Pomurtski

MURSKA SOBOTA, 23. MARCA 1961 Leto XIII. — Štev. 12 Cena 15 din
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Ob 15-letnici Giasbina šole v Murski Soboti
Jubilej uspehov
Glasbena šola v Murski Soboti slavi letos 15-letnico svojega uspešnega delovanja. Že takoj ob ustanovitvi šole — 1. marca 1946 — se je vpisalo na šolo 50 učencev? kar priča o tem, da se je naša mladina že takoj po osvobojenju močno zanimala za glasbeno vzgojo. Sola pa v svojem dosedanjem delovanju ni samo iskala skritih talentov in jim o-mogočala nadaljnji študij na srednji glasbeni šoli ali celo na višjih glasbenih zavodih, marveč je usposabljala dijake predvsem za sodelovanje v domačih orkestrih in manjših ansamblih, brez katerih si dandanes skorajda ne moremo več zamisliti Jculturnih prireditev. Slušatelje soboške glasbene šole najdemo tudi v mladinskih delovnih brigadah, na taborjenjih, v kolonijah, na izletih itd., povsod, kjer lahko z glasbo posredujejo poslušalcem obilo plemenitega razvedrila. Sola je s svojo prisotnostjo in aktivnostjo ves čas tudi uspešno Širila krog obiskovalcev naših koncertnih prireditev. Vanjo ne zahajajo samo mladi iz mesta, marveč'tudi s podeželja, celo iz daljnjih vasi. Največ dijakov imata oddelka za pihala in harmoniko, zato je pričakovati, da bodo ti učenci prav kmalu izboljšati tudi kakovost vaških glasbenih skupin.
V času od ustanovitve šole do šolskega leta 1960161 se je povečalo število dijakov od 50 na 288. Število dijakov je zlasti poraslo, ko so predlanskim priključili šoli tudi tečaj za harmoniko in poleg pouka klasičnih instrumentov uvedli še pouk za solopetje. Sola vzdržuje dobre stike tudi s starši in vsemi, ki se zanimajo za uspehe in napredek učencev. Vsako leto prireja interne nastope in javne produkcije. Lani je na 5 internih prireditvah sodelovalo 150 učencev. Poleg dveh javnih produkcij v gimnazijski telovadnici je šola priredila koncerte v Moščancih, Bogojini, na Tišini in Cankovi, v Kuzmi, pri Gradu, v Radencih, Beltincih, Lendavi, Ormožu in M. Soboti, razen tega pa je s svojimi gojenci uspešno sodelovala tudi na 16 prireditvah in proslavah, ki so jih priredile množične organizacije. Povsod so poleg okrog 40-članskega šolskega orkestra sodelovale tudi manjše skupine in posamezniki — solisti. Na 15 koncertih so našteli nad 3000 poslušalcev. To dokaj prepričljivo dokazuje, da se šola pri svojem delovanju ni zaprla med svoje stene, marveč da skuša svoje dosežke na glasbenem področju v čimvečji meri posredovati tudi prebivalstvu.
Glasbena šola v Murski Soboti pripravlja za proslavo 15-letnice svojega delovanja in v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije za soboto, 25. marca slavnostni koncert, na katerem bo polen manjših ansamblov in solistov nastovil tudi šolski orkester. Ljubiteljem glasbe bodo tokrat mladi glasbeniki spet posredovali dve uri užitka in pokazali, koliko so napredovali v jubilejnem letu svojega učnega zavoda.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 23. marca do 2. apr.
Nestalno s pogostimi padavinami in hladno, v jasnih nočeh slana. Sneg do nižin je še zelo verjeten.
SEST MESECEV OD TEMELJEV DO PROIZVODNJE
V soboto popoldne so v Ljutomeru odprli nov obrat MTT Maribor. Vrednost proizvodnje že letos milijardo dinarjev.
Ob navzočnosti velikega števila prebivalstva so v soboto popoldne v Ljutomeru odprli nov obrat MTT Maribor. Slavnostne otvoritve sta se med ostalimi gosti udeležila tudi sekretar OK ZKS Ivan Ros in predsednik OSS Joško Slavič. Prireditev v novi delovni dvorani je odprl predsednik ObLO Ljutomer Tone Truden, ki je v svojem govoru omenil veliko pomembnost novega tekstilnega obrata. O gradnji je govoril predsednik gradbenega odbora Viktor Pintarič. Novi tekstilni obrat v Ljutomeru je bil zgrajen v rekordnem času šestih mesecev. Takšen uspeh je bilo moč doseči ob pomoči vseh prebivalcev ljutomerske občine, ki so pri gradnji pomagali s sredstvi in s prostovoljnim delom.
Nova tovarna v Ljutomeru je izrednega pomena. Vrednost bruto proizvodnje se bo v industriji ljutomerske občine že letos povečala od ene milijarde na dve milijardi in 300 milijonov dinarjev. Od tega bodo samo v obratu MTT ustvarili preko milijardo di narjev. V novem obratu je že nekaj časa v pogonu 68 statev. Ko pa bo novi obrat popolnoma dogotovljen, bodo imeli 180 statev, s katerimi bodo lahko letno izdelali dva do tri mili-, jone metrov tekstilnega blaga. V ljutomerski občini je tudi dovolj delovne sile, zato vprašanje zaposlitve v novi tekstilni tovarni ne bo poseben problem. Novi obrat je opremljen s fluorescentno razsvetljavo, s klimatskimi in drugimi napravami, ki so potrebne v sodobni tekstilni tovarni.
K veliki delovni zmagi - je prebivalcem ljutomerske občine in delovnemu kolektivu čestital tudi sekretar OK ZKS Murska Sobota Ivan Ros. Prireditvi je prisostvoval tudi di-
rektor MTT Maribor, Svetozar Vesnaver, slovesnost pa je poživil nastop pevskega zbora "Slava Klavora" in pionirjev.
Novi del tekstilnega obrata mariborske MTT v Ljutomeru, ki je že nekaj tednov v pogonu, je odprl predsednik delav-skega sveta MTT Ljubo Lon-
Strojepisno tekmovanje
V soboto je bilo v Murski Soboti okrajno strojepisno tekmovanje, katerega so se udeležile strojepiske iz vseh ustanov v okraju.
Prvo mesto v hitrosti pisanja je zasedla Amalija Rauter, strojepiska Okrajnega sodišča v Ljutomeru, drugo mesto pa Zdenka Ficko, strojepiska OLO Murska Sobota. V točnosti pisanja pa je prvo mesto zasedla Ela Prešeren, uslužbenka Oddelka za notranje zadeve pri OLO v Murski Soboti.
Zmagovalke so bile nagrajene z denarnimi nagradami po 15 in 8 tisoč dinarjev.
Čarič. Po končani prireditvi so si številni gosti ogledali statve, ki so nameščene v prostorni dvorani. Vsekakor pa jih je najbolj zanimala proizvodnja tekstilnega blaga, ki si ga do zdaj v Pomurju še ni bilo moč ogledati.	-rj-
Kje bomo letovali?
POČITNIŠKA SKUPNOST ZA POMURJE ORGANIZIRA LETOVANJE V PIRANU IN V BAŠKI. NEKATERA PODJETJA IMAJO V OBMORSKIH KRAJIH SVOJE POČITNIŠKE DOMOVE. ALI BOMO MORDA LETOS ŽE LAHKO LETOVALI OB NEGOVSKEM JEZERU?
Počitniška skupnost za Pomurje, je tudi letos sestavila program skupinskega letovanja za člane sindikalnih podružnic v Piranu in v Baški na otoku Krku. V Piranu ima Počitniška skupnost svoj dom. Tu bo v letošnji sezoni moč sprejeli okrog 500 ljudi. Približno toliko pa jih bo lahko letovalo tudi na otroku Krku.
Zaradi odplačevanja amortizacije za počitniški dom v Piranu in zaradi povečane turistične takse ter podražitve živil, bo po dosedanjih kalkulacijah znašala celodnevna o-skrba v Piranu 700 dinarjev (lani 390 dinarjev), na otoku Krku pa 600 dinarjev. O teh in še o nekaterih drugih problemih v zvezi z letošnjim letovanjem je pred nedavnim razpravljala tudi Komisija za oddih pri OSS. Zavzemali so se za to, da bi delovni, kolektivi, katerih člani bodo letovali v Piranu in Baški, omogočili ler tovanja tako, da svojim zaposlenim pred odhodom na dopust dajo določeno finančno
pomoč. Družine z več člani in z manjšimi prejemki bi namreč težko zmogle poravnati stroške letovanja. Komisija za oddih pri OSS se je zavzemala tudi za to, da bi sindikalne podružnice v večji meri kot doslej organizirale razne izlete za svoje člane. V zvezi s tem bi bilo možno organizirati tudi razna srečanja z drugimi kolektivi.
Novoustanovljena Počitniška skupnost v Gornji Radgoni bo za člane sindikalnih podružnic radgonske občine organizirala letovanja v Umagu, kjer so nekateri letovali že lani. Poleg tega bodo nekatera večja pomurska podjetja, kot na primer Proizvodnja nafte v Lendavi, tovarna perila in pletenin Mura, ČZP Pomurski tisk, TMP in druga, organizirala lastna letovanja v znanih obmorskih letoviških krajih —
na Rabu, Crikvenici in drugod. Ta letovan ja bodo sorazmerno poceni, saj kolektivi že zdaj zbirajo sredstva, kot, na primer CZP Pomurski tisk, kjer so člani sindikalne podružnice sklenili, da bodo s prostovoljnim delom prigospodarili toliko sredstev, da bo letovanje za vse člane kolektiva dovolj poceni.
Letos bomo imeli dovolj možnosti cenenega letovanja tudi v Pomurju, predvsem ob ' Negovskem jezeru, Bukovniškem jezeru, v Jeruzalemu in drugod. Posebno pozornost bodo letos posvetili ureditvi Negovskega jezera, ki naj bi sčasoma postalo nekakšno pomursko morje«. Razpravljajo tudi o avtobusni zvezi Murska Soboti—Negova.	Počitniška
skupnost za Pomurje proučuje tudi možnosti sprejemanja ljudi iz drugih krajev za letovanja pri nas, oziroma zamenjavo z našimi ljudmi.
-rj-
Bukovniško jezero vabi
Prvi koraki pomurskega turizma
Pomurska turistična zveza, ki se je sicer zadnja vključila v slovensko turistično skupnost, je začela z organizirano turistično dejavnostjo v Pomurju in odpravljati neopravičljivo vrzel v tej smeri. Preko svojih komisij je izdelala program dela za letošnjo sezono, ki ga bodo realizirali ob pomoči turistično-olepševalnih društev, in občinskih ljudskih odborov. V programu so posvetili precej pozornosti ureditvi Negovskega jezera za letovišče. Že dosedanji turisti in izletniki, ki so prihajali po-binami in urediti okolico je-
leti k lepemu Negovskemu jezeru, so tu predvsem pogrešali bife, parkirni prostor, šo-torišče in športni prostor. Vse to nameravajo urediti že pred letošnjo sezono. Seveda pa bo tu potrebno zgraditi še sanitarije, kopališki prostor s kabinami in urediti okolico jezera. Prav tako je z Bukovniškim jezerom, ki je bilo zaradi slabe ceste od Dobrovnika z avtomobili skorajda nedostopno. S pomočjo raznih društev in organizacij bodo tu najprej zgradili cesto od Dobrovnika do jezera, nato pa začeli z ureditvijo okolice.
Letošnja, dokaj zgodnja o-lepševalna dela v Radencih kažejo, da se bo tu kmalu pričela sezona. Zdravilišče v Radencih, bo letos oživelo že 1. aprila, kar je nekaj tednov prej kot v prejšnjih letih. Petletni načrt razvoja Zdravilišča Slatina Radenci, našega največjega turističnega pomurskega centra, kaže, da bodo letos vložena ob pomoči ObLO Gornja Radgona, družbenih organizacij in raznih društev ter prebivalstva ža u-reditev Radenec precejšnja investicijska sredstva. Z ozirom na vedno večji priliv tujih in domačih gostov bodo v skladu z urbanističnim načrtom Radenec zgradili za potrebe zdravilišča hotel s 60 sobami in hotel z dietno kuhinjo, z restavracijo in dnevnimi prostori.
Ža potrebe gostinstva in za nastanitev gostov-turistov bodo zgradili izven strogo zdraviliškega dela hotel s kuhinjo in restavracijo. Tudi gostilno pri pošti bodo v celoti preuredili v prehodno gostišče, povezano z avtobusno postajo. Tu bodo uredili tudi zaprto kegljišče. Zgradili bodo novo recepcijo in pralnico. Zaradi predvidenega povečanja prehodnih gostov bodo ob novem olimpijskem plavalnem bazenu zgradili še hotel s 24 sobami in uredili prostore za parkiranje avtomobilov ter razne športne objekte. Zaradi neštetih obiskovalcev izletniške točke na Kapeli, bodo tu v skladu z okoljem zgradili sodobno gostišče. V Radencih
(Nadaljevanje na 2. strani)
Maloobmejni promet vse bolj živahen
Po dodatnem sporazumu med FLRJ in republiko Avstrijo k Sporazumu o ureditvi obmejnega prometa, poteka že nekaj mesecev med obema državama živahen mlaoobmej-ni promet. Po omenjenem sporazumu smejo jugoslovanski in avstrijski državljani, ki stalno bivajo v eni izmed obmejnih con in imajo stalno obmejno propustnico, potovati štirikrat mesečno čez mejo in se vsakokrat zadržati v sosednji obmejni coni do 60 ur. Do zdaj so v soboškem okraju izdali že okrog 5 tisoč stalnih obmejnih propustnic, medtem ko so jih avstrijske oblasti izdale okrog 2 tisoč.
Z uvedbo maloobmejnega prometa s sosednjo Avstrijo je na obmejnih blokih iz meseca v mesec živahnejši promet. Največ prehodov čez mejo so doslej zabeležili na mednarodnem bloku v Gornji Radgoni. Ta blok je odprt nepretrgoma podnevi in ponoči, tudi ob nedeljah in praznikih.
0B KONFERENCAH 0 DRUŽBENI AKTIVNOSTI ŽENA
Žene v našem okraju se enako kot drugod po. Sloveniji in Jugoslaviji že dalj časa pripravljajo na zvezno konferenco o družbeni aktivnosti žena, ki bo 11. in 12. aprila v Zagrebu. Enako kot bo ta konferenca razpravljala o družbenem položaju žena v socialistični Jugoslaviji ter o njihovih problemih pri uveljavljanju v družbenem življenju, bodo v teh dneh tudi v našem okraju občinske konference, ki so jih sklicali občinski odbori Socialistične zveze, analizirale družbeni položaj žena in njihovo delovanje v organih upravljanja v gospodarskih in drugih organizacijah v naših komunah.
Žene v Pomurju se na te konference že -dolgo skrbno pripravljajo. Tudi izredno uspele in številne proslave v počastitev Dneva žena (mimogrede naj zabeležimo tudi to, da so v mnogih krajih letos prvič slavili ta dan) so bile izraz mnogo večie skrbi in pozornosti do vloge žena v našem družbenem življenju. Po raznih statističnih podatkih in prikazih namreč u-gotavljamo, da se v našem okraju žene slabo uveljavljajo v družbenem življenju in da njihovo mnenje pri odločanju o važ-hih vprašanjih nima še enake vrednosti kot mnenje moških.
Na delovnih razgovorih z zaposlenimi žena.mi. ki so iih sklical^	za druž-
beno aktivnost žensk HbO SZDL ie bilo mnogo obširnih razpravljanj o najrazlič- 
nejših gospodarskih in družbenih problemih, za katere se žene zelo zanimajo. Žene, ki so zaposlene v podjetjih, so zlasti razpravljale o vprašanjih družbenega standarda, vzgojno-varstvenih in zdravstvenih ustanovah ter o delovnih pogojih, enako pa tudi o sodelovanju žensk v organih u-pravljanja. Zadružnice pa so na teh razgovorih razpravljale o raznih panogah kmetijske proizvodnje, na katerih bi se zlasti uspešno uveljavljale. Tako so govorile o perutninarstvu, svinjereji in drugem. Nadalje je med ženami mnogo zanimanja za zdravstvena in vzgojna vprašanja ter tudi strokovno izobraževanje. Na teh področjih bi se žene namreč lahko samostojno uveljavljale in tudi zaposlovale in s tem tudi do neke mere spremenile svoj izrazito gospodinjski položaj.
Občinske konference bodo obširneje spregovorile tudi o drugih možnostih uveljavljanja žena ter tudi o njihovem družbenem prispevku k socialistični graditvi, ki brez dvoma ni majhen, saj žene predstavljajo več kot tretjino zaposlenih v gospodarskih in drugih organizacijah. Ugotovitve, sklepi in tudi razprave na konferencah pa bodo hkrati tudi uspešno in pomembno napotilo krajevnim organizacijam Socializiran zveze, na kak način krepiti družbeno vlogo žena in tudi razvijati mihovo	ost v vsem družbeno-poli-
tičnem življenju.
Večji promet je tudi na obmejnih blokih v Gederovcih, na Cankovi in v Rogaševcih, kjer je prehod čez mejo odprt vsak dan, vendar samo v dnevnem času. V Gornji Radgoni, Gederovcih, na Cankovi in v Rogaševcih je možen prehod tudi z motornimi vozili.
Prehodi bodo seveda še mnogo številnejši z začetkom turistične sezone in z otvoritvijo sezone v Radencih. Naši državljani, ki imajo stalno obmejno propustnico, smejo prenesti v enem mesecu v sosednjo Avstrijo 3.500 dinarjev. Dogaja pa se, da nekateri državljani skušajo prenesti čez mejo tudi več denarja. V lakih primerih morajo vmes poseči carinski uslužbenci, ki večjo vsoto denarja, kakor je določeno po sporazumu, odvzamejo. Uppti je, da bodo sčasoma odpravljeni tudi ti prestopki. Sicer pa naši ljudje v sosednji Avstriji kupujejo največ drobne predmete za osebno potrošnjo..	-rj
Več poglobljenega šitidija
Ko so člani okrajnega komiteja pred nedavnim analizirali ideološko-politično delo komunistov, so med drugim ugotavljali, da so se občinske ideološke komisije kadrovsko o-krepile, temu primerno pa se je izboljšala tudi ideološka vzgoja/ komunistov, z boljšim sodelovanjem med, občinskimi komiteji in osnovnimi organizacijami ZKS pa bi bilo moč ideološko delo še izboljšali.
Kot so pokazali že zaklhtč-ki okrajne konference ZKS, so tudi na omenjenem plenumu ugotavljali, da je uspešna predvsem sistematična ideološka vzgoja, pri čemer pa
naj bi se v bodoče v večji meri posluževali sodobnih tehničnih pripomočkov kot je film, televizija itd. Predvsem za mlade komuniste je tak način vzgoje privlačen. Na ljutomerskem primeru pa so u-gotavljali, da so uspešni tudi seminarji. Vendar naj bi se tudi predavatelji za večerne politične šole in seminarje specializirali in tako omogočili izboljšanje študija.
Prav toliko zahteven in potreben kot študij v Večernih političnih šolah in na seminarjih je individualni študij. Vendar v nekaterih komitejih ugotavljajo, da je ta preveč
usmerjen le na gradivo, ki ga priporoča partijski forum ob' posameznih aktualnih akcijah, premalo pa je osredotočen na popolnoma individualno iskanje odgovorov na posamezna vprašanja, o katerih mora imeti komunist razčiščene poglede pri vsakodnevnem političnem delu. 
Kot poseben problem so ob analizi ideološkega dela komunistov navajali pomanjkanje primerne literature v slovenščini, zato si večinoma pomagajo z izdajami nekaterih beograjskih založb, kar pa dela težave predvsem mlaj-
šim komunistom. Zato bi bilo nujno preskrbeti predavateljskemu kadru, kot komunistom, ki študirajo, študijsko gradivo v slovenščini.
Čeprav nas loči od okrajne konference ZKS le krajše obdobje, je bil storjen prvi in najvažnejši korak že s tem, da so občinske ideološke komisije aktivne, kar pa daje najboljše zagotovilo za uspešno delo pri ideološki vzgoji komunistov. In ob tem more biti ocena dosedanjega ideo-loško-političnega dela komunistov ugodna.	-jm
Od oktobra lani do sredine marca je trajal v M. Soboti.knjigovodski tečaj, ki ga je priredila Ljudska univerza. Tečaj je obiskovalo 60 slušateljev.
Prvi koraki pomurskega turizma
(Nadaljevanje s 1. strani) bodo uredili mimo ostalega še lokal za prodajo turističnih spomenikov, asfaltirali bodo vse poti v parku, uredili pločnike ob glavni cesti in izletniške poti ter organizirali turistično informativno službo.
Pomurska turistična zveza skrbi, da bi tudi v drugih krajih Pomurja uredili vsaj nujne stvari za letošnjo turistično sezono. Ljutomersko olepševalno društvo bo v sodelovanju z ObLO Ljutomer uredilo turistično postojanko na Jeruzalemu in morda tudi v Železnih dverih. S pomočjo KG Rakičan bo Pomurska turistična zveza uredila v Mač-kovcih bife, v začetku zimske sezone pa skakalnico za smučarje. V Pomurju bo ustanovljenih še več turistično o-lepševalnih društev, ki bodo skrbela za lepotni videz naših vasi. Že do 1. maja bodo izdali prospekt z vodičem in z navedbo gostinskih in trgovskih uslug ter prometnih zvez. Letos bodo v Gornji Radgoni uredili avtobusno postajo in trg pred železniško postajo, v Jeruzalemu pa postavili razgledni stolp. Proučujejo tudi možnost postavitve razglednih stolpov na Goričkem.
