örednittoo fa appararmi: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uhaja r pondeljek, sredo io petek popoldne. Rokopisi se oe vračajo. Z uredništvom se more govoriti mak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št- 113. Harajmo listo : Ceh» leto.................12 k Pol leta...................6 K četrt leu................. 3 K Mesečno.................. 1 g Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih ozm -nilib velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 48. Maribor, dne 30. aprila 1913. Letnik V. Vojska? 'Ministrstvo za zunanje zadeve razglaša: Avstro-0grška se je odločila, da v slučaju, a-ko se velesile ne zedinijo, ukrene1 samostojno potrebne odredbe, da izsili izpraznitev ’Skadra. Ta slučaj je zdaj nastopil, ker se na pondelj-kovi seji velesil ni doseglo zedinjenje. (Temu je pristaviti, da se vrši živahno izmenjavanje misli med Dunajem in Rimom. Ce je v javnosti razširjeno mnenje, da gre samo za avstrijski bluf, je treba opozoriti na napačnost tega naziranja. Dogodki najbliž-njega časa bodo podučili javnost, da hoče Avstrija varovati svoje interese z najenergičnej-šimi koraki. ;Tiik pred vojaško akcijo nasproti Črnigori, tik pred vojsko stojimo. 'Vsled neprestane vojskine nevarnosti in vsled že več kot polletnega klanja na Balkanu smo otopeli in ne povzroča ta beseda v mas več onega vznemirjenja, ki bi ‘ga v drugi!: okolščii-nah. 'Mirno, kakor bi se nas ne tikalo, čujemo, da je že vse pripravljeno za oborožen pohod nad Crno-goro in z nemo hladnokrvnostjo beležimo, da bo mogoče že v bližnjih urah pretresal ozračje tam doli ob sinji Adriji 'in v črnogorskem skalovju grom topov in bo tekla kri naših vojakov. Neprestana razburjenost, v kateri živimo zadnje mesece, nas je napravila takorekoč brezčutne. Kakor je bilo pričakovati, se j,e zgodilo. Pon-deljkova konferenca veleposlanikov v Londonu ni sprejela avstrijskega predloga o oboroženi akciji na-pram Črnigori. Natajnčnega poročila o seji sicer ni, vendar pa je gotovo, da 'avstrijski predlog ni bil sprejet in hočejo druge velesile še počakati. Seja je trajala skoro tri ure. Po dalj,Šem posvetovanju se je na konferenci pokazalo, da tripelententa solidarno in vztrajno odklanja način, kakoršnega si je zamislila Avstrija glede nadaljnega postopanja proti Črnigori. Za avstrijske predloge sta sicer govorila tudi Nemčija in Italija, a sporazuma nikakor ni bilo mogoče doseči. Zato ni preostalo drugega, kakor končati sejo in sejo preložiti na četrtek. Vsled tega izida konference je bila Avstrija prisiljena, da je v smislu izjav, M jih je podala le pred pondeljkom in smo jih mi navedli že v zadnji številki, proglasila, da hoče PODLISTEK. Siromak ste. (Napisal Januš Goleč.) (Dalje.) Advokat se je ravno do klobra najedel, si obrisal brke, pogledal na stran in nagovoril Marka: „;Li niste vi abiturijent iz V . . . ?“' „Da“, se je priklonil ogovorjeni (in se spoštljivo predstavil. Gospod dr. Drammik ga je povabil k mizi in mn natočil kozarec. Godci so zaobrnili na valček, plesalci so vstali in v skrbno odmerjenih korakih se je znova začelo vrtenje po trati. Tržka » gospoda je seveda pripeljala seboj tudi otroke na veselico. Tudi ti so rajali in se veselili po svoje. Najbolj razposajen med vsemi otročaji je bil Dramnikov Mirko, baš tako ga je klicala gospa soproga, pa često po krivici: bil je v resnici Nemirko. Oče, ali papa, ga je dvakrat posvaril, da ne sme skakati krog vodnjaka, pa mu je še nalašč nar gajal in teptal z nogami po pokrovu. Rrsk ... se je slišalo; pirove deske so se u-drle in Mirko je izginil v luknji. 