Upravnlštvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 6 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica fltev. 5/EL, telefon 8122 do 8126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 di*. celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletni. 12 din. polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolar, Račun poitne hranilnice, podružnice v Ljubljani 51. 10.71!.. Sokolstvo poziva Srbe, Hrvate in Slovence k slogi Pred kratkim je imela celotna uprava Sokola kraljevine Jugoslavije v Beogradu sejo, katere so se udeležili staroste in zastopniki vseh sokolskih žup v državi. Na seji so bili sprejeti sklepi, ki jih navajamo v izvlečku: »Jugoslovensko sokolstvo ostane neomajno zvesto jugoslovenski in slovanski misli ter bo nadaljevalo telesno in duševno vzgojo naroda v duhu sokolskih načel. Ta vzgoja bo utrjevala in razvijala vse narodne sile za prosvetni in gospodarski naprecto1r "sega jugoslovenskega naroda, vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sokolstvo smatra, da smo dobili Srbi, Hrvati in Slovenci v svobodni, zedinjeni kraljevini Jugoslaviji svojo najboljšo, po zgodovinski nujnosti že v naprej določeno državno organizacijo, pri katere ustanovitvi smo sodelovali Srbi, Hrvati in Slovenci. Za njeno ustanovitev je delalo tudi sokolstvo ne samo z besedo, temveč tudi s krvjo svojih najboljših bratov. Jugoslovensko sokolstvo svečano izjavlja, da bo v vsakem času hrabro in neustrašno branilo edinost, svobodo in neodvisnost kraljevine Jugoslavije. Kot splošno narodno nepolitično društvo se obrača Sokolstvo na vse Srbe, Hrvate in Slovence, na vse činitelje našega narodnega in državnega življenja, naj store vse, kar je v njihovih močeh, za notranjo utrditev naše države in za sklenitev pravičnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Tak sporazum bo omogočil zdrav razvoj našega naroda in države, v kateri ostane jugoslovenska narodna misel nravnostna osnova. Obramba državnih mej, narodnega obstoja, državljanskih svoboščin -in prosvetnega napredka je največji ukaz narodne vzajemnosti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Zapoved nam vsem V reviji beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Miaila Iliča je objavljen tale poziv: »Preživljamo dogodke, kakršnih ni pred nam idoživel še noben rod. Živimo, kakor bi bili vsi v kaki podmornici, na katero vsak trenutek lahko trešči mina. Ne samo v Evropi, temveč po vsem svetu grmi in se bliska, in to strašneje kakor kdaj doslej. Človek za-dremlje z zemljevidom, a ko se prebudi, se zave, da je v veljavi že nov zemljevid. Cez noč se odcepljajo razsežna ozemlja od držav, kar čez noč izginjajo cele države. Vse to se godi z neverjetno hitrostjo. V imenu kakšnih načelov in osnov, ni važno, samo da gre. Državljani, vsaj zavedni in skrbni, pozabljajo na svoje zasebno življenje in se samo vprašujejo, ali pride tisto najhujše pomladi ali jeseni, to ali drugo leto. Poleg vseh teh zunanjih nevarnosti, ki v ostalem vsem groze, ne samo nam, pa nas razjedajo še tudi notranje težkoče. Kakor da bi se nič ne dogajalo okrog nas in med nami, kakor da bi živeli na kakem otoku, oddaljenem od vseh ognjenikov, se mi še zmerom med seboj prepiramo o načelih, še vedno se ločimo v nazorih tudi glede manj važnih vprašanj, še "Vedno stojimo na tribuni govornika in ne vidimo danes najvažnejše reči, to je varnosti vseh nas. Osupnemo, ko vidimo, da je kdo padel, a nato krenemo spet na staro pot. Za državo je najvažnejša reč varnost naroda, zunanja varnost. Pri tem poslu se moramo zbrati vsi složno, takoj, brez oklevanja, brez odlaganja. Vse drugo je manj važno danes in naj je treba za to tudi skrajnih žrtev. To je naša današnja zapoved in kdor je ne čuti v vsej njeni veličini, ta greši proti sebi in proti družbi. Dolžnost vseh poštenih političnih ljudi je, pa naj se še tako načelno ali programsko razlikujejo, da danes sprejmejo kot geslo: združenje vseh zdravih narodnih sil hitro in odločno v zagotovljenje splošne varnosti...