V letošnji turistični sezoni bomo krepili in razvijali tudi izletni turizem, ki se še pri nas ni povsem udomačil. Radenci imajo prirodno zaledje z izletniško točko Kapelo, h kateri je moč priključiti tudi Negovd. Ljutomer ima izletniško točko Jeruzalem. Izlete pa je mogoče organizirati tudi
na razgledne točke v Bodon-cih, Pečarovcih in drugod.
Do lovne sezone bo Pomurska turistična zveza poskrbela za boljše gostinske usluge za lovce, ki vedno v večjem številu prihajajo k nam. Tudi Mura nudi s svojimi stranskimi rokavi idealne možnosti za ribolov. Oddih sredi zelenja ob bistri vodi in z ribiško palico v rokah je vsekakor zelo osvežujoč.
Tudi prirodne in kulturne vrednote Pomurja lahko samo s turizmom dobijo pravo mesto. Predvsem pa je potrebno, da našim lepim krajem posvetimo več pozornosti in skr-
bi za nadaljnji turistični razvoj.
Pomurje torej po vsem tem utegne postati v dogledni bodočnosti res pravo turistično področje. Za Pomurje se izdelujejo ali pa so že izdelani veliki hidrotehnični načrti. V teh načrtih so regulacija Mure, odvodni in namakalni prekopi, umetni ribniki in jezer-ca. Sem je treba vnesti še samo turistične naprave, se pravi, ob ribnikih in jezerčih zgraditi kopališča, parke in druge objekte, po vodni gladini pa pognati čolničke.
R. Jaušovec
PRVI V POMURJU
V C. Radgoni ustanovili občinsko zvezo za telesno vzgojo
Na pobudo občinskega od-bora SZDL, občinskega komiteja LMS, občinskega sindikalnega sveta in občinske zveze za telesno vzgojo je bila pred dnevi v Gor. Radgoni občinska konferenca za telesno kulturo. Konferenco so sklicali z namenom, da še pred kongresom temeljito proučijo obstoječe stanje telesne kulture v občini in da sprejmejo ustrezne zaključke glede prihodnje organizacije in sistema dela v telesnovzgojnih organizacijah, šolah, podjetjih, sindikatih itd.
Konference se je udeležilo
37 delegatov iz TVD Partizan, šol, šolskih odborov, mladinskih aktivov in ostalih druž-beno-političnih organizacij. Obravnavali so stanje telesne kulture na terenu z usmeritvijo v nadaljnje delovanje. Predkongresno konferenco so povezali z •občnim zborom občinske zveze za telesno vzgojo, ki se je preimenovala iz občinske zveze Partizan. Za novega predsednika je bil iz-vpljen Franc Strgar, strokovni učitelj v Radgoni. Konference se je udeležil tudi predstavnik republiške zveze za telesno vzgojo Drago Stepišnik.
-Ika
Za razvedrilo — partija šaha
(Foto Stolnik)
Z beležnico med delavci „\AFTE“
Delavnik Vinka Žbogarja
pripravljala kosilo, je napravil naloge in še učil. Iž družinske solidarnosti pa sta z materjo, kakor vedno, s kosilom počakala očeta. Sin ga težko pričakuje, da bi se spet pomerila v šahu. Vendar ga mora oče pogosto 'razočarati, saj so popoldne večkrat na vrsti sestanki.
Po kosilu je našel tokrat tudi nekaj časa, da si je naložil ribiško palico in se odpravil k potoku. Večino prostih popoldnevov prebije ob vodi. Kako pa tudi ne, ko pa je ribič že dvanajst let. In med tem, ko se voda igra s trnkom, razmišlja o marsičem — o delu, družini... Marsikaj je treba pretehtati, sam je v službi in 21 tisočakov mesečnih dohodkov mora pametno razporediti. Sedem tisočakov za. internat za hčerko Sonjo, ki je na učiteljišču v Murski Soboti, nekaj tisočakov za gospodinjstvo in potem so na vrsti še radio, časopisi, pa še marsikaj drugega je treba kupiti. Da marsikaj. Žena si tako želi pralni stroj, vsi skupaj pa televizor, vendar bodo. morali z vsem tem še nekaj let počakati. Ko bosta Sonja in Dušan prišla do poklicev, se bo verjetno tudi ta želja uresničila.. Iz razmišljanj ga je prebudila riba, ki se je na Vso moč otepala trnka. In ko se je vrnil domov, se je že mračilo. Dušan se je s svojimi vrstniki igral na dvorišču, žena pa je pri-prmerjala večerjo.
Takrat, ko se je zunaj zvečerilo in so po hišah Drižigali luči. je bil družinski krog zaključen, le Sonje ni bilo. Medtem. ko je radio igral, še ie Dušan zopet pomeril z očetom za šahovnico. Bil je močnejši. Mati ju je tu in tam posedala potem pa se zonet zatopila v branje. Vmes je seveda na-. neslo tudi na pogovor o tem kje bodo izkoristili nedeljsko popoldne ali se bodo peljali s kolesi na sprehod, ali pa bodo
PLENUM RADIOAMATERJEV SLOVENIJE
V nedeljo bo v M. Soboti frlenum Izvršnega odbora Zveze radioamaterjev Slovenije.
Delegati, ki bodo prišli iz vse Slovenije, bodo razpravljali d problemih in nalogah radioamaterstva. Med drugim bodo obravnavali tudi pomoč radioamaterjev Jugoslovanski!
ljudski armadi pri vzgoji radiotelegrafistov ter delovanje varnostne mreže, ki v Sloveniji že deluje, uvesti pa jo nameravajo tudi v ostalih republikah. Ta mreža ima predvsem jiamen pomagati k hitri pomoči v primeru raznih katastrof, poplav itd. 
SMOTER:
POVSOD
NEPOSREDNO
ODLOČANJE
Prav nič ni slučajno, da sta se v teh dneh drug za drugim zvrstila dva plenuma naših najmnožičnejših organizacij, in sicer Vil. plenum Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in ni. plenarna seja Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. In prav tako ni slučajno, da so udeleženci na obeh plenarnih sejah razpravljali skorajda o istih zadevah. Na plenumu Centralnega sveta ZSJ (ta je bil v dneh od 13. do 14. marca v Beogradu) so udeleženci razpravljali o ideološko-političnem delu sindikalnih organizacij in o izkušnjah, uspehih in problemih nadaljnjega razvoja delavskega samoupravljanja. Na II. plenarni seji Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je bila dne 21. marca, pa je bil podan referat z naslovom: »Politični in idejni problemi v zvezi z razvojem- gospodarskega sistema in družbenih odnosov« (referent Član Izvršnega odbora SZDLJ Mi-lentije Popovič).
Kot rečeno, to dvoje plenarnih zasedanj ni bilo slučajnih, kajti na seji Izvršnega odbora Zveznega odbora SZDL (dne 24. februarja) je bilo med drugim rečeno tole:
 —Ves ta kompleks predpisov, odlokov in ukrepov je celota, (seja je bila pred zasedanjem Zvezne ljudske skupščine, povzročil pa bo takšne spremembe v gospodarskem življenju nasploh, posebej v gospodarskem sistemu, ki so globlje In daljnosežnejše in vse bolj obsegajoče in zato bolj zamotane in težavnejše za izvajanje, kakor so bili drugi predpisi v kateremkoli zadnjih deset let ob uvedbi delavskih svetov. Ti predpisi posegajo na vsa področja družbenega življenja ter bodo podlaga in spodbuda za hitrejši razcvet socialističnih odnosov in oblik na vseh teh področjih.
Takšni obsežni, globoki in vsestranski ukrepi narekujejo potrebo po vsestranskem političnem delu, za politično pojasnjevanje' družb eno-ekoniomskega bistva; sa-
dov in posledic, ki bodo sledile tem spremembam, za mobilizacijo vseh političnih in družbenih sil za njihovo izvajanje, za izpolnjevanje nalog našega nadaljnjega razvoja.
Prav pojasnjevanje bistva sadov in' posledic prej omenjenih sprememb in hkrati s tem bodočih metod dela naših družbenopolitičnih organizacij je bila tema razgovorov na obeh plenarnih sejah.
Skopo rečeno: na plenumu Centralnega sveta ZSJ Je bilo ugotovljeno, da sedanji razvoj terja nove družbene odnose v gospodarstvu, nove samoupravne oblike, nove metode samoupravnih orga-
nov (in sindikatov), novo vsebino. Za sedanjo stopnjo razvoja delavskega samoupravljanja in za njegov napredek sta namreč pomembna Činitelja novi družbeni odnosi v gospodarstvu, ki se odražajo v najnovejših spremembah v gospodarskem sistemu; notranje težnje, notranji odnosi v delovnih kolektivih in v organih samoupravljanja. Dalje je bilo rečeno, da sedaj, ko prehajamo v obdobje nadaljnje decentralizacije samoupravljanja in sicer na stopnio, v kateri prehaja velik del upraav-Ijalskih pravic na delovne skupnosti in neposredno na proizvajalce, prihaja vedno bolj in bolj v ospredje nov kompleks problemov: kako v okviru splošne politike podjetja postaviti delovne skupnosti, kako urediti njihove medsebojne odnose.
Skratka na temelju novih odnosov (in ti so posledicah spre-
memb v gospodarskem sistemu so potrebne) nove oblike samoupravljanja, razvijejo se novi medsebojni odnosi med ljudmi.
Čeprav je bilo na II. plenarni seji Zveznega odbora SZDLJ govora tako o družbeno-političnl značilnosti delitve dohodka, in v zvezi s tem tudi o novih družbenih odnosih v gospodarskih organizacijah, v komuni kot osnovni celici družbe s čedalje večjimi odgovornostmi in nalogami in z organizacijskimi nalogami SZDL na vasi, ter o oblikovanju javnega mnenja, se tokrat zaustavimo le ob tejle ugotovitvi, izrečeni v re-' feratu, na plenarni seji. Rečeno je bilo:
—	Zakon dohodka in neposredne razdelitve dohodka po delu sam po sebi terja, da sprejemamo vse sklepe na »najnižji«, favni, torej kat najbolj neposredno. Sleherna centralizacija postaja zdaj očitno odveč, očitno birokratska. V tem smislu je ta zakon objektivno izraz nadaljnje detiirokratizacije v gospodarskem Življenju. Razdelitev dohodka je neposredno dejanje samih delovnih ljudi. Zato je razdelitev dohodka po delu tista objektivna družbena sila, ki vsebuje neposredno demokracijo — nove socialistične proizvodne in
druge družbene odnose.
— Tovariš Milentije Popovič je v svojem govoru poudaril zlasti tole:
-	čim bolj svobodna je v dani
družbi razdelitev dohodka, tem večja je v osnovi tudi svoboda za rarvoj družbenih in političnih odnosov.	
—	Cim bolj neposredna je razdelitev dohodka, tem bolj neposredni so tudi politični odnosi, kar pomeni, tem bolj demokratični.
—	Cim manj je monopolizma, birokratizma in administriranja na gospodarskem področju, v razdelitvi dohodka, tem manj je birokratizma, dušitve svobode, monopolizma oblasti tudi na političnem torišču.
Iz teh in še drugih ugotovitev pa izhajajo tudi naloge zavestnih političnih sil. O teh nalogah Je bilo na plenarni seji SZDLJ rečeno:
—	Bistvo novih političnih odnosov, ki se odražajo v Socialistični zvezi, je v nenehnem konkretnem dogovoru, razpravi, sprememb! mnenj, sporazumevanju, izgrajevanju meril, kriterijev in V ODLOČANJU o vseh problemih v zvezi z razdelitvijo dohodka po deln. Takšno »sporazumevanje« postaja nekako sestavni del zamotanega procesa razdelitve dohodka. TO je posebna in originalna spojitev med gibanjem, na novi ekonomski bazi in v novi politični nadgradnji.
Stališča na obeh plenarnih zasedanjih so torej istovetna. Gre za. to, da zavestne socialistične sile, mnogo bolj skrbno in temeljito spremljajo in razčlenjujejo ne samo gospodarska, marveč tudi vsa politična in družbena gibanja, da organizirano In sistematično predlagajo probleme v politično, splošno demokratično razpravo in da s stalnim političnim delom na vseh področjih določajo kriterije, odkrivajo probleme, utrjujejo smeri bodočega dela, razvijajo boj mnenj ter se razgovnrja-jo in sprejemajo določene. sklepe. Gre torej za to, da neposredna razdelitev dohodka po delu sama po sebi terja, da sprejemamo vse sklepe kar najbolj neposredno v smeri poglabljanja neposrednega demokratizma, demokratizacijo brez posredovalcev, pa naj bo v podjetju ali v komuni.
p.d.
POMURSKI VESTNIK, 23. III. 1961
2
mi,

Delavnik Vinka Žbogarja, izmenskega nadzornika pri Proizvodnji nafte v Lendavi, se začenja z zvonenjem budilke, seveda v glavnem takrat, ko dela v prvi izmeni. To je po navadi ob petih zjutraj. Vedno mora hiteti, kajti družinski člani — žena in sin Dušan, , še spijo, zato mora sam ogreti zajtrk. Minute hitijo. Včasih se mu zdi, da radijska napovedovalka intervale med napovedovanjem časa zmanjšuje. Kar naenkrat je pol šestih in takrat mora skočiti na kolo, saj ima do Petišovec precejšen kos poti, razen tega pa mora priti že nekaj minut pred šesto. Da, tudi tokrat je bilo tako. Prva naloga, ki ga je čakala, je bila razdelitev dela, za tem je moral prešteti proizvodnjo prejšnjega dne in določiti vrtino, ki je na vrsti za proizvodnjo.
Za tem se je začel vsakodnevni »maraton« — obhod vseh osmih zbirnih postaj. Včasih se zgodi, da jih mora obiti tudi po večkrat. To delo mu vzame precej časa, vendar se do enih, ko spet prevzame proizvodnjo, že vrne. Za tem so se zvrstila telefonska poročila zbirnih postaj in njegov delavnik je bil pri kraju. Delo je skoraj vedno enolično, pa naj dela v prvi, drugi ali tretji izmeni, vendar pa precej zahtevno in odgovorno ter po svoje zanimivo.
Medtem, ko je bil v službi, se žena Terezija ni dolgočasi-la, kajti gospodinjskih opravil je bilo veliko. Po tem, ko je opravila dela v kuhinji in pospravila stanovanje, je morala na vrt. Vrt ji daie precej dela, celo pa se tudi lepo poplača. Verino zelenjave in osta-lih potrebnih pridelkov pride-lalo na njem. Ko je bila ura dvanajst, je šla prinravliat kosilo, medtem na se ie tudi Dušan že vrnil iz Šole. Obisku-je sedmi razred in je zelo živahen. Medtem, ko je mati
šli skupno na ribolov. Večerni čas je hitro minil ih luči o ugasnile. Vse je bilo zopet tiho in mirno, delovni dan je minil, le budilka bedi, da bo naznanila začetek novega delavnika.	J. Stolnik

Prvi obetajoči korak
Te dni je slednjič prišel iz Pariza dolgo pričakovani od-govor: vlada je pripravljena pogajati z borečim se Alžirom o miru in sicer na edino mo-goč način: neposredno in brez pogojev. Minilo je dolgih šest let, ko se je pričela krvava alžirska drama. Zelje kolonialnih krogov in tistih, ki še vedno žive v spominih na čase kolonialnega imperija, se niso uresničile, alžirski borci niso bili premagani in niso položili orožja. Prav zaradi tega je moralo alžirsko ljudstvo krvaveti toliko let, namesto da bi se v Parizu takoj spočetka odločili za pogajanja.
Zgodovina je znova pokazala, da želje strnjenega naroda po neodvisnosti in svobodi ni mogoče uničiti z oboroženo silo . . .
Ni dvoma, da se večji del francoske javnosti ni zavzemal za krvavi obračun z alžirskimi borci, kakor si tudi ne želi, da bi dnevno trošili težke milijarde za vzdrževanje polmilijonske armade, ki v resnici brani kolonialne pozicije in privilegije določenega števila francoskih doseljencev v Alžiru.
Vendar ne gre samo za materialne žrtve. Ko so po žer nevskih razgovorih končali
prelivanje krvi v Indokini, je človek pričakoval, da ne bo prišlo do druge Indokine v neposredni bližini Francije. Toda želje vodilnih krogov, predstavnikov stare franco-ske slavec, so šle v drugo smer. In tako je padel na deželo, ki je prva razglasila ideje svobode enakosti in bratstva, temen madež.
Vendar je treba najnovejšo odločitev Pariza pozdraviti, četudi prihaja z usodno zamudo. Seveda s tem še sam problem ni rešen. Pogajanja bodo dolga in težka. Tolažimo se lahko edino s tem, da so bile priprave ua francosko odločitev precejšnje in da so lahko na obeh straneh, četudi neuradno, zamenjali stališča in predloge ter s tem olajšali uradni del razgovorov.
Pogoji za uspeh so dani. Seveda bodo morali v a francoski strani »pozabiti« želje po posebnem poloraiu v raznovorih, pa tudi prenrečiti vsiljene izbruhe desničarskih kolonov v Alžiru, ki vidijo edino rešitev v »francoskem Alžiru«. Pogajanja lahko uspejo samo, če se francoska vlada odloči za d e-j ansko izvajanje načela samoodločbe, ki ga je že večkrat razglasila.
RAZKOSANI KONGO
Kongoški separatisti in belgijski plačanci so na konferenci v madagaskarskem glavnem mestu Tananarivi naredili dokončen križ nad kongoško enotnostjo. Domenili so se 6 razkosanju dežele ra samostojne države nekakšnega konfe-derativnega tipa. Predsednik Kasavubu je torej privolil v tako rešitev, s tem pa se je dejansko odrekel svojega predsedniškega položaja, ki mu ga je izglasovala svoj čas osrednja kongoška skupščina.
Predsednik zakonite vlade Gizenga na konferenci ni sodeloval, temveč jo je odločno obsodil. Nič čudnega ni, če so grobarji kongoske enotnosti na konferenci sklenili tudi vojaško zvezo proti »vdoru komu-
nizma v Afriko«, kar pomeni V govornici kolonialnih hlapcev isto. kot boj proti vsemu, kar se bori za dejansko neod-
visnost. Ta zveza je naperjena proti vladi predsednika Gizen-ge.
V Leopoldvillu se je na skrivaj sestalo več kot 40 članov parlamenta in protestiralo proti odločitvi v Tananarivi. Obrnili se bodo tudi na Kasa-vubuja s vprannšjem, na podlagi katerega sklepa skupščine je dovolil sprejem odločitve, ki je v največjem nasprotju z ustavo, s sklepi Varnostnega sveta in Generalne skupščine,
Delitev Konga kajpada u-streza kolonialnim interesom, saj so knlonlzatorii z znanim geslom Deli in vladaij skušali vedno streti združeni odpor. Drugo vnrašanje pa je, kai bodo storili Združeni narodi spričo resnice, da ravna n. pr. Kasavibujev general Mobutu z četami OZN skoraj tako. kakor se muzljubi. Kdaj bodo zares podprle resnično zakonite sile v deželi, tiste kile, ki so zaprosile za posredovanje Združenih narodov, proti spletkam nekdanjih kolonialnih sil in njihovih plačancev?
Kasavubu — grobar enotnega Konga
PREDSEDNIK TITO V GVINEJI
V DEŽELI, KI JE NEKAJ VEČJA JA OD NAŠE DOMOVINE O ŠIROKA PODPORA MNOŽIC VLADI PREDSEDNIKA TUREJA O PRVI TRILETNI NAČRT OBNOVE S POUDARKOM NA GRADNJI PREDELOVALNE INDUSTRIJE IN
LASTNIH SREDNJIH KADROV
V ponedeljek ob devetih predpoldne je prispel predsednik FLRJ Josip Broz-Tito s svojo soprogo in spremstvom na šestdnevni državniški obisk v Gvinejo. V pristanišču glavnega mesta Konakrija ga je sprejel gvinejski predsednik Sekou Ture z naj višjimi državnimi in političnimi voditelji. Takoj za tem so si jugoslovanski visoki gostje s svečane tribune ogledali mimohod mladine in vojske na Trgu žrtev kolonializma. Predsednik Ture je pozdravil jugoslovanskega predsednika, ta pa mu je na dobrodošlico odgovoril.
Zvečer je predsednik £Ture priredil svojim gostom na čast svečano večerjo in sprejem. V torek so bili prvi uradni razgovori, nato pa je jugoslovanski predsednik sprejel člane jugoslovanske kolonije — u-službence veleposlaništva ter Jugoslovane, ki delajo kot tehnično ali prosvetno osebje v Gvineji. Zvečer je priredil s soprogo svečano večerjo in sprejem na čast predsedniku Tureju. Naslednje tri dni bo obiskal nekatera mesta v notranjosti dežele.
