Za odpravo krajevnega pla&lnega sistema v Istri. Poročal pri XVII. glavni skupščini »Zaveze« v Pulju Miroslav Anžlovar, učitelj-voditelj v Boljuncu. Vobče. Slavna skupŠčina I Bodi mi pred vsem dovoljeno konštatovati obstoj nekaterih za današnje razmere vobče jako značilnih, a za ljudskošolsko učiteljstvo deloma prav žalostnih, da, naravnost pogubnih dejstev, in sicer: 1. Draginja vedno in rapidno raste. 2. Kakor skoraj vsi ostali stanovi, tako tudi ljudskošolsko učiteljstvo zato skoro pri vseh svojih sestankih, zborovanjih, skupščinah in sejah razpravlja, o svojem neznosno slabem gmotnem položaju ter si ga izkuša izboljšati s tem, da pozivlja merodajne činitelje, naj čim prej in vsaj toliko odpomorejo temu zlu, da bo ljudskošolsko učiteljstvo vsaj moglo živeti kakor se to spodobi poštenim ljudem, ljudem, ki vse svoje življenje žrtvujejo v blagor domovini, napredku in blaginji naroda. 3. Vsi ostali stanovi dosezajo pri nastojanju za izboljšanje svojega gmotnega položaja precejšne uspehe, in le »učitelju vedno sreča laže; on živi, umrje brez d'narja«, ker so njega plače skoraj vedno iste — sramotno nizke. 4. Vse javne — toliko državne, kolikor avtonomne — oblasti in tudi nerazsodna, od učiteljskih nasprotnikov nahujskana množica, katerim faktorjem je isti učitelj izročen na milost in nemilost, dosledno in krčevito, če ne toliko v besedah in naravnost, pa vsaj po ovinkih in v dejanju, odrekajo in odtezajo vsako pomoč in izboljšanje njega obupnih razmer. Odkod vendar to? S čim si je bore učiteljstvo to zaslužilo? Ne smatram za potrebno, o tem obširneje govoriti, zakaj vsi dobro vemo, da tiči glavni vzrok vse učiteljske gmotne mizerije v tem, da našega dela, truda in uspeha dovoljno ne uvažujejo ter po vrednosti ne cenijo, ter nas zatorej omalovažujejo in zapostavljajo, izkratka, da govorim z znanimi besedami: Src nimajo za nas! Tem istinitim besedam bi dostavil le še, da jim manjka tudi pravega razuma za to, kako važna je ljudska šola in kako neobhodoo po trebno je učiteljstvo ter kakega negovanja je vredna prva in kako plačila zasluži zato poslednje. Ako bi bilo pri merodajnih činiteljih dovolj razuma za prosveto in blaginjo naroda, bi jima gotovo posvečali vei pozornosti ter bi njunima prvima temelj polagajočima in prl nadaljni zgradbi človeŠkega vseobčega napredka najkrepkejše sodelujočima pospeševalcema — ljudskemu učiteljstvu in kmetstvu — gotovo pri vsaki priložnosti izkušali olajšati njuno pretežko breme. Vendar, žal, to se, kakor nam je vsem predobro znano, ne godi. Pač pri vsem drugem ne štedijo in za vsa druga, dostikrat po vsem neproduktivna podjetja je dovolj milijonov, le za obnemagujoče učiteljstvo in kmetstvo se redkokdaj kaj malega stori in še to dostikrat na način, da jima več škoduje nego koristi. Te svoje trditve utemeljujem z nastopnim: Visoki deželni zbor mejne grofije Istre je z zakonom z dne 9. oktobra 1901, br. 35, sicer res nekoliko izboljšal preslabi gmotni položaj istrskega učiteljstva, ali ravnal je pri tem vendar tako, da učiteljstvo nikakor ne more biti zadovoljno, in sicer: 1. ker je zvišanje plač v omenjenem zakonu tako minimalno, da smo, kar se tiče plače, še vedno na slabšem kakor drugi državni, deželni, občinski in zasebni uslužbenci in subalterni uradniki, kakor vratarji, šolski sluge, prosti financarji in žandarmi, razni pisarji, tajniki in kancelisti ter še množica drugih z mnogo manjšimi študijami, neprimerno manjšim trudom, dostikrat z nikakšno odgovornostjo; namesto da bi nas bil v plačilnih in pokojninskih zadevah zenačil z državnimi uradniki XI. X. in IX. činovnega reda. 2. ker je nas istrske učitelje visoki deželni