« Bazmerje med vinogradniki in viničarji Viničarsko vprašanje je važno vprašanje, saj gre skupno za usodo okoli 14.000 oseb ali nad 5.000 rodbin, ki so zaposljene v našem vinogradništvu. Zadovoljstvo viničarjev je med poglavitnimi pogoji za ustvaritev narodno neporušnega obrambnega zidu vzdolž naše meje. Zaradi tega pa je tudi viničarski stan v zadnjem času predmet temeljitih obravnavanj in živahne pozornosti. Tudi naši obmejni vinogradniki mnogo razmišljajo o življenju naših viničarjev. Njih dobra volja se kaže med drugim tudi v tem, da je bilo na dnevnem redu nedavnega zbora obmejnih kmetovalcev predavanje znanega Strokovnjaka za viničarska vprašanja profe- sorja Konrada Pečovnika o ureditvi viničar-skih prejemkov. Iz Pečovnikovega predavanja povzemamo glavne misli: Ureditev viničarskega vprašanja s posebnim ozirom na viničarske prejemke je vse bolj pereča. Treba bo misliti na ureditev starostnega, bolezenskega in nezgodnega zavarovanja kmetijskih delavcev vobče. Če bi bilo vse to urejeno, bi bilo mnogo lažje tudi reševanje viničarskega vprašanja. Viničarji gledajo na to vprašanje s socialnega, vinogradniki z gospodarskega, vsa obmejna narodna javnost pa z narodnega stališča. V zadnjih letih se je stopnjevala nujnost tega vprašanja z razmahom gospodarske stiske. Bedni položaj viničarjev je dal poedincem povod, da so pričeli razmišljati o tem, kako. bi se za jamčile viničarskemu sloju pravice, ki jih je smatrati kot neobhodno potrebne za uspešno rešitev viničarskega vprašanja. Spričo slabih vinskih pridelkov v zadnjih letih, padajočih vinskih cen in splošno slabega gospodarskega stanja našega kmetovalstva so se obmejni vinogradniki znašli v hudem položaju, tako da niso zmogli več niti najnujnejših izdatkov. Sami so trpeli, trpeli so p« tudi viničarji. Nepravilno je primerjati življenjsko stanje viničarjev s stanjem industrijskega delavstva. Industrija je imela spričo povoljnega položaja možnost, da je nudila svojemu delavstvu kolikor toliko ugodnejše stališče, kakor ga je imel kmetijski delavec. Toda to je v resnici le navidezno. Industrijski delavci imajo dejansko le ugodnost zavarovanja. Kmetijski delavci sodijo preveč enostransko o teh ugodnostih, ki jih imajo industrijski delavci. Razmere pri obeh so namreč zelo različne. Medtem ko nudi industrija svojim delavcem plačo le v denarju, imajo kmetijski delavci glavno plačo v pridelkih. Na boljšem so le oni industrijski delavci z našega podeželja, ki imajo svoj zaslužek v denarju, a pridelke dobivajo iz domače zemlje. Dozdevno imajo industrijski delavci tudi ugodnost krajšega, to je osemurnega delavnika. So pa v neugodnejšem položaju, saj jih industrija izrabi v urah zaposlitve stoodstotno, medtem ko je kmetijski delavec v vinogradu pod manjšim nadzorstvom. Če upoštevamo še to, da trpi v industriji delavčevo zdravje v veliko večji meri, kakor pri delu v vinogradih, vidimo, da je kmetijski delavec še pri svojem lOurnem ali 12urnem delavniku precej na boljšem kakor industrijski delavec pri osemurnem. Opazovalec bi mogel ugotoviti, da se je reševalo viničarsko vprašanje enostransko na obeh straneh. Zastopniki viničarjev kažejo na morebitne res kričeče razmere posameznih viničarjev, a ne navajajo primerov, ko imajo viničarji čisto znosno življenje. Oni vinogradniki, pri katerih imajo viničarji znosno življenje, pa ne morejo razumeti, da se nekaterim viničarjem ne godi tako kakov njihovim. Naposled pa ni mogoče mimo ugotovitve, da imamo ob naši meji tudi vinogradniška posestva, ki so po svojem obsegu tako majhna, da ne morejo preživljati niti viničarja niti vinogradnika. Kako naj ima lastnik vinograda, obsegaj očega samo en oral, možnost, da bi nudil primeren obstoj viničarjevi rodbini? Tako spoznavamo, da je treba take primere posebej presojati. Spričo takega enostranskega prikazovanja prilik je Vinarsko društvo samo vzelo zadevo v roke in jo hotelo urediti tako, da bi bilo viničarskim družinam omogočeno znosno življenje in da bi bila ta ureditev na drugi strani tudi za vinogradnike sprejemljiva. Pri tem je bilo odločilno načelo, da je treba izboljšati položaj onim viničarskim družinam, ki za svoje delo res nimajo primernih plač. Pri tem se je uveljavilo načelo, da se mora kot viničarjev dohodek upoštevati vrednost vseh prejemkov v pridelkih, ki jih dobi viničar od svojega gospodarja, z izjemo onih, ki so določene v smislu člena 6. viničarskega