maksimalnimi temperaturami do 27 °C in minimalnimi 12-14 °C. Padavine v juniju niso vplivale na dinamiko rasti, saj je bila v tleh tedaj {e zadostna koli~ina vode. Izra~unana optimalna koli~ina padavin naj bi bila 1,4 mm/dan. Postkambialna rast traheid je pri rde~emu boru trajala 3-17 dni, odvisno od ~asovne pozicije celic v drevesu. Na za~etku vegetacije je bila rast traheid najve~ja (Antonova in sod., 1995). Za sintezo sekundarne stene je bila optimalna povpre~na temperatura nekoliko ni`ja; 15-17 °C z maksimalnimi med 21-23 °C in minimalnimi med 8-11 °C. Odstopanje zunaj teh meja je povzro~ilo manj{o stopnjo akumulacije biomase v celi~no steno (tudi Whitmore in Zahner, 1966). Razlog za kraj{o sintezo sekundarne stene pri vi{jih temperaturah naj bi bilo povezano s pospe{eno programirano celi~no smrtjo. Programirana celi~na smrt pomembno vpliva na trajanje maturacije in s tem na debelino celi~ne stene (Wodzicki, 1972). Na odlaganje sekundarne stene naj bi imele ve~ji vpliv temperature kot pa koli~ina padavin (izra-~unana optimalna koli~ina padavin: 2,5 mm/dan). Vendar pa naj bi nadpov-pre~na koli~ina padavin negativno vplivala na kon~no koli~ino biomase v celi~ni steni. Prehod iz ranega v kasni les avtorici pojasnjujeta z vodnim stresom zaradi pomanjkanja padavin in iz~rpanja vodnih rezerv v tleh.
Horacek in sodelavci (1999) so pro-u~ili vpliv temperature, oskrbe z vodo, dol`ine dneva, na trajanje in dinamiko ksilogeneze pri navadni smreki (Picea abies) na ^e{kem. Podrobneje so analizirali ksilemske celice v fazi post-kambijske rasti. Temperatura (nad 5 °C) je bila najpomembnej{i kriti~ni dejavnik na za~etku vegetacijskega obdobja. Takrat je bila radialna postkam-
m
raziskave in razvoj
bijska rast v pozitivni korelaciji z nara-{~ajo~o temperaturo. Optimalna pov-pre~na temperatura za postkambijsko rast je bila okoli 13 °C. Kasneje, v poletnih mesecih, je oskrba z vodo pomenila omejujo~ dejavnik za postkambijsko rast celic. Mejna mese~na koli~ina padavin za postkambijsko rast je bila 100 mm, mejna koli~ina vode v tleh pa 80 mm. Radialna rast celic je bila v pozitivni korelaciji z dol`ino dneva, pri ~emer je maksimalna stopnja rasti sovpadala s poletnim solsticijem (21. junij). Kambijeva produkcija se je kon-~ala do jesenskega ekvinokcija (23. september). Traheide ranega lesa so potrebovale ve~ ~asa za postkambijsko rast in manj za odlaganje sekundarne celi~-ne stene v primerjavami s celicami kasnega lesa (Horacek in sod., 1999).
Trenutno intenzivne {tudije o vplivu temperature in padavin na kambijevo celi~no delitveno aktivnost ter diferenciacijo traheid opravljata Desaluriers in Rossi s sodelavci (2003, 2005, 2006) na primeru jelke Abies balsamea v bo-realnih gozdovih Kanade ter na iglavcih Larix decidua, Pinus cembra in Pi-cea abies ob alpski gozdni meji v Italiji. Ob alpski gozdni meji nastajanje branike poteka od sredine maja do konca septembra (Rossi in sod., 2003). Temperatura naj bi bila na tem obmo~-ju eden najpomembnej{ih klimatskih dejavnikov, ki vpliva na ksilemsko ce-li~no produkcijo. Visoke temperature od maja do junija so pove~ale celi~no produkcijo pri vseh prou~evanih vrstah iglavcev. Na ekstremnih rasti{~ih je vegetacijsko obdobje praviloma kraj{e, branike so o`je in rast drevesa je praviloma omejena predvsem z nizkimi temperaturami (Rossi in sod., 2003). Rastna sezona je pri drevesih boreal-nih gozdov kratka zaradi nizkih zra~nih in talnih temperatur v pomladnih in poletnih mesecih. Deslauriers in Mo-rin (2005) sta pri jelki Abies balsamea iz borealnih gozdov Kanade ugotovila
reg
enakomerno prira{~anje, saj se {irina branik med leti ni bistveno spreminjala. Celi~na produkcija je bila odvisna od minimalnih zra~nih in talnih temperatur. Povpre~ne in maksimalne temperature so imele manj{i vpliv na delitve v kambiju. Vpliv temperature je bil ve~ji v obdobju nastajanja ranega lesa. ^asovni zamik v dnevih od dneva vzor-~enja je zmanj{al korelacijske vrednosti med temperaturo in celi~no produkcijo, kar naj bi kazalo na hiter odziv kambija na temperaturne spremembe (Deslauriers in Morin, 2005). Kirdya-nov in sod. (2003) so opisali pomen obdobja taljenja snega za zvi{anje talnih temperatur in s tem za~etka rastne sezone pri drevesih iz Sibirije.
Rossi in sod. (2006b) so izvedli obse`-ne raziskave o za~etku, koncu, trajanju in dinamiki nastanka ksilemske branike pri {tevilnih iglavcih, ki rastejo v hladnih podro~jih zmernega pasu, v obdobju med 1996-2004. Stopnja maksimalne debelinske rasti je bila ne glede na drevesno vrsto ali rasti{~e v ~asu solsticija. Fotoperioda izkazuje stanovitnej{i signal v primerjavi s temperaturo. ^asovno usklajevanje maksimalne stopnje rasti s temperaturno kul-minacijo, ki je konec julija, bi za rastline pomenilo tveganje, saj se zadnje nastale traheide ne bi uspele popolnoma oblikovati pred zimo. Mäkinen in sod. (2003) so na podlagi dendro-metrskih meritev in analiz celi~ne produkcije mikroizvrtkov s stereomikro-skopom zabele`ili maksimum debelinske rasti sredi julija. Zamik je najverjetneje posledica neustreznih analiz mikroizvrtkov. Pod stereomikrosko-pom celic v postkambijski rasti, ki so obdane le s tanko primarno steno, in celic v procesu odlaganja sekundarne celi~ne stene ni mogo~e jasno videti. Avtorji so najverjetneje {teli le zrele, lignificirane traheide, ki se pojavijo 3 do 4 tedne po za~etku delitve v kambi-ju. Raziskave Rossija in sod. (2006b)
ka`ejo, da so se drevesa, ki rastejo na razli~nih rasti{~ih, zelo sposobna prilagajati glede za~etka, trajanja, dinamike in zaklju~ka produkcije lesa glede na temperaturo in fotoperiodo. Temperature lahko vplivajo na za~etek, konec in dinamiko kambijeve aktivnosti, ne pa na ~as maksimalne stopnje celi~ne produkcije, ki naj bi bil vedno v ~asu solsticija (Rossi in sod., 2006b). Drevesa naj bi izkazovala veliko plasti~nost in prilagodljivost na okolje, v katerem rastejo (Gregory in Wilson, 1968, Alpert in Simms, 2002, Rossi in sod., 2006b).
Gindl in sod. (2000) so pri navadni smreki iz Alp zasledili tesno zvezo med lignifikacijo terminalnih traheid kasnega lesa in temperaturo. ^e so bile temperature v septembru in oktobru zelo nizke, ko je potekal razvoj zadnjih nastalih celic, so celi~ne stene vsebovale manj lignina (Gindl in Grabner, 2000, Gindl in sod., 2000).
Sklep
Navkljub {tevilnim raziskavam mehanizem nastanka lesa {e vedno ni popolnoma pojasnjen. Razlogov za to je ve~: vaskularni sistem je zelo zapleten, ksilem je sestavljen iz razli~nih tipov elementov, ki so razli~no usmerjeni. Ksilogenza je periodi~en proces, kemijska zgradba lesnih elementov pa je izjemno heterogena. Raziskave ote`uje tudi variabilnost lesne strukture znotraj posameznega drevesa, med drevesi iste vrste, ki rastejo na razli~nih ali istih rasti{~ih itd. Dolo~eni eksogeni ali endogeni dejavniki razli~no vplivajo na posamezne procese ksilogeneze, njihov vpliv pa se med rastno sezono spreminja. Vendarle pa biokemi~ni in bio-sintezni procesi, ki potekajo pri oblikovanju lignoceluloznih vlaken, dolo-~ajo lastnosti lesa. Podrobno poznavanje vseh teh procesov bo pripomoglo k bolj{emu razumevanju zvez med strukturo, lastnostmi in uporabo lesa.
ijaLeS 58(2006) 5
raziskave in razvoj
literatura
1.    Alpert P. , Simms E.L. 2002. The relative advantages of plasticity and fixity in different environments: when is it good for a plant to adjust? Evolutionary Ecology, 16: 285-297
2.   Antonova G.F., Stasova V.V. 1993. Effects of environmental factors on wood formation in Scots pine stems. Trees, 7: 214-219
3.   Antonova G.F., Cherkashin V.P., Stasova V.V., Varaksina T.N. 1995. Daily dynamics in xylem cell radial growth of Scots pine (Pinus sylvestris L.). Trees, 10 : 24-30
4.   Antonova G.F., Stasova V.V. 1997. Effects of environmental factors on wood formation in larch (Larix decidua Ldb.) stems. Trees, 11 : 462-468
5.   Chaffey N. 2002. Introduction. V: Wood formation in trees. Cell and molecular biology techniques. Chaffey N (ed.) Taylor & Francis, London and New York: 1-8
6.    Denne M.P. & Dodd R.S. 1981. The environmental control of xylem differentiation. In: Barnett J.R. (ed) Xylem Cell development. Castle House Publications LTD: 236-255 str.
7.    Deslauriers A., Morin H. 2005. Intra-annual tracheid production in balsam fir stems and the effect of meteorological variables. Trees, 19 : 402-408
8.   Ford E.D., Robards A.W., Piney M.D. 1978.
Influence of environmental factors on cell production and differentiation in the earlywood of Picea sitchensis. Annals of Botany, 42: 683-692
9 Gregory R.A., Wilson B.F. 1968. A comparison of cambial activity of white spruce in Alaska and New England. Canadian Journal of Botany, 46: 733-73 4
10.  Gindl W., Grabner M. 2000. Characteristics of spruce (Picea abies (L.) Karst) latewood formed under abnormally low temperatures. Holzforschung, 54: 9-11
11.  Gindl W., Grabner M., Wimmer R. 2000. The influence of temperature on latewood lignin content in treeline Norway spruce compared with maximum density and ring width. Trees, 14 : 409-414
12. Hauch S., Magel E. 1998. Extractable activities and protein content of sucrose-phosphate synthase, sucrose synthase and neutral invertase in trunk tissues of Robinia pseudoacacia L. are related to cambial wood production nad heartwood formation. Planta, 207: 266-274
13.  Horacek P. , Slezingerova J., Gandelova. 1999.
Effects of environmental on the xylogenesis of Norway spruce (Picea abies [ L.] Karst .). In: Wimmer R., Vetter R.E. (ed.) Tree – Ring Analysis. Biological, Methodological and Environmental Aspects. CABI Publishing: 33-54
14.  Kalev N., Aloni R. 1998. Role of auxin and gibberellin in regenerative differentiation of tracheids in Pinus pinea seedling. New Phytol., 138: 461-468
15.  Kirdyanov A., Hughes M., Vaganov E., Schwein-gruber F., Silkin P. 2003. The importance of early summer temperature and date of snow melt for tree growth in the Siberian Subarctic. Trees, 17 : 61-69
16.  Kozlowsky T.T., Pallardy S.G. 1997. Growth control in woody plants. Academic Press, Inc: 641 str.
1 7 .  Lachaud S., Catesson A.M., Bonnemain J.L. 1999.
Structure and functions of the vascular cambium. Life Sciences, 322:-633-650
groups. Fourth edition. Springer - Verlag Berlin Heidelberg: 513 str
19.  Larson P.R. 1994. The vascular cambium. SpringerVerlag Berlin Heidelberg: 725 str
20.  Mäkinen H., Nöjd P., Saranpää P. 2003. Seasonal changes in stem radius and production of new tracheids in Norway spruce. Tree Physiology, 23: 959-968
21.  Plomion, C, Leprovost, C, Stokes, A., 2001. Wood formation in trees. Plant Physiology, 127: 1513-1523
22.  Roberts L.W.,Cahan P.B., Aloni R. 1988. Vascular differentiation and plant growth regulators. SpringerVerlag Berlin Heidelberg: 152 str
23.  Rossi S., Deslauriers A., Morin H. 2003. Application of the Gompertz equation for the study of xylem cell development. Dendrochronologia, 21, 1: 33-39
24.  Rossi S., Deslauriers A., Anfodillo T., /Worin H., Saracino A., Motta R., Borghetti M. 2006. Conifers n cold environments synchronize maximum growth rate of tree-ring formation with daily length. New Phytologist (in press)
25.  Savidge, R.A., 1996. Xylogenesis, genetic and envi-ronmental regulation – a review. IAWA Journal, 17 3 269-310
26.  Savidge, R.A. 2000a. Intristic regulation of cambial growth. Journal of Plant Growth Regulation, 20: 52-77
27 Savidge R.A. 2000b. Biochemistry of seasonal cambial growth and wood formation - an overview of the challenges. V Cell and Molecular Biology of Wood Formation. Savidge R.A., Barnett J.R., Napier R (eds.). BIOS Scientific Publishers Limited, Oxford, UK: 1-30
28.  Skene D.S. 1972. The kinetics of tracheid deve-lopment in Tsuga canadensis Carr. and its relation to tree vigour. Annals of Botany, 36: 179-187
29.  Sundberg B., Little C.H.A. 1990. Tracheid production in response to changes in the internal level of ndole-3-acetic acid in 1-year-old shoots of scots pine. Plant Physiol., 94: 1721-1727
30.  Sundberg B., Uggla C., Tuominen H. 2000. Cambial growth and auxin gradients. V Cell and Molecular Biology of Wood Formation. Savidge RA., Barnett J.R, Napier R. (eds.). BIOS Scientific Publishers Limited Oxford, UK: 169-188
31.   Torelli N. 1990. Les in skorja. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 70 str.
32.  Torelli N. 1998. Zunajkambijska rast celic v lesu dvokali~nic. Les, 50, 10: 293-298
33  Uggla C, Moritz. T., Sandberg C, Sundberg B.
1996. Auxin as a positional signal in pattern formation in plants. Proc Natl. Acad. Sci. USA 93: 9282-9286
34.  Uggla C, Mellerowicz E.J., Sundberg B. 1998.
ndole-3-acetic acid controls cambial growth in Scots pine by positional signaling. Plant Physiology, 117 113–121
35.  Uggla C, Magel E., Moritz T., Sundberg B. 2001.
Function and dynamics of auxin and carbohydrates during earlywood/latewood transition in Scots pine Plant Physiololgy, 125: 2029-2039
36.  Whitmore F.W., Zahner R. 1966. Development of
the xylem ring in stems of young red pine trees Forest Science, 12, 2: 198-210
37 Wodzicki TJ. 1972. Mechanism of xylem differentiation in Pinus sylvestris L Journal of experimental Botany, 22, 72: 670-687
38. Wodzicki T.J. 2001. Natural factors affecting wood structure. Wood Science and Technology, 35: 5-26
18.
Larcher W. 2003. Physiological plant ecology. Ecophysiology and stress physiology of functional
literatura
Helios nadaljuje akcijo obnove vodnjakov
Heliosov sklad za ohranjanje ~istih slovenskih voda sta v letu 1998 ob svetovnem dnevu voda ustanovila poslovni sistem Helios in ministrstvo za okolje in prostor. Financira projekte obnove vodnjakov iz dele`a prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov vrste Tessarol, Bori in Ideal. V dru`bi opa`ajo vsako leto ve~je zanimanje lokalnih skupnosti za najihovo akcijo. Letos je zna{ala vi{ina razpisanih finan~nih sredstev {tiri milijone tolarjev; od tega je milijon tolarjev namenjem u~encem osnovnih in srednjih {ol za zasnove vodnih u~nih poti, preostanek pa si bo razdelilo pet ob~in: Diva~a za va{ki vodnjak v vasi Dane, Roga{ka Slatina za vodnjak Kraljevi vrelec, ^rnomelj za Gri~ki kal in vodnjak, Sevnica za va{ko napajali{~e pri koritu v Gabrijelah ter Moravske Toplice za {olski vodnjak v Prose-njakovcih. Dela na vodnjakih naj bi se za~ela {e pred poletjem oz. takoj po podpisu pogodb. Do sedaj je bilo s pomo~jo sredstev iz sklada o~i-{~enih 17 kra{kih jam in obnovljenih 38 krajevnih in va{kih vodnjakov prakti~no po vsej Sloveniji. Na odprtje v leto{njem letu ~akajo {e vodnjaki v ob~ini Morav~e, Ajdov-{~ina in mestni ob~ini Nova Gorica. Na javni razpis se lahko prijavijo ob~ine, ki zagotovijo za obnovo vodnjaka tudi vsa ustrezna dovoljenja in del finan~nih sredstev, {e pojasnjujejo v Heliosu.
ijaLes 58(2006) 5