zbor v omenjenem zakonu vkljub trem paradnim plačilnim vrstam porazdelil v nebrojao mnogo plačilnih vrst, in sicer v: učitelje I., II. in III. plačilnega razreda, učitelje na mestih s krajevno doklado po 200 K » » » » » » » 100 K » 200 K » 100 K v mestu Pulju z osebno v Opatiji in Lovrani » se vračuni v penzijo. se ne vračuni v penzijo podučitelje z izpričevalom usposobljenja s plačo 900 K » brez izpričevala » » » 800 K, Torej nič manj nego devet plačilnih vrst, h katerim pride še ravno toliko plačilnih vrst za žensko učiteljsko osobje, ki dobi<ra 80% plače moškega učiteljskega osobja, izvzemši podučiteljice zadnjih dveh plačilnih vrst, ki prejemajo letnih 800 K, oziroma 700 K plače. Ako ta preobilica plaČilnih vrst — celih 18 —¦ ne zadošča istrskemu učiteljstvu, potem sploh ne vem, s čim bi se še moglo to zadovoljiti. Pri tem pa še niso vštete vse razne kategorije učiteljstva meščanskih šol, ki jih je tudi precejšnje število. »Mein Liebchen, was willst du noch mehr 1« Toda šalo na stran ! Ta hipertrofija plačilnih vrst ni le jako pripraven instrument za disciplinovanje, bolj prav šikanirovanje učiteljstva v rokah birokratskih oblastnikov, ampak ista je tudi v očitnem nasprotju s §§ 38. in 55. državnega ljudskošolskega zakona, če ne toliko v besedilu, pa vsaj po duhu. 3. kerjevisoki deželni zbor istrski v omenjenem zakonu pridržal tudi starokopitni, vso dobro voljo učiteljsta že a priori uničujoči in jako krivični krajevni plačilni sistem. Kako neumesten, krivičen in kvaren je ta sistem, mi bodi dovoljeno pojasniti (utemeljiti) z nastopnim: Krajevni plačilni sistem: 1. Ovira in zadržuje ter največkrat iluzornim nareja pravilni avancement ljudskošolskega učiteljstva po službenih letih. 2. Nudi benjaminstvu in protekciji, nepotizmu in preteriranju nepriljubljenih oseb najugodnejša tla. 3. Zakrivlja nepravično razdelitev plač in dopušča prevelike razlike v plači med popolno homogenniini učiteljskimi osebami. 4. Jemlje učiteljem, ki niso tako srečni, da bi prišli na boljše mesto, veselje do dela. 5. Izpodkopuje manj srečnim tudi socijalni ugled. 6. Provzroča tudi pomankanje dobrih učnih oseb in zabranjuje njih naraŠčaj. 7. Prikrojen je v prilog italijanski narodnosti. 8. Sega njega krivičnost tudi v- dobo upokojenja. K temu nastopna pojasnila: Po krajevnem plačilnem sistemu so uvrščena vboljši, t. j. prvi dve plačilnih vrsti, večinoma mesta in trgi ter kopališča in večji obrtni kraji, koder v naši pokrajini bivajo največ prebivalci italijanske narodnosti, medtem ko so službe tretje plačilne vrste večinoina med Slovani po deželi. Izključeno je potem, da bi mogli slovanski učitelji pravilno avanzirati, ampak večina jih ostane vedno v III. plačilni vrsti in lc najsrečnejšim med njimi se posreči, počasi splezati v II. plačilno vrsto; le prav malo jih pa pride v I. plačilno vrsto in to le taki, ki so priljubljeni in se na to posebno razumejo. Umevno je, da se takim v vedno prognanstvo v III. plačilni vrsti obsojenim učiteljem-trpinom sčasoma ohladi prvotna navdušenost za vzvišeni poklic in ni jim zameriti, ako svoj posel opravljajo le bolj mehanično. Tudi ljudstvo ima potem takega ubogega pregnanca za manj vrednega in sposobnega, in zbogom njega socijalni ugled ter vzporedno tudi uspeh delovanja. • Kaj pa šele razlika plače! Ta znaša med učiteljem I. in III. plačilne vrste, če ima prvi še krajevno doklado 200 K, celih 600 K na leto in to traja lahko skozi 10, 20 ali celo 30 let, kar da zopet plus, oziroma minus 6, 12 ali cele 18 tisoč kron in to pri istih študijah, istih službenih letih ter istih sposobnostih in uspehih. Kje je tu pravica?! Razmeren priboljšek vzame