TEORIJA V ZADRUŽNl PRAKSI
Pri pitanju prašičev te treba paziti na ekonomičnost krmil
DipL   ing.  Zorec  Egon
Ce hočemo pitatl prašiče na gospodar-ski način, tnoramo iineti pred očmi dvoje: cilj ekonuuiičnosti in račun rentaDilnosti. Pri prvem streniimo za tem. da s čini man.i hrane v čim krajšem času dosežemo pri prašičili čcm večji prirastek na te-lesni te/.i. torej čim več kvalitetnega tnesa m masti. V drugem pa streinimo za pravilmtn -razineriem (Cim ugodnej-šim) med vrednostjo knne (prven-st^eno kiepkel. vrtdtmstjo miadih prašicev . in vrednostjo  pitauvh  svirn
Povpre^no vzeto je za prirastek 1 kg žive teže potrebnih 5 kg krepke krmue mešanice (85% žittiesa zdroba in 15% beliakovin). Rentabilnost pa dosežemo tndi s" tilkozvano Skrohno vrednostjio (za priraMtk ! k-,; /»ve teže ie potrebnih 3,5 do 4 kg škrobne vrednosti). Kaj je prav-zaprav škrobna vrednost? Pod tem iz-razoin razumemo vrednost nekega krmila v pogledu tvorjenja masti v primeri s čisto škrobno* moko. Ječmen ima šKrobno vrednost 72 ali 83 (svinja izkoristi krmo 30 do 33% bolje kakcr vol) kar pomeni, da predstavlia 100 ka iečmena pri tvorbi masti  Drav   tolfrkr   .vrednbst   kot 72  ali
$1   !,(.   ^l. r->hfle • rnokf     )'/    1   Wr<    'škvihn^ n>'                       ¦ ri nVrojf XU  '
srr                     ' •    1!;:     1'->I     k^:
lesne. masti. Skrobna vrednost je torej merilo za medsebojno primerjanie vred-nosti različnih krrini. Na podiagi tega ie niožno izračuuati tudi. kako drag ie 1 kg škrobne vrednosti v raznili krmilih (škrobna vrednost je izračunana za vsa knmla).
Kazumliivo je. da je prvi predpogoj za rentabilnost pitania poleg krnie in nege predvsem zdravje živali ter ded-nost dobrih fastnnsti za pitanje V naših krajih irnaino pasnie, s katerimi lahko dosezemo lepe nspehe. Med njimi so: nemška oplemeniena. štajerska bela, jorkširci ter manKolica. ki je izredno' dober prodiicent tnasti.
Pri pitaniu prašičev zasleduiemo tnrei cilj pridobitve niesa in masti. Po pri-bližno treh mesecih starosti prašiče raz-delimo. kakor pač u.smerimo rejo. Prve začnemo takoj pitati, z drugimi pa gremo na pašo. Znano je da je paša za mlade živali velike važnosti (sonce, zrak. giiba-nie). Za svirije je naiboliša paša^ na de-telušču, na črni detelii z laško Ijulko. Računamo. da 1 ha paše zadostuje za 10 do   15 kom.  pra^ičev   v  starn<?ti nd 3 do
strani pa ima vpliv na povečanje spo-sobnosti pitania. Svinie. ki jih čez poletje paserno, se lahkj in poceni spitaio. Take svinie rade žro. ker s? z uživanjem ba-lastne hrane poveča prebavni trakt ter, ie takorekoč ves prebavni aparat prisi" lien k večii aktivnosti in zato lažie pre-bavl.ia hrano To je posebno važnn tam, kier se za pitan^e ne uporabliajo krepka krmila, temveč samo pridelana krmila /krompir, repa. pesa). Če pa paSa ni mn. goča. je treba svinje na vsak način spustiti vsai na tekali.šče. da se razgitf* Ijejo in da dobiiio dovoli svežega zraka. Lahko pa ¦ pašo nadomestimo s krmlje-niem zrezane zelene krme — detelie — lucerne. kar seveda poceniuie pitanie, obenem pa zboljša kvaliteto mesa. Pr^ skusi sc.pokazali. da pndobi svinja na paši dnevno 333 sn telesne teže, s krnr lieniem z zeleno krmo v Iilevu pa Ie 277 gr
Zelo v?7en ie prehod od paše na krmn v hlevu. Ta prehnd. nai traia v^ai en te-den. ker nagel prehod pov/roča lahkn velile mntnie v nrebavi. večkrnt tudi strnp?nn obolenie srca. Bolezen se vn zunanuh znakili čestr zamenia z rd^-čico. vendar ie mpd to bolez«i;o intrde-čico raziika. Pn rdečici je titrio s^ca po-večan, pri tej bo1ezn<" pa je obratnn
Veiike važnosti je da dobe minde ž;-vali v zado^tni merii beiinkovine. ker so te  o<!Tiovne  v°*"o«stj   73  r^st  t^r tvorbo
TTT»««I.   7a   mi^df   ?K'q1i   ^rrvr^H^mn   OTT",
del beljakovin in 12 delov ogljikovih hi-dratov), ker vemo, da se iz beljakovin tvori me^o. iz ogliikovih hidratov pa mast Iz tega sledi. da je negospodarsko. če pri krmlieniu za mast preveč upo-rabljamo kriniia z beljakovinami. ker so ta draga in ker se ne izkoristijo popol-noma. Neekonomično pa je tudi. če pitarno rnlade svinje z ogiiikovimi hidrati. ker tudi ne izkoriščajo osljiknvih krmil do-cela, dokler rasteio. Za mastne pitance je najbolje vzeti svinje v starosti okroR enega leta. Pri teh rabimo visoko pre-hrambeno razmerie  1:10 aii 1:12.