raziskave in razvoj
Prelomno leto za {kofjelo{ko Jelovico
Nadzorni svet je na majski seji obravnaval in potrdil revidirano poro~ilo o poslovanju Jelovice v letu 2005 in se seznanil s poslovanjem v prvem ~etrt-letju leto{njega leta. Nadzorniki na ~elu s Stojanom @ibertom so potrdili revidirano letno poro~ilo, ki izkazujejo za dobrih 6 milijard tolarjev prihodkov (odstotek ve~ kot leta 2004) ter za dobrih 13 milijonov tolarjev ~istega dobi~-ka. »Na prelomno leto v poslovanju Jelovice je vplivalo ve~ dejavnikov. Naravni odliv zaposlenih (pribli`no deset na leto), na podro~ju prodaje smo `e opravili strukturne spremembe na izdelke z vi{jo dodano vrednostjo (pri monta`-nih hi{ah), hkrati pa smo lani za~eli in letos zaklju~ili s finan~nim prestrukturiranjem,« je na novinarski konferenci povedala predsednica uprave Nada Marija Slovnik.
Prodaja Jelovice na doma~em in tujem trgu se vsako leto spreminja. Lani je podjetje izvozilo za 55 odstotkov proizvodnje, saj se je mo~no pove~ala prodaja na doma~em trgu. Prodajo sestavlja dve tretjini stavbnega pohi{tva, slaba tretjina monta`ne hi{e, drugo pa polizdelki primarne proizvodnje in prodaja energije. »Nadpovpre~no rast bele`imo na doma-~em trgu pri segmentu stavbnega pohi{t-va, kjer smo prodajo pove~ali za skoraj petino, tudi izvoz je ve~ji za 5,5 odstotka,« je {tevilke razlo`ila Slovnikova. Predsednica uprave pa opozarja na izredno pomanjkanje hlodovine, kar se ka`e kot vseslovenski problem, ~eprav je ve~ kot dve tretjine Slovenije pora{~e-ne. V zadnjem ~asu gre hlodovina na
avstrijski trg, slab{a hlodovina za celulozo na italijanski trg, slovenska podjetja pa imajo te`ave.
Dobri poslovni rezultati se ka`ejo tudi v rasti delnice Jelovice: nominalna vrednost zna{a 1000 tolarjev, knjigovodska vrednost je bila ob koncu leta 2005 1581 tolarjev, Gorenjska borznoposredni{ka dru`ba pa ta mesec delnice Jelovice odkupuje po 600 tolarjev. [e leta 2001 je tr`na vrednost delnice zna{ala zgolj 50 tolarjev, pred dvema letoma 300, ob koncu leta 2005 pa 400 tolarjev, kar pomeni, da je tr`na vrednost v petih letih zrasla za 12-krat (takrat je Jelovico prevzel Bojan Starman), v zadnjih petih mesecih pa za polovico.
Prodaja v prvi tretjini leta (januar – april) je za tri odstotke ni`je od na~rto-vane, vendar hkrati za {tiri odstotke ve~ja kot v istem obdobju lani. »Nadaljuje se trend dobre prodaje na slovenskem trgu, tudi izvoz na trge jugovzhodne Evrope se je izbolj{al, prodaja na zahodne trge pa ne dosega na~rtov. Razlog je v hudi zimi, s tem pa premiku gradbene sezone na kasnej{e mesece. Naro~il imamo sicer dovolj, saj jih je v vseh segmentih ve~ kot v istem obdobju lani,« {e pravi Slovnikova. Poslovni izid za prve {tiri mesece je bolj{i od na~rtovanega. »Za nas najve~ {teje bruto dodana vrednost, ki je bila v prvih {tirih mesecih 578 milijonov tolarjev oziroma smo na~rt presegli za sedem odstotkov, {e bolj pa smo presegli bruto dodano vrednost na zaposlenega, in sicer za 10 odstotkov,« je raz-lo`il pomo~nik predsednice uprave za ekonomiko in finance Miro Podrekar.
Na~rt za letos predvideva za 6,34 milijarde tolarjev prodaje in dobrih 35 milijonov tolarjev dobi~ka. V preteklosti je bil primarni nem{ki trg za stavbno po-hi{tvo, kjer sedaj Jelovica dobro tr`i monta`ne hi{e, pri stavbnem pohi{tvu pa vse ve~ji poudarek dobivata Irska in Velika Britanija. Ve~ kot desetletje je Jelovica navzo~a tudi v Bolgariji, kjer so ob ~rnomorski obali opremili mnogo hotelov in na~rtujejo nadaljnjo rast. Prihodnji teden bo poslovni partner iz Tuzle sve~ano obele`il desetletnico odli~nega sodelovanja.
Po potresu v Poso~ju leta 1998 se je tudi Jelovica prizadevala za kvalitetno popo-tresno obnovo z njihovimi monta`nimi hi{ami. Takrat so {kofjelo{ki dru`bi, na podlagi leta 1976 postavljenih objektov, o~itali neprimernost monta`nih hi{ za Poso~je, saj naj bi kvarile poso{ko krajino. »Ob zadnjem potresu leta 2004 so bile ponovno vitalno po{kodovane `e sanirane stavbe, medtem ko so monta`-ne hi{e, ki smo jih postavili leta 2000 dobro prestale potres. Zato se je dr`ava na podlagi argumentov odlo~ila, da v popotresno obnovo vklju~ijo tudi mon-ta`ne hi{e, upravi~enci pa lahko sami izberejo proizvajalca,« je razlo`ila Nada Slovnik. Jelovica se je med prvimi odzvala na poziv Dr`avne tehni{ke pisarne in `e avgusta 2004 podpisala prvo pogodbo za izgradnjo hi{e, do sedaj pa so predali `e {tiri. 26. maja je Jelovica predala {e dve monta`ni hi{i, trenutno gradijo {e tri, do konca leta pa jih bodo zgradili vsaj {e 15.
Med glavne argumente za dose`eno pozitivno poslovanje drugega najve~jega {kofjelo{kega podjetja po {tevilu delavcev je tudi sledenje potrebam trga. Razvojne aktivnosti na tem podro~ju so Jelovico pripeljale do uvajanja novih materialov in spreminjanja konstrukcij. Tako so lani program oken dopolnili s PVC okni, program notranjih vrat pa raz{irili z dekor razli~ico povr{ine. {e vedno pa Jelovica ostaja zvesta lesu, kar dokazuje tudi zadnja novost okno Jelotrend, ki se odprieravinjaaLvezsve5n8(.2 O00k6n) o5 Jelotrend so razvili predvsem za potre-

GZS - Zdru`enje lesarstva
Iz dela zdru`enja
17. seja UO GZS-Zdru`enja lesarstva, 8. maj 2006, na GZS
Sejo UO GZS-Združenja lesarstva je vodü predsednik UO GZS-Združenja lesarstva, mag. Miroslav Štrajhar (SVEA Zagorje).
Dnevni red:
1.  Sprejem zapisnika 14. redne seje ter 15. in 16. korespondenčne seje
2.  Oblikovanje izhodišč za nadaljevanje pogajanj s sindikatom SINLES
•  imenovanje g. Slavka Cimermana, direktorja Maries Hiše Maribor, za člana pogajalske skupine, namesto dosedanje članice mag. Nade Slovnik (JELOVICA Škofja Loka)
3.  Analiza poslovanja lesne in pohištvene industrije v letu 2005 in aktualna problematika v letu 2006 - izvoz lesa, vpliv tečajnih razlik na akumulacijo podjetij v preteklosti
4.  Predstavitev BF-Oddelka za lesarstvo, Katedra za pohištvo
5.  Razno:
•  kratka informacija s sejma DOM in generalne skupščine CEI-Bois z dne 21.3.2006
•  poročilo s skupščine SLTP.
Sklepi:
1.  Zapisniki 14. seje, 15. in 16. korespondenčne seje UO GZS-Združenja lesarstva se soglasno sprejmejo.
2.  UO GZS-Združenja lesarstva je imenoval g. Slavka Cimermana (Maries Hiše Maribor) za člana delodajalske pogajalske skupine za novo Kolektivno pogodbo za lesarstvo in razrešil dosedanjo članico mag. Nado Slovnik
(Jelovica [kofja Loka).
3.  UO GZS-Zdru`enja lesarstva je imenoval pogajalsko skupine za novo kolektivno pogodbo lesarstva za dveletni mandat 2006-2007 v naslednji sestavi:
Predsednik: Miha Poto~nik, Ljubljana
^lani: Irena Ko{njek, JELOVICA [kofja Loka, Bruno Komac, LIKO Vrhnika, Slavko Cimerman, MARLES Hi{e Maribor, Stanislav [kali~, MURALES Ljutomer, Bruno Gri~ar, TOM Mokronog, Nina Globo~nik, Zdru`enje delodajalcev Slovenije, Ljubljana.
4.  Pogajanja s sindikati za Kolektivno pogodbo za lesarstvo (KPL) Slovenije se nadaljujejo, zaradi spremenjene zakonodaje naj se `e usklajena pogajalska izhodi{~a uskladijo z novo zakonodajo. Po usklajenem normativnem delu se lahko (ali ne) nadaljuje s pogajanji tudi o tarifnem delu KPL.
iz vsebine
5.  UO GZS-Zdru`enja lesarstva sprejema Poro~ilo o poslovanju lesne in pohi{tvene panoge v letu 2005 (preliminarni rezultati), poro~ilo naj bo osnova za razgovore z razli~nimi ministrstvi.
6.  UO GZS-Zdru`enja lesarstva sprejema problematiko izvoza hlodovine kot dobro osnovo za razgovore na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
7.  Poseben poudarek je potrebno dati v bodo~e v razgovorih z razli~nimi ministrstvi apreciaciji tolarja in promociji panoge. Lesna in pohi{tvena panoga je bila z visokim dele`em izvoza v celotni proizvodnji (med 70 % in 75 %) v obdobju »stabilizacije« zelo obremenjena/prikraj{ana in je nosila enega od glavnih bremen stabilizacije.
,jaLeS 58(2006) 5

GZS - Zdru`enje lesarstva
Pričakovanja po adekvatni pomoči za nadaljevanje investicijskega cikla panoge v višini okoli 16 mia SIT v naslednjih desetih letih so tako dokaj realna in korektna s strani panoge in podjetij.
8.  Zainteresirana lesarska podjetja naj se direktno povežejo s Katedro za pohištvo Oddelka za lesarstvo, Biotehniške fakultete v Ljubljani; vse informacije o katedri so dostopne na spletnem mestu http:/ /www.bf.uni-lj.si/les/pohistvo/ index.html.
9.  Delegacija pohištvenikov, ki bo vodila razgovore o prodajni politiki pohištva z Mercatorjem/ Lesnino, obvesti o vsebini dogovorov GZS-Združenje lesarstva.
L- portal:
•  sodelovanje v projektni skupini portal GZS;
Pano`na kolektivna pogodba:
•   16. krog pogajanj o novi KPL pogajalskih skupin lesarjev o novi Kolektivni pogodbi za lesarstvo, 17. maj 2006 na GZS
Dnevni red:
•  Nadaljevanje pogajanj o novi kolektivni pogodbi za lesarstvo
Vodja delodajalske skupine Potočnik je odprl sejo s pozdravom, nakar je povzel potek pogajanj v ožjem sestavu v času od 15. kroga dalje. Ožja delovna skupina je v vmesnem času na 7 sestankih pripravila poenotene podlage za nadaljevanje skupnih pogajanj. Pripravljen je bil čistopis nove KPL, ki vsebuje že izpogajano besedilo, nadalje predloge ožje skupine ter variantne predloge obeh strani pri neusklajenih določbah. Povsem odprta je ostala tarifna priloga.
Ob zaključku je g. Potočnik ugotovil, da je praktično usklajen celotni normativni in obligacijski del nove KPL (ostalo je samo še nekaj odprtih vprašanj), povsem odprta pa ostaja Tarifna priloga. Preostala so torej le interesna vprašanja, ki jih bo moral na delodajalski strani razrešiti UO Združenja lesarstva. Potočnik je tako končal svoje delo in v prihodnje ne bo več v pogajalski skupini. O datumu naslednjega sestanka se bo moral sindikat dogovoriti s sekretarjem oz. predsednikom UO Združenja lesarstva GZS.
Promocija panoge:
•  članek v reviji Profit z naslovom Pohištvo - nepogrešljiv element vsakega gospodinjstva (17. maj 2006),
•  sodelovanje na javni tribuni v Hotelu Union 15. maja 2006 na temo znižanje emisij C02 -srečanje tudi s ministrom dr. Janezom Podobnikom.
Slovenska lesna tehnolo{ka platforma (SLTP)
•  Sestanek iniciativne skupine Slovenske lesne tehnološke platforme z dne 21. aprila 2006 z naslednjim dnevnim redom:
1.  Zaključno poročilo o opravljenem delu iniciativne skupine
2.  Ime tehnološke platforme
3.  Bodoča organiziranost tehnološke platforme
4.  Izvedba SRP
5.  Razno.
Pod prvo točko sta Bojan Pogorevc in Franc Pohleven je na kratko predstavila dosedanje delo:
•  ustanovitev nacionalne SLTP dne 14.7.2005,
•  uspešna navezava stikov in aktivno sodelovanje s FTP,
•  aktivno sodelovanje pri pripravi
SRA,
zelo uspešno in tvorno delo pri pripravi SRP animiranje in aktiviranje številnih podjetij pri tem,
uspešna izvedba več delavnic z aktiviranjem tudi ministrstev in politike,
širša promocije družbe o pozitivnih vidikih pridelave in predelave lesa,
v SLTP je trenutno vključenih 83 podjetij in evidentiranih 120 projektov,
opravljeno je bilo ogromno dela in se za to vsem tudi iskreno zahvaljuje,
navzoči so prejeli tudi poročilo skupščine SLRP z dne 13.04.2006.
V nadaljevanju so se, skozi živahno razpravo pri vseh točkah dnevnega reda, izoblikovali naslednji sklepi:
Sklep št. 1: Iniciativna skupina sprejema podano poročilo in ugotavlja, de je zaključila s svojim delom.
Sklep št. 2: Delovanje SLTP se bo preusmerilo v drug pomemben korak - izvedbeno fazo.
Iniciativna skupina se za to preoblikuje v koordinacijsko skupino SLTP v naslednji sestavi:
•  vodja SGLTP - Franc Pohleven,
•  projektni direktor izvedbe SGLTP - Bojan Pogorevc,
•  sekretar SGLTP, ki opravlja tudi druga dela in naloge (TIL, Center odličnosti in dr.),
•  vodje področij - kot do sedaj, okrepijo se z namestniki, ki so iz podjetij,
•  sekretarji združenj,
•  predstavnik lesarskega grozda
•  po potrebi se povabi k sodelo-