'Ženske so zakričale, plesalci so postali, može je pretreslo; le Marko, ki je sedel tik ob vodnjaku, je stegnil roko in to še ravno pravočasno. Otrok je pri padcu zadel z nogo ob drog, ki je v vodnjaku podpiral vodno cev in se za par trenutkov ustavil. Ravno teh par sekund ga je rešilo, ker ga je zgrabila Markova desnica in ga potegnila na suho. Dolgo je trpelo, predno se je med veseličarji povrnilo prvotno rajanje; je bil vsaj pošten odmor. Le gospa Dramnikova je še vedno jokala že pri misli: samostojno postopati. In res! Zgorajšnje poročilo, ki ga je izdalo zunanje ministrstvo Včeraj, dne 29. L m., potrjuje, da se je Avstrija odločila za samostojno akcijo. Med Dunajem in Rimom se vrše pogajanja, ki streme 'gotovo za tem, da bi obe državi nastopili skupno. Ce bo pa Italija pristala na skupno akcijo, je precej dvomljivo, Vsekakor pa pred jutrišnjo konferenco v Londonu ne bo prišlo do oboroženih korakov, Po mnenju nemških listov bo avstrijski poslanik jutri. naznanil konferenci v Londonu ta sklep avstrijske vlade in pozval velesile, da se mu pridružijo. Ce bodo velesile to odklonile — in zgodilo se bo 'to skoro gotovo — potem bo naš posliajiik zapustil konferenco. Temu bo sledil ultimatum s kratkim rokom na Crnogoro in nato se bo napovedala vojska. V toliko bi bil položaj jasen, kajti mednarodne komplikacije so po vsem sedanjem razpoloženju skoro izključene. Vse velesile poudarjajo se slej kot prej, da drže na sklepu, ,po katerem mora postati Skader albanski. Strinjvjo se ne samo z energičnim avstrijskim nastopom in priporočajo potrpežljivost in bi tudi rade pridobile Črnigori kar največje kompenzacije. Ogrožen in zapleten pa je položaj vsled nastopa Essad paše. Essad paša se 'je res proklamiral za albanskega kneza, ima, kakor se zdi, že večino albanskih plemen; za sabo ter" razpolaga z znatno vojaško močjo. Za njim stoji razun 'tega Balkanska zveza, s katero se je sporazumel, in da sta zadovoljna z njim tudi Turčija, pod katere suvereniteta hoče biti, in Rusija, je gotovo. Ker je povrh vsega s svojo proklamacijo samo vdejstvil načelo: Balkan balkanskim narodom, je res popolnoma prekrižal račune če ne vsem evropskim državam, pa gotovo Avstriji. Je tudi res precej neprijetno za naše diplomate: Avstrija vstvari samostojno Albanijo,' kateri hoče pridobiti Skaber za vsako ceno. Essad paša se pa proklamira za kneza te Albanije —. in ima tot tak največ šans, da reusira, — ter prepusti ravno tisti Skader Črnigori. Tako niso bile velesile, ni bila Avstrija pač Še nikoli potegnjena. Saj se kaže, da se bo morala s svobodno Albanijo boriti za svobodno Albanijo, za albanski Skader, katerega Albanci sami odstopajo. Da bruhajo vsled tß premetene, v gotovem §.mislu naravnost ženiailne politjičhe poteze nemški listi ogenj in žveplo na Essad pašo, „Kaj bi bilo, če bi si bil njen pubi ohladil razposajenost v vodici!