Veliki tupan in obtestna samouprava. V- zednji številki je »Slovenski Gospodar« podal resničnd slilco o oblastni samoupravi, o njenem bistvu, njeni pristojnosti in njenem obsegu. S tem je popravil ono krivo sliko, ki jo hočejo slovenski centralisti: samostalni demofcratl in samostojni kmetijci, slovenskemu ljudstvu postaviti pred oči, da bi ga zamamili ter mu onemogočili pogled v bistvo zakona o oblastni samoupravi. Namera damolcratov in samostojnežev je razložljiva in razumljiva. Ti dve stranki sta hoteli vse trdote in grenkobe centralizma, ki sta ga slovenskemu ljudstvu naprtili, olajšati in oslajšati s takozvaninu širokimi samoupravami, ki jib bo Ijudstvo uživalo po okrajlh in pokrajinah. Zakon o oblastni (pokrajkiski) samoupravi pa ne pomenja nobenega olajšanja in oslajšanja centralizma, marveč potrjuje in povečuje njegore trdote in grenkobe, ker v istini ljudstvu ne nudi nobene resnične in učinkovite samouprave. To smo v zadnji števillti našega lista nepobitno dokazali. Da bo našim čitateljem še bolj jasna vsa zveličanost tistega sredstva, ki bi naj slovensko ljudstvo sprijaznilo s centralizinom in s centralisti, to je oblastne samouprave, bomo danes podrobnejše lazpravljali o razmerju velikega župana do oblastne samouprave. To razmerje je določeno v raznih paragrafih (členih) zakonov o obči upravi ter o oblastni in srezki samoupravi. Rflo bi preveč suhoparno in za čitatelje utrudljivo, ako bi ta člene posamezno navedli in raztolmačili. Smatramo za boljše in primernejše, da navedemo go^or, iki ga je o tej strari imel poslanec dr. H o h n j e c na seji zakonodavnega odbora dne 7. marca 1. 1922. V svojem govoru je dr. Hohnjec to razmerje takole pojasnil: »Veliki župan, ki ga vidovdanska ustava opredeIjuje kot vrhovnega starešino obče državne uprave v oblasti, je po členu 3. tega zakonskega predloga o obči samoupravi osebno odgovoren za vršenje poslov. Pa komu je ta veliki župan odgovoren za svoje poslovimje? Odgovoren je samo ministru, ne pa narodu, ki prehhra v tisti oblasti. Veliki župan ni odvisen od ljudstva, ki stamije v oblasti im ki pošlje svoje zastopnike v oblastno akupščino. Pri postavljanju velikega župana ljudstvo v poMrajini nfona pravice, da po svojih zastopnikih izreče svoje mnenje in svoje zahteve. Nima pravice ternopredloga, tndi nasveta ne. Ljudstvo se ne vpraša, ker nima ničesar govoriti. Velikega župana postavlja nvinister notranjih zadev, odnosno ministrski svet po njegovem predlogu. Lepa samouprava! Kakor se pri postavljanju velikega župana ne jemlje v ozir ljudstvo in njegovo pravo, tako se tudi velikemu županu pri izvrševanju poslov ni treba ozirati na pokrajmsko skupščino kot predstavništvo n.aroda. V to, kako se vrši državna administracija (uprava) v pokrajini, se pokrajinsko ljadsko zastepstvo ne sme niti mešatL Vladni naert (sedanji zakon) priporoča velikemu županu, da v važnejših stvareh lokalnega (krajevnega) značaja zasliši pokrajinski odbor ali zahteva njegovo mišljenje. Vladni zakonotvorci pa so pozabili velikemu županu naložiti dolžnost, da mora ne samo zaslišati, marveč tudi izpolniti opra vičene ljudske zahteve. Saj je vendar znano, kakšna ®o ušesa birokratov (prijateljev uradniške vlade) napram željam in zahtevam ljudstva. Pn enem ušesu noter, pri drugem ven, takšna je ljudska sodba. Torej vedno lepša ljud« ska samouprava, čimdalje se bo izvajala. Ljudstvo, organizirano v samoupravno edinico, ne bo imelo noberve moči nad velikim županom, tem večja bo pa moč velikega župana nad pokrajinsko samoupravo. Veliki župan poziva pokrajinsko skupščino v izredni saziv. Ima pravico govoriti na vsaki seji pokrajinske skupščine, kadar hoče. Pokrajinske naredbe, kojih predmet je že itak omejen, da se ne sme niti nanašati na vzdrževanje javnega miru in reda, javne varnosti in javne inorale, proglaša ne predsednik skupščine, inarveč veliki župan. Njegovi volji je prepuščeno, da jih ne proglasi, v katerem slučaju mora to prijaviti državnemu svetu. On podaljšuje stari budžet še za leto dni, ako &kupščina v rednem sazivu ni rešila budžeta. Na ta piedestal (stojalo) vzvišenosti nad ljudstvom v oblasti (pokrajini) in njegovo voljo stavi velikega župana vladni načrt, ld ga v členu 9. določa kot političnega predstavnika vlade. Ker vlado tvorijo stranke, ki imajo politično vlast v državi v svojih rokah, bo velilci župan eksjKinent in emisar (pooblaščenec, poslanec) vladinih strank, ali boljše rečeno one i-tranke, kateri pripada, ker vsem štirim strankam, ki v tem času tvorijo vlado, ne more obenem pripadati noben človek. Zgodilo se t>o torej, da bo v mnogoteri pokr3jini »vrhovni starešina« državne uprave in jerob nad ijudsko samoupravo kak človek, l:i pripada stranki, katera ima v dotični polcrajini manjšino in celo minimalno manjšino, kar velja o demokratski stranki v slovenskih in hivatskih krajih. Ali bo to dobro za konsolklacijo države in za zmanj- šanje nezadovoljstva, o tem naj razmifljajo go&podje driar vo~ in zakonotvorci. Treba je tudi opozoriti na ozko vez med straivkarstvoin in korupcijo. Gospodje iz vladinih strank na zunaj nastopajo lcot bojevniki zoper korupcijo. Borijo pa se zoper njo z vidika strankarstva. To pomeni hudiča izganjati z belcabubom. Dosedaj je iz območja državne uprave izbilo na dan vellko število korupcijskih afer. Ta broj se bo pomivožiL ako bodo organi lokalne državne uprave po določbi tega zakona osvobodeni vsake odgovornosti napram ljudstvu v okraju in v polcrajinL« Navedene besede poslanca dr. Hohnjeca so nam dokaz, kako se je Slovenska Ijudska stranika vedno odločno in dosledno borila za idejo resnične avtonomije in istinske samouprave slovenskega ljudstva. Centralistične strax\ke, med njimi samostalna demokratska stranka in slovenskt samostojni kmetijci, so slovensko ljudstvo podvrgli jarnm, ikojega trdost in težavo ne more olajšati usianova takozvanrh oblastnih samouprav. V današnjefm članku smo dokazali absolutistično stališče, ki ga zavzema po zakonih o obči upravi ter o oblastni samoupravi veliki žirpan proti ljudstvu v samoupravni oblasti. To je pravi in pravcatt vladni absolutizem, to je sama^in samcata birokratiina samovoljnost, o kakšni resnični ljudski samoupravi ni niti sence. ,