Letnik 1908. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CXX. — Izdan in razposlan dne 23. decembra 1908. Vsebina: Št. 259. Razglas o ustanovitvi obrtnega sveta. 359. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 21. decembra 1908.1. o ustanovitvi obrtnega sveta. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim sklepom z dne 18. decembra 1908. 1. blagovolilo najmilostljiveje odobriti ustanovitev obrtnega sveta po naslednjem usta vu: Ustav obrtnega sveta. § l. Obrtni svet je pridodani svet trgovinskega ministrstva v stvareh, ki spadajo v njegovo področje in se tičejo malega obrta in male trgovine. Obrtni svet naj podaja mnenja na zahtevanje trgovinskega ministrstva ali naj iz svojega nagiba v okviru ustava in opravilnega reda stavi predloge trgovinskemu ministrstvu. § 2. Obrtni svet je pokih an za pripravljalno posvetovanje legislativnih, administrativnih in organizacijskih stvari malega obrta in male trgovine. (Slovcnlhoh.) § 3. Določila o rnabobrtniškem šolstvu, oziroma o osrednji komisiji .za stvari obrtniškega pouka 1er o opravilih pridodanega sveta za stvari pospeševanja obrtov se ne izpreminjajo s tem ustavom. § 4. V obrtnem svetu predseduje trgovinski minister ali namestnik, ki ga določi. Obrtni svet ima 75 udov in je sestavljen takole : a) 29 udov volijo tiste zadružne zveze, ki jih oznameni trgovinski minister za vsako poslovno dobo in kojih okoliš obsega vsaj okraj trgovinske in obrtne zbornice ali vsaj večino njegovih političnih okrajev. Mesta z najmanj 100.000 prebivalci je gledé volilne pravice zadružnih zvez enačiti okraju trgovinske in obrtne zbornice; b) 29 udov volijo trgovinske in obrtne zbornice. Vsaka izmed teh zbornic voli za vsakočasno poslovno dobo po enega zastopnika iz stanu malih obrtnikov ali malih trgovcev; c) 17 udov imenuje trgovinski minister za poslovno dobo po ustavu. 200 Vsi udje morajo bili avstrijski državljani, ki imajo vse državljanske in politične pravice, in morajo biti izvršujoči obrtniki ali trgovci (imetniki obrtov, namestniki, poslovodje ali zakupniki). Udje, ki se izločijo v teku poslovne dobe iz kateregakoli razloga, se nadomestijo za ostanek poslovne dobe z dodatno volitvijo sè strani dotičnili korporacij (lit. a in b), oziroma z imenovanjem (lit. c). § 5. Poslovna doba obrtnega sveta traja 5 let, ra-čunaje od dneva, katerega se konstituira. § 6. Trgovinski minister sklicuje obrtni svet najmanj enkrat v letu na občni zbor. § 7- O predmetih, ki se tičejo tako področja obrtnega sveta kakor tudi industrijskega sveta, se lahko ukrene skupno posvetovanje. To posvetovanje se vrši v skupnem odboru. Ta odbor je sestavljen iz enakega, toda osem ne presegajočega števila udov dotičnih pridodanih svetov, ki se volijo iz celega sveta ali kakega oddelka. Skupen odbor naj se zbere na zaukaz predsednika enega izmed udeleženih pridodanih svetov ali na zahtevanje polnega zbora ali oddelka katerega izmed teh pridodanih svetov. Skupni odbor voli po enega uda v skupnem odboru zastopanih pridodanih svetov za načelnika, ki predsedujeta menjaje. Glasuje naj se v skupnem odboru ločeno po pripadnosti udov k pridodanemu svetu, ki jih je poslal v skupni odbor. Uspeh posvetovanja se izroči v nadaljnje obravnavanje v udeleženih pridodanih svetih. § 8. Mnenja in predlogi obrtnega sveta se doženejo potoni glasovanja. Za veljavno glasovanje je potrebna navzočnost tistega števila udov, ki je po opravilnem redu v obče potrebno za sklepčnost, kolikor v opravilnem redu za posamezne predmete niso ukrcnjcna druga določila. Sklepa se v obče z absolutno večino. Äko so glasovi enako razdeljeni, velja predlog za odklonjen. § 9. Obrtni svet lahko postavi