“ Le trezno misleči gospodje, ki so (poznali na-gajivea Mirka, so bili mnenja, da mu ne škoduje nič malo strahu, saj vodnjak je bil prav plitev in 'brez vode. Gospod doktor pa se je krepko zahvalil rešitelju in mu ponudil prijateljstvo. Govorila sta mnogo in Marko je razodel prijaznemu gospodu svojo negotovost o prihodnjem poklicu in tudi svojo — denarno zadrego. Diramnik ga je tolažil, si natezal brke in govoril; „Nič se ne bojte, gospod Marko, v počitnicah ostanite pri meni, mi boste fanta pripravili za gimnazijo, potem pa bodemo že kaj poskrbeli za vas". “1 Prijatelja sta si stisnila roke in pri tem je tudi ostalo. Plesalo se je še dolgo, posejali so travnik s konfetijem; jm mesec se je priplazil izza gor 1n o-pomnil veseljake na odhod. Tudi Marica in Zinka sta poiskali IMarka in odpeljali so se domov v strahu: kaj poreče oče, ko se tako pozno vračajo? Vendar ženska je včasih bolj iznajdljiva, nego možki; tako sta (tudi sestri opravičevali zamudo pred očetom s 'povestjo o Marku kot — rešitelju. II. Cez dva dni se je poslavljal Marko od strica, ki mu ni branil; še Marica in Zinka sta bili mnenja: pri doktorjevih ti bode še bolje, nego pri nas! Le lastna, posebno slovenska in kmečka mati, M pozna otroka bolje, nego vsi drugi, mu je branila. — Naj bi pač rajši ostal doma, ker pri gospodi Še lahko izgubi vero — gospod pa ne bode postal nikdar. Marka feo ganile te besede, vendar hrepenenje po novem, doslej še neokušenem življenju, je bilo v teh trenutkih v njem večje, nego ljubezen do priproste, pa ljubeče matere. ki je bil še nedavno oboževani skadrski junak, je u-mevno. Pondelfkova londonska konferenca brez rezultata. — Avstrija hoče nastopati na lastno pest. — V četrtek zopet seja v Londonn. — Avstrija pripravljena do skrajnosti. — Essad paša res v zvezi s kraljem Nikolajem. — Essad paša prepustil Skader Črnigori. — Prekrižani računi diplomacije. Po poročilih dunajskih nemških listov je položaj tak-le: Resnost položaja je najbolj označena v nenavadno dolgo časa trajajoči konferenci med našim zunanjim 'ministrom in vojnim ministrom ter v avdi-jencah teh dveh, šefa generalnega štaba in drugih visokih generalov pri cesarju. Včerajšnja konferenca veleposlanikov v Londonu, od katere se je toliko pričakovalo, je splošno razočarala. Prinesla pa 'je zaželjeno razjasnitev v tej smeri, da se naša monarhija sedaj ne smatra več navezana na Evropo. Ker Si je Avstro-Oigrska za slučaj, da bi med velesilami glede nameravanih prisilnih odredb napram Crnigo-ri ne prišlo do sporazuma, pridržala pravico, da sar ma ukrene potrebne prisilne odredbe in ker včerajšnja seja konference !v Londonu ni prišla do sporazuma, je dobila monarhija sedaj prosto roko za na-dalnje korake. Velesilam je seveda dano na prosto, da se pridružijo tej akciji. Ce hočejo imetij akcijo Evrope, nima naša monarhija, ki je isto vedno zahtevala, nič proti temu. Postopala bo pa, ne 'zmeneč se za velesile, če ne bodo hotele sodelovati. Kakor znano, je kolektivna nota pozvala kralja Nikito, da takoj zapusti Skader. Ce se torej kralj, Nikita takoj brez pridržka ukloni tej zahtevi, je Še vedno nemogoče, da izostanejo nameravane prisilile odredbe, ki so sicer postale neizogibne. Prihodnja seja .veleposlanikov, ki se bo 'vršila v četrtek, bo morala pokazati, če se velesile pridružijo akciji naše monarhije, ali ne, ako dotlej Crnagora ne bo dala nobenega odgovora, ali pa odgovori v negativnem šmislu. Za dobo cele balkanske krize je bila naša monarhija v stiku z Italijo, da izmenjava naziranja. ITo je bilo posebno v zadnjih (dneh in urah zelo živajhno. In vspeh je, na kratko povedano, ta, da vstraja Avstrija pri programu, določenem med njo in Italijo, to