181. številka. Ljubijana, petek 9. avgusta. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan iftviemii pu^u >ijfct. nt luevs p< p^MuiorK u*n f*ym Ko pulu ,,r«jwuj»ri »i a , • tr o-o ge r ■ a o deiele za celo leto 14 gld., cnpoi teta 9 gl., za četrt ieta 4 gld. — Z« Ljablj a a a bres poftil.ianj* m dotu «a celo leto 13 nnkrat tiaka, 6 kr., ce ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopiai naj so izvole fraukirati. -Rokopisi se ne vračajo. - H -ednlitvo in v Lj ibl'ani v Franc Kolnanovej hiši f*. 3 „gledaliika stolba". blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad ainiatrativn^ je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiSi. OpravniStvo, na katero naj se Iz Bosne in Hercegovine. Mej svojimi dopisi prinašamo denes iz virno pismo slovenskega vojaka rezervista, katero je iz Bosne dobil naš prijatelj in ga nam za natis prepustil. Iz njega bralci sicer ne zvedo silo važnih novic, a vendar nekoliko iskric, hi situvacijo osvetljujejo, na katerej biva in se bori tudi toliko sinov slovenske domovine. _ Telegram z Dunaja nam denes nič novega ne ve poročati od 13. armadnega kora. Torej se našim če nij posrečilo maščevati krute smrti 70 tovarišev, ki so padli pri Maglaji. Ceste in potjo so tako hudi in slabi tu, da je menda prodiranje težavno. Naši bodo morda morali ali hoteli vstaše prej kako obiti, predno jih preženć iz zakotnih klancev, od koder varno streljajo, — zlasti ker baje varujejo Jjudij. Od Brod a do Derventa. — 0 maršu naše vojske od Broda do Derventa piše du najski uradni lat: Ves dan 30. julija je bila Strašna vročina. Mej maršem je bila nepopisna soparica, in na vsem potu uij bito dobiti nikjer kapljice vode, da bi se bili vojaki okrepčali Od Broda do Derventa je samo 3 milje pota Marši, toliko dolgi, vštevajo bo mej male. Vendar so vojaki zaradi uredne vročine toliko trpeli, da jih je mnogo zaostalo, ker Hi j so mogli dalje. In dasiravno je ta marš •amo 3 milje dolg, hodila je naša vojska od Broda do Derventa skoraj ves dao. A komaj 80 prišli naši vojaki proti večeru v Derveut in so začeli kuhati, kar se vzdigne orkanu podobna nevihta se strašanskim gromom in bliskom; ta nevihta je s kratkimi prenehljaji trajala vso no C. Vojaki so komaj zakurili ognje, da bi kuhali, kar jih ploha v jednem trenotku pogasi. Vsled tega bo morali vojaki po strašnem trpljenju črez dan tudi vso noč brez hrane v nevihti prebiti. Zato bo pa 31. julija počivali in poleg tega dvakrat me-nažo kuhali, zjutraj in zvečer. Toda nevihta po noči mej 30. in 3L. julijem prinesla je še druge bistvene škode. Ko munikacije bo bile namreč na vse strani pretrgane. Vojni telegraf mej Brodom in Derven-tom je bil poškodovan na več mestih, in zategadelj je bilo jako teško povelja pošiljati sem iu tja. Poleg tega so bili trije mostovi mej Brodom in Kotorskim poškodovani, in 21 manjših mostičev je bilo popolnem razdejanih. Zategadelj oni vojskini oddelki, ki za armado vozijo živež, nij so mogli za njo. In tudi glavna armada 1. avgusta ni) mogla od Derventa dalje proti Kotorskomu odriniti, ker niti topništvo, niti vojni pratež po razdejanej in raz pranej cesti nij mogel dalje. Zatorej so vojaki tudi 1. avgusta počivali in svojo premočeno obleko sušili. Vendar so bili vojaki uže 31. julija pri