po potrebi za določene skupine naloženih mu nalog stalne oddelke, katerim je poverjeno pripravljalno posvetovanje njim odkazanih stvari in ki morajo torej poročali polnemu zboru, da se bo sklepalo o njih. Opravilni red obsega natančnejša določila o sestavi, posvetovanju in sklepanju stalnih oddelkov; pri tem se lahko tudi poskrbi, da se more v posebno nujnih stvareh mnenje oddelka, ognivši se polnemu zboru, v njegovem imenu oddati naravnost trgovinskemu ministru. § 10. Obrtni svet ima pravico, da se obravnavane stvari dodobra preiskujejo in pretresajo, s privolilom trgovinskega ministra zaslišati posamezne izvedence ali trgovinskemu ministrstvu predlagati, da se pri-redč prave enkete. § H. Na polne zbore in posvetovanja obrtnega sveta in njegovih oddelkov pošilja vlada po svojem pre-vdarku zastopnike brez pravice glasovanja, ki smejo vsak čas govoriti. § 12. Seje obrtnega sveta in njegovih oddelkov niso javne. § 13. Obrtni svet in njegovi oddelki ne dopisujejo na zunaj. Trgovinsko ministrstvo poveri depastementu, da podpira obrtni svet v njegovih nalogah, da oskrbuje pisarniška opravila in pospešuje dela oddelkov s tem, da pripravi potrebno gradivo in da ukrene morda potrebne poizvedbe. Obrtnemu svetu poslani dopisi se obravnavajo, kakor vloge trgovinskega ministrstva irt, ako se tičejo stvari, ki spadajo v področje obrtnega sveta, jih trgovinsko ministrstvo naznanja polnemu zboru ali pristojnemu oddelku. § H. Posel udov obrtnega sveta je častna služba. Udje, ki ne bivajo na Dunaju, lahko zahtevajo za potovanje na Dunaj in z Dunnja ter za dobo seje vsak dan po 16 kron dnevščin ter povračilo v resnici nastalih popotnih izdatkov, ako že ne dobivajo iz kakega drugega naslova dnevščine in povračila popotnih stroškov iz državnih blagajnic. § 15. Trgovinski minister ima pravico razpustiti obrtni svet. g 16. Trgovinski minister izda za obrtni svet začasen opravilni red, ki ga, ko izreče obrtni svet svoje mnenje o njem, trgovinski minister dâ v moč za dokončni opravilni red. M ata ja s. r. Drzayni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24 tudi v letu 1909. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1909 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošli, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za . 4 K 20 h Letnik 1869. za . . 6 K h Letnik 1889. 1850. « . 10, 50, 1870. » • . 2 » 80 n 1890. 1851. « - 2, 60 , 1871. * • . 4 * — a 1891. 1852. » • 5, 20 , 1872. * . 6 * 40 1892. 1853. a . 6, 30 , 1873. t • . 6 11 60 1893. 1854. » . 8, 40 , 1874. H • . 4 11 G‘J 1894. 1855. • - 4, 70, 1875. 11 • . 4 • — 1895. 1856. a • 4. 90, 1876. * • . 3 S — 1896. 1857. » • 5. 70, 1877. » • o H — 1897. 1858. « • 4, 80 , 1878. » • ! 4 11 60 1898. 1859. a • 4, Tl 1879. n • . 4 II 60 t 1899. 1860. » • 3, 40, 1880. il • . 4 P 40 1900. 1861. r • 3, II 1881. il • . 4 a 40 1901. 1862. 1* • 2, 80, 1882. * • . 6 a — 1902. 1863. a • 2. 80 , 1883. it • . 5 a — 1903. 1864. n ■ 2, 80 , 1884. » • . 5 n — n 1904. 1865. » - 4, 11 1885. » • . 3 a 60 1905. 1866. * - 4, 40 , 1886. * • . 4 a 60 1906. 1867. « - 4, JI 1887. » . 5 a — n n 1907. 1868. n . 4, n , 1888. » • . 8 n 40 v Prodajna cena za letnik 1908. se naznani začetkom januarja 1909. 1. za Tl . 6 K — h 10 50 Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celô niso dosli ali pa so mu (lošli nedostatlli, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16. Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (Vi pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cono, ampak tudi vsak posamezni kos vseli teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne iiskamice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.