se pravi, ne samo ,pri zgodovinskih iz leta 1902 in po- Križ na čelo in roko s solzo mu je podala mati na pot in odšel je v trg, k dr. Dramnlku. Gospoda doktorja ni bilo doma, ko je dospel na novi cilj, mudil se je na sodniji; hišina ga je naznanila soprogi. Vstopil je. Gospa mu je namignila, naj odloži in sede. Gospa odvetnikova je bila dama, kakoršnih je po naših mestih in trgih vse polno. Kot v priprosto hišino se je bil zagledal njen soprog, jo pozneje poročil in nekdanja služkinja je kot gospa odvetnikova igrala prvo ulogo. Bila je srednje postave, dobre reje, pa Bog varuj, da bi* ji bilk’do očijtai debelost,\ bila je še vedno vitka, kot jelka. Stopala je že v 45. leto, pa bila bi še vendar rada vedno pri dvajsetih. Vstajala je ob devetih dopoldne, se oblačila eno uro, šla na sprehod, kosila, dremala po kosilu in puhala svalčice, čitala romane, hodila na večerno promenado in bila občudovana od vseh tržkih gošpodov. In znala je tudi par taktov udariti na glasovirju in ponašala se je s petjem. Bil ji je odmerjen vsak solo v cerkvi, kot pri veselicah, dasi je po mnenju tanko-uhnežev, čvrčala, kot vrabec na strehi);,' pa denarju se klanja vse, še — uho. Seveda, mučilo je njeno telo in dušo nekaj novodobnih, večinoma' priučenih bolezni, kakor: vedni glavobol in nervoznost. Milostljivi doktorjevi nasproti je sedel abiturijent Marko in obsedel molče, ne vede, kako bi začel pogovor. Pomagala mu je iz zadrege milostljiva, ga pohvalila, da je prišel; tudi njegova obleka se ji je dopadla; le na pete si mora pustiti pritrditi podpet-ke iz gumija, ker preglasna hoja jo razburja in dela nervozno. Abiturijent je pokorno obljubljal vse in gospa mu je še tudi zaupala, da je njen Mirko nadarjena in ubogljiva stvarca, Samo nervozen je revček, kot ona. Radi tega pač ne sme z njim pretrdo ravnati, in ga preobkladati z učenjem, Odkazala mu je še sobo in mu naročila, da bo z obiteljo vred pri mizi. zneje pod. Goluchowskijem sklenjenih pogodbah, ampak tudi pri pogodbah, ki so se sklenile za časa krize in da se na vsak način drži tega, da se to 'ne-prikrajšano izvrši. Monarhija, ki ima sedaj popolnoma proste roke, ne zahteva ničesar od velesil, nima jim pa tudi ničesar več povedati. Cas za Idejanja se najhaja popolnoma v, njihovih rokaih. Seja, ki se vrši prihodnji četrtek, bo prinesla pojasnilo, če se za-dovolijo velesile s istanjemi, kakoršno je bilo v zadnji reuniji, ali pa, če hočejo korakati z monarhijo. Toda naj bo vspeh te seje kakoršenkoli, na tem ne spremeni nič, da je monarhija sklenila postopati e-nergično in aktivno. Vsako zavlačevanje je izklju-' čeno. Drugi glas iz nemškega časopisja pravi pa v bistvu : Naš zunanji urad je včeraj položaj pojasnil. V oficijelni obliki je naznanil po časopisju, da je sedaj dan slučaj, za katerega si je izgovorila Avstrija prosto roko ter 'da se vrši med Dunajem in Rimom živahna izmenjava mnenj glede z Italijo skupne vojaške kazenske ekspedicije zoper Crnogoro. Četrtkova konferenca v Londonu ima tedaj že računati., s konkretnimi sklepi. Naš (poslanec jMensdorff se ne bode več spuščal v ngbena nova pogajanja, stavil bo samo vprašanje, če odobrava konferenca postopanje Avstrije in čeje Anglija pri volji, da se dejanski u-deleži te akcije; 'ako ne, bo pa s prijaznimi poslovilnimi besedami zapustil konferenčno sobo. Avstrija pripravljena? Listi poročajo: Zjunanji minister