Gvineja je tretja država, ki jo je jugoslovanski predsednik obiskal na svoji poti miru po Afriki. Neodvisna je postala leta 1958. Je nekaj večja od FLRJ (meri 275.009 km2) in šteje 2,5 milijona prebivalcev, po večini muslimanske vere, ki se še vedno dele na plemena Kakor vse afriške dežele, ki so bile pod tujim kolonialnim gospodstvom, je tudi Gvineja zaostala. Sedanja oblast skrbi predvsem za to, da čim-prej odpravijo dediščino pre-
V______________________________
teklosti: zaostalost na vseh področjih življenja, bedo, neznanje in bolezni.
Najbolj razvito je kmetijstvo, glav. pridelki pa so arašid, banane, kava, kakao, bombaž in riž. Od leta 1955, ko so našli prve kose zlata, je . napredovalo tudi pridobivanje te rude in je znašalo leta 1958 že 200 kg letno. Proizvodnja diamantov znaša sedaj letno kakih 400.000 karatov. Odkrili so tudi obširna najdišča boksita. Leta 1958 so ga že nakopali kakih 900.000 ton. Železno rudo pridobivajo na polotoku Kalunu in. dosega isto proizvodnjo kakor boksit.
Prometnih poti ni kdo ve koliko, vendar v primerjavi z
ostalimi nekdanjimi francoskimi kolonijami precej. Železnic je 622 km, asfaltiranih cest pa 3500 km. Dve večji letališči, v glavnem mestu Konak-Tiju in Kankanu, povezujeta deželo z ostalim svetom. Velikega pomena za stike s tujino, posebno gospodarske, je tudi pristanišče Konakri.
Po prvem triletnem načrtu, ki ga je sprejela gvinejska skupščina, bodo razvili predelovalno industrijo za domače pridelke. V tem času naj bi vzgojili na domačih tleh predvsem srednji tehnični kader, ki bi pozneje pomagal graditi tudi zarodke težke industrije. Gvineja želi tuji kapital, vendar brez vsakih političnih ali kakršnihkoli drugih pogojev, ki bi jih utegnil oceniti kot pritisk na vlado. Vendar se morajo tuje investicije vskladiti z željami in načrti nacionalne ekonomike. Ena
od poglavitnih nalog nove oblasti v deželi je poskrbeti, da bi čimprej postavili na noge zadružništvo ter tako povečali proizvodnjo.
Duša celotnega gibanja za neodvisnost je du sedanji predsednik republike Sekou Ture, zelo razgledana in inteligentna osebnost. Ta se je že v mladih letih — sedaj mu je 39 let — pokazal kot dober organizator sindikalnega gibanja, pozneje pa je umel postaviti na noge svojo demokratsko stranko in v vseb vaseh, tudi v onih najbolj zaostalih, »vaške svete«, ki so množično utrdili politično oblast ter onemogočili morebitne spletke plemenskih poglavarjev, ki so jib po starem načinu »Deli in vladaj!« svoj čas izkoriščale kolonialne sile. Trdna opora oblasti na množice od spodaj predstavlja najmočnejšo in najbolj trdno podlago sedanjega gvinejskega družbenega reda.
Kot vemo, se Gvineja zavzema za politiko pozitivne nevtralnosti, zato nam je tudi tako blizu. Zavzema se tudi za socialistično ureditev, ki ustreza gvinejskemu okolju in stopnji razvoja. Gvineja je s svojim odločnim nastopom proti vključitvi v Francosko-afriško skupnost; kakršno si je zamislil predsednik de Gaulle« pokazala, da mora dežela, ki zares želi dejansko, a ne samo formalno neodvisnost, tudi tvegati in se ne sme ustrašiti groženj ter celo dejanske blokade nekdanje kolonialne matice. S to odločnostjo pa je gibanje predsednika Tureja pokazalo tudi ostalim afriškim deželam pot in si pridobilo zaupanje in simpatije vse napredne svetovne javnosti.
Pogled na gvinejsko glavno m esto Konakri
Od tedna do tedna
Jugoslovanski odgovor na poslanico Hruščeva
Moskva. — Jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Moj sov je v ponedeljek izročil podpredsedniku sovjetske vlade Kosiginu odgovor predsednika Tita na posebno poslanico premiera Hruščeva z dne 22. februarja. Ta poslanica vsebuje pinehje sovjetske vlade o kon-goškem problemu in zahtevo po reorganizaciji glavnega tajništva
OZN.	
V jugoslovanskem odgovoru je rečeno, da se FLRJ zavzema za imenovanje posebne komisije lz predstavnikov afriških dežel, ki bi v polnem stiku z zakonito kon-
gooko vlado spremljali ukrepe OZN za popoln umik napadalcev iz Konga in proti vsem oblikam tujega vmešavanja. Treba je določiti roke za umik vseh Belgijcev in v primeru, da se po njih ne ravnajo, sprejeti takojšnje sankcije. Jugoslovanska vlada sodi, da bi sedaj ne kazalo načeti vprašanja glavnega tajništva, četudi je d pitno, da so nekateri predstavniki ravnali v nasprotju s sklepi Varnostnega sveta. - Na drugi strani bi morali, omogočiti mladim de-že’am — članicam OZN, da bi čimbolj sodelovale pri odločanju v organih OZN. 
WASHINGTON - Vrhovno sodišče ZDA je potrdilo sklep o ukinitvi rasne segregacije v šolah v Xew Orleansu. S tem sklepom je Vrhovno sodišče ZDA razveljavilo predpise o rasni segregaciji v Šolah, sprejete v parlamentu zvezane države Lousiane, po katerih črnski otroci ne smejo hoditi v Šolo skupaj z otroci belcev.
KAIRSKI SESTANKI »NA v NAJVISJI RAVNI«
Kairo — Tu se je za dva dni ustavil indijski premier Nehru, bi se s predsednikom ZAR pomenil o najvažnejših trenutkih zunanjepolitičnih vprašanjih Kmalu bo prispel semkaj tudi ganski predsednik Nkrumah in jugoslovanski predsednik Tito. Predvidel vajo tudi obisk čeylonskega vladnega predsednika ge. Bandaranai-ke, gvinejskega predsednika Seku Tureja in laoškega premiera Suvana Fume. 
SUKARNO ZA NOVO
BANDUNSKO KONFERENCO
Pnom Pen — Indonezijski predsednik Sukamo je poslal karnbo-škemu državnemu šefu Sihanuku .pismu, v kateiem predlaga, naj bi sklicali novo bandunško konferenco azijskih in afriških dežel. Tu bi se predvsem pomenili o razvoju dogodkov o Laosu in Kongu
SOVJETSKA RAKETA
OBMOLKNILA?
Sovjetski znanstveniki so sporočili, da so izgubili radijsko zvezo z. raketo, ki so jo poslali proti Veneri. Takrat, ko so utihnili signali z rakete, je bila raketa oddaljena od Zemlje več kot dva milijona kilometrov.
TRAKTOR ZA MESEC
V Ameriki so pričel graditi poseben 7-tonski traktor, ki ga nameravajo »izstreliti« na Mesec. Traktor bi služil v raziskovalne namene, vodili pa bi ga z Zemlje s posebnimi radijskimi napravami. Za datum dostave traktorja na Mesec so postavili leto 1964.
»PR OIZVA JALEC MRTVIH«
Sest milijonov žrtev Človeka, ki je »samo izvrševal ukaze od zgoraj« o Štirinajst poglavij obtožnice: dokument groze	
V prvem delu obtožnice je rečeno: »Obtoženec je skupno s svojimi sodelavci v obdobju od leta 1939 do leta 1945 povzročil umor milijonov Židov, ko je na svojem odgovornem položaju izvrševal nacistični načrt o fizičnem iztrebljanju Židov, znan pod imenom »končna rešitev židovskega vprašanja.
V. ostalih štirinajstih poglavjih obtožnica samo v podrobnostih ponavlja, s tragično enoličnostjo, besede o množičnih ubojih, plinskih celicah, pečeh krematorija, streljanju, obešanju, taboriščih, prelivanju krvi, gladovanju, nasilju in mučenju; torej vsa ona sredstva, ki so jih esesovci uporabljali proti Zidom, vojne zločine: za vsakega od teh dejanj pa predvideva zakon izraelske države smrtno kazen. Vendar nudi navadno naštevanje zločinov, v katerih se, vedno znova ponavljajo imena taborišč za uničevanje v Oszviecinu, Kelmu, Belzenu, So-biboru. Trebi Inki in Majda neku, samo bledo sliko o tem, kaj predstavlja Adolf Eichmann in kaj je sposobno storiti človeško bitje v dvajsetem stoletju.
Eichmann se je rodil pred 55 leti v Solingenu. V četrtem letu je ostal brez matere. Oče se je tedaj preselil s sinom v avstrijsko mesto Linz, kjer je živela njegova sestra. V petem letu je bil Eichmann osamljen in melanholičen otrok, ki se ni družil s tovariši zato, ker ga je oče pustil, da je raztrgan tekal naokrog. V šoli se ni hotel učiti, sošolci so se mu posmehovali. Zaradi semitske zunanjosti so ga imenovali tudi »majhen Zid«. Ta pridevek je morda predstavljal podlago za poznejšo mržnjo do židovskega rodu.
V trinajstem letu se je Elch-mannovo ime — tako piše pisat pisatelj Reynolds, ki je na podlagi podatkov, ki jih je prejel od izraelskih novinarjev Zweeja Aldublja in E-fraima Kritja, rekonstrukcija nje zločinca v knjigi »Minister smrti« — pojavilo prvič v časniku Vodil Je nanad neke tolpe otrok na šolskega tovarišica židovskega rodu. Pozneje je pretepel nekega drugega židovskega fanta, ki se je zaradi tega ubil.
Takšen je bil kot otrok. Pozneje je spremenil več poklicev, vendar ni imel nikjer uspeha. Ko so ga slednjič vrgli iz službe, se je priključil avstrijskim nacistom. Občutil je, da je to njegova prava pot. Takoj je dokazal, da ve, komu se je treba prilizovati in koga poslušati. Prav tako je prav dobro vedel, proti komu je treba pokazati svojo avtoriteto. Kalten-brunner, bodoči nacistični mini-ster, ki so mu sodili v Nurnbergu, je bil njegov šolski tovariš in mu je pri tem pomagal.
V Času »anšlusa«, t. j. priključitve Avstrije k nemškemu rajhu, je bil nekdanji propadli uradnik pripravljen nacist. Takoj je dobil nalogo, naj odstrani Žide z avstrijskega ozemlja.
Od tedaj dalje je Adolf pričel svojo kariero. Spočetka je kazalo, da zavrača metodo nasilja, bil je pripravljen pogajati se, kazal je voljo, da organizira ilegalno izseljevanje Zidov v Izrael. Vendar je bila resnica povsem drugačna. Tiste čase je Eichmann že imel vezane roke. Njegova prava osebnost se je pokazala šele po letu 1939, ko je po nacistični zasedbi poljske in atentata čeških rodoljubov na Heldricha, prejel ukaz za »končno rešitev«, t. j. uničenje 3 milijonov Židov v deželi.
Zbiral jih je v ghetih, jih pošiljal na prisilno delo, jih trpal v koncentracijska taborila in pre-val v stotinah vagonih. Pri vsem trm na je bil oprezen. Njegovega imena niso prav nič omenjali. Kot pameten družinski oče si je prizadeval, da bi si zajamčil vse potrebno za prihodnost. Niti enkrat ni podpisal smrtne obsodbe, nikoli se ni podpisal na kak dokument. Navzven je bil videti le mladi esesovski častnik, četudi je Fila v njegovih rokah usoda mi-lijonov ljudi. Bil je. izključeno odgovoren za usodo vseh Židov v zajedenih deželah. Ta usoda pa Je bila: uničenje.
V c^minih, ki Jih je napisal v Argentini, preden ea je ujela izraelska tajna služba, Eichmann previč Furer mi je to ukazal, jaz sem na izvrševal ukaze. Nisem Bil ubijalec, zamazano delo so o-pravljali drugi. Bil sem vojak in sem moral poslušati.«
Eichmann v svoji obrambi navada. da ni nenosredno sodeloval pri nokoljih. Vendar obstajajo ori-če. ki so na čuden način ušle smrti in te so pripravljene dokazati prav nasprotno. Eichmann je na primer osebno sodeloval uni-čenju Židov v varšavskem ghetu.
eksperimkentiral je s tovornjaki hitre smrti v katerih so pobili
na stotine nesrečnežev s plinom.
osebno uporabljal pilule 
ki so hitro ubijale in nisopovzročale »pretresa« pri njegovih
»Afera Eichmann« vzbuja pozornost vsega sveta. Cim bolj se približujemo 11. aprilu, dnevu, ko se bo pričel pred posebnim izraelskim sodiščem proces proti temu nacističnemu veljaku in vojnemu zločincu, tem večje je zanimanje, zanj. Poročajo, da se bo sojenja udeležilo 560 novinarjev. Značilno je, da bodo zločincu sodili trije sodniki, ki so se svoj čas komaj rešili pred nacističnim na-siljem. Tudi javni tožilec Hausner je po rodu iz Nemčije.
Omenjeni sestavek povzemamo po italijanskem časopisu »Oggi«, v katerem skuša pisec v zgoščeni obliki prikazati lik »super-zločinca«.
Vojni zločinec Eichmann (levo z očali) v ječi v trenutku, ko mu podaljšujejo nalog za pripor,
esesovcih. »Kriki žena in otrok«, je sam govoril, »ovirajo esesovce. pri njihovem delu.«
Eichmann si je zamišljal naj ne-, verjetnejše medicinske poizkuse na internirancih (sterilizacijo, vcepljanje nalezljivih bolezni, poizkuse z mrazom, lakoto in žejo). Organiziral je puljenje zlatih zob iz ust žrtev in to zlato je potem pošiljal zakladnici rajha. Organiziral je zbiranje oblek in igračk pobitih otrok in jih razdeljeval otrokom 	čestital je u-
pravniku taborišča v Oszwiecinu, ker je dosegel rekord — 1.3 milijona uničenih oseb, mož, žena in otrok, ki so jih pobili v treh mesecih.
Eichmann je navdušen opravljal to krvniško delo. Zadeve je vedno opazoval s stališča proizvajalca. Njegova naloga je bila, proizvajati trupla — in ta proiz-vodnia je narašča iz meseca v mesec. »Računovodja uničenja« je marljivo izpolnjeval ukaze svojih nadrejenih. Včasih se je oglasila kakšna skrunula. tu in tam mu ni bilo kaj všeč. Niso mu bili všeč kriki umirajočih. Zato je ukazal, naj na smrt obsojeni ne izvedo, da bodo morali umreti: na krematorijih Ozsudechina je bilo v več jezikih nanisano, da so kopališča za desinfekcijo. Žene so morale vstopati nage medtem ko so zvo-čniki vrteli kak šlager ali korač-
nico. Tako ni mogel nihče čuti krike umirajočih.
Takšne so bile oblike milosti Karla Adolfa Eichmanna. »Moje roke so ostale Čiste«, pravi Eichmann, »zamazano delo so izvrševali drugi. Jaz sem bil vojak«. Pri tem pozablja, da je strahotni stroj upravljal prav on in celo še tedaj, ko mu je celo sam Hitler dejal: dovolj! Sest milijonov, a ne pet, kot on priznava, znaša število njegovih žrtev. Ali lahko njegova obsodba plača svetu za zločine, ki jih je storil? To je vnra-šanje, ki ga postavljalo mnogi Ne. prav gotovo ne! Cernu torej naj služi proces če ne obstaja kazen, ki bi bila enaka njegovemu zločinu? Samo eni stvari: da son-miina človeštvo kakšne strahotne stroje lahko ustvari politični fanatizem in v kaj se lahko spremeni človek. Človek, ki ima sicer ženo in otroke in obraz kakor kdo izmed nas.
POMURSKI VESTNIK, 23. HI. 1961
3
MAREC - MAJ 1941
(Odlomki iz dnevnika)
Piše IVAN KREFT
27. marca 1941 so bile po vsej državi demonstracije proti pristopu Jugoslavije k Trojnemu paktu. Partija, ki jih je organizirala se je zavedala, da bo Nemčija napadla Jugoslavijo brez dolgega odlašanja in je zato pričela pripravljati odpor. Vsak član je dobil svojo nalogo. Bil sem zadolžen z delom med mobiliziranci, ki so se zbirali v klasični gimnaziji v Ljubljani. Partija je ugotovila, da je delovala peta kolona tako sistema-tično, da je zmedla celo ljudi, ki so soglašali s Partijo. Tvezla jim je, kako se je zaradi nemško-sovjetskega zavezništva nesmiselno boriti proti Nemčiji in Italiji. Na zbornem mestu mobilizirancev v klasični gimnaziji je nasedel takemu tolmačenju celo eden izmed solunskih prostovoljcev in do leta 1925 partijski funkcionar.
Vojaška oblast ni dala vpoklicanim obveznikom ne uniform in ne hrane. Bila je nesposobna ali pa je sabotirala. Zato boj proti rovarjenju petokolonašev ni bil lahek. Prve dni ni bilo mogoče doseči skoraj ničesar. Po nekaj dneh načrtne in vztrajne propagande se je razpoloženje ljudi izboljšalo. Medtem so rešili tudi vprašanje prehrane, le orožja in uniform še vedno ni bilo od nikoder.
V	soglasju s Partijo sem se 4. aprila odzval vojaškemu pozivu, ki sem ga prejel za Skopje.
Odpeljal sem se iz Ljubljane z večernim vlakom. Redna vožnja se je končala že v Zagrebu. Na zagrebe ški postaji je bilo mnogo vojaških obveznikov, ki pa niso vstopili v vlake in so samo čakali. Tako jim je naročil Maček. To je dokazovalo, da se je Maček odločil za sodelovanje z ustaši in Nemci. Po navodilih iz Mačkove pisarne so se morali ravnati tudi hrvatski železničarji. Tako smo prispeli v Beograd šele 5. aprila zvečer. Vlak za Skopje sem zamudil. Prihodnji vlak bi moral odpeljati šele naslednje jutro.
6. aprila sem bil med najhujšim bombordiranjem na beograjski železniški postaji. Ljudje so bili zmedeni. Povečini so se zatekli v zaklonišče pred postajo, ki pa je bilo nezanesljivo in razen tega prenapolnjeno.. Umaknil sem se v manjši park pri postaji in tam leže čakal konec bombardiranja; Ko je bombardiranje za hip prenehalo, so potniki začeli bežati iz zaklonišča na vse strani. Postaja je bila zadeta in vsakdo je vedel, da vlak tako kmalu ne bo mogel voziti.
V	Skopje smo se pripeljali 7. aprila zvečer. Tudi tu so Nemci zbombardiradi mestni predel ob postaji. Toda to ni bilo najhujše. Najbolj nas je prizadelo to, da je nemška motoriziriana kolona prodrla iz Bolgarije že pred samo Skopje
V	noči od 7. na 8. $pril smo se prebijali skozi Ka-čaniško klisuro, naslednjo noč od 8. na 9. april pa smo prebili v nekem konjskem hlevu v Gračanici. Poprej smo iz hleva izvlekli mrtvega konja, ki je poginil neki vojaški enoti. Vojaki so bili že tako brezbrižni, da konja niso vrgli niti iz hleva. Mi smo ga spravili vsaj na dvorišče in poročali o mrhovini predsedniku občine. Naslednja noč od 9. na 10. april nas je zatekla na trati ob cesti v Kosovsko Mitrovico.
Izboljšanje vremena so nemška letala izkoristila za polete. Izvidniška letala so neprestano krožila v zraku in če se je kdo na cesti premikal, so se spustila povsem nizko. Včasih sem imel občutek, da nas bo letalo oplazilo. Nikogar ni bilo, ki bi se postavil v bran.
V »Suvoputni stanici« v Kosovski Mitroviči so se gnetli vojaki, ki so iskali svoje enote in zahtevali hrane.
Po vojnem razporedu sem pripadal dopolnilnemu štabnemu osebju. V eni izmed baterij mehaniziranega artilerijskega diviziona Skodovih topov ni bilo vodnega oficirja. Bil sem odrejen na to mesto. Baterijski položaj je bil nekaj kilometrov od Kosovske Mitroviče proti severu. Cilj baterije je bila cesta od Vučitrna proti Mitroviči. Cilj je bil oddaljen šestnajst in pol kilometra.
Zastarelost artilerije. bivše jugoslovanske vojske ni veljala za naš mehanizirani divizion. Če bi dve leti poprej stalo na ebrski fronti v Španiji nekaj takih divizionov na republikanski strani, bi Nemci ne mogli čez reko Ebro, čeprav so razpolagali v Španiji s številno vojsko. Vojna v Španiji bi se znatno zavlekla in Hitler ne bi imel prostih rok za nove fronte, ki jih je odprl v češki, Poljski, Franciji itd. Sedaj smo imeli topove, obofoženi smo bili dokaj sodobno, toda proti prodirajočim Nemcem in Italijanom nismo smeli streljati.
Kakšno je bilo razpoloženje vojakov? Predvsem me je zanimalo, če so bili med njimi tudi Siptarji. Ugotovil sem, da jih je bilo poprej pet ali šest, a so razen dveh pobegnili. Pogovarjal sem se s preostalima in si pridobil njuno zaupanje. Govorili smo dolgo in tovariško o vsem mogočem, ne samo o razmerah v mačehovski Jugoslaviji, temveč tudi o Nemčiji, Italiji in Španiji. Največ sta me spraševala o Španiji. To je dokazovalo, da se boj španskega ljudstva za svobodo poznali in pravilno vrednotili celo zatirani Siptarji. Toda Hitlerja, čeprav je bil poleg Franca in Mussolinija najhujši krvnik španskega ljudstva, je šiptarska buržoazi-ja prikazovala kot odrešitelja Siptarjev. Preslepili so tudi mnoge izmed preprostega šiptarskega ljudstva.