najbolj žej volji. Posebno Kranjci od 17. polka (to so naši „Janezi" Uredn.) in pa Istrijani od 22. polka (to so pri morski Slovenci. Uredu.) so prepevali, da je bilo veselje, in skušali se vpetji Ogri od 52. polka so plesali čardaš, kakor da bi ne bilo nič truda in težave. Razume se, da so vsi ženijski in pijouirski oddelki delali, da bo komunikacijo zopet odprli, in tudi vojni telegraf je bil 1. avgusta popoludse uže zopet narejen. Včeraj uže je bilo poročano, da so naši vzeli MoBtar, glavno mesto Hercegovine, ki šteje črez dvajset tisoč prebivalcev. Denea se poroča v „Wiener Abendpost", da je po po-sedbi Mostara prišla k divizijnkemu poveljniku Jovanoviću G. avgusta deputacija prebivalcev vseh treh veroizpovedanj poklonit se. O polu dne je ces. kralj, vojska slovesno vmarširala v glavno mesto Hercegovine. — Jovanović je potem imenoval jednoga kadija, (turškega ali kristijanskega? Uredništvo.) in je konstituiral razpodene medžlije. Stanje vojske je bolje. (S temi besedami končuje oficijalni telegram. Kakšno je bilo stanje vojske prej, da more z laj „bolje" biti, tega nam B\Viener Abpst." nij povedala. Ur.) Graškej „Tagesposti" so došla iz dobrega in zanesljivega vira poročila, da je na maršu iz Broda v Dervent, ki se je marširal pri vročem solnci, od jednega bataljona štajerskega polka Hartung 31 mož padlo vsled solnčnega pika. Pokopani so bili na katoliškem pokopališči v Derventu. Iz glavnega taborja Derventa se piše 11 julija v „D. Ztg.": Življenje tukaj je prav drago. Prodajalci zahtevajo od vojakov dvojno ceno navadne vrednosti. Marketendarji so ravno tako slabi. Bil sem priča, kako je jeden tak poštenjak od vojaka zahteval 40 kraje, za jeden hlebček kruha. Steklenica piva stane 60 kraje. Kmetom slovenskim mariborskega volilnega okraja. * Iz Maribora 6. avg. [Izv. dop.} I. Dne 12. septembra tega leta bode za nas Slovence važen dan; za one Slovence, katerim Spomini iz dijaških let. v. „Die spitzmaus ist das kleinste thier unter den čuugethieren," smo se uči Iti pri KonjŠeku. Posledica tega je uaravski bila, da emo našemu razredniku Feiehtingerj u, ki je bil telesno najiiibnjši v učiteljskem zboru celj-Bkega gimnaziju, dali ime „spitziiiuus", katero mu je oatalo, dok nij na kun obesil proiesuie, ter zgrabil za pero v svojstvu duevmćarju pri C. kr. okrajnej sodniji v ltogatci. Ta „spitzniaua" me je imenoval za faun-liasa v svojem razredu, in jaz stm vržil neizrečeno vestno to bvojo prvo službo. Imel sem skrbeli v šoli za tinto In kredo, ako je kedo potrkal na vrata, sem moral iti gledat, kedo je in kaj hoče, in imel sem pravico odpreti profesorju vrata, kadar je šel iz Šolske sobe. Tudi sem imel neko vrsto policijske oblasti, namreč paziti in v glavi obdržati, kedo je izostal iz šole, da ga je dotični profesor mogel zapisati v nklasseubuchu. Pa to je vae bila malenkost proti službene) oblasti, katero sem opravljal jedno celo leto, namreč da sem smel zvoniti, kadar so se meniule ure. To puč to, tako važne osobe uij bilo v celem gimuuziji, kakor sem bil jaz, in moj migljaj z zvoncem so se razpršili in lu^iepli vsi oblaki, kuteri so viseli tu pa tam po raznih učiluicah od prve do osme šole nad giuvuiM gimnazijalcev, ki so bili v nevarnosti pckncuui biti še, predno zapoje tenki in vča-ain prav zaželjeui