grof Berchfold je bil včeraj, dne 29. t. m., 'sprejet od cesarja v dolgi avdijenci. Nato je bil v avdijenci pri nadvojvodu Franu Ferdinandu. Zatem je obiskal vojnega ministra Krobati-na, ki se je .nato odpeljal v Schöntorunn k (avdijen- oi. Vrnil se je ob 11, uri dopoldne in obiskal grofa Berchtolda v zunanjem ministrstvu. Vojni minister je baje izjavil, da so vse vojaške priprave na južno-Vzhodnih mejah, v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in hrvaških deželah izvršene. Proti Srbiji je odrejeno stanje ojačenega obmejnega varstva. Balkanska zveza. Praški „Cas“ je priobčil interview svojegabel-grajskega dopisnika z ruskim poslanikom v Belgra-du, pl. Hartwigom, ki je izjavil med idrugimi: „Konflikti med zavezniki se morajo pod vsakim pogojem rešiti mirnim potomi. Balkanska zveza mora biti ohranjena, ker ima izpolniti še velike naloge. Tn kar se tiče albanskega vprašanja, je treba počakati, da se vidi, kako se obnesejo eksperimenti velesil. Pri politiki posameznih držav Balkanske zveze se mora vedno računati na skupne interese. Radi tega bolgarsko-rumunsko zbližanje ne sme imeti nikakega separatnega značaja, ker je treba tudi Romunijo priklopiti h konfederaciji. V to svrho Crnagora ne sme voditi separatistične politike in posebno ne zasledovati kakih separatističnih interesov. Crnagora ima za seboj celo Balkansko zvezo in to ji za enkrat lahko zadostuje kot kompenzacija za ,Skader. Prepričan sem, da se vse zadeve, kli so v zvezi s balkanskim vprašanjem, rešijo mirnim potom.“ „Glas Crnogorca“ o Skadru. Glasilo črnogorske vlade, „Glas Crnogorca“, priobčuje na uvodnem mestu o skadrskem vprašanju članek, v ^katerem utemeljuje zahteivo, da ostajne Ska-der črnogorski, med drugim tako-le: „Skader je bil prestolica prve srbske kraljevine Vojislavičev, a kasneje zopet prestolica 'Zete, to je, zadnje neodvisne srbske države Balšičev, katere poslednji vladar in gospodar Ivan Crnojevič se ni pokoril silnemu turškemu osvajaču, marveč se je zatekel v nepristopne planine zetske in tu osnoval današnjo Crnogoro, (ki. od takrat ni prenehala težiti, da osvobodi Zeto in v nji Skader, ki je ostal do današnjega dne srbski v narodni zavešti, kakor 'daleč se razprostirajo srbske narodne pesmi, ki pripisujejo tudi zgradbo Skadra enemu izmed kraljev srbskih. Drugo je: Ko je turška sila zavladala Zeti, je našla V nji srbsko kulturo, ki ni zaostajala za kulturo najbolj prosvetljenih narodov srednje in zapadne Evrope. To potrjuje dejstvo proslave 4001etniee prve slovanske tiskarne na Cetinju, katere proslave so se po predstaviteljih ali_ adresah udeležile 'vse slovanske univerze, znanostne akademije,j kakor tudi drugi znanstveni zavodi zapadne Evrope. O tej tiskarni je slavni angleški državnik J. Gladstone napisal: „In to je bilo sedem let kasneje, ko je bila v Lsndonu tiskana prva knjiga, v času, ko še ni bilo tiskarn v Öxlordu, Kembriču in Edinburgu. To je bilo 16 let kasneje, ko se je ustanovila prva tiskarna v Rimu, v prestolnici krščanstva, a samo 28 let pozneje, kakor je zagledala svet prva knjiga, prvenec te velike iznajdbe.