Mekateri trdi.in da dolge svinje bolje uspevajn. da tnrei bolje i/:koriščajo kimo kakor kratke. V sev. evropskih deže'ati so izvedli vrstn' pnizkusov v tcm in pnšli do zakliučkov. d'd 93 cm dolga svinia porabi za 1 kg prirastka 3.2? krmnih edi-nic, svinja pa. ki ima dolžino 87 cm. 3.41 krmnih edinic. F.na krmna edinica ie enaka 1 kg iečinena srednie kakovn-sti ali 0.70 kg škrobne vrednosti. Vidinin torej. da kratke svirre porabiio več krrnskHi edinic kaknr dnige da tnrei imajo večio spo^oiinnst za tvorbo masti kakor dn'ge in da mastne svinje por^-biio več krme za 1 kg telesne teže kakor suhe.
Čim ^tarej^e so svinie tem več krni'a rabiio Pri 5 mesecih starosti rabi svinia ves dan 3.?7 krmske edinice, pri 7 mf secih 3.54. pri 8 meseciib pa 4,11 krmsk° edi"?ce.
krrt1'-!1  VrnrTn'r   nn+^Tno ^t knhitifjrT
surovini krompirjem podaljšalo dobo pi-
tanja,   na drugi   strani pa  je neugodno
vplivalo nv  kvaliteto  mesa   Ce --•'-'¦—
mo kulian kromptir, ga živali z;:
izkoristijo,  poveča   pa  s?  tudi   i/..^.>¦. ^^«-
nje vse hrane za 24%. Poskusi so poka-
zali,   da  je  dnevni  prirastek 418 gr, čc
dajemn   ktihan  kromt5-    toda le 349 gr,
če  dajemo surovcga    Pitmiip  s siirnviin
krompirjein ie  torej   gn •
krmlien.ie s kuhanim   krr:
ali mrzlim pa  vetike  hraniinv;
Na l-ianskem n  pr. v ieseni k
pir spravijo  v silos in  takcsa eez zimo
polagajo.
Zelo dobra hrana za svinje (daie finc, tanko me^n) je korenje. ^veža krma, pesa, repa. koleraba. To krmo dajemo zrezano Repa podalištiie dobo krmlic-nja, toda le, Ce smo ie dati nad 20% od vse krme. Ct krmimn ^vin;e z dodatkom korenja,   bomo   ned-                        bolišo
kvaliteto tnesa  knko                      ¦-» samo
z zrniem. ^e .'¦¦                        i>. če dc-
dajanio koleral                          nici   odg«r
varja 9 kg pesf                        ; aii 8 5 kz
korenja.   Ce pf                        ¦   in   pesno
listie, moramo  do"ui  v;\-  zrnja.
Potrebno le še premotriti krmljeT1. z močnim. — koncentriraniTni krmi". Zdrobljena zrna žifanc. f'žo!a. soie. bobs, lupine, kor'ize, ajde. m!skarrl-:i oduadki itd. so zelo učinVovita '-hhU-i 73 p:tnnje. Pobri šo tudi ntro'^ "''- ' živali. M raste'0.   r?^iio   he|:                     krmo   ž5-
ri'