ijaLeS 58(2006) 5
GZS - Zdru`enje lesarstva
vanju mag. Mirana Zagerja.
Sklep {t. 4: SLTP se na predlog prof. dr. Torellija preimenuje v Slovensko Gozdno-Lesno Tehnološko Platformo - SGLTP.
Sklep {t. 5: Stalna naloga je promocija delovanja in jasno definiranje vsebin dela, iz katerih bodo razvidne tudi konkretne koristi za članice - tudi podjetja.
• Sodelovanje na konferenci »Od vizije do realizacije - implementacija strate{kega raziskovalnega programa - SRA« v Irdningu in Admontu v Avstriji
V dneh od 2. do 3. maja 2006 sva se na posebno povabilo Evropske komisije s prof. dr. Francetom Pohlevnom udeležila zgoraj navedene konference.
Na konferenci, ki je bila osredotočena vsebinsko na implementacijo strateških razvojnih programov nacionalnih tehnoloških platforem FTP (Forest based sector Tehnology Platform), so bili udeleženci iz vse Evrope - predstavniki nacionalnih podpornih skupin gozdno lesnih tehnoloških platform vseh članic EU; prek 200 udeležencev iz vse Evrope, predvsem s področja gospodarstva in politike. Aktivno so sodelovali tudi trije ministri iz Avstrije in njihovi predstavniki.
Poudarek je bil podan viziji in dosedanjim izkušnjam posameznih nacionalnih podpornih skupin tehnoloških platforem pri implementaciji SRA in nacionalnih raziskovalnih programov.
Konferenca je bila namenjena predvsem izmenjavi izkušenj in opredelitvi glede nadaljnjih aktivnosti predvsem tudi s vključitvijo javnosti in politike pri doseganju zastavljene vizije.
Osebno ocenjujem konferenco kot izredno navdihujočo, kjer smo tudi skozi nazoren način dela posameznih NSG
,jaLeS 58(2006) 5
(nacionalnih podpornih skupin) pridobili še dodatna znanja.
Poučen in nasploh koristen je bil ogled podjetja STIA v Admontu, ki je eden večjih proizvajalcev parketa v Evropi s posebnim postopkom segrevanja, s katerim dosežejo potemnitev in stabilizacijo lesa.
Zelo sem bil vesel, ko se je na samem zaključku konference, ki ga je vodil Mikael Eliasson, predsednik CEI-Bois, posebej poudarila tudi naša Slovenska Gozdno Lesna Tehnološka Platforma SGLTP kot primer dobre prakse.
Bojan Pogorevc, univ.dipl.inž.
Sodelovanje z ministrstvi:
•  nadaljuje se tvorno sodelovanje z ministrstvi - posebej MOP, MG in MKPG
•  operativni sestanek dne 15. maja 2006 na MKGP pri g. Drašlerju direktorju direktrorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na temo povečan izvoz lesa, posebej oblovine. Sestanka smo se udeležili tako predstavniki lesarstva kot gozdarstva.
•  več neformalnih srečanj, kjer smo se pogovarjali glede nadaljne strategije in razvojnega preboja panoge.
Varstvo okolja:
•  sestanek Komisije za varstvo okolja, 10. maj 2006, na GZS
Dnevni red:
1.  Vladna uredba št.32/06 o okoljski dajatvi zaradi nastajanja odpadne embalaže (Poročevalka: Janja LEBAN )
2.  Diskusija
Adl.)
Sklep {t. 1: Udeleženci seje so bili seznanjeni s ključnimi informacijami kot jih določa uredba. Glavni elementi
uredbe so :
ODPADNA EMBALAŽA
•  zakonodajna podlaga,
•  za katero vrsto embalaže se plačuje dajatev,
•  zavezanci za plačilo,
•  način plačevanja dajatev,
•  roki za prijavo ter kazni,
•  praktičen primer obračuna okoljske dajatve.
Dodatne informacije:
OKOLJEVARSTVENA DOVOLJENJA - OVD:
•  zakonska podlaga,
•  pogoji za izdajo OVD,
•  roki za pridobitev OVD,
Ad 2) Diskusija
Skozi diskusijo se je porajalo dodatno vprašanje glede problematike podjetij, ki po načrtu zmanjševanja npr. HOS ne dosegajo zastavljenih ciljev, opredeljenih v načrtu.
Sklep {t. 2: Prof. dr. Marko Petrič in Bojan Pogorevc sekretar GZS-Zdru-ženja lesarstva sta predlagala, da se opredeli argument za pridobitev petletnega OVD za podjetja, ki ne dosegajo zastavljenih ciljev glede na načrt zmanjševanja.
Dogovorih so se, da bodo štiri podjetja (LIPA Ajdovščina, LIP Radomlje, JELOVICA Škofja Loka in KLI Logatec), posredovala Janji LEBAN do 20. maja 2006 načrt zmanjševanja, ki je bil posredovan na Agencijo za okolje. Ga. Leban bo pripravila izhodišča za pridobitev dodatnih argumentov za OVD.
PROIZVODNJA IN PRODAJA MONTAŽNIH HIŠ V OBDOBJU 1999-2005
Anketo o proizvodnji in prodaji montažnih hiš smo v skladu s sklepom sek-
rni
GZS - Zdru`enje lesarstva
cije proizvajalcev monta`nih hi{ (2.12.2004/ sklep {t. 1,2) v za~etku februarja 2006 poslali vsem tistim proizvajalcem monta`nih hi{, ki so izpolnili podatke v anketi za obdobje 1999-2004, zaradi primerljivosti podatkov (skupaj devet podjetij). Naknadno je anketo izpolnilo podatke {e podjetje LUMAR IG, tako da smo koncem aprila {ele zaklju~ili z zbiranjem podatkov, sicer pa je anketo pravilno izpolnilo deset podjetij: Marles Hi{e Maribor, Kager Hi{a Ptuj, Lesimpex Nova Gorica, Biva-hi{e Gomilsko, Smreka Gornji Grad, Jelovica [kofja Loka, RIMA Ljubljana, RIHTER Ljubno ob Savinji, RIKO HI[E Ljubljana in LUMAR IG Maribor.
1. PROIZVODNJA MONTA@NIH HI[ V SLOVENIJI
Proizvodnja monta`nih hi{ v Sloveniji je bila v obdobju 1999-2004 najve~ja leta 1999, saj je bilo takrat proizvedenih pribli`no 1.000 monta`nih hi{, `e leto kasneje pa je proizvodnja le-teh padla za 17,7%. V letu 2005 smo zabele`ili pribli`no enako {tevilo proizvedenih monta`nih hi{ (683) kot v letu 2001. Skupna proizvodnja monta`nih hi{ v letu 2005 je padla v primerjavi z letom 2004 za 16,7%.
V letu 2005 je zna{ala proizvodnja eno-dru`inskih monta`nih hi{ kar 92,5% celotne proizvodnje monta`nih hi{ (de-le` se ni bistveno spremenil v primerjavi z letom 2004). Proizvodnja eno-dru`inskih monta`nih hi{ je v letu 2005 padla v primerjavi s proizvodnjo v letu 2004 za 16,6%.
2. PRODAJA MONTA@NIH HI[ V SLOVENIJI
Medtem ko je bilo od skupnega {tevila proizvedenih monta`nih hi{ v letu 1999 prodanih enodru`inskih hi{ v Sloveniji le 12 %, v letu 2004 prodanih kar 20 % (petina), bele`imo v letu 2005 kar 48,3 % prodanih enodru`in-skih hi{ od skupno proizvedenih hi{ v Sloveniji.
[tevilo proizvedenih dvodru`inskih monta`nih hi{ v letu 2005 je bilo relativno majhno (9), a {e vedno ve~je kot v letu 2004 (6); od tega niti ena proizvedena dvodru`inska monta`na hi{a ni bila v letu 2005 prodana doma.
Medtem ko je {tevilo proizvedenih in prodanih ostalih objektov nara{~alo in doseglo vi{ek v letu 2003, ko je bilo proizvedenih 70 drugih objektov (od tega je bila polovica objektov prodanih v Sloveniji), pa se je {tevilo proizvedenih ostalih objektov postopoma zni`e-valo (v letu 2005 smo proizvedli 42 drugih objektov, kar pomeni 27,6 % manj v primerjavi z letom 2004, od tega se je 45,2 % proizvedenih drugih objektov prodalo doma).
[tevilo zaposlenih v proizvodnji mon-ta`nih hi{ se je od leta 2003 postopoma zmanj{evalo. Dele` zaposlenih v proizvodnji glede na skupno {tevilo zaposlenih v proizvodnji monta`nih hi{ je v letu 2005 zna{al 67,1% ( medtem ko je {e v letu 2004 zna{al 52,9%), kar pomeni ob~utno zmanj{evanje re`ij-skih stro{kov v proizvodnji monta`nih hi{ v Sloveniji.
kratke novice
Preglednica 1. Prodaja monta`nih enodru`inskih hi{ v Sloveniji v obdobju 1999-2005
Enodru`inske hi{e 2004	1999	2000	2001	2002	2003	2004   2005Indeks 2005/
Skupaj v kosih	115	104	92	112	128	149    305     204,7
Vir: Anketa GZS-Zdru`enja lesarstva, februar 2006
Pattex Super Fix
Obojestranske in odstranljive lepilne monta`ne blazinice

Ali je sploh mogo~e predmete brez stenskih vlo`kov in vijakov ter brez vrtanja pritrditi na steno? Seveda! ^ista, hitra in enostavna re{itev prihaja iz podjetja Henkel. Nove Pattex Super Fix monta`ne blazinice prilepijo najraz-li~nej{e predmete na povr{ino trdno in nevidno, po potrebi pa se lahko tudi povsem enostavno odstranijo.
Pattex Super Fix monta`ne blazinice so tako najbolj{i pripomo~ek pri pritrditvi la`jih predmetov, kot so slike, stenske ure ali obe{alniki za klju~e. Primerne so za v pisarno, kot tudi za uporabo v gospodinjstvu. Lepilni trakovi lahko zdr`ijo te`o do dveh kilogramov, namestimo pa jih tako, da je trak nevidno zalepljen pod pritrjenim predmetom. Posebnost pri obojestranskih lepilnih trakovih je ta, da jih lahko samo z enim potegom odstranimo brez ka-kr{nihkoli sledi. S kratkim zamahom samo zasukamo zalepljeni predmet, nato pa trak tudi brez te`av odstranimo. Pattex Super Fix monta`ne blazinice so primerne tako za notranjo kot za zunanjo uporabo, najbolje pa je, da jih uporabimo na gladkih povr{inah kot so kovina, les, kamen, plastika ali ke-rami~ne plo{~ice.
Ve~ o izdelkih v dru`ini Pattex si lahko preberete na www.lepila.henkel.si
ijaLes 58(2006) 5
strokovne vesti
SRP - Strate{ki raziskovalni program
avtor Bojan POGOREVC, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva
Brez skromnosti lahko ugotovim, da je bil v mesecu aprilu leta 2006 dokon-~an eden najbolj pomembnih, ~e ne naj-pomembnej{i dokument v zadnjih tridesetih letih na podro~ju gozdarstva in lesarstva v Sloveniji. Rezultat vzajemnega dela strokovnjakov s podro~ja gozdarstva in lesarstva, v sodelovanju tudi s strokovnjaki na podro~jih papirne industrije, energetike in oblikovanja. Dokument pomeni dogovor o nadaljnjih prioritetah na podro~ju raziskovalne in razvojne dejavnosti pridelave, predelave rabe in uporabe lesa, ki nam je kot se re~e od »boga dano bogastvo« in je na{a `e v uvodniku omenjena domoljubna dol`nost ple-menititi ga do najvi{je dodane vrednosti, v vsestransko korist tako nam kot na{im prihodnjim rodovom – na dlani imamo tako poudarjeno sona-ravno bivanje in trajnostni razvoj – ne pustimo, da nam odleti !!!
Profesor Riffkin iz ZDA, ki je bil nedavno pri nas na obisku, je v sklepu svojega predavanja poudaril, da mu je ob prihodu v Slovenijo padel v o~i gozd in {e enkrat gozd in tu vidi veliko pri-lo`nost nas, ki `ivimo v Sloveniji, da to izkoristimo kot naraven obnovljiv vir trajnostnega razvoja. Pa {e en medklic - pa ne, da tujci vidijo bolje in jasnej{e kot mi doma~ini.
V nadaljevanju sledi kratek izvle~ek iz SRP - Slovenskega raziskovalnega programa.
Pred vami je prva izdaja Strate{kega raziskovalnega programa (SRP). V okviru Slovenske gozdno-lesne tehno-lo{ke platforme je nastajal in se oblikoval na pobudo slovenskega gospodarstva v povezavi z znanstveno-razis-kovalnimi ustanovami. Na iniciativo podjetij je bilo v slabih dveh mesecih evidentiranih nad sto projektov, kar ka`e na veliko nujnost po posodobitvi tehnolo{kih procesov v proizvodnji.
Slovenska gozdno-lesna tehnolo{ka platforma je po svoji sestavi med najbolj kompleksnimi in pokriva {irok spekter dejavnosti od gozdarstva, pre-
delave lesa, oblikovanja do energetske izrabe. Za uspe{nost podro~ij, vklju-~enih v SGLTP, je zelo pomembno, da se ~im bolj uskladijo in optimizirajo rabo lesa, da bo ta ~im bolj racionalna. Zavedamo se, da se lahko iz na{ih gozdov oskrbujemo z zadostno koli~ino in kakovostjo lesa le s strokovnim ter skrbnim gospodarjenjem z gozdom.
Aktivnosti za dolo~anje skupnih raziskovalnih polj
Kako preliti izsledke raziskav v proizvodnjo in naposled v izdelke, je bila izto~nica, ki je vodila okoli 80 podjetij
Aktivnosti za dolo~anje skupnih raziskovalnih polj
ijaLeS 58(2006) 5