Vprašala sta me kako naj ravnata, da ne bo napak. Bil sem v zadregi. Kaj naj bi jima svetoval v zmedi, kakršna je bila? Končno sem jima svetoval, naj ne pobegneta za ostalimi.
Ker sta hotela nekaj storiti, da bi dokazala svojo zavednost, sta se prostovoljno prijavila za stalno nočno stražo. Dejala sta, da zaradi tega, ker je večina vojakov ponoči slabo stražila in celo spala. Kontroliral jih ni nihče, samodiscipline ni bilo.
Bila sta vesela, ko sem sprejel njun predlog, in ponosna, da sem jima zaupal. Njuna vnema je pripomogla, da so tudi ostali stražarji redno in vestno opravljali službo.
Naš divizion je bil motoriziran in je imel v sestavu šoferje, mehanike in druge kvalificirane delavce. Zbral sem šestnajst tovarišev teh strok* in tako sestavil skupino, ki sem se nanjo lahko zanesel. Od šoferjev nismo pritegnili samo dveh, ki sta simpatizirala z nacisti. Zato pa sta bila v skupini tudi oba Šiptarja, ki sta bila poljedelca. Odkar smo se tako tovariško pogovarjali o vsem kar ju je tiščalo, sem Šipratiema pravzaprav najbolj zaupal. Neprenehoma sta mislila na to, kako bi dokazala svoje tovarištvo v skupini, kamor sem ju vključil.
Komandant makedonske fronte, general Nedič, je vedel, da bo pri Nemcih dobro zapisan tisti višji oficir, ki bo prvi izdal vojsko. Zato se mu je tako mudilo z izdajstvom, da ni mogel počakati niti na kapitulacijo Vrhovne komande 17. aprila. Podpis kapitulacije je za dva dni celo prehitel. 
(Konec prihodnjič)
KER SEM ČLOVEK. 
(Pomurska založba, Murska Sobota 1961)
Na slovenskem knjižnem trgu se je v teh dneh pojavila bolj drobna knjižica, zbirka pesmi Nacija Kranjca-Pajlina, pod naslovom »Ker sem človek...- Zbirko je uredil Vanek Šiftar, opremil Laj-či Pandur, izdala pa jo je Pomurska založba v Murski Soboti. Zbirka obsega 37 pesmi, ki so bile doslej v glavnem že objavljene v Mladem Prekmurcu, Svetu ob Muri in Novih obzorjih, poleg teh je tudi nekaj takih, ki doslej še niso bile objavljene.
Pesnik prekmurskih poljan, kot čestokrat imenujemo Nacija Kranj-ca-Pajlina, pomurskemu občinstvu ni neznano ime. Predvojno občinstvo se je seznanilo z njegovo pesmijo preko Mladega Prekmurca, po vojni in pesnikovi smrti pa so prijatelji njegovega ustvarjanja ter tudi naši kulturni delavci ob raznih priložnostih poskrbeli, da se je naš delovni človek čedalje bolj seznanjal s pesnikovo zapuščino. Zlasti nekateri mladi literarni ustvarjalci so kazali izredno zanimanje za pesnikovo delo, o čemer priča tudi sestavek Branka Somena v Mladih potih (letnik III.), ki ga je napisal Še kot dijak. Ta mlada literarna generacija se je enako kot na Miška Kranjca v prozi navezala na Pajlina v pesmi. Oba sta ji namreč ustvarila najdragocenejše umetniške podobe Prekmurja, na katerih je lahko dalje umetniško oblikovala in ustvarjala. To zanimanje med mladimi pomurskimi intelektualci in mladino za pesniško zapuščino Pajlina je že nekako zahtevalo izdajo njegovih pesmi, da bi jim bila tudi njegova podoba bolj poznana.
Zbirko Pajlinovih pesmi pa moramo povezati tudi z drugim faktorjem, to je 20-letnlco revolucije, kateri se je pesnik predal z vsem svojim srcem in za njeno uresni-čitev žrtvoval tudi svoje življenje. To je tudi en izmed najvažnejših
razlogov, ki upravičujejo Izdajo zbirke.
Danes, ko nam Je 6 to zbirko podoba Pajlinove ustvarjalnosti bližja, stoji pred literarnimi kritiki in zgodovinarji naloga, da o-vrednotijo ta prispevek slovenski literarni ustvarjalnosti. Pajlinove pesmi nam namreč odkrivajo novo podobo, podobo, ki je različna od Pajlina kot borca za stvar delavskega razreda in kot komunista. Urednik zbirke Vanek Šiftar, je v biografskem sestavku takole označil Pajlinovo pesem: »Njegova pesem je bila neposredna, pre-
prost in iskren odsev njegovega notranjega dozorevajočega življenja. Osamljenost, ponižana mladost in iz te izvirajoč občutek manjvrednosti med ljudmi izven domačih krajev, revščina, v kateri je živel, kompleks smrti, da bo umrl Jetičen-, borba za prvo — veliko in resnično ljubezen ter končno še ideološko dozorevanje, so sestavine motivov, ki prepletajo njegovo najintimnejše Izražanje«, (stran 55). S tem Je gotovo podana naj pristnejša podoba Pajlinove pesmi, njeno bistvo, ki ji bo pa še potrebno dodati oceno Pajlinove
pesmi in njene vrednosti. Kljub temu pa lahko z gotovostjo zapišemo, da se bodo Pajlinove pesmt priljubile številnim pomurskim preprostim ljudem, saj jih bo prevzelo elementarno Pajlinovo doživljanje prekmurske pokrajine in njenih svojstvenih lepot.
Prezreti ne smemo tudi zelo o-kusne in lične opreme, ki je bila dokaj skrbno Izbrana. Za to gre priznanje naši založbi, hkrati pa je ta uspeh tudi eden Izmed prispevkov za njeno uveljavljanje na slovenskem knjižnem trgu.
B. B.
100-letnica rojstva J. Freuensfelda
pesnik Josip FREUENSFELD Je bil rojen 19. marca 1861 v Radenskem vrhu pri Slatina Radencih. Družina se je kmalu preselila v Veržej, kjer je mali Josip preživel svoja mlada leta. Šolal se je v Veržeju in Ljutomeru, učiteljišče je dovršil v Mariboru leta 1880. Istega leta je nastopil svoje prvo učiteljsko mesto na Svetinjah pri
Ormožu. Na spomlad, leta 1883, Jo bil imenovan za učitelja v Ljutomeru, kjer Je poučeval do decembra 1893. Hrepenel je stalno po višji Izobrazbi, zato je zaprosil za študijski dopust, da bi se izpopolnjeval v pedagogiki na Dunaju. Značilno zanj je, da so mu dopust odobrili le pod pogojem, da plača suplenta ali svojega namestnika sam iz lastnega žepa. Zavedni ljutomerski rojaki so mu pomagali z denarjem. Na dunajskem pedago-giju je študiral dve leti in je nato v Mariboru napravil izpit za predmetnega učitelja za meščanske šole. Posledica pomanjkanja na Dunaju so se kmalu pokazale — zbolel je za želodčnim rakom in je 23. dec. 1893 umrl v Pragi, kamor se je šel zdravit. Operacijo je prestal, vendar je čez dva dni zaradi oslabelosti srca umrl.
Na književnem področju se je odlikoval Freuensfeld kot mladinski in ljudski pisatelj. Leta 1885. je izdal pod imenom Miljenko De-vojan pripovedke pod naslovom Mladini, leta 1892 pa je sam založil Venček pravljic in pripovedk. Strokovne članke je objavljal v Popotniku, v koledarju Mohorjeve družbe pa dve daljši povesti in to Ravna pot — najboljša pot ter Oče ln sin. Svoje pesmi je pošiljal tudi v Ljubljanski zvon, v Vesno in v Vrtec. Vse svoje moči je posvetil svojemu poklicu, za katerega je živci z vsem srcem in ga Izpolnjeval z vso prirojeno mu vnemo in natančnostjo. Svojo učiteljsko čast, svoj in svojih stanovskih tovarišev ugled je čuval napram vsakomur z največjo skrbjo in
pazljivostjo. Med tovariši je bil zelo spoštovan ker je bil odličen učitelj, zato je večkrat prejel razna priznanja. Velike zasluge sl Je pridobil Freuensfeld za napredek slovenskega naroda v ljutomerskem okraju. Ustanovil je več bralnih društev in pevskih zborov. Narodni nasprotniki, Nemci ia nemškutarji so ga napadali po svojih časopisih in mu povsod nasprotovali, posebno, ko Je zaprosil za nadučiteljsko mesto v Ljutomera in so mu to prošnjo odbili s Izgovorom, češ, da Je še premlad sa tako mesto.
Večina njegovih pesmi Je lirske vsebine. Freuensfeld je napisal z neupogljivim pogumom la preroškim duhom slovenskemu narodu sledeče verze:
O, ne obupuj, narod moji Prišel bo hip, prišel bo dan,
Vihar bo prihrumel besan, gemljo bo črna noč pokrila.
Žarel bo blisk, udarjal tresk ta vmes razlegal krik sotesk.
Pravica s silo bo se bila. O, as obupuj narod moj!
O, ne obupuj narod moj! Utihnil bode bojni grom,
Prisvetil žar na mili dom in vdihnil novo mu življenje.
Dehtel bo hrib in dol in gaj, dehtel bo roda novi maj.
Pozabljeno bo vse trpljenje. O, se obupuj narod moj!
Freuensfeld je premlad moral umreti, zato je ostalo mnogo njegovih nad in želja in tudi njegova poslednja želja ob smrti, neizpolnjenih, da bi počival v domači zemlji. Pokopan je na pokopališča v Pragi.
Josip Freuensfeld
»PETKOV VEČER« V LJUTOMERU
V klubu Ljudske univerze v Ljutomeru so pred nedavnim v okviru programa klubskega kulturno-zabavnega življenja uvedli takozvane »Petkove večere«, kjer bi se naj prebivalci mesta, zlasti mladina, seznanjali s vprašanji političnega, gospodarskega in kulturnega življenja ter z življenjem in delom rojakov Prlekije (Fran Miklošič, Stanko Vraz, Ivan Kaučič, Jože Kerenčič, Vinko Megla in drugi). Mimo tega se bo mladina na teh večerih seznanila tudi z znamenitostmi Ljutomera in okolice. »Petkovi večeri« bodo namenjeni tudi literarnim in glasbenim prireditvam. Pri predavanjih se bodo posluževali filma, magnetofona in drugih sredstev.
Klub Ljudske univerze v Ljutomeru vsak četrtek organizira tudi šahovske večere.
-rj-
Izšla je peta številka Radenskega vestnika
Izšla je peta^ številka Raden-.skega vestnika, ki med drugim prinaša Članek Kongo in vsa Afrika v borbi za svobodo. V daljšem sestavku Slatina v očeh gostov pa prikazuje absolvent medicine Loj že Stefanec, kako je zdravilišče z leti pridobivalo »vojo vrednost in privlačnost, da se gostje leto za letom radi vračajo v Radence. Številko zaključuje rubrika Vprašajte — odgovarjamo.
Kovosti v Študijski knjižnici v M. Soboti
Grajska 2 - .
Kranjec M.: Za svetlimi obzorji I/1 Lj. 1960, sign.: 5009. Menart J.:. Časopisni stihi Lj! 1960, sign.: 5011.
Sadoul G.: Zgodovina filma Lj. 1960, Sign.: 5004.
Zandvoort R. W.: A handbook of EngLish grammar London 1958, sign.: 4999.
Ward A. C.: English literature Chancer to Bernard Shaw London 1958, sign.: 4994.
Za celo leto: Priročnik iger in deklamacij
Lj. 1960, sign.: 4988.
Prispevki za zgodovino delavskega gibanja št.. 1	,
Lj. 1960, sign.: 4965.
Prispevki k psihologiji št. 1 Lj; 1960, sign.: 4980.	' •
Celiov Anton Pavlovič: Literatur-, rioe nasledstvo	. j
Moskva 1960, (cir.) sign.: 4950. Obiskovalci knjižnice, dvignite legitimacije za leto 1961!
Čitalnica je odprta ob delavnikih. v ponedeljek, sredo in - petek od 12. db 19. ure, v torek in četrr tek od 7. do 14. ure, ob sobotah do 12. ure.
Zaradi evidence prosimo obiskovalce, ki imajo kaj sposojenega doma, da nam knjige takoj vrnejo!
UPRAVA
V dobrovniškem otroškem vrtcu
ŽIVŽAV STIRIDESETORICE
Dobrovnik sodi med obmejne vasi, v katerih vedno » pripravljajo kaj novega. Tudi ob zadnjem obisku nismo odšli od tam s prazno beležnico. Trenutno vaščani največ razpravljajo o ureditvi ceste do Bukovniškega jezera.. Gesto namreč pogosto sami rabijo, hkrati pa se zavedajo, da bi lahko jezero že zdavnaj predstavljalo pomembno turistično zatočišče, če bi tja vodila boljša cesta.
Za ureditev ceste so se vaščani že večkrat ogrevali, vendar bi jo v dolžini 6 kilometrov sami težko uredili. Tokrat pa je pokazalo zanimanje za ureditev ' ceste tudi Kmetijsko gozdno gospodarstvo Lendava. Sedaj so priprave tako daleč, da bodo v kratkem začeli z delom. Računajo, da bodo za ureditev ceste porabili blizu 6000 kubičnih metrov gramoza, opraviti pa bo potrebno bližji 3500 delovnih dni. Dela bodo v veliki mer ri opravili vaščani. Dobrovnika, kolektiv opekarne ter deloma tudi vaščani okoliških vasi, nekaj denarnih sredstev pa je obljubilo Kmetijsko gozdno gospodarstvo Iz gozdnega sklada. Jezero bodo morali po ureditvi seveda tudi opre-
miti, zato se društvo Ljudske tehnike že pripravlja na ustanovitev brodarskega društva, ki bo s pomočjo dotacij namestilo na jezeru nekaj, čolnov in jadrnic. K sami ureditvi jezera pa bo dala veliko podporo tudi novoustanovljena Pomurska turistična zveza. V Dobrovniku so nam omenili, da bodo začeli z deli takoj, ko bodo strokovnjaki označili traso ".j-ve ceste. Če bo šlo vse po nih programih, bodo jezero in cesto svečano izročili namenu, oh prvomajskih praznikih. 	
Drugo vprašanje, ki je zahtevalo precej priprav, je otroški vrtec. Večmesečne težnje in prizadevanja vaščanov so končno uresničena. Prostori so
kar dobri in otroci se kljub temu, da preživljajo v njih šele prve dni, dobro počutijo. Ko šmo jih obiskali, je bila v igralnici samo mlajša skupina, starejša pa je bila na sprehodu. Za začetek je obisk kar dober in skoraj večji kdt so pričakovali, saj jih je prišlo preko 40, veliko tudi iz kmečkih družin. Otroci se počasi navajajo tudi slovenskemu je-ziku, kar jim bo pozneje koristilo v šoli.
Za konec naj omenimo še eno novost, ki jo pripravljajo v Dobrovniku. V kratkem bodo namreč odprli v prostorih sole manjšo knjižnico. Omaro za knjige, so dobili pred dnevi, sredstva za nakup knjigpa jim je v veliki meri prispeval Okrajni odbor SZDL. Kupili bodo knjige v madžarščini in deloma tudi v slovenščini.
J. Stolnik
POMURSKI VESTNIK, 23. III. 1961
4
Naci Kranjec - Fajlin :

OBISKI TEGA TEDNA
OD BENICE DO PROSENJAKOVEC
Ta teden smo v uredništvu že mislili, da nas je naš reporter pustil na cedilu; ne njega, ne reportaže ni bilo od nikoder. V zadnjem trenutku pa je priromalo pismo s slikami in reportažo. Podobne reportaže bomo odslej objavljali v več številkah.
Reportaža se je začela takrat, ko se začenja dan. Zjutraj, ko je sonce prikukalo izza Centibskili goric, ko so vasi zaživele v svojem vsakodnevnem, ponekod pestrem in zanimivem, ponekod pa tudi zdolgočasenem vzdušju. Škripajoči vozovi z gnojem so se počasi pomikali po cestah, tu in tam pa je kak avtomobil dvignil prah in zastri pogled kolesarjem, ki so hiteli v službo.
V BENICI in PINCE MAROFU, v vasicah, ki si utirata pot skozi £as skoraj z roko v roki, ni bilo kdove kako živahno. Na številnih dvoriščih so nakladali gnoj,. tu in tam pa je kaka ženska roka segala po vodo v zastarele vodnja-ke. Preskrba z vodo je eden o-srednjih problemov obeh vasi, za-to ni čisto slučajno, da se je organizacija Rdečega križa letos tako zavzela za male asanacije in zlasti za kloriranji vodnjakov. Vendar pa to ni edini načrt obeh vasi. Dnevi so dolgi, dela je veliko. Poskrbeli bodo tudi za razvedrilo. Organizacija SZDL bo letos poskrbela za dokončno ureditev dvorane v zadružnem domu. V dvorano pa sodi kajpada tudi televizor. Tega bodo, kakor kaže, imeli že letos, kajti vaščani takrat, ko gre za uresničevanje skupnih ciljev, ne odklanjajo nabiralnih, pa tudi ne delovnih akcij.
Skozi PINCE me je pot privedla v DOLINO — vasico polno načrtov. Vasica je bila še pred leti v nevarnosti, da se v njej Iznenada pojavi katera od nalezljivih bolezni, kajti zastareli vodnjaki, neurejene greznice, gnojišča in -odtočni jarki so bili v zares neprimernem stanju. Najprej se je za ureditev teh objektov zavzel - Občinski odbor Rdečega križa v Tendavi; napravili so načrt in vaščani so začeli z delom. Že lani so v te namene porabili miljon dinarjev brezebrestnega posojilo, ki jim ea je dodelil občinski l judski oghor, ter uredili dobro tretjino objektov. Istočasno so se gasilci lotili gradnje vodnega bazena. Pravijo "pa, da bodo zraven njega uredili še vaški pralni bazen ter uredili bližnji vodnjak, pri katerem je vedno živahno. Ta pa seveda ni edini v letošnjem programu. Obljubljenega imajo namreč še en milijon dinarjev posojila. Podobne načrte imajo letos tudi v DOLGI VASI.
Na razpotju vrh klanca v DOL-GOVAŠKIH GORICAH sem se u-
stavil in izbiral pot, po kateri bi krenil. K sreči je primahal med njivami fant s suknjičem čez levo ramo. Vprašal sem ga po delu dolgovaške mladine. »To pa lahko povem, sem predsednik aktiva,« mi je hitro pojasnil. Da, -Martin je predsednik mladinskega aktiva, ki so ga ustanovili šele ob Novem letu. Kaže pa precej
prizadevnosti, kajti za sabo ima že precej uspele izvedbe »Veselega večera« v domači vasi in Dobrovniku, v prihodnjih dneh pa še bo predstavil še v Kapci in verjetno še v Pincah ali Centibi. Takoj za tem bodo naštudirali še eno igro, ki jo bodo ravno tako najprej uprizorili doma, seveda v eni izmed kmečkih hiš, kajti dvo-
rane nimajo. In prav to vzpodbuja mladino, da zbira sredstva od prireditev za letos predvideno gradnjo vaškega doma. Podobno delajo tudi ostale vaške organizacije, zlasti gasilci in SZDL. Nedavni zbor volivcev pa je osvojil tudi predlog za prostovoljno delo.
JSaški dom je osrednji vaški načrt tudi v MOSTJU, kajti že tako tesna šola ne more služiti še za sestanke in ostale vaške potrebe. Najprej so sicer nameravali kupiti televizor, vendar so se raje odločili za gradnjo doma, televizor pa bodo kupili pozneje. Nekaj sredstev so že zbrali. Sodeč po pripravah lahko računajo, da bo uprizoritev igre »Lov na srečo«, ki jo pripravlja mladina za letošnji junij, zadnja predstava na prostem.
V GENTEROVCIH je vladalo praznično razpoloženje, kajti ljudje so stali pred hišami in si zve-
davo ogledovali vsakogar, ki se je pojavil v vasi. Upajmo, da bodo v bodoče prosti čas izkoristili tudi drugače, recimo pred televizorjem, ki ga bodo kupili. Okrog sto tisočakov so zbrali sami, o-stalo pa sta prispevala zadruga Dobrovnik in' Okrajni odbor Socialistične zveze. Vaškega doma za zdaj še ne rabijo, kajti za vaš-
ke potrebe imajo primeren prostor v šoli. Precejšnjo aktivnost je zadnje čase pokazala mladinska organizacija, ki pripravlja igro »Kmečka gospodinja«, pripravlja pa tudi teren za šolsko igrišče.
V ŽITKOVCIH imajo vaški dom že pod streho in ga bodo spomladi začeli dograjevati. V vasi so
zaključevali večtedensko škropljenje drevja, ko sva s »konjičem« priskakljala po vaških kolnikih.