reda. Nepravično bi bilo namreč, da bi zahtevali za onega, ki ima večje prejemke v pridelkih, isto plačo v denarju, kakor jo ima na primer oni, ki prejema manj pridelkov. Pri tem se je uvaževalo tudi da- našnje težavno stanje našega obmejnega vinogradnika. Na zadevnih sestankih so bili med drugim sprejeti nastopni sklepi: V uredbi o viničar-skem redu za viničarje določeni prejemki ostanejo isti. Dodatno se določi kot minimalna dnevna mezda za vsak dejanski delovni dan viničarja ali njegovih delovnih moči 10 din za navadna dela, 12.50 din pa za dela, ki se navajajo v členu 6. omenjene uredbe. Če prejemajo viničar ali njegove delovne moči poleg navedene mezde še celodnevno hrano, potem morajo delati tudi preko delovnega časa v smislu člena 8. navedene uredbe. Od mezde se lahko odračuna srednja ^vrednost prejemkov v naturi, ki jih prejema viničar od svojega delodajalca poleg prejemkov v naturi, ki jih določa člen 6. navedene uredbe. Vrednost prejemkov v naturi (v pridelkih) določita delodajalec in viničar medsebojno v posebni pismeni pogodbi. V primerih spora gk Je vrednosti prejemkov v pridelkih pa odloča viničarska komisija, sestavljena po določilih viničarskega reda. Obojestransko sklenjena pismena pogodba o vrednosti viničarjevih prejemkov v pridelkih dobi obvezno moč šele 14 dni po sklenitvi pogodbe. Ob koncu viničarskega leta, to je 1. novembra ali najkasneje v treh mesecih pozneje morata napraviti viničar in delodajalec obračun glede prejemkov in vrednosti dela, ki so ga opravili viničar In njegove delovne moči za gospodarja v preteklem letu. Ti sklepi niso sicer obvezni še za nobeno stran. So pa-po obojestranskem sporazumu podlaga za končno razčiščenje na posebnem posvetu, ki naj bi ga sklicala Kmetijska zbornica ali pa banska uprava. Upati je, da bi bila taka ureditev sprejemljiva za vinogradnika in za viničarja. Ob teh prejemkih bi imeli viničar j i možnost obstanka. V primeru, da ima viničar le dve delovni moči, bi zaslužil mesečno okoli 500 din. Naposled pa je pereče še vprašanje, ali bi bila določitev minimalnih viničarskih mezd potrebna ali ne. Po mnenju profesorja Pe-čovnika bi bila potrebna. V starih dobrih ča sih bi taka potreba ne obstajala, ker je bilo tedaj izkoriščanje redek pojav. Res pa je tudi, da velja še danes pri mnogih načelo, da si delijo med seboj gospodarji in domači delavci, h katerim spadajo tudi viničarji, vse dobro in hudo, kakor pač nanese. Važno je še vprašanje, ali bodo vinogradna posestva minimalne mezde tudi lahko prenesla in ali ne bo zaradi povečanih izdatkov prenehala vsaka dobičkanosnost naših vinogradov. Nedvomno bi vinogradniki to zmogli, če bi bi- Vodnikova družba v Ljubljani se je v kratki dobi svojega obstoja uvrstila med najmočnejše in najvažnejše knjižne založbe med Slovenci. Danes so knjige Vodnikove družbe zelo priljubljene med Slovenci. Vsako leto vodstvo družbe daje za ceno, ki jo zmore vsakdo, po več knjig leposlovne in poljudnoznanstvene vsebine. Vodnikova pratika je postala že nepogrešljiva v večini naših na-' prednih kmečkih in meščanskih hiš. Pred prazniki je družba imela svoj redni občni zbor v klubski sobi Zvezde v Ljubljani. Predsednik ravnatelj Rasto Pustoslemšek je očrtal prizadevanja družbe, njene smotre in pomen v slovenskem založništvu. Zboro- le cene vinu primerne in če bi bili pridelki kolikor toliko redni. Pohvalen je sklep obeh društev, vinogradniškega in viničarskega, da se bosta v svrho izboljšanja stanja našega vinogradništva obojestransko podpirali. valci so z navdušenjem odobrili sklep, da bo Vodnikova družba v spomin petletnice smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite-lja razpisala književniško nagrado v znesku 5000 din. Predsednik je nato počastil spomin prvega knjižnega referenta Vodnikove družbe pokojnega profesorja dr. Ivana Laha. Tajnik dr. Pavel Karlin je poročal o notranjem poslovanju družbe. Blagajnik Milan Sterlekar je prečital poročilo o stanju blagajne, gospodar prof. Ivan Vrhovnik pa je očrtal organizacijski razvoj družbe. Z največjim veseljem so zborovale! vzeli na znanje, da Vodnikova družba stalno napreduje. V preteklem poslovnem letu je družba ime- prs, »nazadnje si mi vendarle ustregla! Koliko sem si moral prizadevati, mati!