strokovne vesti
ter institucij znanja in raziskav pri formiranju Slovenske gozdno-lesne tehno-lo{ke platforme (www.sgltp.si).
V intenzivnem postopku informiranja in usklajevanja mo`nosti, potencialov ter prilo`nosti je bilo za potrebe temeljnih ter konkretnih tehnolo{kih re{itev v podjetjih za vsa podro~ja gozd-no-lesne tehnolo{ke platforme (gozdarstvo, lesarstvo, papirni{tvo, bio-energija in oblikovanje) predlaganih 34 raziskovalnih polj.
Niz aktivnosti se je pri~el `e spomladi leta 2005, in to hkrati z za~etkom in-tenzivnej{ega vsebinskega dela ter usklajevanja v okviru evropske platforme “Forest Based Technology Platform” (FTP). Postavljen je bil vsebinski okvir slovenske platforme SGLTP, in to v obliki petih stebrov ali elementov dodane vrednosti: gozdarstvo, lesarstvo, papirni{tvo, bioenergija in oblikovanje. Za potrebe u~inkovitega komuniciranja je bil izdelan tudi informacijski portal.
Za vsako od petih nosilnih podro~ij so koordinatorji vsebin pripravili vsebinski okvir mo`nih raziskovalnih vsebin, potencialov izobra`evalnih in raziskovalnih ustanov in mo`nosti ter pri-lo`nosti, ki so bile izpostavljene v okviru evropske platforme FTP. Definirani so bili t. i. temeljni projekti, razvr{~eni v okvir {tirih poglavitnih ciljev.
S tako predstavljenimi mo`nostmi, potenciali in prilo`nostmi so bili v naslednjem koraku nastajanja Strate{kega raziskovalnega programa k evidentiranju aplikativnih vsebin (projektov) pozvani vsi ~lani platforme. Postopek zbiranja predlogov je potekal intenzivno predvsem od novembra 2005 pa vse do prve polovice marca 2006. Pri definiranju predlogov in potreb podjetij so aktivno sodelovali predstavniki in{titucij znanja in raziskav. V tem ~asu je bilo opravljenih nad 30 bilateralnih sre~anj z vodstvi podjetij in z razvoj-
na
nimi enotami, evidentiranih pa je bilo 90 aplikativnih ter 22 temeljnih vsebin.
V tretjem (zaklju~nem) koraku nastajanja dokumenta in raziskovalnih polj je sledilo intenzivno usklajevanje med mo`nostmi, potenciali in prilo`nostmi na eni strani ter predlogi in potrebami podjetij na drugi strani. V postopek usklajevanja so se vklju~ila tudi ministrstva, klju~na za izvedbo vsebin SG-LTP: Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zelo tvorno smo sodelovali tudi z Vladno slu`bo za razvoj.
Pri nastajanju strate{kega dokumenta platforme je teklo sodelovanje tudi z drugimi slovenskimi tehnolo{kimi platformami, in to na bilateralni ravni ali pa preko koordinacije v okviru GZS.
Kakovost in verodostojnost Strate{ke-mu raziskovalnemu programu daje predvsem intenzivno sodelovanje gospodarstva pri njegovem nastanku. Trdimo lahko, da so v dokumentu zajeti razli~na gledanja in potrebe velikega kroga podjetij
Matrika raziskovalnih polj kot vez med strate{kimi cilji in verigo dodane vrednosti
Pri nastajanju matrike raziskovalnih polj slovenske platforme SGLTP smo v veliki meri povzeli shemo evropske platforme FTP. Evropska gozdno-lesna tehnolo{ka platforma ima matri~-no obliko organiziranja, v kateri je obravnavanih pet elementov dodane vrednosti in pet razli~nih faktorjev, ki delujejo na verigo dodane vrednosti (spodnja shema). To je pri Strate{ki razvojni agendi evropske platforme vodilo v shemo petih strate{kih ciljev v okviru petih elementov dodane vrednosti.
Na{a (slovenska) platforma se od FTP
razlikuje pri strateškem dokumentu po manjšem številu naših (specifičnih) strateških ciljev, saj imamo štiri cilje, pri področjih pa imata slovenska platforma in njen dokument še posebej izpostavljen vidik oblikovanja.
Pri definiranju strateških ciljev smo uveljavili načelo od konkretnega k splošnemu oziroma od dejanskega k abstraktnemu. Celoten sklop ciljev in raziskovalnih polj je zastavljen tako, da deluje na dvig konkurenčnosti ob hkratnem osrednjem poudarku na so-naravnosti.
Kot prvi strateški cilj SGLTP so bili izpostavljeni novi proizvodi in materiali, zlasti njihova multifunkcionalnost. Izredno pomembno vlogo pri doseganju želene fleksibilnosti pri uporabi ima oblikovanje, le-to pomeni neposredno vez med izdelkom oziroma njegovo uporabno vrednostjo ter uporabnikovo estetsko percepcijo.
Drugi strateški cilj so inteligentni in fleksibilni proizvodni procesi. Ti so neposredno povezani s proizvodi in od procesov sta odvisna kakovost in uporabnost proizvodov ter njihova hitra dosegljivost/zamenljivost. Pomembno mesto v teh procesih ima informacijska tehnologija.
Integralno in optimalno upravljanje z gozdom je tretji strateški cilj. Gozdni viri so, kljub obnovljivosti samega gozda, občutljivi. Nekontrolirana in neusklajena izraba gozda lahko resno poruši celoten življenjski prostor in z njim tudi gospodarski in socialni sistem. Zato zahteva gozd izredno skrbno in dognano upravljanje.
Četrti cilj obravnava socialne in okoljske funkcije gozda, funkcije ki niso neposredno povezane lesom: bi-otsko raznovrstnost, vpliv na obseg in kakovost vode, zmožnost nevtraliza-cije C02, turizem in ne nazadnje tudi poselitvene in prostorske vidike.
ijaLeS 58(2006) 5
strokovne vesti
Klju~na je zavest o pomenu lesa za nas vse
Obi~ajno je tako, da tega, kar imamo v izobilju, ne znamo dobro ceniti. Trditev velja tudi za na{e najve~je bogastvo – les – in izpostaviti moramo nekaj dejstev o pomenu lesa in gozda.
Les je “high-tech” izdelek narave, vendar ga `al premnogokrat uporabljamo na na~in “low-tech” s premalo inova-tivnosti in s premalo dodane vrednosti. Z modernimi tehnologijami dezintegracije in reintegracije je mogo~e izlo-~iti naravne “napake”, ki zmanj{ujejo trdnost, pove~ati homogenost in dimenzije prek naravnih in tako optimi-
	STRATEŠKI CIUI IN RAZISKOVALNA POUA				
	STRATEŠKI CILJI	GOZDARSTVO	LESARSTVO	PAPIRNIŠTVO	ENERGETIKA                       OBLIKOVANJE
	1 Novi multifunkcijski materiali in proizvodi	M Trženje nelesnih dobrin gozda	1-3 Lesni polimeri in korrocz*	15 Embalaža in kompozib	1-8 Zelena goriva                 1.9 Konstruir. ta oMJtov. (tekoča in plinasta,               mutti-funkc. izdelkov
		1-2 Zunajgozdna proizvodnja lesa	1-4 Ekološka lepila in premazi 1-11 Lastnosti in optimal raba lesa. les tvoriv	1-6 Papir kot nosilec informacij 1-7 Varni in uporabniku prijazni izdelki	1-10 Lesna biomasa za energetiko
	2 Inteligentni in fleksibilni procesi	2-1 Nove tehnologije pridobivanja lesa in trajnoslno gospod	2-2 Napredni tehnološki procesi 2-3 Biološki procesi (kakovost ekologija} 2-5 Celovita informacijska podpora	2-6 Nove tehnologije pri oplemenitenju papirja 2-7 Fleksibilni pro cest, optimizacija 2-8 Energetska izraba proizvodnih odpad.	2-9 Komb.energ. postopki       2-4 Konstruiranje z lesom (mehan.. kemijski)                (grad/mo z fesomj 2-10 Zmanjšanje smsij pri sežigu lesa
	3 Integralno in optimal. upravljan.zgozdom	3-1 Trajnoslno gospodarjenje z gozdovi 3-2 Upravljavska informatika in kartografija 3-3 Obvladovanje Budo vasi/ lesa		3-6 Recikliranje izdelkov iz papirja in kartona	
		3-4 Vpliv klimatskih sprememb na gozd in gozdarstvo			
		3-5 Pomen gozdov in lesa za shranjevanja ogljika			
	4 Socialni in okoljski vidiki gozda	4-1 Ohranjanje biotske pestrosti v gozdovi h 4-2 Življenjski cikel lesa fLCA)	4-4 tnovativne mreže in znanje 4-5 Ekološka obremenitev okolja		4-7 Znanje za nove oblikovalce
		4-3 Gozd in njegova večplastna funkcija	4-5 Tehnološko predvidevanje in ocene		Opomba: Polja v ležeči modri pisavi so prisotna v vseh petih elementih dodane vrednosti
ijaLeS 58(2006) 5

strokovne vesti
rati lesne lastnosti, kot so npr. dimenzijska stabilnost.
Gozd je “mehak” dejavnik, zato lahko gozdarstvo pomembno prispeva k razvoju pode`elja. Pomaga ohranjati delovna mesta v gozdarstvu, lesni in pa-pirni{ki industriji, turizmu in izbolj{e-vati tr`ne prilo`nosti za doma~i les kot ekolo{ki material. Gozd predstavlja prostor za rekreacijo, varuje tla, podnebje, vodo, varuje pred erozijo in poplavami, ohranja biodiverziteto na ravni ekosistemov, med vrstami in znotraj vrst (genetska raznoterost), vklju~no z divjadjo. Nenadomestljiva je vloga gozdov v globalnem ogljikovem ciklu, energetiki in vsesplo{nem var~evanju z energijo.
Lesu v prid in njegovi “zdravi” rabi govori ve~ vidikov: raba lesa v okviru ve~namenske rabe gozda, trajna in regionalna dosegljivost lesa, okolju prijazno in na splo{no netvegano pridobivanje, spravilo in transport, les je (a) material, gradivo in tvorivo z izjemno {irokim obsegom lastnosti in uporabnosti, ima lahko ve~ uporabnostnih ciklov: npr. masivno pohi{tvo – iverne plo{~e – vlaknene plo{~e ali papir – kon~a pa kot obnovljivo gorivo, (b) re-ciklirnost, (c) popolna izraba, (d) `iv-ljenjska skupnost gozd-~lovek je v dolgi zgodovini temeljito preizku{ena, (e) izravnana bilanca CO2 (les je CO2 nevtralen!) in majhen energijski input.
Gozdovi so najve~ji terestri~ni biom in pomenijo bistven svetovni potencial za stabiliziranje in potencialno zmanj-{anje koncentracije CO2 v ozra~ju. Slovenija s svojimi ob{irnimi naravnimi gozdovi in uveljavljeno prakso “zdrave” rabe lesa lahko pomembno prispeva k bla`enju podnebnih sprememb. Pri tem je treba vzpostaviti ravnovesje med okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi funkcijami gozda.
Poudariti je treba tudi naj{ir{i pozitivni vpliv predelave lesa na trajnostni
razvoj. To najbolj nazorno prikazuje `ivljenjski cikel lesa – Life Cycle Assessment (LCA). Po sledenju od izvora do uni~enja izdelka je po analizi LCA les v prednosti pred vsemi drugimi materiali. @ivljenjski cikel lesa se za~ne v gozdu, ki je pomemben regulator klimatskih razmer, je vir kisika ter predstavlja znatni ponik za CO2. Leta se po poseku drevesa {e ve~ desetletij skladi{~i v izdelkih iz lesa.
Lesene izdelke lahko po koncu uporabe recikliramo ali pa uporabimo kot energent namesto fosilnih goriv. Zato imajo lesni izdelki izjemne prednosti pred izdelki iz drugih materialov (estetski videz, dober toplotni in zvo~ni izolator, nosilnost, …) ter omogo~ajo toplino bivanja.
Predelava lesa je energetsko var~na in ustreza na~elom trajnostnega razvoja ter se sklada s turisti~no usmerjenostjo Slovenije. Lesna industrija je v celoti vezana na doma~o surovino. Kot delovno intenzivna panoga zagotavlja {tevilna delovna mesta in je tako pomembna za razvoj in ohranitev po-de`elja. Osve{~anje javnosti o smotrni rabi lesa za gradnjo hi{ in izdelke je {e kako potrebno in nujno tudi pri vseh
nadaljnjih aktivnostih.
Klimatske spremembe so nas prisilile k ukrepanju (Kjotski protokol), ki bo vodilo v zmanj{anje emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov. Uporaba in predelava lesa je tista dejavnost, ki omogo~a sonaravno bivanje in trajnost-ni razvoj. Pred leti je bil ustanovljen Svet za les s ciljem naj{ir{e promocije uporabe lesa kot na{ega edinega surovinskega vira, ki je nenazadnje tudi obnovljiv.
V Sloveniji je bila uporaba predvsem pa predelava lesa zanemarjena, postavljena ob bok neperspektivnim panogam. Poudarjal se je predvsem ekolo{ki vidik gozda, ne pa ekonomska u~inko-vitost in mo`nost nadaljnje predelave lesa. V zadnjih letih pa se je predvsem poudarjala energetska izraba biomase kot obnovljivega vira energije, kar je naredilo {e dodatno {kodo sicer{njemu vidiku potenciala gozda in lesa.
Osve{~anje javnosti je zato {e kako potrebno in nujno tudi pri vseh nadaljnjih aktivnostih in ga nikakor ne smemo zapostaviti. Pri tem je pomembno, da za to uporabimo tudi vse tehni~ne in sicer{nje mo`nosti, ki so nam na voljo.