glas gimnazijaluega zvonca, katerega sem ravnal ja^ skozi jedno celo leto. ZaLo sem pa jas tudi imel uro, kakorsne nobeden drugi uij imel; zlata nij bila, srebrna tudi ne, ampak pakibuasta je bila, pa stara kot Me t uza ku i, m tekla je kakor maslo, to je res, šla je dobro. Moj pokojui oče uij trpel v svojem življenji inli ure uiti puške, ker je držal, da te stvari košta j o denar, pa nič ne nosijo, in tako 6e je pripetilo, da sem po smrti svojega deda neposredno in preko ali mimo svojega očeta, ki je sicer imel prvenstva pred menoj, nasledil to uro. Imela je ura podobo jajca, in bila je shranjena v dvth škatljicab, navijala se je naopak, pa šla je dobro, kakor sem uže po-vedal, in to je bila glavna stvar za moje službeni- svrhe pri zvoncu. Posebno kadar se je pokvarila in nij šla ura na turnu farne cerkve celjske, tedaj sem bil jaz so svojo uro čisto sam svoj, in tačas sem gotovo vkanil profesorja matematike za 10 minut, za več se nij sem vsodil, ker sem se vendar bal za svojo službo, ki je bila tako lepa. da je nij meuda lepše na svetu, kakor sem takrat mislil. Pa kakor na svetu vse mine, tako je minulo tudi ono šolsko leto; tečajem, katerega sem iaz bil šolski zvonar, in ravno tako ali nekaj drugače je minula tudi moja ura. je Čast Slovenca več, nego deveta briga, kateri se oklepajo naše slovenske domačije, ter ne gledajo v tujino zaljubljeno ; za one, kateri se ne sramujejo, da so uborne slovenske matere sinovi. To bode prevažen dan, ker ta dan bode pokazati imel, ako bo pred tem vernim sinom pošten Nemec spoštovanje imeti smel ali ne. Mali smo Slovenci, uborni, in naš tržan in mestjan se je zaradi našo reve dosti izneveril domačemu slovenskemu ognjišču, v bolj bogato tuje ognjišče je dosti, dosti zaljubljen, in ne spoštuje sklede iz katere je jol. Ali pod grobo raševino našega kmeta ali ratarja bije pošteno slovensko srce, tam v revnih naših kmetskih hišah, bajtah, varuje žena slovenska, varuje mož naš sveti ogenj ljubezni do domačije slovenske! Nijsmo si Slovenci Bog vedi kaj priborili tekom časa, mali, premali smo, da bi se nam dovolilo gospodariti v lastnej zemlji, in tako smo služili drugim in še služimo. V trdej tej službi družim našel nas je tudi novejši čas, kije tlako in desetino posameznega človeka sicer odpravil. Ali še zmirom so neki grofi" v narodih, ki še zmirom, kakor nekdaj male narodiče, kakor Brno mi Slovenci, pod svojo kuratelo drže. Drugim narodom se je pravica dala in držijo se je krčevito, te pravice, da smejo kot polnoletni ljudje živeti. Nam Slovencem se je sicer od naših nasprotnikov na papirji tudi polnoletnost pripoznala, ali v dejanji imamo kuratorje, in posebno tam, kjer nam gre največ za kožo. Pri volitvah za deželni in državni zbor nam hoče tujec nemškutar biti kurator. Drugi narodi smejo prosto izbirati može, ka teri jih imajo zastopati tam, kjer gre za gmotno in duševno življenje državljanov. Mi Slovenci, ki še nijsmo polnoletni v resnici po trjeni, moramo voliti, kakor nemškutar kura tor nhočeu in tudi govoriti, kakor ta hoče, ker sam tudi ta kurator „za nas" govori. Ta kurator pa preveč gleda povsod na nemšku-tarski svoj žep, nam, svojemu varovancu pa daje politične kosti fraz glodati. Nekaj naših ljudij temu kuratorju pošteno služi. Dolj „omikani" ljudje