“ In to je bila prva državna tiskarna v Evropi, iz katere je izhajalo novo orožje proti islamu, cerkvene knjige, po profesorju dr. Jagiču najbolj dovršeno iz grškega prevedne in za tisk .prirejene. Tu v Skadru je sredi XVI. stoletja pričela delovati druga slovanska tiskarna. Ali je višja kultura od te poalbanila Skader? Na ito odgovarja dovolj današnje kulturno stanje albansko. Ali morda zakonito turško gospodarstvo? Na to odgovarjajo Bosna, Hercegovina in sandžak Novipazar, kjer se je ohranil najčistejši srbski jezik tudi med mohamedanskim prebivalstvom. Ne, to srbsko kulturo je uničil razuzdani Arnavt, iz-trebljujoč z navadnimi zločini srbski narod in tako poarnavtil Skader in okolico. Tretje je: Skader dominira nad vodovji okrog Crnegore, nad jezerom in reko Bojano, a živiienj-ski interes Crnegore, prirodna borba za obstanek, ji ne dopuščajo, da bi se podvrgla počasni smrtni kazni, katero ji je namenila poslaniška konferenca v Londonu. In kakor je gospodarski 'interes Crnegore, da zavlada nad Skadrom, tako tudi ni nič manjši političen interes, da odstrani zlo, ki ji je vedno grozilo iz ite točke na njenih mejah in katero bi ji bilo še veliko nevarnejše pod krigko neodvisne Albanije. Vsi ti razlogi dajejo Crnigori moč v skadrskem vprašanju, ker se smatra po dosedaj veljavnih pravilih mednarodnega prava za ravnopravno državo z ostalimi evropskimi državami. Toda, kakor se zdi, londonska poslaniška konferenca se ni ozirala na obrambo, katero daje Grni-gori mednarodno pravo. Metode evropske diplomacije, ki šo dovoljene nasproti divjim narodom po Afriki, pa ne veljajo nasproti Balkanu, kjer je tekla zibelka današnje evropske civilizacije,; od koder so slovanski apostoli razširili krščanstvo med Slovani, kjer se ’je rodila prva slovanska tiskarna. Zato je vsak vspeh kulturnih balkanskih narodov — vspeh splošne evropske civilizacije in občega . napredka !“ Ustava za Albanijo. Kakor poročajo angleški listi, je na londonski konferenci 'veleposlanikov predložila Rusija za u-pravo in ustavo Albanije sledeče principe: 1. Albanija naj bo avtonomna, od Turčije odvisna provinca. Na čelu njene uprave naj bo guverner, ki ga imenuje turški 'sultan ter potrdijo velevlasti. 2. Guverner avtonomne Albanije ne sme biti član kake vladajoče rodbine. 3. Guvernerju naj pomaga mednarodna finančna komisija. Njena naloga bo ob enem izdelati za Albanijo podrobni načrt ustave, kakor tudi zakonov, ki bodo za začetek najpotrebnejši. 4. Nobena izmed Velevlasti ne sme imeti v avtonomni Albaniji izvanrednega vpliva in pomena in niti večjih pravic, nego ostale velevlasti. 5. Srbom naj v avtonomni Albaniji kot manjšini zajamčijo velevlasti svobodno življenje in svoboden razvoj. Razen tega predlaga Rusija, naj bi za javno varnost v Albaniji skrbela mednarodna policija, organizacija albanske vojske pa naj se poveri častnikom vseh velevlasti brez razločka. Pravijo, da se tudi nekatere druge velevlasti strinjajo s temi predlogi Rusije. Nam se ti predlogi ne zde posebno verjetni. Dr. Ambrožič in dr« Boschitz. Celje, 29. aprila. Odkar dr. Benkoviča ni več v občinskem odboru okolice Celje, je postal dr. Ambrožič v njem neomejen vladar. Kar ta reče, se zgodi, česar ta noče, se opusti. Dr. Božič, ki bi bil, odkar dr. Benkoviča ni več, poklican paziti, da se dr. Ambroschitz v okoliški občinski sobi ne udomači, kakor jež v basni, nima za to nalogo nobene sposobnosti. To se je zopet evidentno pokazalo v občinski šeji dne 27. t. m. Dr. Ambroschitz je predlagal, da obsodijo slovensko obstrukcijo, in vsi Slovenci z dr. Božičem na čelu so drli za njim. Nemški Usiti trium-firajo radi tega. Ni jim toliko na tem, da se je obsodila