ijaLeS 58(2006) 5
strokovne vesti
Prav tako je pomemben segment obve-{~anja o na{ih potencialih in dose`kih, ki ga zdru`ujemo z `e prej navedenim osve{~anjem.
SGLTP smo ustanovili v drugi polovici leta 2005. Po slabem letu smo prepri-~ani, da je dosegla svoj namen. Spodbudila je {tevilna podjetja, da so za~ela razmi{ljati o razvoju in novih tehnolo{-kih izdelkih. V SGLTP se je vklju~ilo ve~ kot 80 podjetij. V dveh mesecih je bilo na pobudo gospodarstva evidentiranih skoraj sto bazi~nih in aplikativnih projektov. To pri~a, da na gozdu in lesu temelje~a industrija potrebuje znanja in strokovnjake ter da so podjetja zainteresirana za program, zajet v SRP.
Sedaj so pred nami nove naloge. Za~r-tan program bo treba udejaniti v izvedbah raziskovalnih projektov v okviru nacionalnih in evropskih razpisov, raziskave pa prenesti v proizvodnjo (im-plemetacija). Prepri~ani smo, da bodo vlaganja dru`be v razvoj lesnih panog upravi~ila nov razmah okolju prijazne proizvodnje, temelje~e na lastni surovinski osnovi. Naloga nas vseh je, da podro~ja pove`emo in dejavno sodelujemo pri uresni~evanju za~rtanega programa. Danost, ki nam jo ponuja narava – LES, moramo z najvi{jo mo`no teh-nolo{ko obdelavo oplemenititi. Javnost moramo prepri~ati o prednosti lesa in dose~i, da bodo ljudje v ve~ji meri uporabljali ta naravno obnovljivi material namesto novej{ih energetsko potratnih materialov. Vlada bi pri tem lahko promovirala rabo lesa in sicer s podpiranjem gradnje javnih objektov iz lesa.
Gozd in lesni izdelki so v preteklosti omogo~ili pre`ivetje {tevilnim slovenskim dru`inam, lahko bi celo rekli, da so omogo~ili obstoj Slovencev. Upamo, da bo tudi vnaprej nudil blagostanje Slovencem in ne samo njim – les
bo predstavljal material, ki bo pripomogel k ohranitvi narave in planeta Zemlja. Zato ga je treba vedno znova prou~evati, ga spo{tovati in mu zagotavljati mesto, ki mu pripada.
Znanost in tehnika, izobra`evalne in raziskovalne ustanove so in bodo odgovorne za uvajanje novih tehnologij.
Predstavljale bodo oporo in pomo~ na lesu temelje~i industriji, ki pomeni jedro in hrbtenico slovenskega gospodarstva, zaradi ~esar jo je treba modernizirati z novimi tehnologijami, ki bodo omogo~ile izvoz visokokakovost-nih izdelkov.
kratke novice
Kako pohi{tvu zvi{ati tr`no vrednost?
avtorica Fani Poto~nik, vir: L-portal
Ponudba pohi{tva na evropskem trgu praviloma presega povpra{evanje. Zato trgovci v `elji po ve~ji prodaji zahtevajo od proizvajalcev, da bi zni`ali cene, priznali vi{je rabate in skonte ter druge ugodnosti. Vendar zni`evanje cen ni edini argument za uspe{no prodajo. Nekateri proizvajalci so izbrali drugo pot. Bolj so se posvetili raziskavi trga, da bi ugotovili, kak{ne potrebe in pri~akovanja ima kon~ni kupec. To ni samo nizka cena in ugodni prodajni pogoji, ampak prednja~ijo druge lastnosti kot npr. uporabnost, dizajn, inovativnost, kvaliteta, servis, okolju prijazni izdelki itd.
Primer uspeha podjetja, ki je za~elo bolj slediti kup~evim potrebam, je Wellemoebel iz Paderborna. Podjetje, ki je leto 2002 zaklju~ilo z rde~imi {tevilkami, se je v okviru projekta »Innomoebel« v celoti prestruktuiralo. Projekt prestruktuiranja, v katerem so bili vklju~eni tudi strokovnjaki iz strokovnih visokih {ol, je finan~no podprla dr`ava.
Novej{i trendi v na~inu `ivljenja in bivanja so pokazali, da se v istem prostoru dogajajo razli~ne aktivnosti in da klasi~na delitev na spalnice, kuhinje, dnevne sobe itd. izginja. Zato so standardnemu proizvodnemu programu - otro{ko, mladinsko in pisarni{ko pohi{tvo - dodali {e nov segment, pohi{tvo za ve~namenski prostor (Ein-Raum-Moebel). Tako pohi{tvo je ve~namensko, za potrebe dela in na~ina `ivljenja ga je mogo~e spreminjati, prilagajati, prestavljati ..., in je zato primerno za po~itni{ka stanovanja ter za za~asna stanovanja, ki jih je zaradi opravljanja slu`be izven doma~ega kraja ~edalje ve~.
V podjetju so uvedli fleksibilnej{i delovni ~as, da so tudi ~asovno prilagodlili proizvodnjo tr`nim potrebam. Za ve~je zaupanje potro{nikov so obstoje~im certifikatom za kakovost pohi{tva kot npr.»zlati M« pridobili {e kvalitetni znak »modri angel«, ki zagotavlja, da pohi{tvo ne vsebuje zdravju {kodljivih sestavin, da je konstrukcijsko stabilno, da je izdelano iz surovin, ki so okolju prijazne.
Vsi ti ukrepi so pripomogli, da je podjetje Wellemoebel GmbH Paderborn leto 2005 sklenilo uspe{no in s 680 zaposlenimi ustvarilo 100 mio EUR skupnega prometa.
ijaLeS 58(2006) 5

raziskave in razvoj
Milanski Xylexpo / Sasmil 2006 ponovno uspe{en
avtor Alojz KOBE, Lesnina in`eniring d.d.
Med 16. in 20. majem 2006 je potekal jubilejni 20. bienalni sejem tehnologije in opreme za lesno in pohi{tveno industrijo Xylexpo / Sasmil 2006. Sejem se je odvijal na novem milanskem sej-mi{~u – Rho. Prirediteljem tokratne prireditve je vsekakor potrebno izre~i priznanje za odli~no organizacijo in trud, ki so ga vlo`ili v prireditev. ^e zanemarimo te`ave z novo identiteto sejma na novi lokaciji, ki so povsem razumljive, so drugi organizacijski ukrepi lahko zgled tudi sejmarjem v na{i regiji. Izjemno veliko sejmi{~e je po mojem mnenju tudi arhitekturna mojstrovina z zelo enostavnim lay-outom, kjer se obiskovalci zelo enostavno orientirajo.
Urejeno parkiri{~e s kar 20.000 parki-ri{~i neposredno ob sejmi{~u, brezpla-~en vstop za vse obiskovalce, mo~na promocija v strokovnih revijah in drugih medijih, brezpla~en letalski prevoz in namestitev v hotelih za ve~ kot 1400 partnerjev iz celega sveta s strani italijanskega zdru`enja proizvajalcev stroj-
ne opreme ACIMAL je samo nekaj izstopajo~ih ukrepov, ki so pripomogli k rekordnemu obisku na jubilejni dvajseti prireditvi. Tako so prireditelji uspeli negativne trende iz preteklih let spet obrniti v pozitivno smer. Statisti~en pregled je razviden iz preglednice 1.
Xylexpo ima za Ligno ob poplavi lokalnih sejmov {e vedno vlogo mednarodnega sejma, saj je bilo tujih obiskovalcev iz 113 dr`av kar 51,5 % ozi-
roma 48.008. Glede na udele`bo le dveh proizvajalcev strojne opreme iz Slovenije in sicer DETEL-Logatec (slika 2 ) in TRIMWEX- Ljubljana, pa je mo`no zaklju~iti, da drugi slovenski proizvajalci temu sejmu ne pripisujejo tak{nega pomena.
Tokrat je bilo fotografiranje na sejmu prepovedano. Kljub temu smo ob dovoljenju razstavljavcev uspeli pridobiti nekaj gradiva o novitetah, katere na
	Preglednica		1. Xylexpo/Sasmil od 2000 do 2006											
	Leto	Italijanski razstavlja k i XYLEXPO	Italijanski razstavljale i SASMIL	Mednarodni razstav I ja lei XYLEXPO	Mednarodni razstavljale i SASMIL	Vsi razstavljali XYLEXPO	Vsi razstavlja k i SASMIL	Neto razstavlja Ina površina (m2) XYLEXPO	Neto razstav I ja Ina površina (m2) SASMIL	Italijanski obiskovalci	Mednarodni obiskovalci	Skuhaj obiskovalcev	Novinarji	
	2000	646	424	224	131	870	555	70.795	24.627	45.244	46.771	92.015	282	
	2002	625	435	253	137	878	572	70.150	25.736	41 740	43 792	85.532	269	
	2004	562	315	230	91	792	406	64.617	21.341	43.255	43.840	87.095	284	
	2006	551		256		807		61.738		45.258	48.008	93.266		
														

ijaLeS 58(2006) 5
raziskave in razvoj
kratko predstavljam v nadaljevanju, podrobnej{e informacije pa lahko posredujemo bralcem naknadno.
Balestrini je predstavil 5 popolnoma novih strojev za proizvodnjo stolov in sicer modele CUBE, VIVA, PICO MD, IDEA GRANDE, LYNX. Model CUBE (slika 3) je revolucionarna novost na tr`i{~u. To je ve~stopenjski CNC obdelovalni stroj, z dvema lo~enima obdelovalnima enotama, ki se lahko prosto gibata in isto~asno obdelujeta element na razli~nih pozicijah. Stroj ima name-{~eno avtomatsko nalaganje in razlaganje ter popolnoma avtomatsko nastavljanje vpenjalnih konzol. Namenjen je za obdelavo elementov iz masivnega lesa in drugih polproizvodov.
Camam (slika 4) je poznan po strojih za bru{enje, vrtanje in sestavljanje elementov za stole, mize, posteljice in druge elemente iz masivnega lesa. Tudi tokrat so bile predstavljene {tevilne novosti v serijah strojev LEC, LEV, MO in AF.
Konec meseca junija bosta firmi Ca-mam in Balestrini skupaj priredili hi{-ni sejem v Manzanu, kjer si bo mo`no vse novitete s podro~ja stolarske tehnologije {e podrobneje ogledati in testirati.
Brandt je predstavil celo paleto strojev za obdelavo robov. Novost v programu pa je najmanj{i model KDN 210 (slika
5 ), ki je namenjen zahtevnim za~etni-kom. Kljub temu, da je stroj kraj{i od 3,5 m ima lahko poleg lepljenja, pri-rezovanja in profiliranja vgrajene `e tudi profilne strgalne no`e za kvalitetno obdelavo ABS-a. Kljub ugodni ceni ima `e v standardni izvedbi vgrajene agregate z dvojnima `agama za prirez ter ve~stopenjski agregat za rezkanje radija ali posnetega robu.
Bütfering letos praznuje 60 letnico. Poleg `e uveljavljene palete strojev SCR je ob tej prilo`nosti predstavil {te-vilne atraktivne posebne modele pod oznako »60 Jahre Limited Edition« (slika 6). Poleg tega je predstavil tudi nov model stroja za krta~enje SBR 413.
Holzma je predstavila Optimat HPP 250 (slika 7) s patentirano napravo za kotno poravnavanje in uveljavljenim CADmatic 3.0 krmiljenjem. K standardni opremi sodi tudi elektri~no nastavljanje predrezila in 17 colski TFT-monitor. Na stroju HPV 510 pa je predstavila patent za vakuumsko dodajanje plo{~ v kombinaciji z dvi`no mizo (slika 8). Patent omogo~a prihranek prostora, denarja, je hitrej{i, omogo~a ve~jo fleksibilnost pri razrezu tako debelih kot tankih plo{~. Sam na~in podajanja pa je mogo~e izbirati med samim delom odvisno od vrste in debeline materiala.
Slika 2. Razstavni prostor podjetja DETEL-a na sejmu Xylexpo 2006
Slika 3. Balestrinijeva novost: CUBE
Slika 4. Paviljon CAMAM
Slika 7. Holzmin CNC stroj za krojenje plo{~ Optimat HPP 250
ijaLeS 58(2006) 5

raziskave in razvoj
Slika 8. Holzmin patent: naprava za vakuumsko dodajanje plo{~
Slika 9. Homagov patentirani Easy Edge agregat za oblepljanje
Slika 10. »Print-line« robovi
Slika 11. Su{ilnica Katres
m
Homag je tudi tokrat predstavil {tevil-ne novosti. Na podro~ju obdelave robov je bilo najve~ zanimanja za novo linijo KAL 641/11 print line za tiskanje poljubnih dekorjev na robove (slika 10). V kombinaciji s firmo Torwegge pa je Homag predstavil kompletno tehnologijo za izdelavo plo{~ iz satovja in za njihovo robno obdelavo.
Na podro~ju ve~stopenjskih obdelovalnih strojev je bil premierno predstavljen kombiniran 5-osni stroj v kombinaciji z agregatom za oblepljanje BAZ 222/40/F/K. Razveseljivo je, da je ta stroj prodan v Slovenijo. Na splo{no pa je bilo najve~ zanimanja za nov patentirani Easy Edge (slika 9) agregat za oblepljanje.
Proizvajalec su{ilnic KATRES (slika 11) je predstavil t.i. direktno ogrevano su{ilnico, ki je primerna za obrate brez kotlovnice. Gretje su{ilnice se izvaja prek direktnega sistema ogrevanja s kurilnim oljem ali plinom. Ta vrsta su{ilnice je primerna za su{enje lesa, pri katerem kvaliteta ni tako pomembna, npr. lesa za gradbeni{tvo, palete, leseno embala`o ipd.
Ligmatech je {tevilne obiskovalce nav-du{il s svetovno premiero stiskanja korpusov brez lepila. Postopek je patentiran pod znamko Titusonic (slika 12). V tem primeru se namesto moz-nikov in lepila v izvrtine zabije termo-plasti~ne moznike. Ti se potem pod vplivom ultrazvoka deloma stalijo in
Slika 12. Ligmatech stiskalnica s Titusonic sistemom
trajno spojijo z elementom iz poroznega materiala (iverica, MDF, les). Na ta na~in se `e v 5 sekundah dose`e bistveno ve~jo trdnost kot pri klasi~-nem postopku po 45 s.
Weeke se je v zadnjih letih z izjemno organiziranostjo in inovativno naravnanostjo povzpel na prvo mesto po {tevilu izdelanih CNC ve~stopenjskih obdelovalnih strojev. S stalnimi izbolj-{avami in patenti diktira tempo drugim proizvajalcem. Tokrat je izstopal model VENTURE z 2 Z osema (slika 13), kar omogo~a ve~jo hitrost obdelave in bistveno bolj{e odsesovanje, patentiranimi »High Speed 7500« vrtalnimi glavami z mehanskim blokiranjem vreten in s trojnim ule`ajenjem, LED-sistemom za hitro pozicio-niranje obdelovancev in drugimi iz-bolj{avami.
Weima, najve~ji svetovni proizvajalec strojev za drobljenje in briketiranje je predstavil {tevilne izbolj{ave. Na ogled pa je bil tudi troj za drobljenje s patentiranim V-Rotorjem z v grebene vdelanimi no`i in segmentnim dnom (slika 15). Z V-Rotorjem je kapaciteta drobljenja pri in{talirani mo~i tudi do 35 % ve~ja.
S predstavljeno serijo strojev za briketi-ranje TH 700 (slika 14) je poleg lesnih ostankov in tvoriv mo`no tudi brike-tiranje stiroporja, papirja in nekaterih drugih razsutih ostankov.
Slika 13. Weekejev Venture 5 z dvema Z osema
ijaLeS 58(2006) 5
raziskave in razvoj
Slika 14 . Stroj za briketiranje Weima th 700
Slika 15. Patentirani Weimin V-rotor
Slika 16. Predstavniki Garanta iz Polzele v Wandresovem paviljonu
Wandres je patentiral postopek mi-kro~i{~enja z ingromat-postopkom. Tokrat je predstavil nove variante ~i-stilnih krta~. Z demonstracijo so bili zadovoljni tudi predstavniki Garanta (slika 16).
Schiele je uvedel na podro~ju lakiranja povsem nove postopke in standarde obdelav. Potem ko je pred 6 leti prvi predstavil Vakuumat, je pred 2 letoma predstavil in patentiral prve stroje Impregmate (slika 17), s katerimi se
kratke novice
dosega tudi do 20-kratne prihranke na ~asu lakiranja in impregniranja, ter do 3 kratne prihranke na materialu v primerjavi s klasi~nim na~inom brizganja. Tokrat je bila sejemska zanimivost miniaturni stroj Vakuumat za lakiranje in potiskanje svin~nikov.
V tem kratkem ~lanku sem zaradi omejenega prostora navedel le nekaj novosti. Vsekakor je bil sejem vreden ogleda, zato `e sedaj velja vabilo za naslednji Xylexpo 2008!
Presti`ni hladilnik iz Gorenja s kristali Swarovski o~aral Moskvo
Slika 17. Schielejev patentirani stroj za impregniranje in barvanje
V elitnem moskovskem no~nem klubu Dagilev, kjer se zbirajo znani obrazi svetovnega jet-sta, je Gorenje konec leto{njega maja organiziralo dobrodelno dra`bo unikatnega hladilnika Premium Touch, ro~no posutega s 7.000 kristali Swarovski. Presti`ni aparat je za rekordnih 110.000 ameri{kih dolarjev kupil ruski milijonar Rustam Tariko, lastnik dru`be Russian Standard. Z dobrodelnim nakupom je postal Gorenjev hladilnik s kristali Swa-rovski najdra`ji tovrstni hladilnik na svetu. Zbrana sredstva so namenili vseruskemu gibanju Son~ni krog, ki pomaga brezdomnim otrokom.
Gorenje je konec lanskega leta na tr`i{~ih {irom Evrope ponudilo posebno serijo vrhunskih hladilno-za-mrzovalnih aparatov Gorenje Premium Touch z ro~no vdelanimi kristali Swarovski. Poleg uspe{ne prodajne razli~ice, ki jo ponujajo v srebrni ali sijajni ~rni barvi s 3.500 ro~no vdelanimi kristali Swarovski,
so izdelali tudi edinstveno serijo petih unikatnih hladilnikov ble{~e~e ~rne barve, ki se pona{ajo s 7.000 kristali. Tr i hladilnike iz te serije so `e prodali in sredstva namenili za dobrodelne namene v Bukare{ti, Ljubljani in Moskvi, ~etrtega bodo v kratkem prav tako v dobrodelne namene prodali v Beogradu, peti pa je na{el kupca v elitni trgovini Harrods v centru Londona.
V Gorenju se je ~lovekoljubna ideja o zbiranju sredstev rodila vzporedno z okvirom razmi{ljanja o gospodinjskih aparatih Gorenje kot oblikovno prese`-nih elementih. S serijo hladilnikov z ro~no vdelanimi kristali Swarovski je Gorenje ustvarilo edinstven izdelek, ki predstavlja dizajnski prese`ek v ponudbi gospodinjskih aparatov. Hkrati pa je skladno s svojo dru`beno odgovorno naravnanostjo `elelo ustvariti opazen prese`ek tudi na podro~ju ~lo-vekoljubne aktivnosti.
ijaLeS 58(2006) 5