so neki, in vedo z malenkostjo, kakor je človeška osoba, dobro barantati. Ti imajo le dobre besede za kuratorja in njegovo družino, za lastno, za svojce pa imajo Potrla se mi je bila in moral sem jo nositi na popravek. Urar, h kateremu sem jo nosil, Be je jako čndil, in je debelo gledal to čudno prikazen moje ure, ali črez nekoliko časa me vpraša, hočem li prodati to uro? — Rekel sem sicer, da ure prodati ne smem, ali urar mi je tako Bpretno dokazal potrebo prodaje, da se mu nijsem mogel, niti ne znal ubraniti. Itekel je namreč: popravek te ure vas bo veljal štiri dvajsetice, ako pa uro prodaste, vam dam za njo dve dvajsetici, več kakor Sest dvajsetic ali dveh goldinarjev pa ura nij vredna. Jaz sem tudi tako mislil, da več kot dva goldinarja taka stara ura ne more biti vredna, pa sem jo pustil in vesel odnesel dve srebrni dvajsetici v žepu, za mojo staio uro katera je bila vredna dva goldinarja in nič več Sem pač zares bil „ lian s i m gltick". Za ono staro uro mi je pa še denes res nično žal; ako jo tudi ne bi nosil, mogla bi ipak kinčati vsaki arcbeologički muzej, ker je bila pravi „nUruborger-eierleinM. C-v. le grde besede, posebno pa za one svojce, ki nepošteno kuratorju slutijo, ter več za svojo domačo, nego kuratorjevo hi so delajo, in celo prav hudobno se jeze nad domaČimi ljudmi, ki ž njimi vred pod domačo streho ognja nositi nečejo, ki narobe iz koče slo venske — slovansko čedno poslopje napraviti hočejo. Teh nepoštenih služabnikov kuratorjevih nas je precej. To bi na primer ti, trden slovenski kmet, ki z zdravimi svojimi raožjani preračuniš, da kurator, ki nema nad soboj poglavarji, za-te dobro ne bode delal ampak za svoj žep in svojo misel, in nijsi sam, tudi mej onimi, ki so se šolali ; najdejo se taki, ki pravijo: Bog je sam sebi prej brado ustvaril, potem še le drugim, in oni, ki za domače pohištvo skrbijo, za kuratorjevo pa za zlodja nič ne marajo. In teh je dosta. Množijo 89 in reče se lehko, da 80 mej temi najboljše glave, katere slovenski narod rodi. Oni pošteni služabniki kuratorjevi bo bolj revice, kar uže iz tega sledi, da si drugače ne morejo pomagati na noge, kakor s tem, da se močnemu pridružijo, močnemu našemu kuratorju. In pri sovražnikih kuratorja našega je ljubezni do domače zemlje, do domačega ljudstva in jezika najti. Ta lju bežen do lastnega rodu je pa terjala, da sami ne grdimo svojega slovenskega ljudstva, ampak da mu čast delamo povsod. Največ časti pa mu bomo dali, ako pred vsem svetom rao ško izpovedamo, da se n e sramujemo slovenskega rodu, in da ne stavljamo domače za vrata, tuje pa za mizo. Gostoljubnost je sicer jako lepa čednost, pa če me moj gost — tujec, izpod lastne strehe preganja, ter za svojo družino vse prostore jemlje, in sem jaz zdraven še gostoljuben, in temu nepriličnomu gostu ne mara še strežem, potem zaslužim po vsej pravici, da mi radi neumnosti kura to rja postavijo. Slovenci smo bili dolgo tako potrpljivi in gostoljubni; zaradi tega pa smo tako daleč prišli. Zadnjih 20—30 let nas je začela malo pamet srečavati, in začelo nas je zvunaj v veži lastne hiše na slami pri ovsenem kruhu malo zebsti, in začeli smo rivati notri v hišo za to plo domačo peč. Sram nas je začelo biti, da smo mi Slovenci duševno le ubogi tlačani. Sram nas je začelo