obstrukcija, ampak to je njihov ponos, da dr. Ambroschitz nastopa v občinskem odboru, ki je po večini slovenski, kot voditelj. Dr. Ambroschitz komandira, dr. Božič ponovi komando in ves odbor izvaja komando tega najnovejšega nemško-slovenskega bratstva. Sklep je seveda za slovensko politiko brez pomena. Niti dr. Ambrožič, niti dr. Božič nimata v njej besede. Oba sta v, tem bziru brezpomembni ničli. A nekaj je! Dočim je dr. Ambroschitz ravnal popolnoma v smislu nemške politike, ko je ‘sestavil resolucijo proti slovenski obstrukciji, je dr. Božič pozabil na svoje narodno stališče. Tudi njegova stranka je priznala, da je obstrukcija opravičena. Da je pozneje dr. Kukovec iz znanih zakulisnih razlogov zap čel peti drugo arijo, to ni bilo nikdar za liberalce merodajno in so, izvzemši učitelje, Še ^nadalje odobravali obstrukcijo. Ce bi dr. Božič količkaj narodno čutil, bi moral, tudi kot liberalec, vsaj zahtevati, da se v resoluciji jasno pove, da se 1 o v e n c e m od Nemcev v deželni upravi godijo velike krivice. Tega ni storil! Ali je morda dr. Božič tudi v tem oziru z dr. Kukovcem Vred že drugega mnenja? Potem seveda ni več veliko razločka med dr. Ambroschitzem in dr. Božičem, potem je celjska okolica de facto že v nemškutarskih 'rokah. Potem je vseeno, ali se piše dr. Ambroschitz in dr. Božič, ali pa dr. Ambrožič in dr. Boschitz. Liberalci gredo vedno bolj navzdol! Mariborski „Bliimentag“. Na našem krasnem Pohorju hočejo tudi Nemci imeti svoj viden prostorček. Najprej je zadevo imel v rokah „Männergesangverein“, pri katerem imajo gla- vno besedo razni Torgglerji, Biceki in 'enaki ljudje. Toda društvo je bilo vendar preveč uradniško in zaradi tega za napadalne namene vendar nekoliko nerodno. In nato se je ustanovil nemški Bergverein, ki je 'prevzel od pevskega društva nalogo, da sezida na Pohorju nemško Berghütte. Ruška koča S. P. D. je bila in še je vsem hribolazcem in izletnikom na razpolago brez razlike narodnosti. Saj tudi ni bilo od nobene straini, tudi od nemške ne, v tem oziru kake pritožbe. Toda nekaj je grizlo fanatične Nemce, da je namreč Ruška koča v slovenskih rokah. Zato so sklenili, ji postaviti nemško konkurentinjo — in to bi naj bila Berghütte. Ob enem/bi naj ta koča bila seveda vidno znamenje, da nemštvo prodira tudi na naše Pohorje. Dne 18. maja je za to kočo cvetlični dan v Mariboru. Ta ima namen, pobrati od vsakega, ki se bo prikazal ta dan na mariborskih ulicah, prispevek za označeni nemško-nacionalpi namen, 's kojim se bode slovensko podjetje oškodovalo in ob enem postavilo izzivalno nemško znamenje na slovensko Pohorje. Že danes opozarjamo Slovence na ta •cvetlični dan, ki bo izgledal, kakor njim v posmeh in škodo! Ob enem pa mislimo, da bi ta dan tudi Podravska podružnica S. P. D. pobirala za svoje namene, pri katerih ni nobenega sovraštva do drugih narodnosti. Slovenci, vsega si ne smemo dati dopasti! Politični pregled. 