* ★ Pavle je drugo jutro seveda takoj povedal Karloti, da je mati izpremenila svoje mišljenje. Karlota je bila vsa srečna in prav nic je ni motilo, da je ostala Tereza nasproti njej enako godrnjava kakor doslej in da ji ni ničesar povedala o vsebini pogovora, ki ga je imela večer poprej s sinom. Kmalu po kosilu je zašepetal mladenič Karloti: »Zdajle moram k najemniku Lon-gobucu v Chieriju, da bom kupil pn njem vola. Proti sedmi uri pridi k zapuščeni hisi, potem bova šla skupaj domov.« Obljubila mu je, da pride. Vse se je potem zgodilo tako. kakor je Pavle Longhi pri zaslišanju povedal sodniku de Valtimareju. Ko se je moral v gozdu ločiti od Kar-lote, da je zasledoval pobeglega vola, je Karlota smeje se vzela bičevnik, ki ji ga je ponudil Pavle, in rekla: »No, le daj. Sicer pa nisem boječa. Preden se bo znočilo, bom ze na postaji.« Pavle je nato začel loviti vola. Solnce je že zahajalo in pod drevjem se je zmračilo. Vse okoli Karlote je bilo tiho in zadovoljna je vsrkavala prijetni vonj gozda. Sladka blaženost jo je objela v tem prijetnem večernem miru. Saj je bila prepričana, da je vsega zla konec in da se Pavle-tova mati ne bo več protivila njeni zvezi z ljubljenim mladeničem. Dovolj je pretrpela, odkar se ljubita. Več kakor pravično je, da je naposled prišlo za vse trpljenje plačilo. JULES MARY—J. M.: 10 Umor na Poganskem polili KRIMINALNI ROMAN Naslednjega dne je Karlota spet prišla k Longhijevim. Sama vdova je šla ponjo. Ker je Tereza skrivala sovraštvo in ljubosumnost, je postalo življenje pri Longhijevih zopet mirnejše in prijetnejše. Dobrodušni Pavje si je že domišljal, da je mati naposled spoznala svojo krivičnost nasproti Karloti, zato ni varčeval z dokazili svoje otroške hvaležnosti. Po nekaj dneh je bil o vsem tem že tako prepričan, da je mislil napraviti zadnji odločilni korak. Ko je Karlota proti večeru šla in Pepina že legla k počitku, je sedel k materi, ki je pletla nogavice, in začel: »Nekaj bi ti rad rekel, mati!« »Kar reci, sin, poslušam te,« je odvrnila vzdignivši glavo ne da bi bila nehala plesti. »Oženil bi se rad, mati.« »Prav je tako, dovolj let že šteješ. Gotovo misliš na Nineto Novellijevo, kajne?« »Prav dobro veš, da ne mislim na nobeno drugo, kakor na Karloto.« »Tudi ti prav dobro veš, da o njej ne maram ničesar slišati. Če sem ji dovolila, da se je spet vrnila, se je zgodilo to samo zaradi tega, da nisi odšel od hiše. Toda nikdar ne bom privolila v tvojo poroko s to deklico.« »Se bom pa oženil z njo proti tvoji volji in brez tvojega dovoljenja.« Stara žena se je tako razburila, da ji je pletenje padlo iz rok. Nato je strastno za-vpila: »Prekleta bodi tvoja ljubezen do nje, IZ PREDVOJNIH ČASOV ker te je napravila za hudobnega sina. Prej pa si bil tako dober in si imel svojo mater rad.« »Nič manj rad te nimam zdaj, mati, toda tvoje sovraštvo do Karlote ti jemlje vid in te zavaja v zlobnost. Tako ne gre več naprej. Zdaj se moraš odločiti, mati! Če ne dovoliš, pojdem od hiše. Te napetosti mora biti enkrat konec.« Tereza ni odgovorila. Pobrala je spet pletenje in igle so spet vročično naglo migale. Glavo je imela globoko sklonjeno. Pavle je prav tako nekaj minut molčal, potem je vstal in šel k stopnicam, da pojde v svojo sobo. Rekel je: »Ali mi nimaš ničesar drugega povedati, mati?« Ze je začel korakati po stopnicah, ko ga je njegova mati poklicala po imenu. Takoj je obstal »Pavle,« je rekla vdova z raskavim glasom, »če nočeš drugače, pa se oženi z njo.« V njenih očeh je žarel divji ogenj. Vstala je bila, ko pa je videla, da je sin še enkrat prišel k njej, je spet sedla in bliskanje v njenih očeh je ugasnilo. Pavle je pohitel k materi, prijel z obema rokama njeno glavo in jo večkrat krepko poljubil. »Nazadnje mi vendarle dovoljuješ,« je rekel ves blažen in olajšano zavzdihnil, kakor bi se bil težek kamen odvalil z nijegovih Dr. Kramer na nacionalističnih zborih V Beli krajini Pred kratkim je bil v Črnomlju shod Ju-goslovenske nacionalne stranke. Zborovalni prostori v Laknerjevi restavraciji so bili nabito polni. Shod je začel predsednik črno-meljske krajevne organizacije lekarnar g. Spiro Vrankoviča, ki je zlasti toplo pozdravil senatorja g. dr, Kramerja