raziskave in razvoj
Mednarodni kolokvij o notranjih vratih HOMAG Türencolloquium 2006
avtor Stojan ULČAR, LIP Bled d.d.
Skupina HOMAG si je v nekaj ve~ kot 45 letih od konstrukcije prvega enostavnega stroja za furniranje robov pridobila ugled vodilnega proizvajalca lesnoobdelovalnih strojev, linij in sistemov, tako doma v Nem~iji kot v svetu. Za~etno inovativnost, kvaliteto obdelav in zanesljivost delovanja je v zadnjih letih nadgradila predvsem z zglednim servisiranjem svojih naprav ter s strokovnim svetovanjem kupcev in upo{tevanjem njihovih specifi~nih problemov.
Seveda se HOMAG zna tudi ustrezno predstavljati oziroma izkoristiti vsako primerno prilo`nost, da se tudi vedno znova potrdi. ~e sprejmemo kot nekako samoumevno, da igra glavno vlogo na specializiranih spomladanskih sejmih, kot sta to bienalna LIGNA – Hannover in XYLEXPO – Milano, ter pomembno na drugih, recimo vmesnih mednarodnih tematskih sejmih, na primer HOLZHANDWERK – Nürnberg, ne smemo pozabiti na vsakoletni jesenski hi{ni sejem HOMAGTREFF – Schopfloch, ki mo~no vpliva na ritem v {ir{em in o`jem poslovnem in strokovnem svetu. Letos se mu je ob tem ponudila dodatna prilo`nost s strokovnim kolokvijem o notranjih vratih oziroma s predstavitvijo razvoja svoje tehnologije na tem podro~ju. Vzrok za to pridobitev je (bil) o`ivljanje vratarske industrije v Nem~iji in Evropi (ne samo po dolgi zimi), povod pa v h~erinski firmi TOR-
WEGGE – Löhne izdelana in aktivirana tehnologija avtomatizirane in mehanizirane (tudi robotizirane) priprave zlepkov surovcev notranjih vrat kril za posami~na oziroma posebna naro~ila.
Kakorkoli, na kolokvij 4.4.2006 v inovacijskem centru IZF – Bad Oeynhau-sen se je predhodno prijavilo okoli 90 udele`encev, pri{lo pa jih je kar okoli 130 iz najmanj 10 dr`av, med drugim tudi iz Indije, v glavnem iz industrije notranjih vrat, pa tudi iz vrst dobaviteljev in prodajalcev v sistemu HOMAG. Dopoldanski del je bil rezerviran za razli~-ne tematske prispevke, popoldanski pa za demonstracijo delovanja nove linije za pripravo zlepkov ter seveda za cehovsko izmenjavo izku{enj in mnenj. Vse bistveno s kolokvija (razen zadnjega) lahko za potrebe tega teksta na kratko povzamemo po kolokvijskem materialu HOMAG in po internem poro~ilu J. Buschmeierja, vodje proizvodnje in odpreme TORWEGGE.
Nosilec razvoja tehnologije in projektnega planiranja na podro~ju notranjih vrat je HOMAG Engineering, ki si je svoje kompetence pridobil v sodelovanju tako z vsemi h~erinskimi firmami in sistemskimi partnerji HOMAG kot s svojimi kupci, ki jim lahko ponudi tehnolo{ke in procesne re{itve na nivoju industrijske proizvodnje (program INDUSTRY) in tudi obrtni{kih izdelav (program PRACTIVE). Optimalno obvladovanje projektov zagotavljajo
z ustreznimi metodami, organizacijo, strukturo in kapacitetami oziroma z izku{njami na podro~ju obdelav in postopkov, kar vse realizirajo na 14 proizvodnih lokacijah doma in po svetu.
HOMAG je pri tem precej samozavesten in ne skriva svojega glavnega stra-te{kega cilja, to je v svetovnem merilu postati in ostati prvi na podro~ju vratnih kril in podbojev, ~emur bo prilagodil tudi svoj aktualni in perspektivni produktni portfolio h~erinskih in partnerskih firm:
1.  SCHULER BUSINESS SOLUTIONS: aktualno obvladovanje krmiljenja strojev, linij in sistemov ter proizvodne in poslovne nadgradnje,
2.  TORWEGGE: priprava zlepkov surovih vratih kril, obdelave za funkcionalno okovje in dodatke na gotovih krilih ter izdelava podbojev,
3.  FRIZ: ka{iranje vratnih kril in pokon~nikov podbojev, izdelava in obla~enje oblog za podboje, profiliranje pokon~nikov podbojev ter izdelava reliefnih kril (membranske stiskalnice),
4.  HOMAG (mati~na tovarna): CNC linije in stacionarni obdelovalni ve~stopenjski stroji za vratna krila ter linije za izdelavo pokon~-nikov (klasi~nih ostrorobih in zaokro`enih po postforming in softforming sistemu)) in oblog

ijaLeS 58(2006) 5
raziskave in razvoj
podbojev (po folding sistemu),
5.  BÜTFERING: kalibriranje elementov in povr{inska bru{enja,
6.  BARGSTEDT: naprave za transport in delo z obdelovanci ter skladi{~na tehnika in logistika,
7.  LIGMATECH: embaliranje vratnih kril in podbojev, robotsko poslu`evanje ter perspektivno tudi monta`a funkcionalnega okovja na vratna krila in podboje,
8.  HOLZMA: raz`agovanje in formatiranje plo{~.
Glavna tema dneva oziroma marke-tin{ki namen kolokvija je bila popoldanska demonstracija najnovej{e linije za pripravo zlepkov (surovcev) notranjih vratnih kril v tovarni TOR-WEGGE – Löhne. Pri tem gre za po
okoli 2 letih definiranja in projektiranja v mati~ni firmi HOMAG – Schopfloch oziroma po okoli 9 mesecih izdelave (za nekega kupca iz Skandinavije) aktivirano povsem avtomatizirano in mehanizirano tehnologijo, s katero bo HOMAG v bodo~e tekmoval z edinim konkurentom na tem pod-ro~ju, to je BÜRKLE - Freudenstadt (ki je pred leti prevzel firmo in proizvodni program WILD MASCHINEN – Rietberg).
Po grobi oceni linija zahteva okoli 35 x 20 m bruto prostora, ob 3 do 4 zaposlenih pa bo predvidoma izdelalo 600 surovcev na 1 izmeno. Tu J. Buschmeier navaja primerjalne podatke s klasi~no pripravo po posameznih operacijah oziroma 400 kril na izmeno z do 12
zaposlenimi (~emur vsaj na Lipbled lahko oporekamo). Kakorkoli, ob v prospektnem materialu navedeni ciljni kapaciteti 1 do 3 surovci na minuto (odvisno od konstrukcije kril oziroma od {tevila vgrajenih in zlepljenih elementov, to je 5 slojev pri furniranih in 3 pri drugih izvedbah kril), je med demonstracijo linija delala s taktom 40-45 sekund za 1 krilo (s klasi~no 5- slojno konstrukcijo in polnilom iz iverokala). Ob tem naj bi dejanski delovni takti ne bili odvisni od velikosti serij oziroma je linija pripravljena za komisijsko proizvodnjo kril (ne samo v smislu formatov oziroma dimenzij ampak tudi v smislu konstrukcije in vgrajenih materialov). Konkretno lahko linija posami~no pripravi zlepke razli~nih dimenzij oziroma formatov (od 1700 x 300 mm do 2700 x 1230 mm) in debelin (30 do 70 mm).
Sam koncept tehnologije je zasnovan tako, da je sestavljena iz modularnih sklopov, zato so mo`ne tudi druga~ne dimenzije obdelovancev (po posebnih zahtevah kupcev) oziroma povsem spe-cifi~ne konstelacije kon~ne izvedbe linije (tudi po prostorskih pogojih kupca).
Modularni sklopi predstavljene linije so:
1. Priprava polnil
Osnovni formati polnil (iverokal, okal in druge plo{~e) so pripravljeni na 6 + 1 odvzemnem mestu, po mehaniziranem vkladanju s preklada~em sledi eventualno formatiranje na posebne (manj{e) mere ter transport do postaje, kjer dva robota dodajata elemente okvirov in oja~anj.
2. Priprava elementov okvira Standardizirani elementi (pokon~niki in pre~niki ter oja~anja) iz razli~nih materialov (les, MDF, iverka itd.) ~akajo v posebnem magazinu s 16 eta`ami. Po avtomatskem odvzemu sledi eventualno pri`agovanje na
ijaLeS 58(2006) 5

raziskave in razvoj
(posebno) dol`ino ter sestava in zlepljenje (s polnilom).
3.  Priprava pokrivnih plo{~ Vzporedno z linijo za polnila poteka linija za komisioniranje (in eventualno formatiranje posebnih mer) pokrivnih plo{~ in ~i{~enje povr{in pred nanosom lepila (enostransko za trislojno in dvostransko za petslojno konstrukcijo kril).
4.  Priprava povr{inskih materialov Povr{inski materiali v kontekstu priprave ve~slojnih zlepkov vratnih kril so furnirski listi in HPL plo{~e, ki jih sistem na mestu kon~ne sestave vklada v pravem trenutku in v pravem polo`aju (lice na krilu vedno zunaj).
Vse te sklope povezuje ve~ vzdol`nih valj~nih prog in pre~nih jermenastih transporterjev ter transportni trakovi in razli~ni preklada~i (vklju~no z dvema robotoma). Bistvena pri vsem je suportna in interna logistika ter nadrejeni operacijski sistem in podporna nadzorna tehnika.
Kljub vsemu, to je zanesljivim vgrajenim mehanskim strojnim delom in preverjenemu linijskemu krmiljenju (ter ustrezno {olani posadki), pa tako sofisticirana linija seveda lahko vzbuja dvome oziroma strah pred potencialnimi okvarami in drugimi zastoji, ki se pojavijo s starostjo opreme in obrabo posameznih elementov. Preventivno zdravilo za anksioze te vrste je gotovo v popolnem zaupanju v dobavitelja ter v lastne ljudi, tu pa se seveda ne da veliko prehiteti. In prav temu je bil kolokvij tudi namenjen, ~eprav se o tem ni govorilo.
P.S.: V slovar~ku tujk F. Verbinca 19 79 je na stani 355 zapisana razlaga za kolokvij (lat. colloquium pogovor): 1. ustni vseu~ili{~ni izpit (v obliki pogovora), 2. pouk v obliki pogovora in 3. leposlovno delo v tej obliki. Ko ve{, kaj ima{, torej.
Poslovanje lesne in pohi{tvene panoge v letu 2005
(Preliminarni rezultati)
avtor Milan ZAGER, ISSR
METODOLO[KI OKVIR IN VSEBINA
Analiza »Poslovanje lesne in pohi{t-vene panoge v letu 2005« spada v okvir rednih (vsakoletnih) analiti~nih dokumentov panoge. Narejena je na osnovi anketnih podatkov. Tako kot tudi prej-{nja leta se je odzvalo na anketo nekaj ve~ kot 50 % pozvanih (vabljenih) podjetij oziroma skupaj 36. Vabljena so bila predvsem podjetja iz prvega in drugega kvartila po velikosti klju~nih agregatov: realizacija, zaposlitev, izvoz, BDV.
Iz skupine SKD=20 se je odzvalo 16 podjetij, ki skupaj predstavljajo med 62 in 67 % klju~nih agregatov. Zajeta so bila vsa najve~ja podjetja iz prvega kvartila in ve~ina podjetij iz drugega kvartila. Glede na stopnjo zajetja velja, da je zanesljivost podanih to~kovnih ocen statisti~no zna~ilna na intervalu +/- 5 %. Iz skupine SKD=361 se je na anketo odzvalo 20 podjetij. Podjetja predstavljajo med 65 in 72 % klju~nih agregatov. Podobno kot pri skupini 20 so bila tudi tukaj zajeta vsa (razen enega) najve~ja podjetja prvega kvartila in ve~ina podjetij drugega kvartila. Zanesljivost podanih to~kovnih ocen za skupino 361 je statisti~no zna~ilna na intervalu +/- 4 %. Pri obeh skupinah velja, da v analizo niso bila adekvatno vklju~ena srednja in mala podjetja, ~e-prav so bila k analizi vabljena.
Analiza bo podala preliminarne rezultate poslovanja panoge in obeh skupin. Za oceno poslovanja posameznih podskupin je {tevilo sodelujo~ih podjetij nekoliko premajhno in vse vrednostne sodbe na ravni podskupin so le okvirne, nikakor pa jih ni mo~ izraziti vrednostno z ustrezno stopnjo zanesljivosti. Po-drobnej{e rezultate poslovanja na ravni podskupin bomo lahko podali predvidoma v juliju, ko bo dosegljivih `e ve~i-no izkazov poslovanja podjetij lesne in pohi{tvene panoge.
Analiti~ni prikaz je podan v obliki 14 vsebinskih sklopov oziroma kazalcev, ki podajo celovito sliko uspe{nosti oziroma konkuren~nosti panoge in obeh podskupin. Vsak sklop je tudi grafi~no podprt in primerjalno ka`e ali stopnjo rasti kazalca v zadnjem letu ali pa primerjalno vrednost kazalca v zadnjih dveh letih.
Analizo pri~enjamo z vpra{anjem »Kak{na je sprememba pri zaposlitvi?«, nadaljujemo z vidikom rasti ~iste realizacije iz prodaj. Kategorija R je nadalje podrobneje analizirana glede »doma~e« in »tuje« realizacije. V petem segmentu prehajamo na poglavitne stro{ke (odhodke) poslovanja in pri-~enjamo s stro{ki blaga, materiala in storitev (M+S). V naslednjem sklopu sledijo stro{ki dela. Za stro{ki prehajamo na analizo bruto dodane vrednosti,