»Do BUKOVNICE ne morete z$-iti.« To so mi zatrjevali že v Dobrovniku. Mogoče malce iz hudomušnosti, kajti globoki kolniki v blatnem klancu res ne dopuščajo,
Predsednik mladinskega aktiva v Ddlgovaških goricah
da bi izgubil pot. Le nekaj kilometrov od Dobrovnika leži stisnjen v zatišje gozdov skriti turistični biser - BUKOVNIŠKO JEZERO. Menda je res kriva samo slaba .cesta, da turizem tod še ni zazivel. Vendar turistične fanfare oznanjajo tudi ta čas. Le nekaj sto metrov poti skozi gozd in pred mano se je odkril pravcati »svet tišine« — Bukovnica. Tod bolj poredko dvigajo prah in trgajo tišino traktorji in avtomobili. Na desni se stiska pod hrib destilacijski obrat za proizvodnjo eteričnega olja od kmetijske zadruge Prosenjakovci. To je donosen obrat. Po dva delavca napravita v dveh izmenah do 12 kilogramov olja, katerega kilogram stane preko štiri tisočake.
Po strmini sem se povzpel v »miniaturno« vasico, ki šteje le kakih 27 hišic. Bilo je mirno. Našel sem starejšega možaka, ki mi je pokazal pot proti ČIKECKI VASI. Nekaj časa sem se peljal po gozdni globeli, koder mi je pokazal, vendar mi je v šumečem listju kmalu zmanjkalo poti. To kljubovalno naključje pa je hotelo, da sem se namesto v čikečki vasi
znašel v MOTVARJEVCIH. Takoj sem moral ugotoviti, da vaške ceste niso naj prida. Tega se zavedajo tudi vaščani, vendar lansko jesen za ceste m bilo časa, kajti gradili so vaško dvorano. S prostovoljnim delom in materialom so gradnjo pocenili za več sto-tisoč dinarjev. V kratkem bodo dvorano docela opremili, čeprav tudi v sedanjem stanju služi namenu. . Ob nedeljah in sobotah Imajo kinopredstave, pred dnevi pa je s svojim programom gostovala tudi skupina Radia Novi Sad. Mladina pripravlja igiri »Če si moški, bodi moški« in »Družina, ki se uniči«. Prvo bodo uprizorili že v aprilu. V Motvarjevce pa so ob mojem obisku preseljevati trgovino iz čikečke vasi.
Malce nerodno, vendar sem moral, preden sem nadaljeval pot proti Prošenjakovcem, pohiteti še v KOBILJE. Že v začetku sem zvedel, da vaščani po lanskoletni vzpostavitvi avtobusne proge, želijo čimprej urediti Še primerno garažo. Krajevni odbor ima v programu tudi ureditev krajevne tehtnice ter izdatno popravilo vaških cest. Popravila cest bodo šla nekoliko hitreje, ker so odprli vaško gramoznico. Kmalu bodo v vasi dogradili tudi mrtvašnico, pozneje pa bi radi še vaški vodnjak. Za tem teži zlasti organizacija Rdečega križa, ki ima letos med drugim v programu večje a-sanacije, precejšen poudarek pa bo dajala zdravstveni prosveti. Organizacija kaže zlasti veliko zadovoljstvo nad mladimi članicami, ki so se zlasti izkazale pri krvodajalskih akcijah. Moram pa tudi omeniti, da so si sestavili ko-biljski gasilci precej zahteven program za teden požarne varnosti in proslave 20-letnice revolucije.
No in tako sem se znašel na zadnji postaji, označeni na potovalnem programu — v PORDA-SINCIII. Številni vaščani so imeli ravno največ dela pri gradnji mrtvašnice, ki bi jo radi dogradili že čez en mesec. S tem, da so jeseni utrdili cesto proti Ci-kečki vasi, zgradili novi most in poglobili jarke, še niso opravili vsega. Tudi za pomlad jim je o-stalo precej dela. In ob vsem tem še, kakor v številnih drugih vaseh, pripravljajo gradnjo vaškega doma. Material in denar bodo zbirali že letos, graditi pa bodo začeli prihodnjo pomlad.
Sodeč po naslovu, bi moral sedaj zapisati še nekaj vrstic iz Prosenjakovec. To pa sem si prihranil za prihodnjo reportažo, ki se bo začela tam, kjer se ta končuje. Do takrat pa lep pozdrav!
Janko Stolnik
Destilacija eteričnih olj v Bukovnici
Novi bazen in stari vodnjak v Dolini
V teh dneh bo naš reporter obiskal Prosenjakovce, Berkovce, Ivanjševce, Središče, Domanjševce, Krpliv-nik, Hodoš, Dolence, Budince, Cdpince, Neradnovce in Ženavlje.	Uredništvo
VESTI
VELIKA POLANA — Socialistična zveza v Veliki Polani dela V treh sekcijah. Najdelavnejša je kulturno-prosvetna sekcija. Do sedaj je že organizirala šest predavanj za kmetovalce in seminar za družbeno upravljanje v šolstvu.
V mesecu februarju se je končal zdravstveni tečaj za žensko mladino. Od 32 vpisanih je tečaj redno obiskovalo 30. Pred kratkim pa je bil v Veliki Polani tudi zaključek zdravstveno-gospodinjskega tečaja RK. Tečaj je bil v dveh izmenah in ga je obiskovalo 30 žena. Ljudska tehnika pa pripravlja tečaj za šoferje-amaterje. Tečaj bo začel z delom koncem marca. MARKlSAVCI — Mladinski aktiv v MarkiŠavclh je pred kratkim naštudiral, igro »Vdova Rošlinka«. -V nedeljo se bodo z igro prvič predstavili na domačem odru. Nameravajo pa gostovati tudi v sosednjih vaseh.
APAČE — DPD »Svoboda« Apače je v nedeljo uprizorila igro »Metež« v režiji Cirila Cešnjevar. Polna dvorana ljudi apaš-kega kulturnega doma je bila z igro zelo zadovoljna. KAPELA — Aktiv 'LMS Kapela je v nedeljo v domu DPD »Svoboda« uprizoril dve enodejanki »Medved« in »Snubač«. Po predstavi obeh iger so kapelski mladinci prikazali še nekaj narodnih plesov.
MARTJANCI — V nedeljo je mladina iz Martjanec gostovala a igro »Pričarani ženin« v Mačkovcih. Igro si je ogledalo veliko število vaščanov.
GRAD — Redna letna konferenca Osnovne organizacije Zveze komunistov je bila v nedeljo pri Gradu. Konferenci je prisostvoval tudi predsednik OLO Murska Sobota, Rudi * Čačinovič. RATKOVCI — Na občnem zboru Kmetijske zadruge v Ratkov-cih so med drugim sklenili, da bodo v jeseni začeli urejat) plantažne sadovnjake v vaseh Lončarovci, Kančovci in RatkovcL
PRAVNI KOTIČEK
VPRAŠANJE:
Alt lahko gospodarska organizacija oziroma zadruga proda privatniku osnovna sredstva, katerih razprodaja je bila objavljena v časopisu in koliko časa. po tej objavi jih lahko proda?
ODGOVOR:
Po 93/2 čl. Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ, št. 54/57, 48'58, 17/59, 48/59, 52/59 in 8/61) sme gospodarska organizacija izjemoma prodati državljanom in civilnim pravnim osebam stvari posameznih vrst po posebnih zveznih predpisih ob določenih pogojih. Te pogoje določa Odredba o pogojih za prodajo določenih vrst osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe dr-
žavljanom in civilnim pravnim osebam (Ur. list FLRJ, št. 27/58).
Sredstva, ki so navedena v tej odredbi, lahko prodajajo gospodarske organizacije državljanom in civilnim pravnim osebam, če jih niso mogle prodati gospodarskim organizacijam ali družbenim pravnim osebam na javni dražbi ali kako drugače po določbah 89. člena cit. Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. Kmetijska zadruga mora imeti za tako. prodajo določenih stvari poprejšnje soglasje osji ovne zadružne zveze, v katero je včlanjena. O prodaji sredstev in o načinu prodaje odloča delavski svet gospodarske organizacije, v kmetijski zadrugi pa upravni odbor zadruge oziroma organ, ki je z njenimi pravili za to pooblaščen.
Da bi moral od objave razprodaje osnovnih sredstev v časopisu poteči določen čas, v odredbi ni predpisano.
VPRAŠANJE:
Delavec podjetja, ki je bilo likvidirano 15. aprila 1959, ni dobil štiri in pol mesece pred zaključkom likvidacija osebnega dohodka. Likvidacija podjetja je bila končana z izgubo, ki je znašala 400.000 din. Vpraša, ali je upravi- . čen do minimalnega osebnega dohodka.
ODGOVOR:
Po 186. čl. Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ, št. 53/57) ima delavec pravico do minimalnega osebnega dohodka, ne glede na to, kplik-šen dohodek je dosegla gospodarska oTganizacija.
Po 52/4. členu Uredbe o prenehanju podjetij, (Uradni list FLRJ, št. 51/53, 8/54, in 49'56) ima delavec med likvidacijskim postopkom pravico do osebnega dohodka, katerega višina je določena v tarifnem pravilniku.
Če je zoper podjetje uvedena prisilna likvidacija, se delavcem plačajo terjatve, ki izvirajo iz njihovega delovnega razmerja pred uvedbo prisilnega likvidacijskega postopka, iz likvidacijske mase po vrstnem redu. ki ga določa 69. člen cit. Uredbe o prenehanju podjetij. Po tem čl. so delavci upniki 5. vrste.
Čeprav se iz vprašanja, ki ga je stavil delavec, ne da u-gotoviti, ali je bil v delovnem razmerju do konca likvidacijskega postopka, ali je torej njegova terjatev do podjetja nastala pred uvedbo likvidacijskega postopka, po navedenem ni izgledov, da bi lahko delavec uspešno uveljavljal pravico do minimalnega osebnega dohodka.
Glasbena revija v M.Soboli
V Pomurju se mladi glasbenik! pripravljajo na okrajno revijo glasbenih solistov, ki bo 16. aprila v Murski Soboti. Najboljši iz te revije se bodo udeležili republiške revije solistov, ki bo letos 22. in 23. aprila v Mariboru.
SREČANJE BRIGADIRJEV
Te dni se v Pomurju pripravljajo za praznovanje Tedna brigadirjev. Posebno bogat spored je mladina 'pripravila v .Murski'Soboti, kjer bo 27. marca brigadirsko kresovanje s kulturnim programom, 28. marca pa namerava mladina v Murski Soboti izvesti enodnevno lokalno akcijo. Delovišče bodo določili te dni. 29. marca bodo odprli razstavo slik in dnevnikov, raznih zapiskov iz življenja brigad ter o gospodarskem razvoju občine Murska Sobota. 30. marec je posvečen športnim igram. Na programu so nogometne,
rokometne igre med brigadirji in srednješolci, tekmovanje med šahovskim društvom Sobota in brigadirji. 31. marca bo zbor srednješolske brigade,
1.	aprila nameravajo prirediti brigadirski večer s plesom.
2.	aprila pa bi se naj v Murski Soboti srečali vsi brigadirji Pomurja, ki so se udeležili delovnih akcij v letih po vojni. Mladinski aktivi po vaseh pa nameravajo na predvečer Dneva brigadirjev prirediti kresovanje. Krajevni komiteji LMS prapravljajo ponekod tudi večje kulturne programe.
Drevesnica na Tišini
RAZŠIRITEV GOZME DREVESNICE^! TIŠINI
Gozdno drevesnico na Tišini bodo letos povečali za skoraj 6 hektarov, predvsem zaradi velikih potreb po gozdnih in parkovnih sadikah. V lanskem letu so iz te drevesnice prodali nad 2 milijona raznih. sadik. Letos pa računajo, da bodo prodali samo spomladi več kot 300 tisoč sadik.
Za drevesnico so nabavili že nad 2 tisoč metrov cevi za namakanje in zalivanje sadik. Poleg tega pa nameravajo še letos zgraditi poslovne prostore in večje skladišče. Za razširitev drevesnice bodo potrebovali okrog šest milijonov dinarjev investicij.
SjCddva bilanca soboških godbenikov
Godba na pihala v Murski Soboti, ki deluje pod okriljem DPD Svoboda, se bo letos pomladila z mladimi godbeniki. Godba je v lanskem letu u-spešno delovala, saj je imela 37 večjih javnih nastopov. Sodelovala je na vseh prireditvah in praznovanjih. Ker imajo dovolj instrumentov, nameravajo letos pritegniti predvsem mladino. Za uspehe godbe na pihala v Murski Soboti gre največ zaslug neumor-
nemu kapelniku in učitelju na glasbeni šoli tov. Grlecu, ki vodi godbo na pihala vsa povojna leta.
OBČINSKA KONFERENCA V LJUTOMERU
Pred nedavnim je bila v Ljutomeru občinska konferenca Ljudske tehnike. Ugotovili so, da je potrebno razširiti delovanje tehnično-vzgojnih organizacij tudi v tiste kraje, kjer le-teb zdaj ni. Tako so omenjali zlasti Veržej in Razkrižje. Posebno pozornost bo
potrebno ' posvetiti zlasti pionirjem in mladini. Zategadelj se bodo lotili ustanavljanja društev mladih tehnikov na osemletkah in drugih šolah. Sklenili so tudi, da bodo imeli sejo izvoljenega odbora v sredo 15. t. m.
JULIJA MLADINSKO ZBOROVANJE V RAKIČANU
ŠSLSK4 ZADREGA TEDI V KUPŠIACIH
Mladina Pomurja se že pripravlja na praznovanje 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Občinski komiteji in aktivi so izdelali obširne delovne programe. Mladina bo sodelovala s kulturnimi točkami na vseh proslavah.
Občinski komite mladine v Murski Soboti je pred kratkim razpisal obširno tekmovanje za mladinske aktive. Organiziral bo pohod mladine v pomembne kraje iz NOV v Prekmurju. Priredil bo razstavo mladinskega tiska, tehnič-
Šolski odbor v Kupšincih je nedavno sklenil, da bo potrebno ha šoli prekriti streho, ker ob večjih nalivih propušča.
polna Čitalnica v
SOBOŠKI KNJIŽNICI
Mestna knjižnica s pionirsko knjižnico in čitalnico v Murski Soboti ne skrbi samo za bralce Murske Sobote, temveč posoja svoje knjige tudi podeželskim knjižnicam. Knjižnica ima okrog 2 tisoč rednih mladih in odraslih bralcev. Čitalnica je vedno zasedena. V lanskem letu jo je obiskalo nad 11 tisoč bralcev. Čitalnica ima na razpolago tudi televizor.
Pri tem delu so obljubili pomoč tudi vaščani. Šolski odbor je že pripravil les S katerim bodo uredili ograjo okrog šole.
Na šoli so letos ustanovili tudi šolsko zadrugo, ki šteje 31 članov. Kmetijska zadruga Cernelavci je pionirjem odstopila 20 arov zemlje na kateri, bodo zasadili povrtnino. Poleg tega jim je zadruga še obljubila umetna gnojila in strokovno, pomoč. Veterinarski zavod v Murski Soboti pa bo pionirjem odstopil tudi nekaj hlevskega gnoja.
nih ter likovnih izdelkov. Organiziral bo koncert mladih glasbenikov, oddajo 90 mladinskih minut, kjer bodo sodelovali pionirji in mladina z raznimi kulturno-zabavnimi točkami. Organizirali pa bodo tudi posvetovanje o estetski vzgoji mladine. V programu je več kulturnih in športnih srečanj v obliki raznih gostovanj.
V	poletnih mesecih pa namerava občinski komite prirediti taborjenje za mladino ob Negovskem jezeru. V vseh večjih krajih bodo ustanovili TV in OZN klube v aktivih.
V	mesecu julija naj bi bilo zborovanje mladine soboške občine v Rakičanu.
Podobne programe so sprejeli tudi ostali občinski komiteji LMS v Pomurju.
OBČNI ZBOR TRAKTORISTOV
Pred dnevi je bil v Radgoni občni zbor traktoristov in kmetijskih strojnikov. Razpravljali so o programskih vprašanjih tega društva.
POMURSKI VESTNIK, 23. III. 1961
5
5:7 v SCL
Drugo kolo spomladanskega tekmovanja, za prvenstvo v SCL je prineslo našima predstavnikoma samo eno točko. Moštvo Sobote je moralo na vroč teren v Trbovlje, kjer je po vodstvu (3:2) v prvem polčasu kljub enakopravni igri doživelo poraz v srečanju s tamkajšnjim Rudarjem z rezultatom 4:6. Športna poročila so si edina v tem, da so naši kljub porazu zapustili dober vtis pri trboveljskem občinstvu. Lendavska Nafta je imela doma v gosteh moštvo Nove Gorice. V srečanju z nasprotnikom je dosegla remi (1:1) in eno točko, vendar ji ta izkupiček obeta malo možnosti za obstanek v slovenski konkurenci, čeprav še tudi ni vse izgubljeno. Vsekakor bodo razvozljale to uganko že prihodnje tekme našega drugega predstavnika v SCL in seveda tudi rezultati, ki jih bodo dosegli Naftini vrstniki na repu lestvice.
Z letne skupščine Okrajnega strelskega odbora M. Sobota
BREZ KOLEKTIVNOSTI
V nedeljo dopoldne je bila v Murski Soboti letna skupščina okrajnega strelskega odbora. Poleg 50 delegatov ji je prisostvoval tudi sekretar Strelske zveze Slovenije tov. Pi-culin.
V poročilu dosedanjega predsednika (namesto upravnega odbora, ki pa ni bil seznanjen s tem poročilom, zato niso mogli biti študijsko prikazani dosežki v strelstvu, niti problemi, ki so zavirali njegov razvoj) in v razpravi delegatov je bilo poudarjeno, da je kljub nekaterim slabostim strelska organizacija v soboškem okraju dosegla zavidljive uspehe. Tako je bilo leta 1956 v okraju samo 23 strelskih družin s 1.250 člani, sedaj pa jih je že 47 z okrog 3.500 člani. Od tega je 2.000 članov, 190 članic in 693 pionirjev, ostali pa so mladinci.
Na začetku letošnjega leta so imele strelske družine skupno 61 vojaških pušk, 176 malokalibrskih in 274 zračnih pušk. To sicer ni malo število, vendar pa kljub temu ni tolikšno, da bi bile krite potrebe vseh strelskih družin. Precej pušk je tudi že dotrajalo. Strelske družine v Pomurju so po številu strelnega orožja da-
leč pod predpisano zvezno normo. Prav pomanjkanje strelnega orožja in tudi materialnih sredstev (zračna in malokalibrska strelišča in strelske potrebščine, pomanjkanje strokovnega kadra, zlasti inštruktorjev itd.) je glavna ovira za še uspešnejši razvoj strelskega športa pri nas.
Kakor je pokazala razprava, smo bili lani priče razprtijam in dokaj slabim medsebojnim odnosom med posameznimi člani in organizacijami. Tako so delegati občinskega strelskega odbora iz Murske Sobote kritizirali nepravilno delovanje posameznih članov OSO, predvsem zategadelj, ker so nenamensko uporabljali strelno orožje in municijo, pa je zato tudi nekaj zračnih pušk izginilo. V preteklem letu je imel odbor samo dve seji, ki so bile posvečene pretežno »nevtralizaciji« dela soboškega ObSO, v njegovem delovanju je manjkalo kolektivnosti, zato je vse breme dela bilo iz-
ključno na sekretarju, ki tudi ni mogel sam mnogo storiti za razširjenje strelstva, ustanavljanje novih družin itd. Odbor se tudi ni uveljavil kot kolektivni organ, marveč je bila njegova vloga predvsem administrativna, zato tudi ni mogel osnovnim organizacijam posredovati potrebne pomoči. Temu je tudi pripisati, da še sedaj ni občinskih strelskih vodstev v Lendavi, Beltincih in Petrovcih, čeprav je bilo že na lanski skupščini sklenjeno, da jih je potrebno ustanoviti.
Po živahni razpravi so na skupščini izvolili novi 19-član-ski upravni odbor in izročili olcrajno Zlato puščico letošnjemu. zmagovalcu na okrajnem tekmovanju — znanemu strelcu Karlu Turnerju.
Kap. Ivo Perinič
I. rokometna runda
KOMNtR (Lendava): kil (Hi 18:10 (12:6)
V osmem, t. j. prvem kolu spomladanskega tekmovanja za prvenstvo v okviru Pomurske rokometne lige sta se v moški konkurenci srečali v nedeljo v Lendavi moštvi domačega Kovinarja (bivši Vajenec) in Kroga. Ob deževnem vremenu in na dokaj razmočenem igrišču so zmagali domačini, ki so bili tudi boljši od gostov. Najboljši strelec na tej tekmi je bil Perša s 6 zadetki. Sodil je Šijanec.
G ra ličar: Sloga 57:6 (26:3)
V torek popoldne Je bila na igrišču Partizana v Soboti tekma za prvenstvo med Graflčarjem in Slogo. Moštvo Grafičarja, ki je nastopilo v kompletni postavi z 9 igralci in je tudi ves čas tekme prevladovalo na igrišču, je z zelo visokim rezultatom odpravilo svojega nasprotnika. Tekma je bi-
la vse do zadnjih minut pred koncem na dostojni športni ravni. Sodil je Obal — odlično.
Beltinci: LSŠ 5:0 (p. I.)