in zastopnika bamo vinskega mladinskega odbora g. Urši-ča. Zborovalci so pozorno sledili podrobnemu in nazornemu poročilu g. dr. Kramerja o notranjem in zunanjem političnem položaju. Skromni poizkusi dveh, treh političnih nasprotnikov, da bi motili potek zborovanja, so povzročili nekaj prav zanimivih medsebojnih pojasnil, ki so izzvala živahno vese-lost in še povzdignila razpoloženje zboroval-cev. Po poročilu g. dr. Kramerja je pozdravil v imenu mladinske organizacije zborovalce g. Andrej Uršič, g. Rajčič pa je opozoril na nekatera pereča nacionalna vprašanja. Nato je bilo zborovanje zaključeno in je sledila sreska skupščina JNS z običajnim dnevnim redom. Popoldne je bilo zborovanje v Metliki. Skupščino je začel bivši poslanec g. Dako Makar, nato pa je prevzel predsedstvo župan g. Malešič in podal poročilo o delu stranke izza časa volitev in po njih. Senator g Kramer je tudi v Metliki poročal o političnem položaju in bil deležen enako kakor v Črnomlju navdušenja in odobravanja. Nato je tudi tu sledil občni zbor sreske organizacije Tako v Črnomlju kakor v Metliki so zbo-rovan'-' prisostvovali odposlanci ostalih opo-zicijsk.il skupin. V Metliko je prišlo prav močno odposlanstvo somišljenikov Hrvatske seljačke stranke iz sosednega hrvatskega sreza pozdravit dr. Kramerja. Lepo napredovanje Vodnikove družbe Njene misli so ji začele slikati srečno bodočnost. Prišla je na kraj, kjer se je od poti, držeči naravnost v mesto, odcepljala steza navzdol proti Poganskemu polju. Sklenila je napraviti majhen ovinek in se mimogrede še zgladiti v mesariji, kjer bo gospe Longhijevi povedala, da mora Pavle loviti vola, kar bo gotovo trajalo dalje časa. Saj je imela še dovoli časa do vlaka ob pol desetih. S vb j o namero je tudi izvršila, Že oddaleč je opazila vdovo, stoječo pri hišnih vratih, držečih na dvorišče in vrt. Pri pogledu nanjo je spreletel mladenko čuden občutek in njeno srce je začelo močneje biti. »Še zmerom se je bojim!« je zamrmrala in začela počasneje korakati premišljajoč, ali ne bi bilo boljše, če bi jo mahnila kar na postajo. Zdaj je tudi Tereza zapazila Karloto. Mladenki ni preostalo drugo kakor stopiti skozi vrt k njej. »Kaj se še niste odpeljali?« je vprašala Longhijka. »Mislila sem, da ste že davno proč. Kar stopite noter. Do prihodnjega vlaka je še dovolj časa.« »Naletela sem na Pavleta, ki se je vrnil iz Chierija,« je rekla. Karlota, »pa sva malo pokramljala.« »Kje pa je Pavle zdaj?« Karlota ji je povedala zgodbo z volom in nato pripomnila: »To sem vam hotela mimogrede povedati, gospa Longhijeva, da ne boste zaradi njega v skrbeh. Zdaj pa moram na postajo. Lahko noč!« »Nikdar še ne idite, Karlota,« se je proti-vila vdova. Ostanite še. Morava se še o mar- sičem pogovoriti. Do vlaka je še dovolj časa.« Ko je Longhijka videla, da je bila mladenka pripravljena ostati, je nadaljevala: »Ker ni Pavleta doma, mi pač lahko vi pomagate zapreti prodajalno, kaj ne?« »Prav rada, gospa Longhijeva.« Obe sta zaprli izložbena okna na prednji strani hiše in zaklenili glavna hišna vrata. Oba pomočnika, ki sta s Pavletom čez dan delala v mesariji, nista prenočevala v hiši in sta bila že davno odšla. Zdaj so bila odprta samo še vrata na dvorišče, skozi katera je navadno prihajal Pavle v hišo. * Pepina je bila že šla v svojo soibo, da bi spala. Karlota in Tereza sta bili torej sami v prodajalni, kjer je bilo čisto temno. Tudi zunaj se je že delala noč. Mesec ni sijal, le tisoči zvezd so se svetlikali na nebesnem oboku. Mlado dekle se je zgrozilo. Čuden strah jo je spreletel. Nagonski je pogledala tja, kjer je stara žena stala negibno in molče, in se ni mogla ubraniti tihega vzkrika. Oči stare ženske so gorele v temi ko dva žareča kosa oglja. »Oh,« je rekla Karlota tiho in oklevaje, »ali ne bi prižgali luči?« Hotela je poiskati vžigalice, pri tem pa je prevrnila bič, ki ga je bila poprej naslonila na steno. Starka je bič pobrala: Nato pa je Tereza nenadno izpregovorila z glasom, ki sta ga naraščajoča besnost in sovraštvo skoro vdušila: »Ti si torej mojega sina toliko zmešala, da se hoče proti moji volji oženiti s teboj in da bi me bil zapustil, če bi mu ne bila dala dovoljenja za to poroko?