ijaLeS 58(2006) 5
strokovne vesti
in to kot mase ter tudi kot kazalca BDV po zaposlenemu. Kazalec BDV/ Z je eden od klju~nih za presojo o padcu ali dvigu konkuren~nosti. S kazalcem realizacija po zaposlenemu dodatno osvetlimo vidik produktivnosti dela.
V desetem sklopu prika`emo kazalec ROS (rentabilnost prodaj) oziroma njegovo spremembo med zadnjima letoma. Podobno kot BDV/Z je tudi kazalec ROS izredno pomemben pri oceni razvojnega napredka. V enajstem segmentu analiziramo dele` M+S v ~isti realizaciji, kajti tako dobimo informacijo o napredku pri racionalizaciji stro{kovnih segmentov. V naslednjem segmentu analiziramo dele` stro{kov dela v realizaciji, in to z namenom identifikacije »pla~nega pritiska«. Akumulativno sposobnost panoge in sklopov smo analizirali s kazalcem L/BDV, in sicer z njegovim preostalim delom. V zadnjem – {tirinajstem – delu analize smo obravnavali vidik spremembe zalog, in to v razmerju do realizacije.
Analizo smo sklenili z zaklju~ki, kjer smo na kratko in strnjeno povzeli klju~ne ugotovitve analize ter podali oceno o »napredovanju« oziroma o spremembi konkuren~nosti panoge in obeh podskupin v zadnjem letu.
1. ZAPOSLITEV
Zaposlitev panoge (TOT) je v zadnjem letu padla za 3,96 %. Ve~ji padec bele`i primarni del panoge, torej SKD=20, in sicer 5,74 %. Na podlagi anketnih podatkov lahko okvirno zaklju~imo, da je bil najve~ji padec v podskupinah 203 (stavbno pohi{tvo) in 201 (`agarski obrati), medtem ko je podskupina 202 (lesne plo{~e) prakti~no obdr`ala zaposlitev. Podskupina SKD=361 je bele`ila manj{i padec zaposlitve, in to 2,31 %. Najve~ji padec zaposlitve je bil v podskupini 3611 (stoli), nekoliko manj{i v 3615 (vzmetnice), medtem ko so podjetja podskupin 3613 (kuhinje)
ijaLeS 58(2006) 5
in 3614 (pohi{tvo) imela ni~elno ali pa celo pozitivno rast zaposlitve.
Rast zaposlitve med letoma 2004 in 2005
2. REALIZACIJA
Realizacija iz poslovanja panoge je v zadnjem letu padla za 0,50 %. Anketni podatki ka`ejo, da je nekoliko manj padla realizacija primarnega dela panoge (SKD=20), in sicer za 0,46 %, medtem ko je realizacija pohi{tvenega dela padla za 0,53 %. Na ravni podskupin opazimo, da je (podobno kot zaposlitev) realizacija najbolj padla v 203 in 201, medtem ko je pri 202 narasla. Pri pohi{tvenem segmentu vidimo, da je bil najve~ji padec pri 3611 in pri 3615, medtem ko sta imeli 3613 in 3614 pozitivno rast kategorije.
Rast zaposlitve med letoma 2004 in 2005
3. IZVOZ
Izvoz panoge je v zadnjem letu padel za 5,32 %. Skupina SKD=20 je bele-`ila manj{i padec kot panoga, in sicer 4,02 %, medtem ko je bele`il pohi{t-veni del nekoliko ve~ji padec izvoza, in to 6,74 %. Na ravni podskupin je k padcu SKD=20 najve~ prispevala 203,
medtem ko sta tako 202 kot tudi 201 izkazovali pozitivno rast izvoza. V po-hi{tvenem delu panoge je izkazovala pozitivno rast le 3614, vse druge (3611, 3613, 3615) pa negativno rast izvoza.
Rast izvoza med letoma 2004 in 2005
4. PRODAJA DOMA
Prodaja na doma~em trgu se je za panogo pove~ala, in sicer za 6,67 %. Ve~-jo rast bele`i pohi{tveni del panoge (+6,92 %), medtem ko ima primarni del neznatno ni`jo rast doma~ih prodaj, in sicer 6,30 %. V primarnem delu je le podskupina 201 bele`ila padec prodaj doma, druge (202, 203) pa so pove~ale doma~o prodajo. V pohi{t-venem delu je le 3611 izkazal padec prodaje doma, drugi (3613, 3614, 3615) pa so izkazali porast.
5. STRO[KI MATERIALA IN STORITEV
Stro{ki materiala in storitev so v zadnjem letu padli za 0,60 %, kar predstavlja pozitivno smer premika. V primarnem sektorju so tovrstni stro{ki padli bolj, in sicer za 1,50 %, medtem ko so v pohi{tvenem sektorju ti stro{ki narasli za 0,27 %. Na ravni podsektorjev so v 201 in 202 stro{ki narasli, v podskupini 203 pa padli. V pohi{tvenem segmentu so stro{ki padli v 3614 in 3615, narasli pa pri 3611 in 3613.
6. STRO[KI DELA
Stro{ki dela so za panogo v zadnjem letu neznatno padli, in to za 0,07 %. Ve~ji padec tovrstnih stro{kov je be-
be
strokovne vesti
le`ila primarna skupina (SKD=20), in to za 1,70 %, medtem ko so v pohi{t-venem sektorju ti stro{ki narasli za 1,32 %. Na njihov padec v primarnem segmentu vpliva predvsem padec stro{kov pri podskupini 203, pri drugih podskupinah (201, 202) pa bele`imo rast tovrstnih stro{kov. V pohi{tvenem sektorju so stro{ki dela padli pri podskupinah 3611 in 3615, pri podskupinah 3613 in 3614 pa so narasli.
7. BRUTO DODANA VREDNOST
Masa bruto dodane vrednosti panoge je v zadnjem letu padla za 0,27 %. V primarnem delu panoge je masa porasla za 1,98 %, medtem ko je v pohi{t-venem delu panoge masa padla za 2,05 %. V primarnem delu panoge so vse klju~ne podskupine (201, 202, 203) pove~ale maso BDV. V pohi{tvenem delu panoge je predvsem podskupina 3611 vplivala na padec kazalca, medtem ko so druge podskupine (3613, 3614, 3615) imele pozitivno dinamiko kategorije.
8. BRUTO DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA
Bruto dodana vrednost po zaposlenemu, kot eden od najpomembnej{ih kazalcev razvojne dinamike panoge, ka`e na 3,70 % rast v zadnjem letu. V primarnem segmentu panoge je rast kar 7,57 %, v pohi{tvenem pa 0,26 %. Na ravni podskupin vse klju~ne (201, 202, 203) izkazujejo rast kazalca. V pohi{t-venem delu panoge le podskupina 3613 izkazuje rast kazalca, druge (3611, 3614) pa padec.
9. REALIZACIJA NA ZAPOSLENEGA
Kazalec R/Z kot eden od kazalcev produktivnosti (drugi je BDV/Z) ka`e v zadnjem letu za panogo rast za 3,48 %. Izredno velika rast kazalca je v primarnem delu panoge, in to za 5,30 %, medtem ko je v pohi{tvenem delu vidna
m
1,79 % rast kazalca. V primarnem segmentu panoge imajo vse podskupine (201, 202, 203) tendenco rasti kazalca. V pohi{tvenem segmentu ima negativno rast podskupina 3611, podskupina 3614 skoraj ni~elno in podskupine 3613 in 3615 pozitivno rast kazalca.
10. RENTABILNOST PRODAJE
Kazalec ROS (rentabilnost prodaj) je v zadnjem letu pri panogi padel z 0,87 na -0,33. {e ve~ji padec bele`imo pri skupini SKD=20, in to z 0,38 na -2,00. Pri pohi{tvenem segmentu panoge be-le`imo pozitivno vrednost kazalca, vendar je tudi ta padel z 1,31 na 1,20. Na ravni podskupin pri vseh pomemb-nej{ih (201, 202, 203) v primarnem delu bele`imo padec kazalca. V pohi{t-venem delu bele`imo padec pri 3611, medtem ko je pri drugih pomembnej-{ih skupinah (3613, 3614, 3615) vidna rast kazalca.
11. DELE@ (M+S) V REALIZACIJI
Kazalec (M+S)/R ka`e na stopnjo stro{kov materiala in storitev v realizaciji. Stremenja managementa so, da se ta dele` z leti manj{a. Kot vidimo, je panoga v zadnjem letu le neznatno zmanj{ala tovrstne stro{ke v realizaciji, in to s 67,82 na 67,75 %. V primarnem delu panoge je bilo to zmanj-{anje ve~je, in sicer s 70,26 na 69,53 %. V pohi{tvenem segmentu se je dele` M+S pove~al s 65,60 na 66,13 %. Na ravni podskupin je v primarnem delu le 202 zmanj{ala kazalec, drugi dve (201, 203) pa sta kazalec poslab{ali. V pohi{tvenem delu sta 3613 in 3615 zmanj{ali kazalec, drugi (3611, 3614) pa so ga pove~ali.
12. DELE@ STRO[KOV DELA V REALIZACIJI
Kazalec L/R ka`e na obremenitev realizacije s stro{ki dela. Za panogo je dele` teh stro{kov narasel s 27,89 na 28,01 %. V primarnem delu panoge je
dele` padel s 26,92 na 26,58 %, v po-hi{tvenem pa narasel z 28,78 na 29,31 %. Na ravni podskupin pri vseh v primarnem delu (201, 202, 203) bele`i-mo padec kazalca. V pohi{tvenem delu je kazalec padel le pri 3615, pri drugih (3611, 3613, 3614) pa je narasel.
13. DELE@ STRO[KOV DELA V BRUTO DODANI VREDNOSTI
Kazalec (L/BDV) ka`e na obremenitev BDV s pla~no maso. Preostanek kazalca do 100 % je tako kazalec akumulativne sposobnosti dru`be. Vrednost kazalca panoge se je v zadnjem letu poslab{ala, in to s 86,68 na 86,86 %. V primarnem delu panoge se je kazalec izbolj{al z 90,51 na 87,24 %, medtem ko se je v pohi{tvenem delu poslab{al s 83,66 na 86,54 %. Vse podskupine primarnega dela (201, 202, 203) so izbolj{ale kazalec. V po-hi{tvenem delu panoge sta kazalec iz-bolj{ali 3613 in 3615, poslab{ali pa sta ga 3611 in 3614.
14. DELE@ ZALOG V REALIZACIJI
Dele` zalog v realizaciji panoge se je v zadnjem letu pove~al s 17,18 na 17,37 %. V primarnem delu panoge je kazalec padel s 15,68 na 14,11 %, v po-hi{tvenem delu pa narasel z 18,55 na 20,33 %. V vseh klju~nih podskupinah primarnega dela (201, 202, 203) je kazalec padel. V pohi{tvenem delu so zaloge padle pri 3613 in 3615, narasle pa pri 3611 in 3614.
SKLEP
Poslovanje slovenskih podjetij lesne in pohi{tvene panoge v letu 2005 lahko ocenimo kot manj uspe{no glede na predhodno leto, tj. 2004, ko je Slovenija vstopila v krog dr`av EU in maksimalno izkoristila prednosti enotnega trga. Na drugi strani pa lahko ugotovimo, da je vstop Slovenije v EU prinesel nekatere negativne rezultate, in to
ijaLeS 58(2006) 5
strokovne vesti
^^^^^1				
	padec	-3,96 %	-5,74 %	-2,31 %
K	padec	-0,50 %	-0,46 %	-0,53 'Vi,
R t M j t [KI	padec	-5,32 %	-4,02 %	-6,74 %
R doma	rast	+6,67 %	+6,92 %	+6,30 %
M+S	padec	-0,60 %	-1,50%	+0,27 %
L	padec	-0,07 %	-1,70%	+ 1,32 %
BD V	padec	-0,27 %	+ 1,98%	-2,05 %
BD V/Z	rast	+3,70 %	+7,57 %	+0,26 %
R/Z	rast	+3,48 %	+5,30 %	+ 1,79 %
ROS	padec		-2,38	-0,11
(M+S)/R	padec	-0,07	-0,73	+0,53
L/R	rast	+0,12	-0,34	+0,53
L/BDV	rast	+0,18	-3,27	+2,88
Zal/R	rast	+0,19	-1,57	+ 1,78
predvsem za panoge in podjetja, ki so vezana na trge nekdanje Jugoslavije. Na teh trgih so se namre~ pove~ale vstopne ovire, podra`il se je izvoz, slovenski izdelki pa tako postali manj kon-kuren~ni. Ena od panog, ki je dokaj vezana na te trge, je tudi lesna in pohi{t-vena panoga. Poslovanje panoge lahko najhitreje prika`emo z dinamiko kazalcev (preglednica 1).
Eden od klju~nih kazalcev poslovanja panoge je padec izvoza, in to za kar 5,32 % glede na leto poprej. Posebej se je izvoz skr~il pri podskupini 203: stavbno pohi{tvo in monta`ne hi{e v primarnem delu in pri podskupini 3611: leseni stoli.
Zaradi padca izvoza se je predvsem v izpostavljenih podskupinah zmanj-{ala zaposlitev, tako da bele`i panoga padec le-te po stopnji 3,96 %. Kr~enje zaposlitve je normalna reakcija ob zaostrenih pogojih prodaje. Podskupine in podjetja so se na zaostrene pogoje prodaje v tujini odzvala tako, da so po-ve~ala prodajo na doma~em trgu, vendar ima le-ta svoje fizi~ne meje in omejeno absorbcijsko mo~.
S kr~enjem izvoza, proizvodnje in zaposlitve sta povezani tudi kategoriji M+S
in L, ki sta korelirani z R, X in Z. Povsem normalno je, da so se zaradi zmanj{anja R, X in Z zmanj{ali tudi M+S in L.
Kot lahko vidimo, je rast kategorij produktivnosti dela (BDV/Z in R/Z) odraz izklju~no velikega padca zaposlitve (Z), ne pa rasti kategorij BDV ali R.
Poslab{anje kazalca ROS (rentabilnost) za 1,2 odstotne to~ke odra`a tako tudi poslab{anje konkuren~nosti slovenske panoge v povpre~ju. Kljub kr~enju obsega zaposlitve panoga ni uspela adekvatno obvladati stro{kov dela (rast kazalca L/BDV). Nekonkuren~nost slovenske panoge na tujih trgih se odra`a tudi v kopi~enju zalog (kazalec Zal/R).
Kot ka`e analiza, je klju~ni problem slovenske panoge nefleksibilnost na tujih trgih. Po rezultatih prej{njih analiz so v ozadju za to zastarela tehnologija in tudi zastareli proizvodi. Slovenska panoga (podjetja) nujno potrebuje »tehnolo{ko revitalizacijo«, prav tako pa resno prevetritev (repozicio-niranje) trgov in produktov. V kolikor ne bo novega investicijskega cikla, se bodo te`ave le {e ve~ale!
kratke novice
»Dan kuhinje« -spet v septembru
@e sedmo leto zapored, torej `e tradicionalno, razglasijo v Nem~iji v septembru »Dan kuhinje«. Letos bo to na soboto, 9. septembra. Namen akcije je, da {irom po dr`avi z razli~nimi ogla{e-valskimi akcijami opozorijo prebivalstvo, da za~nejo razmi{ljati o posodobitvi kuhinje. V Nem~iji je ve~ kot 9 mio kuhinj starih nad 15 let. Te kuhinje ne izpolnjujejo aktualnih zahtev in potreb po varnosti, higieni, po u~inko-vitosti in po ohranitvi okolja.
Na »Dan kuhinje« bo ve~ kot 2.000 specializiranih prodajnih mest s kuhinjami in kuhinjsko opremo prikazovalo in informiralo obiskovalce o najnovej{ih trendih v kuhinji. Sponzorji akcije so velika nem{ka imena iz sveta proizvodnje gospodinjskih aparatov, kuhinj in opreme, koordinator akcije pa je AMK-Arbeitsgemeinschaft Die moderne Kueche. V. Manheim.
Na internetni strani Tag der Kueche so v slikah po tematiki prikazane prak-ti~ne novosti in re{itve za funkcional-nej{e in racionalnej{e delo v kuhinji. Na spletni strani je organizirana tudi anketa z vpra{anji:
1. Koliko je stara va{a kuhinja?
2. Koliko let ima va{ avto?
3. Kateri nakup, ve~ji od 5.000 evrov, na~rtujete v naslednjih 12 mesecih?
Iz`rebance ~akajo lepe nagrade. Akcija bo odmevna tudi v medijih.
»Dan kuhinje« pripomore tudi k povezovanju in skupnemu nastopanju podjetij, katerih dejavnosti predstavljajo kuhinje, delovni aparati in druga oprema.
Se bomo tudi v Sloveniji lotili podobne akcije?
ijaLes 58(2006) 5