Moštvo ESS bi moralo v nedeljo gostovati v Beltincih, ker pa ni prišlo, so ob sodnikovi ugotovitvi, da je igrišče bilo sposobno za igranje, domačini dobili tekmo brez borbe.
TABELA PO Vm. KOLU
Beltinci	7	6	0	1	189:79	12
Grafičar	7	5	0	2	205:100	10
Kovinar	7	5	0	2	101:105	10
ESS	7	3	0	4	110:117	6
Elan	7	3	0	4	90:135	6
Krog	7	2	0	5	131:137	4
Sloga	7	0	0	7	67:223	0
						
Najboljš! strelci v tem kolu: S. Kovačič 22, Kokalj 12, L. Stevan-čec 7 zadetkov, vsi Grahčar. Skupaj je bilo na treh tekmah doseženih 96 zadetkov.
Rokometni sodnik Sijanec odhaja v JLA. Sodniški zbor se je poslovil od njega v torek zvečer, ORO pa se mu zahvaljuje za dosedanje vestno sodelovanje.
Dobro zastavljen program Pomurske nogomelne podzveze
K obetajoči množičnosti
Tudi priprave tekmovalnih moštev Pomurske nogometne lige so v zadnjem času zelo živahne. Vsa moštva pridno trenirajo in prirejajo prijateljske tekme, zato je pričakovati, da bo že sam začetek tekmovanja zelo zanimiv.
Spomladansko tekmovanje se bo predvidoma pričelo 16. aprila. V I. razredu bo sodelovalo deset . dosedanjih tekmovalnih moštev, v II. kakovostni razred, v katerem se bo pričelo tekmovanje sredi maja, pa se bo vključilo šest moštev: Bogojina, Bakovci, Can-kovar Salovci, Puconci in Ora-fičar II. Ustanovitev dveh razredov v Pomurski nogometni podzvezi narekuje predvsem povečano zanimanje za ta popularni šport na podeželju, kjer se v okviru mladinskih- in drugih organizacij snujejo novi nogometni aktivi in sekcije, vsi kajpada s hotenjem, da bi tudi tekmovali.
Kot kaže, bo letos storjen velik korak naprej tudi pri
GRAFIČAR : RADGONA
1:6 (1:3)
V nedeljo se je ob deževnem vremenu in na zelo razmočenem igrišča NK Sobota srečalo kombinirano moštvo domačega Grafičarja z enajsterico Radgone. Prijateljska tekma se je končala s pre pričljivo zmago gostov, ki so se v neugodnih okoliščinah za tehnično lepo igro bolje znašli. Njihova zmaga je zaslužena.
širjenju pionirskega nogometa v Pomurju. Pionirska liga bo imela dve skupini: v prvi, soboški bo tekmovalo 8 pionirskih moštev, v drugi, lendavski pa 6. Veliko zanimanje je tudi ža pionirski turnir, ki ga bo Podzveza priredila v Gornji Radgoni 30. aprila in 1. maja v počastitev 20-letnice ljudske revolucije in letošnjega delavskega praznika. Turnir bo pod pokroviteljstvom občinskega vodstva SZDL v Gor. Radgoni in bo na njem sodelovalo deset pionirskih moštev iz Pomurja. Prireditelj pričakuje, da se bo v teh dneh zbralo v našem obmejnem mestu nad 150 mladih nogometašev. To bo prva tovrstna, prireditev v Sloveniji, posebnost turnirja pa bo tudi v tem, da bodo večino tekem vodili sami pionirji — sodniki. Prvim trem moštvom bodo podelili pokajo in priznanja, najbolj disciplinirano pionirko moštvo na tem. turnirju pa bo prejelo v dar garnituro dresov.
Program tekmovanj v II. razredu in pionirski ligi bo prilagojen tako, da bodo stroški tekmovanj čimmanjši, kar je prednost, ki je tudi pogojena z razmeroma slabim finančnim stanjem v novo se snujočih nogometnih aktivih in sekcijah.
Letošnji korak k množičnosti domačega nogometa je torej krepko zastavljen in iz te množičnosti, ki temelji predvsem na mladini in pionirjih, je moč v prihodnosti pričakovati tudi ustrezno kakovost, kar pomeni z drugimi besedami, potreben naraščaj za naše vodilne nogometne klube, ki tekmujejo v višjih kakovostr nih ligah.
Tudi moštvo soboškega Grafičarja se pripravlja na spomladansko tekmovanje v okviru I, razreda Mariborske podzvez-ne lige. Doslej je odigralo že več prijateljskih tekem. Tekmovati bo pričelo že v nedeljo ob 10. 30 uri, ko se bo srečalo doma z moštvom Železničarja iz Maribora. Na sliki: od leve proti desni — stoječi: Flisar, Roškar, Merica, Puklavec, Bakan, Zavec, Horvat, Varga in trener Svatina, čepe: Fujs, Turner, Maroša, Radulovič, Pavlič, Ovček.
KOŠARKA - KOŠARKA - KOŠARKA - KOŠARKA - KOŠARKA - KOŠARKA - KOŠARKA - KO
Zanesljivo vodstvo Elana
ESS : Akademik 52:51 (22:16) Ta tekma je bila najbolj zanimiva v tem kolu. V prvem polčasu je imelo premoč na igrišču moštvo ESS, v drugem pa se je vodstvo menjavalo, zdaj je bil na boljšem Akademik, zdaj ESS . . . V zadnjih petih minutah je igra dosegla svoj vrhunec. Najboljši igralec pri ESS je bil Avgutin z 20 in Branko Kureš pri Akademiku s 25 točkami.
Elan : Grafi čar 51:38 (24:16) Ekipa Elana je bila ves čas
igre v premoči. Pri metu na koš pa sta bili nezanesljivi obe ekipi, odtod tudi razmeroma nizek rezultat. Proti koncu tekme so igralci postali neresni, sodnika pa tega nista preprečila. Ekipa Elana si je s to zmago že priboiila naslov prvaka« razen seveda — Če ne bo doživela kakšnega presenečenja v zadnjem kolu.
Sloga : Vajenec 41:51 (16:38) Tekma je bila povprečna. Ekipa Sloge je tokrat zaigrala neko-1 ko bolje kot običajno, vendar pa je bilo to premalo za zmago.
Rakičan : Ljutomer 29:71 (12:40) Moštvo Ljutomera je v nedeljo gostovalo v Rakičanu. Kljub prednosti zaradi domačega igrišča je Rakičan tudi to tekmo izgubil. Pri Ljutomeru je bil najboljši igralec Mitja Berce.
In rezultati zaostalih tekem: Vaienec : Rakičan 45:55 (18:25) Vajenec : ESS 28:80 (10:47)
Elan	13	11	0	2	821:506	22
ESS	13	10	0	3	756:539	20
Ljutomer	13	9	0	4	632:394	17 (-1)
Akadom.	12	8	0	4	633:422	16
Grafičar	13	6	0	7	558:537	H M)
Vajenec	13	4	0	9	530:705	8
Rakičan	12	3	0	9	4:i:7no	6_
Sloga	13	0	0	13	223:869	
PIONIRSKA' LIGA V tej ligi je tekmovanje končano. Zmagovalec je A moštvo Mladosti zaradi boljše razlike v koših. Drugo moštvo Mlado ti je pripravilo precejšnje presenečenje, saj ima enako število točk kot prva ekipa. Ekipi Poleta pa sta dokaj zaostali na lestvici. Vzrok temu so verjetno neredni treningi in sploh pogoji, v katerih deluje SSD Polet.
Pomursko košarkarsko podrve-zo bo potemtakem na finalnem tekmovanju za prvaka republike zastopalo A moštvo Mladosti.
LESTVICA
Mladost A 	6	5	0	1	300:90	10
Mladost B	6	5	0	1	154:140	10
Polet A	6	2	0	4	171:155	4
Polet B -	6	0	0	6	62:312	0
2ENSKA LIGA
Tudi v ženski ligi je tekmovanj končano. Absolutni prvak je moštvo Elana z 12 točkami. Ostale ekioe so prikazale dokaj slabšo igro z izjemo moštva Mladosti, ki je v zadniih kolih zoleralo želo dn-br«. Ri-jni ESS ln SZD sta se r»ri-ključili šele v drueem delu tekmovanja, zato se tudi nista mogli najbolje uveljaviti.
Rezultati zadnjega kola: Elan : SZD 26:7 (21:2), ESS : Sloga 47:26 (15:14).
LESTVICA
Elan	6	6	0	0	182:54	12
Mladost	6	3	0	3	123:138	6
Sloga	6	2	0	4	126:158	4
ESS	4	2	0	2	101:108	4
SZD	4	0	0	4	25:99	0
V zadnjem kolu se bodo v nedeljo srečali v moški konkdrcnd: Grafičar : Rakičan, Ljutomer :-ESS, Akademik : Sloga, Vajenec : Elan.
SLUŽBENE OBJAVE ‘ ORO Murska Sobota IX. KOLO, v nedeljo, 26. UL 1961 Člani: ESS : Graiičar, v M. Soboti ob 10. uri, igrišče Partizana, sodil bo Zupan: Sloga : Kovinar (Lendava), v Murski Soboti, ob 11.15, na igrišču Partizana, sodil bo Sefer; Elan : Krog. ob 9. uri v M. Soboti, igrišče Osemletke II, sodil bo Šiftar; VI. kola — članice: Krog : Sloga ob 10.30 v Krogu, sodil bo Bratuš; Grafičar : ESS V M. Soboti ob 9. uri, igrišče Partizana, sodil bo Obal; Beltinci : Elan ob 10. uri v Beltincih, sodil bo Huzjan. Prijateljska tekma Pomurje : Tekstilec bo v nedeljo ob ft. uri v M. Soboti, igriške Osemletke II, sodil bo Martinuzi«
Nogometg tudi na Cankovi
Preteklo leto so se tudi mladinci in pionirji na Cankovi začeli zanimati za nogomet. Čeprav imajo slabo igrišče, so začeli redno trenirati. Eno nogometno moštvo deluje pod okriljem šole, drugo pa pod okriljem mladinsko organizacijo. Mladinsko mo tvo je priredilo lani če več prijateljskih tekem z mladinskimi moštvi drugih vasi. Tudi pionirji na šoli so navdušeni nogometaši, saj so sc nekateri celo poimenovali po nekaterih stalnih članih jugoslovanske državne reprezentance. Na šoli deluje tudi rokometna sekcija«
ŠPORTNI DAN NA ESŠ
Dijaki Ekonomske srednje šole v M. Soboti so imeli preteklo soboto športni dan. V pestrem programu so sodelovali domala usi. Prva skupina je orientacilsko ko-lesarstva v Bukovnico in nazaj, dru-ga skupina je odšla na orientcii-ski pohod (peš hoja) v Pueor-ce in na	kjer sl Je ogledata
tudi rat-kdnl stoln, športniki pa so se pomerili v nemu Partizana v rokometu, odbojki, perjanici in
hokeju na travi. Se prav posebnd zanimivo Je bilo izločilno, tekmovanje v rokometu za jugoslovanski pokal. Posamezni rezultati: 3a Irt b : 2b 9:4, lb in c : 2a 1:7, 2a t lft 4:0, 3a in b : 2a 6:5; ženske: I. letnik : ITT. letniku 4:1, 1. razred : 2. razredu 5:2. zmagovalca  sta 3a In b razred pri dimkih In T. letnik pri dijakinjah. Ohe moštvi sta se plasirali v nadaljnje tekmovanje za pokal.
V nedeljo je bilo odigrano predzadnje kolo v moški ligi
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
RADIJSKI PROGRAM
cd 26. marca do 1. aprila
NEDELJA
8.00 Mladinska radijska igra — Jan Beran: Dva + dva = sedem: 8.45 Iz albuma skladb za otroke; 8.55 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.40 Carl Ditters Dittersdorf: Koncert za čembalo in godala;
10.00	Se pomnite, tovariši ... a) Marica Stropnik — Kavrela: Zdaj je bilo treba drugače, b) Jožefa Henigman: V Roški ofenzivi; 10.45 Spoznavajmo svet in domovino! 11.45Crno in belo; 13.30 Za našo vas; 14.15 Koncert pri vas doma; 15:30 Kar radi poslušate; 16.00 Humoreska tega tedna — S. Anderson: Božja moč; 16.20 Carl Zeller: Ptičar; 16.40 Peli so jih mati moja:
17.00	Zabavna glasba v nedejsko popoldne; 17.30 Radijska igra — Vlado Vukmirovič: Polnočni ekspres; 18.27 Dve skladbi -- dva zabavna orkestra; 18.45 Petnajst minut s Kvintetom bratov Avsenik: 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Zvočni intermezzo; 21.00 O Verdijevem življenju in delu — 12. oddaja; 22.15 Ples ob radijskem so^e-jemniku; 23.05 Nočni simfonični koncert.
PONEDELJEK
8.00 Poročila; 8.05 Drobne orkestralne skladbe; 8.40 Iz filmov in glasbenih revij; 9.00 Naš podlistek — Acatha Christie: Hipoli-tin pas — I.; 9.20 Arije iz francoskih oper; 10.15 Od tu in tam; 10.40 Poje zbor Donskih Kozakov p. v. Sergeja Žarova; 11.00 Po svetu Jazza; 11.30 Za otroke; 12.00 Danilo Švara: Suita za violino in klavir; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Anton Petri 'ek: Mesto pese v sodobnem kmetijskem obratu; 12.25 Po dolinah in po gorah . . . 13.30 Pavel Sivic: Medjimurska raosodlla in kolo! 13.50 Zabavni potnuri; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce  — RTV Beograd; 15.40 Naši popotniki na tu-
jem — Toni Tršar: Beer or not beer; 16.00 Operni koncert; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15-.Šoferjem na pot! 18.00 Športni tednik; 18.15 Pianist Walter Gieseking igra dela M. Ravela; 18.50 Človek in zdravje; 19.30 Radijski dnevnik; 20.45 Kulturni globus; 23.05 V ritmu današnjih dni.
TOREK
8.00 Poročila; 8.05 Izberite melodijo tedna!; 8.50 Orkester Alfred Scholz; 8.55 Radijska šola za srednjo stoonjo — Glasbeni leksikon za otroke: 9 40 Zenski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja: 10.15 Maihen konceh Pianista Kendalla Tayiorla: 10.55 Kitara in orelice: 11.00 Solisti Mariborske ODere vam noio: 11.30 Peset minut iz naše beležnice; 11.40 V ritmu počasnega valčka; 12.00 Vokalni kvintet Niko Štritof oh snremljavi Štirih fantov: 12.15 Kmetijski nasveti — ing Milan Simič: O gozdnih požarih: 13:30 Teramo za vas; 14 35 Pva prizora iz Mozartovega Pon Juana: 15 40 Listi iz domače književnosti  — Ivan Potrč 
ta in smeh 16:00 Revija zabavnih zvokov: 17:35 Dmitrioj Šoštakovič Prva sinfonija: 18:00 Iz naših ko-
lektivov 18:15 Hammond orgle: 18:45 Izobraževalni obzornik  20.00 Posnetki Slovenskega okteta mikro ploščah BTB 20:30 Radijska igra - Jean Renoir Orvet 
izvedba); 21.40 Darian Božič Humoreska za rog in godala 21:45 Pleasni orkester RTV Ljubljana 22:15 Komorni večeri pri W.A. Mozartu - 20 oddaja 23:05  postrunah in tipkah: 23:25 Po svetu 

son; 23.55 Prijeten počitek!
SREDA
8.00 Poročila 8 05 - Mladina poje.
z okrajnih prevskih revij 
9:15 Ali vam ugaja? 10:15 Rufggie ro Leoncavallo: Odlomki iz opere
Glumači; 11.00 Sovjetska, poljska; in madžarska zabavna glasba; 11.30 Za cicibane; 12.00 Venček narodnih; 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Nežka Snoj: Preprečevanje čebelnih bolezni; 13.30 Slovenski, samospevi: 14.35 Klavir v ritmu; 14.40 Skladbe Krsta Odaka poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 15.45 Radijska uni-verza — Rene Colas: Priprava in‘
. uporaba voda; 16.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Trije zabavni zbori; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Od-Gallusa do Hindemitha — Slivenski zbori IT.; 20.00 Georges Bizet; Lovci biserov, Opera V 3. dejanjih; 22.15 MPadjm plesalcem: 22.50 Ljte-. rami notumo: 23 05 Iz modelnega glasbenega sveta  — 24. oddaja. Igor Stravinski Kantata na stihe neznanih angleških pesnikov 15. in 16. stoletja ansambel Newyorske filharmonije in člani Newyorškega koncertnega zbora dirigira avtor Frank Martion Mala koncertnina simfonija (Izvajajo: Irmgard Helmis-barfa. Gertv Herzog klavior Silvia Kind cembalo , simfonični orkester RT AS Berlin.
ČETRTEK
8.nn Porn*i’a: 8.05 Glasba ob dp_ lu; R.35 Poje Komorni zbor P^V LhibUana n. v. Milka fi^empta; 8.55 Ra^Hstra *oia za v»*io ston-nio — 'Tomo* Ka^n* Natta "vHev>: a «s r*«bp-t s^vmann' ™p-«sf navl^^vJh 7ntr«»^»iU-r»v on R (otanlst r*.THnif r^i.„»nrV <a.1S
«»n Vvrnn) • in An ri^ «noc*n In T*n7'*-n-n-«1* fp*at za 70	—	■***
fnnnn*S T>«»p	nnnov-
vi« 11 «*n «•-#»'*«ri,r obnnin: Konoe**t 7a \	*t. T v
e-rrtnbi* t»M	Huttri
motiviKmetijski nasveti — Ludvik Strobel: Pospeševalne na-
loge kmetijskih zavodov, v poljedelstvu; 12.25 Dueti iz slovanskih oper; 13.30 Iz operetnega sveta; ■13.50 Poje zbor akademikov Bran--ko Krsmanovič iz Beograda; 14.05 Albert Roussel: Pajkova pojedina, baletna suita; 15.40. Iz svetovne književnosti — Roger VaiPand: Praznik; 16.00 Radi bi vas zabavali; 16.30 Koncert v miniaturi;. 17.15 45 minut turizma ii) melodij; 18.00 Nekaj orkestralnih odlomkov iz- ooer; 18.30 Tommv Gtimina s svojim kvartetom: 20.00 Četrtkov ve*er domaMh nesmi in nanevov; 20.45 Li tovarni ve'er. Lirika za hodečimi žicami; 22.15 Po svetu iaz-» za, Nasmehni eeni.1; 2*> 45 Klavirske skladbe Zvonimirja Ciffii*a; .23.05 Zaoi#»'ite z nami! 23.55 Prijeten počitek!
PETEK
8.00 Poro*iia; 8.05 Edvard Lalo: Namouna-suha; R 30 Od noi^e do calypsa; 9.00 Naš nodMstek — Aeat*a CbHstie* Hinnbtin nas —
it. ; 9.20 Poip Bniandsvi (komomi • z*or d. v. F«Mxa	/**ene-
san'ne nesmi); Q 35 Kot<*ek za m’ade ljubitei4e dashe. Metka In Tin*ek na solističnem koncertu; jo.a.s Zvočna mavrica; 11.00 t7 bpI-llniievih oner; 11.30 človek in zdravle fDon^vhPV); 11 <0 Internacionalne nihalne g*>dbe: l?oo »»Dobri znanci«« i7. Celja i^valaio svo4e dnma*e pnnpvke: 15 Kme-nseveH — in® ^tn*an v^ahl:
O Rtmoen^eti kpmiviib «-«H«;tev ▼a
zaxčito r;>*t’i*v 11 35 zvn^na ««*no-
rntt-ia ; n <<1	7
ei^p^a nolja* 'VI Kvintet A»*t van pprnme: 1* g^«ia**/^^ne nesmi ,r	t r^-am^i^a
nn4e	r* Wpf«
u 05	ra niMn nn-
n4o —	y»«v*ek* Msu
Hi iz črne Afrike: 1(* **s
P**a1io Doir‘n«up7: 15 Padiiska
univerza — dr. Jože Benigar: Par-
tizanska zdravstvena služba; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.25 Od olesiš*a do plesišča; 18.00 Iz na'ih ko’ektivov; 18.15 Zabavni orkester Ray Martin; 18.30 V dvoranah Svobod in Drosvetnih društev, Ohisk v Koxevju: 2n.n0 Lene me’od5‘e z orkestrom Davjd Rn«e; 20.15 Tedenski zunanieooUti'ni pregled: 20.30 Ve’iki skladatelji, kot so jih opisali nhhovi sodobniki — 9. oddaja: 21.15 Oddaja o morju in pomo**š*avib: 79.^5 Zabavnj ansambli: 22.75 Moderna D’esna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni komorni koncert.
