loilva. Iz predavanja Lidije Gustave Heymannove v ogrskem ženskem komiteju »Svetovne mirovne zveze« v Budimpešti. Mjsli in čuvstva ves čas od početka vojne. Eno leto vojne je poteklo; neizrečno veliko so morale prebiti in pretrpeti žene. — Zene, ki v svetovni zgodovini niso imele ničesar odločevati, so bile vkljub temu takoj pripravljene, lajšati trpljenje in bedo, ki ju je provzročila vojna. — Videti je bilo stare žene, ki so namesto sinov, mlade žene, ki so namesto mož delale in nadomeščale očete. — Vse polje je bilo obdelano od žen. Velika podjetja, ki so doslej odklanjala ženska delo, so mogla le s pomočjo ženskega dela dalje obratovati. Dokaz svoje sposobnosti so žene doprinesle, ali niso se mogle pospeti na enostranski nadonalizein. V začetku vojne so bi!e žene, ki so svoje nedorasle sinove podžigale, da so šli v boj; ki so obžalovale, da nimajo več sinov, da bi jih mogle žrtvovati domovini. Toda nasproti tem so bile že takoj v početku vojne žene, ki jim njih blažje čuvstvo ni dovolilo sodelovati na splošnem sovraštvu.