biti, da se vse le nemški notri v hiši spomenuje, in da je oni jezik, ki ga z nami govorijo ti naši gostje, ta zelo po mešan s tujimi besedami, in zapazili smo, da smo se tudi mi dobri ljudje, da gostu preveč preglavice ne delamo, tega mešanega jezika navadili. In naši fantje, ki smo jih revne v nčrne" šole poslali, prišli so domu, in sram jih je bilo, da nema jo prostora v lastnej hiši, da morajo videti dom svoj brez domorodcev. Naš cesar je vsa ljudstva jerobatva od-vezal in jih polnoletne izpoznal. No, da se izve, kako hočejo ta polnoletna ljudstva njih pohištva si urediti, ustvaril je deželne zbore in državni zbor. V te zbore pošiljajo avstrijski narodi svoje može, ki potem odločujejo, kako se naj pohištvo posameznega naroda in celega cesarstva, drŽave in dežele, uredi. Mi Slovenci, ki smo začeli Be potegovati za to, da pridemo za svojo mizo, videli smo, da nem-škutarskih kuratorjev ljudi ne smemo poslati v te zbore, ker ti bodo tako govorili in delali, da mi Slovenci ne pridemo za mizo, um pak da ostanemo pred vrati, in posluli smo nekaj svojih ljudij v zbore. Pa tudi kurator sam in tisti naši ljudje, katerim se je kurator imeniten, boljše krvi, ter močnejši zdel, ki tKt mu pot gladili, da se nij spodtaknil, so svoje ljudi pošiljali notri v te zbore. Ravs Be je začel, naši so rekli tako, oni so rekli ne, ne baš. Ker je naših bilo premalo n. pr. v deželnem zboru štajerskem, prevpili so jih nekateri nemskutarji in Nemci, in naša hiša je še tako, če ne hujše nemški kakor poprej urejena, ker zdaj je Nemec, kateri misli, da vidi, da hočemo mi sami za njngovo mizo priti, jezen na nas, in zraven si hoče več privržencev dobiti. Za to nam tudi toliko nemščine silijo. Mi Slovenci delamo na to, da notri v lastno svojo hišo kot svoji gospodarji pridemo; to delo pa mora iti po postavnej poti. Vsi, ki so poklicani, tudi protivniki naši imajo gledati, da se postavam ne dela kvara! To je vendar malo, kar terjamo in prosimo! Politični razgled. notranje dežele. V Ljubljani 8. avgusta. Naš cestiFranc Josip je prišel 7. avg. v češke Toplice in je bil navdušeno sprejet; zahvalil se je za lepi sprejem in je svojo ve selje izgovoril nad tem, da je bil nemški cesar tako taktno pozdravljen. Potem je nemškega cesarja obiskal, pri katerem je bil po-pćludne obed. Stara „Presse" javlja, da se pričakuje tudi ruski car v Toplice. #* *#»•«.# ?.-#t konservativna stranka je uže izdala volilni oklic za deželne volitve. V njenem programu je tudi ravnopravnost vseh narod nostij v Avstriji. — Kandidate bode stoprav kasneje imenovala. V »Jttri-shrm poreškem deželnem zboru se je v seji G. t. m. sprejel predlog, tičoč se prerm-njenja postave v varovanje divjačine, v tretjem branji. Resolucija, kako naj se ravna z deželnimi uradniki in učitelji, ki so poklicani vojake, potrdila bo je z nekaterimi stilističnimi popravki, deželni odbor se je dopolnil, in so se računski sklepi deželnega šolskega zaklada sprejeli. — Ali Be bode našel v deželnem zboru slovanske in avstrijske Istre mož, ki bode nasvetoval, naj se deželni zbor slovesno v protestu vzdigne zoper laško rogov i-ljenje in t a h o r o v a n j o glede aneksije Istre? Tak glas, v Italijo doneč, bil bi ob pravem času čuti. Vse avstrijske novine govore o ogvf skth volitvah, ki so