SOBOTA
8.00 Poročila; 8.05 Glasba oh debi; 8.30 Violinist Ali Perme7) pred mikmfnnom; 8.55 Radi4sVa Šola za nižjo stoonjo — Tone PpvV’»: Mah prijate’ji iz črne Afrike; 9.25 Od melodije do melodije: 10.15 Boris Paoandoou’0: Ssmfonietta: 10.55 Zabavni orkester RTV Beograd; 11.00 Po svetu jaz-
za; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmico; 12.00 Frangois Popy: Orientalska suita; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Upoštevajmo tudi poletno zaščitno škropljenje; 13.30 Od. vasi do vasi. . . Narodne in domače viže; 13.50 Operne arije; 14.20 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Popevke se vrstijo; 16.25 Iz naj novejšega repertoarja Jugotona; 16.40 Me'ani zbor KUD Pošta-Obrtnik iz Maribora p. v. Gustava Rakuše; 17.15 Po kinu se dobimo; 17 45 Pianist Page Cava-naugh; 18 00 Jezikovni nopovorl; 18.15 Dag Wiren: Serenada za godalni orkester; 18.30 Pozdrav z gora; 18.45 Okno v svet; 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Nekaj novih in starih domačih za sobotni večer; 20.20 Henry Cecil: Obe plati postave, 4. epizoda: Hubbardova restavracija; 21.00 Za prijeten konec tedna: 22.15 Oddaja za naše izse’jence; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu.
Radio Murska Soboto
NEDELJA
12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.20 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.'00 Želeli ste, poslušajte.
PONEDELJEK
17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila.
TO H EK
l7.ook Lokalna poročila, obvestila, rekjame*; 17.^25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Glasbeni spored.
ČETRTEK
17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Želeli ste, poslušajte.
SOBOTA
17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste. poslušajte.
Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00-8.00 in od 15.00-23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 23.00 ure.
LESTVICA
(brez tekme Akademik : Rakičan)
POMURSKI VESTNIK, 23. III. 1961
£
Petek 24. marca — Simon Sobota 25. marca — Minka Nedelj A 26. marca — Maksim Ponedeljek 27. marca — Srden Torek 28. marca — Janez Sreda 29. marca — Ciril Četrtek 30. marca — Branimir
DAROVALCI KRVI NA
TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA OD 13. DO 18. MARCA 1961 • Marija Bagaroš — šestič, Apolonija Bukvič — sedmič, Jdžefa Pla-hut, Jožefa Farič — drugič, vsi iz Tropovec; Barbara Sabjan, Angela Miholič, Marija Feher, Marija Vasič, Rozalija Horvat, Ana Fe-rencek, Franc Bukovec, Irena Vogrinec, Marjeta Bukovec, Rozalija Horvat, Bara Korošec, Katarina Kocet, Rozalija Gjerek, Viljem Fe-rencek, Viljem Puhan, Peter Korošec, vsi iz Kobilja; Helena Flisar — sedmič, Koloman Podlesek — devetič, oba iz Salamenec; Ana Ficko iz Krajne — drugič. Bela Franko iz Markišavec —. osmič, A-leksander Vlaj iz Puconec - drugič, Zdenka Korošec iz Murske Sobote — drueič, Sfardka Car — drugič, Terezija Serec — drugič, obe iz oodjetja »Panonija« Murska Sobota.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA c J MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA - <id 24.-26. marca ameriški barvni film: »Napadalci«; od 27.-28. marca francoski vistavisionski film: »Taksi in prikolica«; od 29.—30. marca'češki film: »Peto kolo«.
SLATINA RADENCI - od 25.-26. marca italijanski barvni kine-maskopski film: »Ljudje in volkovi«;' 30. marca češki film: »Na končni postaji«..
VERŽEJ - od 25.-26. marca poljski film: »Resnični konec vojne«.
LENDAVA — od 24.-26. marca a-meriški barvni kinemaskopski film: »Risarka modelov«; od 28.-29J marca jugoslovanski film: »Poišči Vando Kos«.
GORNJA RADGONA - od 25.-26.
marca italijanski barvni kine-, maskopski film: »Spomini iz I-taMle«; 29: marca norveški film: »Devet življenj«.
LJUTOMER - od 25.-26. marca a-meriški barvni film: »Bagdadska sirena«: od 29.-30. marca francoski film.: »Precep«.
VIDEM OB SCAVNTCT — od 25.-t76.-marca ameriški kavbojski film: »Naloga majorja Leksa«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 25.-26. marca italijanski barvni kinemaskopski' film: »Lepa mlinarica«: 29. marca ameriški kavbojski film: »Najhitrejši strelec«.
OSEBNI AVTO Fiat 600, skoraj nov, prevoženih 8.000 km, prodam. Naslov v upravi lista.
M-316
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK »Tobi-«, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-318
MOSKVICE, OPELE, MERCEDESE, TAUNUSE, VOLKSWAGNE in ostala vozila, kakor tudi vse vrste STROJEV družbenega in privatnega sektorja, uspešno plasiramo na našem tržišču. Za informacije in usluge se obrnite na »AVALAKOMERC« Beograd, Muta p o va 51, telefoni 42-426 in 46-782.	M-325
ZAPRAVLJIVČEK, dobro ohranjen. prodam za 15.000 din. Franc Peršak, Jamna 22, p. Videm ob Stavnici.	M-290
SOBO nudim sostanovalcu. Naslov v upravi lista.	M-303
LICITACIJA TRAVE
Obveščamo interesente za nakup trave, da bo licitacija — prodaja trave na nasipih potoka Ledava in njenih pritokov dne 27., 28. in 29. marca na nasipu razbremeniloika Leda va-Mura, na Pucooskem potoku pa dne 1. aprila 1961.
Vodn'a skupnost Murska Sobota
OBVESTILO
Zdravstveni dom Murska Sobota obvešča, da posluje ambulanta otroškega dispanzerja zaradi pomanjkanja zdravnikov omejeno in to le v času od 10.—12. ure dnevno.
D-311
OBRTNO PODJETJE »OBRTNIK«
V MURSKI SOBOTI razpisuje delovno mesto AVTOMEHANIČNEGA POMOČNIKA za servisno službo.
Nastop službe takoj. D-313
GRADITELJI, MIZARJI, KOLARJI, POZOR!
Večjo količino rezanega, popolnoma suhega lesa za ostrešje (rušt) ter tračno žago in cir-kularko brez motorjev prodam. Cirkularka ima pomično dvižno mizo, vrtalno glavo, razkalno ter glavo za vehanje od 3—35 mm. Vse v odličnem stanju!	D-324
Okrajni odbor Zveze gluhih v - Murski Soboti sprejme honorarnega TAJNIKA Nastop službe takoj ali najpozneje do 1. aprila 1961. Plača po dogovoru.	D-322
PREKLIC Podpisana Marija Durič, uslužbenka iz Murske Sobote, preklicujem kot neresnično izjavo zoper Jožefa Ružiča, uslužbenca . iz bolnišnice, obenem se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
M-303
VOLNENA pisana otroška čepica je bila izgubljena na poti od Murske Sobote do Črnskih mej. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi odda v u-pravi lista.	M-319
ZIDNO OPEKO,' večjo količino, prodam. Naslov v upravi Usta.
M-289
OGLAS
Ker zaradi slabega vremena za 19. marec napovedana
favna razprodala
ni izvršena, bom le-to ponovil (če bo lepo vreme)
.26. lil; 1961 ob 13.'uri
ter bom prodajal: moderni čistilnik vseh semen, trijer-puž za žitarice, specialni električni motor, električna gnojnična črpalka, železen in lesen gnojnični sod, modema preša, drobilec, runač za koruzo, posnemalnik za mleko, sedežna kopalna kad, fiaker-voz za predelavo v mrtvaškega, železni plugi, konjski kumeti in prsne opreme in še druge stvari. Po tem datumu bo prodaja le iz prostih rok — vsak dan. KUHAR, »mlinar«, PUCONCL	D-317
MLATILNICO s kombinacijo za mlačvo detelje, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. ,(>% gled dne 1. aprila od 12. ure naprej. Marija Korošec, Kobi-\ lje št. 32, p. Dobrovnik. M-291 HIŠO z gospodarskim poslopjem — krito z opeko — ln 2 ha zemlje vseh kultur, vse okrog hiše, prodam za 800.000 din. Vinko Pečuh, Bratislave! 21, p. Po-lenščak pri Ptuju.	M-299
POLOVICO nove. takoj vseljive hiše v Murski Soboti, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-300
ŽNIDARŠIČ PANJE, nove, ‘ležeče, in čebeljnjak, prodam. Naslov v unravi lista.	M-301
USLUŽBENKA, z znanjem strojepisja, želi prevzeti honorarno delo popoldne. Naslov v upravi Usta.	M-304
HlSo z lepim posestvoni, 3 ha, v bližini Maribora, ugodno prodam. Stanovanje vseljivo, lepa leea ob cesti. Romana Škof, Kamnica 157 pri Mariboru.
M-305
DIJAKINJO ali uslužbenko sprejmem na stanovanje. Fartelj, Kidričeva 73, Murska Sobota.
M-306
KMETOVALEC srednjih let z lastno hišo in lepim posestvom, želi spoznati gospodinjo do 50 let starosti zaradi skupnega gospodarjenja— Samo resne ponudbe poslati na upravo lista, pod. šifro »Marec«.	M-309
AVTO »Onel Olimpija«, tip 1952, v odličnem stanju prodam. Franc Novak, Strukovci 48, p. Bndnn-ci. - „	M-314
USNJENO ROKAVICO sem na*el dne 18. marca na Kidričevi uM-ci v MtirsVi Soboti. Lasnik Jo lahko dvigne v upravi lista.
M-315
SOBO oddam v nalem dvema solidnima -tovari^rama. Vprašati Lendavska 2. (Kirbiš) POSESTVO 3 ha z gozdom ter doeovor^eno samouporab'' gospo-’ darskePa oos^oia ugodno Prodam. Marija Koroša, Veržej 156.
M-321
CEPLJENKE, predvsem trane koreni ake za 7-e’eno ooletno; p*»o-lienje. jabolčne, enoletne divjake in sadike črnega ribeza še nudi Franjo Holc, Gomha, o; ,T"T*č*npi.	m_,92
PEKARSKO peC. kanaralco, o^oda Pekarna Veržej.	M-297
ZIDANO HlSo z po«?nodarsklm ao? slooiem in e^ektri^no .napeljavo, 20 a po v vrta. u eo d no v Sodišincih št. 39, p.
M-298
VABILO
Za proslavo 15-letnice obstoja šole in v počastitev 20-letnice ljudske vstaje bo priredila Glasbena šola v Murski. Soboti v soboto 25. marca 1961 ob 20. uri v kino dvorani jubilejni koncert, kjer bodo nastopali poleg 42-članskega orkestra še šolski pevski zbor, skupina pihalcev in harmonikarjev ter razni solisti, sedanji in bivši učenci Glasbene šole.
Vljudno vabljeni!
Obvestilo upokojencem
• V zvezi s prevedbo pokojnin je Okrajni zavod za socialno zavarovanje v. Murski Soboti ž,e začel izračunavati pokojnine na nove zneske. Tako bo vsak upokojenec k svoji dosedanji pokojnini v. mesecu aprilu prejel tudi razliko na pokojnini za mesec januar, februar in marec 1961, nato pa do izdaje odločbe o prevedbi pokojnine prejemal akontacijo na nove pokojnine, ki bo poračunana ob izdaji odločbe. Prevedba pokojnin bo izvršena po uradni dolžnosti.
Ker je prevedba pokojnin za zavod velika obremenitev, predvsem, če računamo, da bodo to delo morali opraviti u-službenci, ki opravljajo tekoče d$lo, je do nadaljnjega organizirana pravna služba na zavodu tako, da so uradni dnevi za stranke le enkrat tedensko in to ob četrtkih od 7. ure zjutraj do 17. ure popoldne. Strank, ki se ne bodo držale tega dneva, ne bomo sprejemali v drugih dneh.
Zato prosimo vse uživalce pokojnin in tudi ostale zavarovance, da prihajajo na. zavod‘ zaradi informacij v pokojninskih zadevah le ob določenem dnevu, ker je v njihovem interesu, da bo prevedba čimprej končana.
’ Okrajni zavod za soc. zavarovanje M. Sobota
Opozorilo koristnikom PTT uslug
Pošte imajo dokajšnje težave v zvezi s prenosom in dostavo poštnih pošiljk glede na to, da naslovi ne vsebujejo vseh podatkov, ki .so potrebni za brezhibno poslovanje. Zaradi tega naprošamo vse koristnike ptt uslug, da naslavljajo pošiljke tako, da jih bomo lahko brez zamud odpravljali in vročevali. Naslov mora vsebovati vse podatke, na podlagi katerih bo lahko pošiljka nedvomno dostavljena upravičencu. Na primer:, Tov. Balažič Stefan, Titova 28, Murska Sobota, Slovenija, Jugoslavija.
Uprava PTT podjetja Murska Sobota
Dne 9. marca 1961 je bilo v prostorih uprave Prešernove družbe žrebanje nagradne križanke, objavljene v Koledarju PD za 1961. leto. Komisija je izžrebala:
Radijski tranzistor prejme Riedl Albina, Leskovac pri Krškem. 10 bogatih knjižnih nagrad prejmejo: Pivk-Stevo, Požarevac, Bašin Miloš, Ljubljana, Gnezda Joža, Unec, Ahlin Franc, Vrhpolje pri Kamniku, Špindler Metod, Pekel, Mari-bor-Košaki, Rožman Janez, Pesje, Pesjak Karlo, Kovor, Ve-mer Angela, Maribor, Mušič Stojan, Koper, Lipič Jože, Salo vci v- Prekmurju.
POVERJENIKI
PREŠERNOVE OR? ŽRE
Zaradi knjižnih sejmov v Ljubljani in Mariboru je rok za vpisovanje v članstvo Prešernove družbe podaljšan do 5. maja nepreklicno. Pohitite s vpisovanjem!
PREŠERNOVA DRUŽBA
OBVESTILO
Na podlagi 16. člena Pravilnika za izvajanje Zakona p orožju (Uradni list'LRS Št. 28/54), , obveščamo vse lastnike orožja in'orožnih listov, da se'bo 'pričelo podaljševanje veljavnosti orožnih listov za vsd vrste orožja za leto 1961.
Lastniki naj se zglasijo na pristojni postaji'LM, dvignejo predpisani obrazec, ga izpolnijo iti dajo potrditi pri svoji lovski družini, do 4. aprila 1961 pa ga vrnejo na postajo LM.
Prošnje za podaljšanje veljavnosti orožnega lista morajo biti kolkovane s 650 din za vsak komad orožja; za vsako naslednje orožje pa po 600 din.
Zaradi hitrega in nemotenega postopka naj se vsi lastniki orožja ravnajo po teh navodilih ter pravočasno dvignejo in vrnejo prošnje na postajo LM. Od 15. aprila 1961 dalje pa lahko zopet dvignejo svoje orožne liste na postaji LM, kjer so prošnje oddali.
Lastnik orožnega lista, ki ne bo pravočasno vložil prošnje na postaji LM, se bo moral zaradi podaljšanja .veljavnosti orožnega lista obrniti sam na tukajšnji oddelek.
i	Jz pisarne
; Oddelka za notranje zadeve ' *'	•	1	- 'rj > Murska Sobota
TOVARNA MLEČNEGA PRAHU MURSKA * SOBOTA razpisuje delovno mesto L
POSLOVODJE
za prodajalno mleka, mlečnih izdelkov, zajtrkovalnico in delikateso. .
Pogoji: visokokvalificirani delavec v trgovini ali kvalificirani delavec s 4-letno prakso kot poslovodja delikatese.
Tarifna postavka po tarifnem’ pravilniku podjetja. Nastop službe po dogovoru.	0-293
Upravni odbor ZOP AGROSERVIS MURSKA SOBOTA razpisuje delovna mesta:
1.	Sefa fakturnega oddelka
pogoji: srednješolska izobrazba z nekaj let prakse
2.	VODJE SKLADIŠČA
pogoji: vkv trgovec ali avtomehanik-mojster z znanjem komercialnih poslov
3.	DVEH MOJSTROV-AVTOMEHANIKOV
4.	DVEH KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV
5.	ENEGA KVALIFICIRANEGA STRUGARJA
6.	PETIH KVALIFICIRANIH AVTOMEHANIKOV
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje sprejema uprava podjetja.
MAŠČEVALNO
Anthony Berkeley
NAKLJUČJE
»Mislim, da pravijo temu tragična ironija,« je gospa Verreker-le-Flemming klepetala naprej. »Gotovo je bilo dovolj tragično in nikoli še nisem slišala česa tako ironičnega.. Saj veste za tisto stavo, seveda, po kateri je morala dobiti škatlo čokoladnih bonbonov, in ko ne bi bilo tako, bi mu sir William ne dal nikoli zastrupljene čokolade in bi jo pojedel sam in umrl in bil fuč? Torej, gospod Sheringham...« pri tem je vdova znižala glas v šepet zarotnika in navajeno poblisnila okrog sebe, »tega nisem doslej še nikomur povedala, vam pa povem, ker vem, da boste mojo novico cenili. Joan ni ravnala lepo!«
»Kako to mislite?« je zbegano vprašal Roger.
Gospa Verreker-le-Flemming se je neprikrito razveselila močnega vtisa.
- »Vidite, igro'je gledala drugič. Prvi teden, ko so jo igrali, sva Jo šli skupaj gledat. Ves čas je torej vedela, kdo je nepridiprav.«
»Zlodja!« Roger ja je pretreslo tako, da si gospa Verreker-le-Flcm-ming ni mogla želeti bolj. »Maščevalno naključje! Nobeden od nas ni varen pred njim.«
»Hočete reči: poetična pravičnost?« Je žvrgolela gospa Verreker-le-Flemming, ki so bile zanjo te pripombe nekam nerazumljive. »2e, ampak da je med nami vsemi zadelo ravno Joan Beresfordovo! To je nenavadno. Niti pomislila ne bi, da bi Joan Beresford kdaj mogla storiti kaj takega. Bila je tako ljubko dekle. Nekoliko preveč udarjena na denar, to že, če pomislite, da ji nikoli nič manjkalo, ampak saj ne -gre za to. Seveda se je samo pošalila, potegnila je moža za nos, vendar sem zmerom mislila, da je Joan tako resno dekle, gospod Sheringham. Hočem reči, da povprečni ljudje ne govorijo o časti, o resnici, poštenem ravnanju in takih rečeh, ki se zdijo človeku same po sebi razumljive. Joan je bila drugačna. Zmerom je rekla, da kaj ni pošteno ali da ne bi bilo lepo. No, to se je kaznovala zavoljo nepoštene stave, ki si Jo je bila privoščila, kajne? Ubožica. Sicer pa — to je ponoven dokaz za stari pregovor, kajne?«
»Kak stari pregovor?« je vprašal Roger, hipnotiziran od te plime.
»No, da tiha voda bregove dere. Joan je morala biti tiha voda, bojim se, da res.« Gospa Vererker-le-Flemming je vzdihnila. »Torej, vse kaže, da me je preslepila« No mogoče, da bi bila po vsem tem tako poštena in častivredna in resnicoljubna, kakor se je zmerom delala, kajne da ne? In kar naprej ml roji po glavi, ali ni mogla žena, ki je goljufala svojega moža v majnih rečeh, tudi — ah, naj bo, ničesar nočem reči zoper ubogo Joan zdaj, ko je ni več med nami, revice, ampak vse kaže, da le ni mogla biti taka svetnica, kaj pravite? Po mojem mnenju,« je naglo nadaljevala gospa Verreker-le-Flemming, da bi zabrisala svoja namigovanja, »je psihologija nenavadno zanimiva, kajne, gospod Sheringham?«
»Včasih zelo,« je resno pritrdil Roger. »Ampak prej ste omenili sira Williama Anstruhterja. Ali poznate tudi njega?«
»Nekoč sem ga poznala,« je odvrnila vdova brez posebnega' zanimanja. »Strašen človek! Zmerom teka za to ali ono žensko. In ko se je naveliča, jo zavrže — meni nič tebi nič. Tako sem vsaj slišala,« je pristavila nekam vneto.
»In kaj se zgodi, če se ne da zavreči?«
»Bog pomagaj, tega pa res ne vem. Za zadnjo ste menda že slišali.«
Gospa je naglo nadaljevala, mogoče za trohico preveč rožnata, kot je dovoljevala njena prosojna polt.
»Zdaj je začel s tisto Bryceovko. Saj veste, ženo naftnega ali petrolejskega kralja... ali kaj je že njen mož. Začelo se je pred kakimi tremP tedni... To je strašno, taka krivda, kaj? Človek bi mislil, da ga bo smrt uboge Joan malo streznila, ampak ne, niti za trohico. Zdaj...« :...
Toda njegove misli so bile že drugje.
»Kakšna škoda, da niste bili tisti večer z Deresfordoma v gledališču. Joan ne bi bila nikoli predlagala tiste stave, če bi bili vi zraven.« Roger je gledal skrajno nedolžno. »Vsaj mislim, da niste bili.«
»Jaz?« je vprašala presenečeno. »Sveta nebesa, ne. Bila sem na novi reviji v Pavillionu. Lady Gavelstoke je imela ložo in me je povabila, naj se jim pridružim.«	,
»O, seveda. Dobra predstava, kajne? Večni trikotnik se ml Je zdel zelo duhovit. Kaj pravite vi?«
»V ečni trikotni k?« je omahljivo ponovila za njim.
»Da, v prvi polovici.«
»O, potem ga pa nisem videla. Na žalost sem prišla tja sramotno pozno. Sicer pa se mi zdi,« je nadaljevala s poudarkom, »da kratko malo povsod zamujam.«
(Nadaljevanje na 8. strani)
Izšla je prva knjiga letošnjega programa knjižne •zbirke Pomurske založbe CZP Pomurski tisk -	
Nace Kranjec - Pajlin:
»ker sem Človek ...«
Lično opremljena in urejena zbirka pesmi, vezana v celo platno po ceni din 545 je v prodaji v knjigarnah CZP Pomurski tisk: Dobra knjiga Murska Sobota, Vesna Lendava, Knjigarna Radgona in Ljutomer.