1 Državni zbor. Predsednik dr. ’Sylvester je sklical za dne 6, maja sejo načelnikov klubov. Notranje-politični položaj se presoja zelo pesimistično. Finapčni načrt se hoče odgoditi na jesen. Zmede na Češkem, zmede v Galiciji ter ne veliko boljše razmere v nekaterih drugih kronovinah povzročajo, da je položaj popolnoma nesiguren. Kdaj se ,bo sešel državni zbor, še vedno ni za trdno ugotovljeno, najbrže dne 14. maja:. Raznoterosti. Novi brevir? Nov brevir se\zopet; naznanja čč. duhovjščini. Ali je čisto nov, ali pa samo' star brevir z novim psalterijem in z nekaterimi novimi dostavki, še ne vemo. Lani je izdal Pustet svoj Idealbrevir in pa Hore, v katerih ni nič drugega novega, kakor psalterij, s katerim pa se citiranje strani nikjer ne ujema. To povzroča pri opravljanju brevirja velike težave, ker ni mogoče lahko najti psalmov, 'Zlato svetujemo čč. duhovščini, naj bo pazljiva pri naročanju brevirja, da se pozneje ne bode kesala. Mi bodemo novo naznanjeni brevir naJtja|nko ì pregledali in prihodnje dni o njem vestno poročali v naših llistih. Ako je brevir res nov in lepo tiskan, ga bomo priporočali, drugače pa nikakor ne. Polovičarsko knjigo kupovati, bi bilo 'nespametno. fOjpozarjamo čč. duhovnike, da bode brevir tudi v domači tiskarni sv. Cirila v Mariboru dobiti, ako bo priporočljiv, drugače seveda ne. Kaj površnega naša domača tiskarna na noben način ne bode priporočala in razpečavala, ker je vodstvo mnenja, da je boljše, nekoliko počakati, kakor pa nepopolno knjigo za drag denar kupovati. Torej, pozor! V slučaju pa, da bo brevir res dober, si ga naj čč. duhovjščina naroči edino-le po tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kot domačemu, slovenskemu podjetju. Smrtna kosa. Iz Trbovelj nam poročajo: Dne 29. t. m. je preminul tukaj 191etni sedmošolec ljubljanske gimnazije Josip Borušak, sin tukajšnjega u-rarja gospoda M. BoruŠaka. Bil je vedno odličnjak, član Marijine kongregacije. Hjuda jetika ga je prisilila, da je moral opustiti študirajnje, vendar še pa vkljub temu ni mirovala, ampak pokosilo to lilijo. Vživaj zasluženi večni mir, dragi Jožef! Polom v Laškem trgu. „Slovenski Narod“ poroča iz Laškega trga: K polomu tukajšnje nemške hranilnice se poroča, da so razkrili revizorji doslej že 500.0001 K, po drugih poročilih celo 700.000 kron primanjkljaja, ki pa utegne še narasti, ker pregledovanje še ni končano. Pravijo, da je bila šele pred par leti poneverjena večja svota.) Nemška solidnost in nemška poštenost se kažeta v vedno lepši luči. Ljudje bodo pa hiteli seveda še dalje nosit svoj denar v nemške „šparkase.“ Obrekovalci. Nekaterim nemško|-naeionalnim petelinom razdor med Slovenci in Nemci v naši deželi še ni dovolj velik. Z neprestanim hujskanjem in z raznimi zahrbtnimi gonjami vstvarjajo nova na-sprotstva in onemogočajo najprimitivnejše pogoje za vsak sporazum, ker so se lotili že osebnih insultov in osebnega blatenja. Tarča teh napadov je naš deželni odbornik gospod Robič. Gonja je zlasti huda od znane Pirkmajerjeve afere sem in se jo, kakor kažejo vsa dejstva, tudi neti iz onih krogov, ki so povzročili, da je bil gospod Pirkmajer radi svojega slovenskega pokoljenja nemudoma odpuščen iz deželne službe. Kako so ti napadi neopravičeni! in povsem navadna iprostaška obrekovanja., priča dejstvo, da jih morajo sedaj preklicevati. Graški „Tlagblatt“ je priobčil v svojih številkah ;od dne 20. in dne 21. t. m. pod naslovom: „Varovanci deželnega odbornika Robiča“ več grdih napadov na našega deželnega odbornika. V svoji Številki od dne 2’5. ,t. m. pa mora „Tagblatt“ priobčiti dva popravka gospoda Robiča, iz katerih jasno sledi, da so bili vsi nemjškonacio-najni očitki neopravičeni in izlagani. G. 'Robiču se je v „Tagblattu“ ocitalo, ida je v poletju lanskega leta „odpuščeni“ oskrbnik prisilne delavnice v Mes-senclorfu prišel do tega mesta