« »Vi vendar več ne nasprotujete,« je odvrnila Karlota, »ker veste, kako zelo se ljubiva in da...« Tereza je stala zdaj tesno ob njej z bičevnikom v roki. Iznenada se je v ubogem dekletu porodila strašna misel, da jo hoče grozna ženska umoriti in da jo je zaradi tega zvabila v hišo. Vsa prestrašena je zavpila: »Na pomoč! Na pomoč!« Toda zazdelo se ji je, kakor bi bila v sanjah zavpila in kakor da njen glas sploh ni mogel iz grla. Nato je v temi pohitela k zaklenjenim hišnim vratom ter jih v slepem strahu začela tresti. Tedaj se je zaslišal zamolkel udarec. Karlota je zamahnila z rokami po zraku, dvakrat zastokala: »Pavle, Pavle!« in padla po dolgem na tla in obležala negibna. Vdova je bila s tako orjaško močjo udarila nesrečnico na sence, da je zlomila debeli bičevnik. Groznemu činu je sledil globok molk. Nič se ni zganilo v hiši. Niti tiktakanje v prodajalni viseče ure, ki jo je bilo Tereza pozabila naviti, se ni slišalo. Vdova je še zmero mnegibno stala na svojem mestu. Zdajci se je zgrozila, kajti zazdelo se ji je, da je zaslišala z dvorišča bližajoče se korake. Bilo pa ni nikogar. Zdaj se je nagnila h Karloti in jo prijela za roko. Ko je roko spustila, je ta padla trdo na tla. »Nezavestna je,« je mrmrala starka. Nato je prižgala na prodajalniški mizi stoječo svečo in videla, da je njena žrtev ležala v mlaki krvi. Močno je stresla mladenko in vzdihni-la: »Karlota! Karlota!« Spet je udaril curek krvi iz rane. Spričo strahotnega pogleda na žrtev je Tereza v , grozi zaprla oči. "|a 155 ustanoviteljev i nl3.740 članov skupaj torej 13.895 članov. Število članov je v primeru s predlanskim letom naraslo za 466. Zelo zanimivi so bili podatki, ki jih je profesor Vrhovnik sporočil glede razširjenosti članov družbe v različnih krajih Slovenije. Ljubljana še nima toliko članov, kakor bi jih morala imeti glede na število prebivalstva in kot kulturno središče Slovencev. Odbor bo v bodoče posvetil vso pozornost širjenju članstva v Ljubljani. Poverjenikov je imela družba v preteklem poslovnem letu 487. Število priča, da se je Vodnikova družba zasidrala v resnici med narod. Odbor je izrekel poverjenikom pohvalo. Za prihodnje leto bo Vodnikova družba izdala kakor običajno zelo priljubljeno Vodnikovo pratiko, povest Ivana Albrehta »Nebo žari« in poljudnoznanstveni in poučni spis zdravnika dr. Hafnerja »Bolezni v ušesih, nosu in grlu«. Pozneje bosta objavljena pisec in naslov četrte leposlovne knjige. Ravnatelj profesor Fran Jeran je predlagal razrešnico s pohvalo vsem odbornikom. Predlog je bil soglasno sprejet. Članarina ostane nespremenjena. Pri volitvah so bili izvoljeni vsi dosedanji člani odbora, v nadzorstvo pa na novo odvetnik dr. Oton Fet-tich. PRI TVRDKI »Proteza« Verovšsk & Ko Ljubljana, Krekov trg 10 t «-v dobite najcenejše in najboljše H | vsakovrstne ortopedične in ban-MJ dažijske izdelke kot: umetne i/ffl roke, umetne noge, ortopedične fjr* steznike, oporne aparate, ravno QvQ držalce, vložke za ploske noge, kilne in trebušne pasove, otro-ške popkove bandaže iz gume, jStJp popkove bandaže za odrasle, ^f suspenzorje, gumijaste nogavice, gumijaste varovalke za kolena in členke, povoje, vato, gaze, brizge, vsakovrstne terapeutične pripomočke in higijenske potrebščine. Lastne delavnice. Specialni oddelek za brušenje in niklanje kirurgičnih instrumentov. Za dame damska postrežba. Kmetijski svetnik Viljem Rohrman f V sredo 5. t. m. je preminil v svojem stanovanju na Cesti 29. oktobra 20 v Ljubljani kmetijski svetnik, ravnatelj g. Viljem Rohrman, eden izmed naših najboljših in najdejavnejših kmetijskih strokovnjakov. Dosegel je 77 let. Za njim žalujejo vdova ga. Matilda, sin inž. arh. Stanislav in hčerki ga. Ju-gova in gdč. Matilda. Rajnki se je rodil v Novem mestu, kot sin pisarniškega uradnika 1 1862. Potrebnega veselja za kmetijstvo se je navzel pri svojem stricu Matiji Rohrmanu, posestniku v Dobroški vasi pri Škocijanu na Dolenjskem, kamor je zahajal v počitnicah. Po končani VI. gimnaziji se mu je posrečilo dobiti državno štipendijo za obisk kmetijske šole v Tetschen-Liebwerdu na Češkem. To šolo je z odliko dovršil leta 1883. Ze med šolskim letom se mu je nudila prilika priti za en mesec v prakso na veleposestvo kneza Thuna v Perucu, kjer se je bliže seznanil tudi s sladkorno industrijo. Po dovršeni šoli je bil sprejet za kmetijskega praHikanta na bivšem cesarskem velepcsestvu v Črve-nem Avjezdu pri Pragi, kjer je ostal do maja 1. 