dotičnik s seboj tudi v pokoj, in tako traja krivica celo še po dosluženju. In take, vnebovpijoče in vzakonjene krivice se dogajajo kakor že rečeno, in kar kmalu tudi dokažem, večinoma, da, skoraj le slovanskim učiteljem. Štatistika Posebno ilustrativno nas pouče o krivicah, ki se gode učiteljstvu Istre zaradi krajevnega plačilnega sistema in krajevnih doklad nastopni razkazi in podatki: Razkazi in podatki o stanju Ijudskih šol in Ijudskošolskega učite'jstva v mejni grofiji Istrl po »Izvestju deželnega oobora istrskega« Iz I. 1904 in za šolsko leto 1903/04 s posebnim ozirom na uzakonjeni krajelvni plačllni sistem \n krajevne doklade. V V OKRAJU KOPER LOSlNJ POREC PAZIN PULJ IN ROVINJ VOLOSKO Skupaj : *) 1 1 I o " i z 3 s 10 _ - - - 11 26 od SOL % c « 3 A [ovensko-il janskih ta- rvatsko - i janski .as obvezno italijan. prosto » i| ii 31 3 2 z obvezno ital. 1 s prosto » 4 z obvezno ital. 5 s prosto 13| 6| — 3 2 s pros. hrv. 2 z obv. nem. -1 27j - 1 z obv. 4 hrv. 11 z obvezno ital- 2| 5 - 9 1 s prosto italijan. 1 s prosto ita 7| 131 - ijan. 3 1 s pros. hrv. 14| 1| -! 1 1 s prosto italijan. 63j 69| 3| 23 teh 10 I 36 35 32 28 24 29 184*) [ neaktiviranih, defmitivnih I. loven. 1   — — — — Jasi rvas. —   — — — 2 2, :alijan. — 6 2 2 2 6 2 201 Razkaz u t v placilnih II. loven. ni 4   — — 6 10| rvas. X, 1 5 5 4 I7. sistemizovanih alijan. 4-* 4 7 11 3 9 1 35] 1. I T E L vrsti m. oven. ft 5   — — 2 '1\ rvas. j= 1 9 8 5 9 alijan. j 5 3 4 — 10 — 32| 22[ J E V provizornih I. oven. —   — — rvas. Si —   — — — alijan. 1 —   — — — v placilni II. d > 1   — — 1 rvas. .e 2   — 1 — a| alijan. - — 2 — 1 3 frst III. oven. CO 5   — 3 8 rvas. j= 2 4 1 6 3 4 2U alijan. ITE LJ IC definitivnlh v placilni vrst I- 1 .tri 1 w — 2 3 1 — ¦—   — — — rvas. —   — — — alijan. ¦-¦ 2 2 - — 4 — — | 8 II. loven. —   — — — rvas. X! 1 3 — — 1 -! 5 alijan. - 6 3 4 2 8 — 23 III. !oven. 1 . .     — — rvas. JS r-t 4 — 1 1 2 1, 9 alijan. 4«i 6 ] 3 9 1 9 82 U CITELJIC provizornih v placilni vrsti sloven. — — cd > t-i — — j italijan. — — - IL j sloven. — 1 1 >cn CTJ > u Xi — italijan. 1 1 — 3 III. sloven. 1 2 3 hrvas. ] 2 I 1 6 i italijan. 1 1 Q 9| PODUClTELJEV slov. defin. : - proviz. — — — hrva§. defin. i-l CM 1 4 proviz. 2 ¦1 i i 5| ital. defin. : 2 2 proviz. 4 1 3 9| PODUCITELJIC slov. defin. 1 — 1 proviz. 6 — 6 hrvasi. defin. 1 — 1 proviz. 1 3 4 11 ital. defin. 8 3 1 3 19 proviz. 12 5 2 6 36| SUPLENTOV slovenskih — — - hrvaskih — — - italij anskih o 21 SUPLENTINJ slovenskih — — - hrvaskih — — - italij anskih Q 1 1 5| VEROUClT. slovenskih — — 1 hrvaskih — — — italij anskih o 1 4 7| Ueit. Sensk. roŁnih del. slovenskih — 1 1 1 hrvaskih 1 1 4 6 1 italij anskih — — -1 VSEGA UCNEGA OSOBJA si 3 O a 44 40 24 26 46 36 216| zensk 49 31 + 1 36 13 + 1 36 10 + 5 175 + 7 .a a ¦o €> raz eno- dvo- tri- vec- Skupaj Razkaz § O L slovan- skih si .M >cn O E 55 21 4 2 82 cn B 4 4 1 — 9 2. italijan- skih J3 M >w O a 13 11 9 14 47 si nsk o 3 6 2 11 22 utrakvi- sticnih si osk a 7 5 — 1 13 si nsk o 1 — — — 1 m 83 47 16 28 174 Razkaz 3. V OKRAJU KOPER LOSlNJ POREC PAZIN PULJ in ROVINJ VOLOSKO Skupaj Sol slovenskih 10 11 21 hrvaskih 1 13 2 7 14 37 italij anskih 11 6 27 5 13 1 63 slov.-italijan. CO Illll 3 hrvas.-italijan. 3 3 4 9 3 1 23 slov. z obvezno italijanscino CM Illll 2 Islov. s prosto italijanscino CO Illll 3 o So >cii |5* > 3 Xi 2 4 11 17 1 hrvas. s prosto italijanscino 1 5 1 1 1 9 1 italij. z obvezno slovensiino I 1 1 1 1 1 — 1 italij. s prosto slovens&no 1 1 1 1 1 1 — 1 italij. z obvezno hrvascino 1 1 1 italij. s prosto hrvasiino 2 1 3 1 italij. z obvezno nemscino 1 1 1 1 1 "1 Skupaj 1 36 35 32 28 24 29 184 (Dalje.)