so vršile v ponedeljek, in veliko važnost pripisujejo temu, da je minister Tisza padel v svojem voblnom okraji, staro-mngj.irskem Debreczinu. Sicer ima vladna stranka dozdaj veliko večino, namro 5 mej 174 znanimi volitvami nič meuj nego 104, sjedinjena opozicija 30, skrajna levica 17, narodnjaki 4, in 5 je „divjakov". Ali misli se, da bode Tiszov padec v tem korenito m igjar-skem gnjezdu na druge volitve, ki se bodo še le te dni vršile, hudo vplival, in Tiszi moralno škodoval. — Nič ne dene za dobro stvar. Viitaiije drzuve. Sihtjt organizira u>.e pridobljeno Staro Srbijo. 200 ljudskih ali naroduih šol bode še letos tam ustanovila in učitelje nastavila; v mestih Niš, Pirot, Leskovae in Vranja, pa bodo srednje šole. Ruski sloveči general Fa-dejev je prišel v Rclgrad. 1/, BukttreStu so poroča, da se bode Be anibija 20. t. in. formalno Ruskej oddala. Istega dne se bode tudi vsa romunska armada razorožil.«, razen onega oddala, ki bode Dolinico zasedel. — Romunska zbornica se bode tako dolgo odlagala, da bode evropska komisija odmer,enje Dobruče dovršila. 'đ'tsečjjti je poslala baje 30 julija vsem evropskim vladam cirkular, v katerem pravi, da se bodo muzelnianje v deželah, katere bo bile po berlinskem kongresu Srbiji, Cruej gori in Bolgariji priklopljene, zoper nove gospodarje vzdignili; najprvo se bode pa to zgodilo v Bosni in Hercegovini. Porta to jako obžaluje, a ker ne more pomagati, evropske vlasti vsaj na to opozoruje. Ker je porta uže naprej vedela, kaj se bode zgodilo, in ker je moslim-skemu fanatizmu pri Maglaj i palo 70 avstro ogerskih vojakov v žrtvo, potem je jasno, da porta sama kuri vstanek v Bosni. Angleški poslanik Lavard sprejel je deputacijo rodokopskih vstašev, ki so zatrjevali, da se ruskemu zasedenju ne bodo udali. Na VrancoMlcein se pripravljajo volitve senata. Položaj je ta, da izstopi 75 senatorjev, ki se imajo na novo voliti. Mej temi je bilo le 20 republikancev, a 55 različnih reakcijonarcev. Torej ima zdanja republikanska stranka, ki je na vladi, veliko brigo, da bi večino dobila, kar bode najbrž tudi dosegla, ker legitimisti, orleanisti in bonapartovci mej soboj nijso jedini, republikanci pa so veliko pridobili. Kakor se iz tlitnn 6. t. m. poroča, govori se tam v katoliških krogih, da so se mej nuncijem Massello in knezom IS i s mar kom sledeči uveti o sporazumljenji mej katoliško cerkvijo in mej Nemčijo postavili: zopetna vpe ljava one konvencije, ki je bila prej, predno so se prijateljske zveze ponehale; pomiloščenje vseh prestopkov, ki so se na Pruskem izvršili proti „cerkvenim" postavam; vsi škofje in du hovni. kateri so se od leta 1872 iz Nemčije izpodili, vrnejo se na prejšnja mesta; name-ščenje ostalih cerkvenih služeb godilo se bode po pravilih, ki so bila pred ponehanjem prijateljskih zvez. Skupno vprašanje tolmačenja javno oznanjenih postav se pridržuje. Vatikan bode te predloge preiskal in takoj veljavno odgovoril. — Bismark je nekdaj ponosno dejal, da ne pojde v Kanoso. Če je te pogoje sprejel, Sel je vendar res v Kanoso, ponižal se. IVvmike volitve so v posameznostih znano, vendar se Se ne more popolnem določiti, kako bode katera stranka močna, ker nam je počakati še izida mnozih ožjih volitev. Vsakako je gotovo, da Bismark z izidom nij zadovoljen. Dop 181. Iz