1884 in kjer se je seznanil z raznimi panogami obširnega veleposestva. Maja leta 1844. je bil imenovan za ad-Junkta vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi Leta 1886. se je s šolo preselil s Slapa na Grm pri Novem mestu. L. 1891. je napravil izpit učiteljske usposobljenosti za kmetijske visoke šole na Dunaju ter je bil leta 1907. imenovan za ravnatelja zavoda, na katerem je plodno delal do leta 1919., torej ceMh 33 let. Tukaj je razvil v teku svojega dolgoletnega službovanja vse svoje sposobnosti. Iz dveletne šole, ki je bila premalo obiskana, sta nastali po njegovem prizadevanju dve šoli, letna šola in dvoletna zimska šola, ki sta skupaj v kratkem dosegli do 60 učencev. Na šoli je uvedel številne tečaje za najvažnejše kmetijske panoge. Svojo strokovno izobrazbo je izpopolnjeval s poučnimi potovanji v Švici, po češkem in po Nemčiji in z udeležbo na raznih kmetijskih tečajih po drugih naprednih deželah. Leta 1904. je vodil veliko poučno potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico, da so se poučili o visoki stopnji živinorejskega napredka. Kmetijska družba, ki ie priredila »Preveč sem jo udarila,« je jecljala. Odpela ji je bluzo in položila roko na njeno srce, ki ni več bilo. Osvetlila je s svečo njen obraz, ki ga je že prebarvala smrtna bledina, in opazila, da so bile njene široko odprte oči steklene. Roka morilke je tako močno drgetala, da je nekaj kapelj raztopljenega voska z omahujoče sveče padlo na eno izmed Karlotinih oči, ki pa je ostalo negibno. Vdova je mislila, da more zblazneti. »Nisem je hotela umoriti,« je šepetala. »Ne, pri Bogu ne!... Saj ni mogoče... Ni mrtva, samo dela se tako, da bi me prestrašila.« Prijela je Karloto okoli telesa, jo vzdignila, naslonila gornji del telesa k zidu. Glava, Iz katere zdaj ni več tekla kri, se je nagnila na prsi. Tereza ni mogla več dvomiti, da je imela pred seboj mrliča. Ko je ugotovila to strahotno resnico, je napol nezavestna omahnila na stol. »Kakšna nesreča!« je zašepetala. »Kaj naj storim?« Tako globoka je bila njena potrtost, da ni prav nič opazila, da so se vrata Pepinine sobe nekoliko odprla. Med vrati se je pokazal bledi obraz bolnice, ki je pogledala najprej mater, nato pa mrliča. To je trajalo samo nekaj sekund, nato pa je obraz izginil in vrata so se spet tiho zaprla. »Tu ne more ostati,« si je zdaj rekla vdova. »Če kdo pride, če se Pavle vrne...« Groza zavoljo izvršenega zločina ji je za nekaj časa vzela ves pogum in vso duševno prisotnost. Toda nevarnost, ki ji je grozila, ji je spet vrnila vso odločnost. Njene možgane je spreletela tudi misel, ali ni Pepina kaj I izlet, je izdala o tem potovanju posebno knjižico z mnogimi slikami. Dolgo vrsto let je vodil novomeško podružnico. Pospeševal je v tem času zlasti vin&rstvo in sadjarstvo z najboljšim uspehom; ustanovil je veliko trtnico, iz katere je oddala podružnica vinogradnikom in sadjarjem na tisoče cepljenk in sadik in pripomogla k obnovi uničenih vinogradov in k napravi novih sadnih nasadov. S pomočjo podružnice je prirejal različne kmetijske razstave. Pri podružnici je ustanovil kmetijsko bralnico, kjer so se praktično poučevali gospodarji ob nedeljah tudi v cepljenju trt in sadnega drevja. Prav tako so se seznanjali tudi z drugimi za kmete važnimi zadevami. Ustanovil je tudi vinarsko zadrugo, perutninarsko in živinorejsko zadrugo in snoval živinsko zavarovalnico. Ko je zaradi vojne prenehal pouk na šoli, je bil g. Rohrman prideljen deželnemu odboru. Za časa službovanja v Ljubljani je poučeval tudi na gospodinjskih šolah v Mar-janišču in Mladiki. Obenem je opravljal nadzorstvo šolskega gospodarstva na Grmu. Deloval je za Kmetijsko družbo od 1.1884. do 1. 1930., torej več ko 40 let, in sicer kot sotrudnik »Kmetovalca« in skozi 22 let kot glavni odbornik Kmetijske družbe, ter od 1. 1922. do 1. 1930., to je 8 let, kot urednik »Kmetovalca«. Kot priznanje za vse to delo ga je občni zbor Kmetijske družbe 1. 1927. imenoval za svojega častnega člana. Od 1. 1920. do 1. 