strokovne vesti
Novogori{ki {olarji na pohi{tvenem sejmu v Kölnu
avtor Bogdan BRECELJ
Avtobus dijakov (3. in 4. razred lesarskih tehnikov) in {tirje u~itelji s Teh-ni{kega {olskega centra Srednje lesarske in gradbene {ole Nova Gorica smo 20. januarja 2006 obiskali pohi{tveni sejem v Kölnu v Nem~iji. Kölnski po-hi{tveni sejem (MM – Möbel Messe) velja za osrednji pohi{tveni sejem v Evropi in tudi v svetu. Sejem prirejajo vsako leto, vendar se vsebina sejma zaradi velikega {tevila razstavljalcev predstavlja bienalno (vsako drugo leto). Tako smo si tokrat lahko ogledali mize, sede`no in oblazinjeno pohi{tvo ter spalnice in dnevne sobe. Kuhinje bodo pri{le na vrsto naslednje leto.
Sejemski prostor je razporejen v 12-ih halah, od katerih jih je kar nekaj dvo-ali celo tri nadstropnih, tako da bi lahko rekli, da smo pred seboj imeli »morje« pohi{tva. Vsebinsko so hale dokaj zaklju~ene enote, saj se dolo~eni stili oziroma dr`ave predstavljajo v zaklju~enih prostorih.
Najve~ je OBLAZINJENEGA PO-HI{TVA. Viden napredek je bil narejen za udobnost po~itka oziroma sedenja. Vse ve~ je foteljev, ki so prilagojeni razli~nim polo`ajem sedenja s poudarkom na pravilni legi in podpori hrbtenice. Tudi masa`nih foteljev je vse ve~. Na splo{no je ve~ poudarka na ergono-miji, kot na samem zunanjem oblikovanju sede`nih garnitur. Na podro~ju MIZNEGA POHI{TVA je trend usmerjen v velikost. Najve~ je bilo
velikih jedilnih miz. Pri nas bi jim rekli »lovske mize«. Mislim, da je velika miza povezana s spremembo namembnosti. Velika miza sodi v velik bivalni prostor, ko se jedilnica zdru`i z dnevno sobo in nastane velik bivalni prostor, ki potrebuje mizo za obedo-vanje, dru`enje ... Ob takih mizah se pove~a {tevilo stolov od {est na osem. Poleg velikosti smo videli raznolikost plo{~ in podno`ij: vrsta razli~nih za-klju~kov robov, razli~nih povr{inskih obdelav, razli~nih spojev plo{~ in pod-no`ij, spojev mostnikov in nog. Posebej se mi je vtisnila v spomin okrogla miza z trino`nim podno`jem. Noge so bile postavljene pod kotom 45° in spojene na svoji polovici z utori in brazdami, tako da je ena noga nosila drugo ... Zanimiva re{itev! Seveda ni manjkalo POSTELJ z raznovrstnimi kon~nica-mi in dodatki.
Posebno področje je bilo pohištvo »vzhodnjakov«, ki ima pač svoje značilnosti in katerega »poseben« stil ni povsem v skladu z našimi predstavami o posameznih elementih pohištva.
Za konec nekaj vtisov dijakov:
•     Toliko pohištva še nisem videl na kupu (Nejc)
•     Impresionirale so me predvsem sedežne garniture, ki so bile tako raznolike, da si nisem predstavljal, kje dobijo toliko različnih idej (Matej)
•     S »kitajskim« pohištvom si ne bi mogel nič pomagati: ne spraviti stvari, ne jesti za mizo, ne počivati, ne sedeti ... Nasplohčudno!  (Rok)
Splošni vtis je bil enoglasen: vredno je bilo sedeti trinajst ur na avtobusu do Kölna in prav toliko nazaj. Ogled sejma priporočamo tudi drugim lesarskim šolam!

ijaLeS 58(2006) 5
ars les
Nate~aj Pisarna mladega direktorja
avtorica Darinka KOZINC, T[C, SL[ Nova Gorica
Prvonagrajeni projekt
V razpisni dokumentaciji za Lesarijado 2006, katere organizator je bila letos T[C-Srednja lesarska in gradbena {ola Nova Gorica, je iz{el tudi razpis na-te~aja Pisarna mladega direktorja, podjetja Gonzaga iz Nove Gorice. Mlado, uspe{no in hitro razvijajo~e se podjetje, ki je prevzelo tudi proizvodne prostore propadlega Pohi{tva ^epovan, se ukvarja z opremo javnih ustanov, zlasti vrtcev, {ol, knji`nic in pisarn.
Na nate~aju so lahko sodelovali vsi dijaki in dijakinje srednjih lesarskih {ol Slovenije. Od dijakov se je pri~akovala idejna skica pisarni{ke opreme, prosto-ro~na ali izdelana z ra~unalnikom in tehni~ni opis opreme. V razpisu je bilo priporo~ilo naj se v`ivijo v vlogo mladega poslovne`a, direktorja uspe{nega in razvijajo~ega se podjetja. Zamisliti so si morali v kak{nem okolju bi sami
Dijaki so se po{teno poveselili nagrade
radi delali in ustvarjali, obenem pa so morali upo{tevati tudi u~inek, ki bi ga oprema imela na obiskovalce.
Razpisane so bile denarne nagrade za prva tri najbolj{a dela (50.000, 30.000, 10.000 SIT). Poleg denarnih nagrad so bile obljubljene tudi prakti~ne nagrade za vse udele`ence.
Na razpis je prispelo osem predlogov: po eden iz Postojne, [kofje Loke, Maribora in Novega mesta, {tirje predlogi pa iz Nove Gorice.
Komisija v sestavi: Iztok Bizjak, direktor podjetja Gonzaga, Nina Mozeti~, arhitektka, Milo{ Bla{ko, vodja prodaje in Darinka Kozinc, ravnateljica SLG[, so si najprej izdelali kriterije ocenjevanja. Najve~ pozornosti je bilo dano inovativnosti ideje ne glede na bistvo razpisa (40 %), ali je zadel bistvo raz-
pisa (30 %), zanimivost za trg in komercialnost izvedbe (20 %) in popolnost in kvaliteta dokumentacije (10 %). Prispelo dokumentacijo je vsak ~lan komisije ocenjeval zase, nato se je na osnovi ocene izra~unalo aritmeti~no sredino. Opravila se je tudi primerjava med odstopanji med posameznimi ocenami, ~e so bila le ta previsoka. Komisija je bila v svoji dokon~ni odlo-~itvi precej enotna.
Nagrade so bile podeljene javno na zaklju~ku sre~anja Lesarijade 2006. Prva nagrada je {la v Postojno: Dejan Stojko, Matej Matijevi~ in Vladimir Poto~nik so s skupinskim delom dokazali, da je v slogi mo~. Pripravili so najbolj dodelano idejno skico (izdelano na ra~unalniku) pisarne mladega direktorja. Druga nagrada je {la v Novo mesto, dijak Andrej Zamida je pripravil dobro izdelano dokumentacijo pisarne, ki bi ~isto lahko do`ivela realizacijo v proizvodnji. Tretja nagrada je ostala v Novi Gorici, Matej Srebrni~ je narisal skico pisarne prostro~no in presenetil z nenavadnostjo in sve`ino ideje. Komisija se je odlo~ila, da podeli {e ~etrto in peto denarno nagrado in sicer: Denisu Serjunu iz SLG[ Nova Gorica in Juretu Zupancu iz [kofje Loke. Na nate~aju so sodelovali {e: Bla` Vr~on iz Nove Gorice, Bo{tjan Gaj{t iz Maribora in Tadej Furlan iz Nove Gorice.
Skupna ugotovitev komisije je bila, da imamo v mladih velik potencial, ki ga v~asih ne znamo pravilno usmeriti. Prav vsaka skica in idejna re{itev je v prina{ala dolo~ene zanimive re{itve. Skice pisarne mladega direktorja so bile postavljene na ogled v avli {ole, kasneje pa na sede`u podjetja Gonzaga v Solkanu.
Vsem mladim ustvarjalcem gredo iskrene ~estitke!
ijaLeS 58(2006) 4

strokovne vesti
Gradivo za tehniški slovar lesarstva
Področje: sušenje lesa - 4. del
V reviji Les {t. 1/1988 do {t. 12/1989 `e objavljeno gradivo, ki ga je sprejela Terminolo{ka komisija pri ZDIT Gozdarstva in lesarstva Slovenije, pregledal in dopolnil: Mirko GERŠAK Recenzent: Boris GORIČKI
Ureja: Andrej ČESEN
Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila.
Uredništvo
LEGENDA: Slovensko (sinonim)
Opis (definicija)
Nem{ko
Angle{ko
maksimálni odstótek kr~enja –ega –tka -m b (%)
kr~enje kosa lesa v dolo~eni anatomski smeri od to~ke nasi~enosi celi~nih sten do absolutno suhega stanja lesa (od 30 do 0 %)
Gesamtschwindmaß n, maximales
Schwindmaß n
maximum percent of shrinking
mása absolútno súhega lesá –e - - - ` mo (g)
masa absolutno suhega lesa, ki ne vsebuje vode
Darrgewicht n oven dry weight
mása vlá`nega lesá –e - - ` mv (g)
masa lesa z dejansko vla`nostjo
Naßgewicht n
wet (current, initial) weight
méjna lésna vlá`nost –e –e –i ` umej (%)
lesna vla`nost, pri kateri lahko poostrimo su{ilno klimo, ne da bi se zmanj{ala kvaliteta lesa; ni identi~na z vla`nostjo nasi~enja vlaken (celi~nih sten)
Holzgrenzfeuchte f boundary MC
modrívost –i `
sivo do modrikasto, ve~inoma progasto obarvanje zaradi gliv, ne da bi se trdnost zmanj{ala
Bläue f blue stain
môkra temperatúra –e –e `   Tv (oC)
vla`ni termometer ka`e tako imenovano mokro (vla`no) temperaturo, ki je manj{a od suhe, ker voda okoli bu~ke vla`nega termometra izhlapeva in za izhlapevanje uporablja toploto
Feuchttemperatur f, Naßtemperatur f wet bulb temperature
nabrek –éka m (diferencialni nabrek)
nabrekanje v dolo~eni anatomski smeri pri povi{anju vla`nosti za 1 %; dobimo ga kot koli~nik med maksimalnim nabrekom in vla`nostjo v to~ki nasi~enja celi~nih sten
Quellmaß n
swelling value, swelling coefficient
nabrékanje –a s a (%)
pove~anje dimenzij lesa zaradi vpijanja vlage
Quellung f, Schwulst f swelling
nadzoroválna vrátca (mn) –ih – s
vrata, ki omogo~ajo spremljanje su{ilnega procesa (manipulacijo s sledilnimi kosi)
Begehtor n controlling door
napóka-e `
~elna razpoka, ki ne sega skozi vso debelino sortimenta
Hirnriß m partial end split
nasí~ena pára –e –e `
para, ki pri dolo~enem volumnu in temperaturi ne more ve~ sprejeti vodne pare
Sattdampf m saturated steam
nasí~eni zrák –ega –a m
zrak, ki je nasi~en z vodno paro (relativna zra~na vla`nost je 10 0 %)
gesättigte Luft f saturated air
nasí~enost vláken (celi~nih sten) -i – `
vla`nost, ki jo dobi les v nasi~enem zraku (v lesu ni proste vode)
Fasersättigungsfeuchte f, Fasersättigungspunkt, FSP, m fiber saturation MC (fiber saturation point, FSP)
nótranja razpóka –e –e `
notranje plasti so lahko toliko obremenjene na nateg (notranja zaskorjenost), da po~ijo in nastanejo razpoke
Innenriß m
internal check, honey-combing
nótranja zaskórjenost –e –i ` (zaskorítev)
notranje plasti obdelovanca (`aganice) so obremenjene na nateg, zunanje pa na tlak; zaskorjenost
obárvanje –a s
sprememba osnovnega barvnega tona lesa
Verfärbung f
stain, staining, colouring
obtó~ni zrák –ega –a m
zrak, ki kro`i v su{ilnici
Umluft f
kiln circulating air
ostrína su{enja –e - ` (o)
razmerje med dejansko (merjeno) vla`nostjo lesa u in ravnovesno vla`nostjo ur pri dolo~eni klimi zraka (su{ilna ostrina)
Trocknungsgefälle n
drying gradient, drying potential
pádec vlá`nosti -dca –m     Du (%)
razlika med vla`nostjo notranjih in zunanjih plasti lesa (vla`nostna razlika)
Holzfeuchtegefälle (Feuchtikeitsgefälle f) moisture gradient
párna difuzíja –e –e `
gibanje vodne pare zaradi gradienta parcialnega tlaka vodne pare
Dampfdiffusion f vapour diffusion
perforírana létvica –e –e `
letvica, ki ima manj{o povr{ino naleganja; perforacije (utori) so razli~nih presekov, lahko so pre~ne in vzdol`ne, pa tudi v obliki vija~nice
perforierte Leiste f grooved (perforated) sticker
permeabílni lés –ega –á m
les, ki ima prehoden votli sistem
permeabeles Holz n wood permeability
plesnívost –i `
razli~no obarvano tkivo plesnivk na povr{ini lesa
Schimmel n mould
plô{~ni toplôtni prenosnik –ega –ega –a m (izmenjálnik)
naprava za izmenjavo toplote s plo{~ami, kjer kri`no in/ali nasprotno strujata vstopajo~i in izstopajo~i zrak
Plattenwärmetauscher m plate heat exchanger
polavtomátska regulácija –e –e `
regulacijska naprava, ki samodejno izvr{i samo eno operacijo; ko `elimo operacijo (klimo zraka) spremeniti, jo moramo ro~no ponovno nastaviti
Halbautomatik f
half automatic control
poróznost lesá –i - `
povzro~ajo jo celi~ni lumni, medceli~ni in medkristalitni prostori (luknji~avost)
Porosität f wood porosity
pospé{eno su{enje na próstem –ega –a – - s
su{enje na prostem pospe{imo s prepihovanjem skladovnice lesa z aksialnim ventilatorjem
beschleunigte Freilufttrocknung f accelerated (enforced, forced) air drying

ijaLeS 58(2006) 5