Zbirko pesmi si lahko naročite tudi pri CZP Pomurski tisk Murska Sobota — Pomurska založba, Kocljeva ul. 7.
Upravni odbor KMETIJSKE ZADRUGE z o. j. CANKOVA
razpisuje na podlagi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih v KZ Cankova delovno mesto
TRAKTORISTA
Pogoji: kvalificiran delavec z večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj.
Prošnje za sprejem vložite do 1. aprila . 1961 na upravo zadruge.	0-297
KMETIJSKA ZADRUGA BELTINCI ‘sprejme dobrega TRAKTORISTA
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. 0-312
POecUBSSJ VRSTNIK - Udrt izdaja ln tlaka Časopis?.*' ln založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor la w	usstčm&i Zrl A TILD - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo same po pred*
plašfiu - Nenaročenih rokopise# se vračamo ln ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeve ullea 7 - Tstežoa UB - Marečni&r: la oglasni oddelek: Murska Sobota, Kosijev a uliee T — Mavočnkms oslo-
letna 606 dinarjev, poUetaa M dinarjev, sa Insaam—vs letna 1900 din - Tekoči račun Stoaonm*banki v Murski Soboti it. 605-70
POMURSKI VESTNIK, 23. III. 1961
7
VSAKO POMLAD TOPLEJE
Marsikdo, ki ima »na grbi« vsaj tri ali štiri desetletja, lahko znova in znova ugotavlja, da se je vreme v zadnjih desetletjih močno spremenilo. Petnajst ali dvajset let nazaj pomnimo tudi pri nas sneg že v začetku decembra, naši najmaljši pa ga vidijo poredko celo ob Novem letu. Kaj je temu vzrok?
Nekateri vremenoslovci so to razlagali z nekakšnimi sedemletnimi vremenskimi pe-
riodami, vendar je praksa pokazala, da ta razlaga ne drži. Dejstvo je, da doživljamo
predvsem od leta 1951 nov, zanimiv pojav. Povprečna brzina vetrov narašča iz leta v leto. Svoj višek dosega v mesecih november — marec, to je v času, ko postaja evropska zima vedno bolj mila.
Po mnenju angleškega znanstvenika prof. Norsona je temu vzrok počasnejše vrtenje zemlje, ki pa je tako malenkostno, da ga pri računanju časa sploh ne moremo upoštevati.
Meteorologi so že izračunali, da bo čez deset let obležal sneg le še v višinah nad 800 metrov. Samo v tej višini bo tudi mogoč zimski šport. Če bo šlo tako naprej, bodo v Evropi lahko čez 100 let gojili oranže in limone.
Številni znanstveniki so proučevali, ali se južno, toplo podnebje ne pomika proti severu. Ugotovili so, da to ni res in da je po vsem svetu iz leta v leto topleje.
Teorija o vedno počasnejšem vrtenju zemlje, kar naj bi bil vzrok, da imamo iz leta v leto toplejše vreme/ je doslej prodrla v širši krog svetovno znanih znanstvenikov in jo smatrajo kot precej realno.
Soboški park, ki bi moral skoraj ozeleneti, pa čakamo sneg
.(Nadaljevanje s 7. strani)
Nato se je pogovor pod Rogerjevim vodstvom sukal samo 6e okrog gledališč. A preden jo je zapustil, se je prepričal, da ima vdova fotografije obeh Beresfordov in sira iVilliama Anstrutherja, in dobil je celo dovoljenje, da si jih sme kdaj sposoditi. Kakor hitro ji je izginil izpred oči, je najel taksi in povedal šoferju naslov gospe Verreker-le-Flemroing. Sodil je, da je bolje, Če izkoristi njeno dovoljenje zdaj, ko je ni bilo doma, da mu ne bo treba še enkrat plačati davek s poslušanjem.
Hišni se ni zdelo, da bi bilo v njegovem odposlanstvu kaj čudnega, in tako ga je precej spustila v salon. Cel kot je bil posvečen srebrno uokvirjenim fotografijam vdovinih prijateljev. Roger si jih je ogledoval z zanimanjem in nazadnje odnesel s seboj ne samo dve, ampak šest fotografij: sira Williama, gospo Beresfordovo, gospoda Beresforda, dva neznana moška, ki sta po vsem videzu sodila v obdobje sira Williama, in, končno, podobo gospe Verreker-le-Flemming same. Roger je rad zamešal sled za seboj.
Kolikor mu je tisti dan še ostalo časa, ga je zelo marljivo izrabil.
Njegova pota bi se bila zdela gospe Verreker-le-Flemming nedvomno ne samo slepa, ampak tudi brezpomembna. Obiskal je, na primer, javno knjižnico, pobrskal po nekem priročniku, nato pa sedel v taksi in se zapeljal do urada Angleško-Vzhodne parfumerijske družbe, kjer je vprašal po nekem Josephu Lei Hardvvicku in se je zdelo, da je zelo nevoljen, ko so mu povedali, da tvrdka ne pozna nobenega človeka s tem imenom in da gotovo ni zaposlen v nobeni od njegovih podružnic. Preden se je vdal v. usodo, jim je zastavil veliko vprašanj o družbi in njenih podružnicah.
Nato se je zapeljal k Weallu & Wilsonu, ki ščiti trgovske koristi posameznikov in svetuje članom glede investicij. Tukaj se je vpisal kot član in pojasnil, da ima veliko vsoto denarja, ki bi ga želel investirati, ter izpolnil eno od vprašalnih pol, na katerih piše: Strogo zaupno.
Naslednja točka je bil Rainbow Club na Piccadillyju.
Ne da bi zardel, se je predstavil vratarju, češ da je ▼ zvezi s Scotland Yardom, ter mu postavil vrsto vprašanj, bolj ali manj vsakdanjih, ki so se. nanašala na tragedijo.
»Kolikor razumem,-k je rekel na koncu, kakor mimogrede, »sir Wil-liam ni večerjal tu na dan, preden se je zgodilo.«
Tu se Je pokazalo, da se Roger moti. Sir Willlam Je večerjal v klubu; imel je navado, da je jedel v klubu nekako trikrat na teden.
»Ampak meni se Je vse zdelo, da ga tisti večer ni bilo,« je tarnajoče vztrajal Roger.
Vratar je izrecno poudaril, da se Čisto jasno spominja. Tako je storil tudi neki natakar, ki ga Je poklical vratar, da bi potrdil njegove besede. Sir TVilliam je večerjal malo pozneje in je odšel iz jedilnice šele okrog devetih. Prejkone pa je prebil v klubu tudi večer ali vsaj del večera, je povedal natakar, zakaj sam mu je bil prinesel vrhiskjr in sodo v salon dobre pol ure po večerji.
Roger se je umaknil.
S taksijem se je zapeljal k Mertonu.
Videti je bilo, da želi naročiti, naj mu natisnejo nekaj na prav posebno vrsto papirja; dekletu za pultom je na dolgo in široko, z nadležno natančnostjo popisoval, kaj bi rad. Pokazala mu je knjige s primerki vrst papirja in mu rekla, naj pogleda, ali je med njimi kaj takega, kar bi mu ustrezalo. Roger jih je pregledoval in med klepetom je pripovedoval dekletu, kako mu je priporočil to tiskarno njegov =dobri prijatelj, katerega fotografijo je imel po naključju ravno s seboj. Ali ni to čudno naključje? Dekle je pritrdilo.
»Mislim, da je bil moj prijatelj tukaj nekako pred štirinajstimi dnevi,« je rekel Roger in pokazal fotografijo. »Ga prepoznate?«
Dekle je vzelo fotografijo brez posebnega zanimanja.
»O, kajpada, spominjam se ga. Tudi on je prišel po pisemski papir, kajne? To je torej vaš prijatelj. Glejte no, kako Je svet majhen. Ta je vrsta, ki jo zadnje čase precej prodajamo.«
Roger se je poslovil in odšel večerjat. Pozneje pa je zopet začutil nemir in stopil je iz Albanvja proti Piccadillyju. Stopal je po Circusn, vneto premišljeval in se za trenutek ustavil, da bi si ogledal fotografije z nove revije pred Pavillionom. Nato je hodil dalje po mestu in se zavedel šele, ko je prišel v Jermyn Street. Obstal je pred Imperial Theatre. Pogledal je letak Škripave črepinie; nisalo je, da se predstava začne ob pol devetih. Na niegovi uri je bilo devetindvajset minut čez osmo. Nekako je moral prebiti večer. Vstopil Je.
Naslednje jutro je proti svoji navadi prav zgodaj obiskal Moresbyja v Scotland Yardu.
»Moresby,« je začel kar brez uvoda, »želim, da bi nekaj storili zame. Mi lahko poiščete šoferja taksija, ki je opravil vožnjo s Piccadilly Circusa ali njegove okolice nekako deset minut čez deveto na- večer pred zločinom Beresford, in sicer do Temze, in drugega, ki je peljal nazaj po tej poti? Lahko da bi bil uporabljen en taksi za obe smeri, vendar o tem nisem prepričan. Vsekakor poskušajte to izslediti zame, prosim.«
»Kaj pa imate zdaj v mislih, gospod Sheringham?« je nezaupljivo vprašal Moresby.
»Rad bi razveljavil zanimiv alibi,« je mirno odvrnil Roger. »Mimogrede povedano, zdaj' vem, kdo je poslal tiste čokoladne bonbone siru Williamu. Preostalo mi je samo, da vam zberem vse dokaze. Telefonirajte mi, ko dobite tistega šoferja.«
Odšel je' z dolgimi koraki in pustili za seboj osuplega Moresbyja.
Po tem, kar je počenjal nato, bi mogli sklepati, da hoče kupiti rabljen pisalni stroj. Bil je izbirčen in je hotel' ravno znamko Hamilton št. 4. Ko so mu prodajalci poskusili svetovati, naj pogleda kakega drugega, se ni dal ugnati. Rekel je, da mu je neki prijatelj, ki je kupil tak stroj, nekako pred tremi tedni, to znamko tako pohvalil, da ne mara nobenega drugega. Mogoče je bilo to v tej trgovini? Da zadnjih nekaj mesecev niso prodali nobenega Hamiltona št. 4? Čudno.
V neki trgovini pa so vendarle prodali zadnji mesec stroj znamke Hamilton št. 4, in to je bilo še bolj čudno.
Ob pol petih se je Roger vrnil v svojo sobo, da bi počakal na Moresbyjevo telefonsko sporočilo. Ob pol šestih se je oglasil Moresby.
»V uradu se gnete štirinajst šoferjev taksiiev,« se je zaslišal njegov napadalni glas. »Kal bi radi, da bi storil z nitmi?«
»Zadržite jih, dokler ne pridem, glavni inšpektor,« je dostojanstveno odvrnil Roger.	J
(Nadaljevanje prihodnjič)
Krojač zmrzljivec
V Gradacu ob Lahinji je nekoč živel krojač, tanek ko igla in suh ko pretegnjena žrd. Ker ga je vedno zeblo, je celo na Ivanji dan gorelo v njegovi peči. Zato so vaščani zmrzljivemu krojaču vzdeli ime: Krojač Zmrzljivec.
Ko se je postaral in je čutil, da se mu bliža zadnja ura, je poklical k sebi sosede in jim rekel:. »Vse življenje me je zeblo. Vsaj na zadnjo uro bi se rad ogrel. Potisnite me v peč!«
In res so ga položili v nečke ter potisnili v peč, iz katere so prej izgrebli vso žerjavico. Ko so menili, da je v vroči kme-
čki peči že izdihnil, je radovedna soseda odprla vrata v pečT”da bi videla mrliča.
Takrat pa je krojač Zmrzljivec na vsa usta zakričal: »Soseda, zaprite peč! Strahovit prepih je, še prehladil se bom!.. .<
DROBNE ZANIMIVOSTI PLASTIČNO JEZERSKO DNO
V Uzbekistanu, Sovjetska zveza, so zgradili umetno jezerce s površino 600 kvadratnih metrov, njegovo dno pa so obložili s plastično maso. To so naredili zato, da voda, ki jo rabijo za namakanje, ne bi usihala.
PRI VZVRATNI V02NJI POŠKODOVAL AVTOMOBIL
Voznik tovornega avtomobila Franc Sandor je pripeljal po Titovi cesti v Murski Soboti in ustavil avtomobil na križišču Titove in Stefana Kovača ulice. Za njim je privozil osebni avtomobil znamke Fiat 600 s šoferjem Alanom Pojnovičem in se ustavil približno tri metre za tovornjakom. Pri vzvratni vožnji je šofer tovornega avtomobila, ne da bi se prepričal, Če je cesta prosta, zadel v osebni avtomobil in ga poškodoval.
NEPREVIDNO PREČKANJE
CESTE
Na Partizanski cesti v Gornji Radgoni je prišlo pred kratkim do prometne nesreče. Avrilija Makovec je prečkala cesto, ne da bi se prej prepričala, če je cesta prosta. Med tem je pripeljal osebni avtomobil, ki ga je upravljal Rudolf Stele iz Gornje Radgone. Kljub temu, da je šofer Makovče-vo opazil in ji dajal znak z lučjo in sireno, je bilo prepozno, ker vozila ni mogel takoj zaustaviti. Pri padcu je ponesrečenka dobila lažje telesne poškodbe. Skoda na vozilu pa znaša okrog dva tisoč dinarjev.
KAZNOVAN ZA DVOJE
KAZNIVIH DEJANJ
Ladislav Zoldoš, traktorist pri Kmetijskem gospodarstvu v Lendavi je sedeč za krmilom kombajna iz malomarnosti ~vključil električni zaganjač, da je stroj začel obratovati in pri tem ogrozil življenje Alojza Lebarja in Franca Tatjana, ki sta bila v kombajnu. Franc Talian je dobil pri tem te/je telesne poškodbe.
Sodišče je obravnavalo zoper istega obtoženca tudi kaznivo dejanje zaradi povzročitve prometne nesreče. Ladislav Zoldoš je v vinjenem stanju vozil traktor s prikolico v vasi Mala Polana v smeri proti Lendavi na skrajni levi strani cestišča. Da bi se na ovinku izognil nasproti prihajajočim kolesarjem, je zavil v desno stran cestišča, tako da se Je traktor prevrnil. Nastala škoda je bila ocenjena na 80 tisoč dinarjev.
Okrožno sodišče ga je obsodilo na enotno kazen za oboje kaznivih dejanj na tri mesece zapora.
PROMETNA NESREČA
V	LOGAROVCIH
Minuli ponedeljek zvečer sta v Logarovcih trčila motorist Franc Jaušovec in kolesarka Marija Babič. Kolesarka se je peljala brez luči po levi strani ceste, nekoliko pred srečanjem pa je zavila na desno, pri čemer je pri’lo do trčenja. Skoda na vozilih ni velika, kolesarko pa so morali prepeljati v bolnišnico.
-ko
OBRAČUN Z NOŽEM
V	LJUTOMERU
Ko so minuli četrtek na Ormoški Cesti v Ljutomeru dograjevali stanovanjski blok, je pri-Io v vinjenosti do prepira in obračuna med Avgustom Vrbančičem iz Vo-gričevec in sodelavcem Janezom Horvatom s Stare ceste. Medtem je Vrbančič z žepnim nožem zabo-
del Horvata ter mu med drugim poškodoval tudi hrbtenico. Horvata so takoj prepeljali v bolnišnico v Mursko Soboto, od tam v Maribor in iz Maribora v Ljubljano. Kot smo izvedeli, se mu je stanje že nekoliko zboljšalo.
-ko
OBSOJEN NA SEST
MESECEV ZAPORA
Pred kratkim se je zagovarjal pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti Tomaž Horvat, gospodarski pomočnik pri Frančiški Vidmar v Bučečovcih.
Obdolženec Tomaž Horvat je nekega dne v jutranjih urah peljal voz s konjsko vprego čez nezavarovani železniški prehod v Bučečovcih, ne da bi se prepričal, če morda ne prihaja vlak. Prav. v tistem trenutku pa je privozil
osebni vlak, kateremu se omenjeni ni mogel več umakniti s proge. Lokomotiva je zadela v voz, ki je bil pripet k prvemu. Udarec je vrgel z voza Cecilijo Klemenčič, ki je dobila težje telesne poškodbe.
Sodišče je obdolženca spoznalo za krivega za kaznivo dejanje zoper splošno varnost in ga obsodilo na šest mesecev zapora,- pogojno za dobo dveh let. Oškodovanki pa je moral plačati za bolečine deset tisoč dinarjev.
ROJSTVA
Rodile so: Žita Režonja iz Turnišča — dečka, Terezija Volf iz Krašč — deklico, Irena Baranja iz Crnelavec — dečka, Agata Horvat iz Mahovec pri Apačah — deklico, Justina Lanjšček iz Fokovec
—	deklico, Marija Vereš iz Žena-velj — deklico Marija Gornfec iz Nedelice — deklico, Marija Herbaj iz Lendavskih goric — deklico. Martina Kostanjevec iz Lendave
—	deklico. Alojzija Pirc iz Loka-vec — deklico.
POROKE
Poročili so se: Janez Baranja, delavec iz Crnelavec in Ernestina Cener, delavka iz Lemerja.
Vohun na letališču
POMURSKI VESTNIK, 23. III. 1961
.8
Marsikatera družinska tragedija je že nastala, ker so materi v porodnišnici zamenjali otroka. Kljub vsem sodobnim načinom identifikacije se to še vedno dogaja. V zagrebški porodnišnici pa so prišli na zanimivo zamisel: vsakemu novorojenčku takoj po rojstvu odtisnejo stopalo.
ZDRAVLJENJE
S ČISTIM ZRAKOM
Bolnike, ki imajo bronhitis, astmo ali kako drugo bolezen dihalnih organov, bodo poskusno zdravili v manchestrski bolnišnici ■ popolnoma čistim zrakom, ki ga bo preskrbovala posebna naprava.
ZANIMIVOSTI NA
RAZSTAVI IZUMOV
Na bruseljski svetovni razstavi izumov razstavljajo med drugim »večno vžigalico«, ki jo je izumil neki Avstrijec, nagrobni kamen iz plastične mase, budilko, ki spečega ne samo zbudi, ampak ga tudi strese, Čevlje, s katerimi je moč hoditi po vodi, trnek, ki pozvoni, brž ko riba zgrabi za vabo, lonec, ki skuha jajce brez vode, zaboj v katerem lahko varno prenašate bombe in eksploziv, in tablete, ki v 30 minutah ozdravijo vsakega pijanca.
Na razstavi sodeluje 850 izumiteljev iz 89 držav.
 »PODIVJANI» SOD
V	bližini Šibenika je pred nedavnim padel nekemu kmetu z voza sod poln vina in se pričel kotaliti po cesti. Pri tem je ubil dve ovci in kozo, in le malo je manjkalo, da ni pregazil tudi nekega kmeta. Sod se je končno ustavil, ne da bi Iztekla kapljica vina.
LEDENA SMRT
Pred nedavnim so aretirali bivšega komandanta nacističnega taborišča Karla Schmilewskega, ki se je posluževal posebnega načina za množično ubijanje internirancev. Ljudi so do golega slekli, jih privezali h kolom in ob velikem mrazu polivali z vodo. Žrtve so kmalu postale ledeni kipi. Na tak način je omenjeni likvidiral okrog 10 tisoč ljudi.
VROČINA IN ŽEJA
V	BRAZILIJI
V	milijonskem mestu Brazilije, Rio de Janeiro vlada že nekaj tednov izredna vročina. Prebivalci mesta le stežka dobijo brezalkoholne pijače, primanjkuje pa tudi vode.
NENAVADNA VOJNA
V	Italiji so napovedali pravo vojno mravljam — termitom, ki ogrožalo vse, kar Je človek zgradil v stoletjih. Kljub temu, da uporabljajo proti termitom učinkovita kemična sredstva, to ne zadostuje. Iz neke vasi v bližini Benetk so nadležne mravlje pregnale celo prebivalce.
PIGMEJCI V KONGU
V	pragozdovih osrednjega Konga živijo plgmejci plemena Aku, katerih povprečna višina znaša 130 cm. Bivališča si uredijo iz suhega listja, ukvarjajo pa se z lovom in ribolovom. Za orožje imajo puščico in lok. Računajo, da je teh piTmeicev še okrog 100 tisoč. Največja starost, ki jo dosežejo je 40 let.
»KAR JE PREVEC,
JE PREVEC«
Tako je dejal sodnik v Minsku, ko je obsodil predsednika nekega kolhoza na tri leta zapora, ker je potvarjal statistične podatke. V letnem poslovnem poročilu je predsednik kolhoza navedel, ,da je prodal, kolhoz v lanskem letu 3 milijone jajc, čeprav imajo v kolhozu samo (beri: devet) kokoši.
IDENTIFIKACIJA
NOVOROJENČKOV
Pravijo, da so pingvini na edinburških ulicah v Angliji prav disciplinirani, ko gredo — kot kaže slika — med meščani in avtomobili na »promenado«.
Posebna vrsta danskih psov se odlikuje po izredni velikosti
DROBNE Z1NIMIV0STI