1933. je g. Rohrman delal pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani in je bil imenovan kot soustanovitelj in načelnik za častnega predsednika. Uspešno se je uveljavil kot načelnik kmetijskega oddelka na Ljubljanskem velesej-mu. Uredil je za velesejem prvo kmetijsko razstavo, ki je obsegala poleg raznih kmetijskih panog tudi razstavo živine in dosegla popoln uspeh. Nekaj let je bil v načel-stvu Kranjske deželne vinarske zadruge v Ljubljani. Z lepim uspehom je zastopal koristi Društva kmetijskih strokovnjakov kot njegov načelnik in odbornik in je bil v priznanje svojih zaslug imenovan za častnega predsednika. Pri vsem tem je mnogo strokovno pisal. Tako v »Kmetovalca«, »Dolenjske novice«, »Domovino« in druge liste. Njegovo glavno delo je »Poljedelstvo«, ki ga je v treh zvezkih izdala Družba sv. Mohorja. Razen tega je spisal »Kmetijsko gospodarstvo«, ki je izšlo v treh natiskih in »Zbirko kmetijskih slišala ali videla. Tiho je odprla vrata njene sobe in se splazila do njene postelje. Bolnica je imela oči zaprte in mati je olajšano vzdih-nila: »Spi, ničesar ni opazila!« Zatem je pobrala oba kosa zlomljenega bičevnika in ju skrila pod slamo, raztreseno po prostoru, si prinesla vedro, polno vode, in kup cunj ter začela skrbno zmivati kri. Nato je vodo zlila stran in si prinesla novo, v kateri je oprala cunje in jih razobesila na dvorišču, da bi se tam sušile. Mislila je na vse. Njen um je deloval z vso ostrino. Sklonila se je nad truplom, ga prijela in nesla z močjo, ki bi je njeni starosti ne bil pripisoval, a jo je strah podvojil, na vrt. Pri tem je ravnala tako previdno, da se ni slišal niti najmanjši šum. Nato se je še enkrat vrnila v hišo in pogledala v Pepinino sobo. Pepina je dozdevno še zmerom trdno spala. Vdova je bila obuta v copate, ki jih je zdaj v prostoru zraven prodajalne hotela v naglici zamenjati za čevlje. Ker svojih čevljev v mrzlični nestrpnosti ni mogla najti, je vzela, da ne bi bila tratila časa, Pavleto-ve čevlje, ki so ji prišli pod roke, in jih obula. Nato je ugasila luč in šla iz hiše skozi dvoriščna vrata, ki jih pa ni zaklenila za seboj, da jih bo Pavle našel odprte, če se medtem vrne domov. Zdaj je pograbila na vrtu ležečega mrliča in ga nesla do vrtnih vratc, držečih na cesto. Ko se je prepričala, da na cesti ni bilo žive duše, se je strahotno popotovanje nadaljevalo čez cesto in čez Pogansko polje — prav tako, kakor jo je pozneje opazoval detektiv Laborel, ko je napravila isto pot v spa- naukov«, ki je izšla v dveh zvezkih. V »Zbirki kmetijskih naukov« so tudi številni kmetijski članki, ki jih je bil prej objavil v »Domovini«. Napisal je nadalje še nekaj drugih knjižic. Mnogo je delal za povzdigo kmetijskega pouka na ljudskih šolah in ie sestavil podroben načrt za ureditev kmetijskega nadaljevalnega pouka. Za svoje zaslužno delo je bil odlikovan z redom sv. Save III. stopnje. Tudi pri narodni prosveti je bil delaven. Bil je svoječasno predsednik in odbornik novomeške čitalnice, kjer se je živahno udej-stvoval kot igralec na odru. Razen tega je bil med ustanovitelji novomeškega Sokola. Vedno vnet za kmetijski napredek je bil rajnki vrsto let zvest sotrudnik »Jutra« in kakor rečeno naše »Domovine«. Njegovi skrbno napisani članki so bili najboljši napotek naprednim slovenskim kmetovalcem za pravilno opravljanje kmetijskih del in za smotrno ravnanje okrog domačije. Prav gotovo bi bilo ustreženo kmetovalcem, če bi jim bili pokojnikovi članki, kolikor še niso izšli v knjigi, podani v novi knjigi, ki naj bi jo uredil pokojnika vreden strokovnjak. Z vsem svojim življenjem in delom si je kmetijski svetnik ravnatelj g. Viljem Rohrman zagotovil najtrajnejši spomenik in v zgodovini slovenskega kmetijskega napredka se bodo morale zmerom blesteti besede: Bil je za domovino zaslužen! Njegovim svojcem naše odkritosrčno sožalje. Politični pregled Tik pred prazniki je v Evropi spet nastalo veliko razburjenje. Zaradi spora med Italijo in Albanijo je Italija vkorakala v Albanijo in zasedla že vso državico. Albanci so se upirali, toda njih slabo oboro-ženje in malo število nista mnogo zalegli. Italija je po vesti Pariza zahtevala od Albanije pravico, da lahko vsak čas izkrca na albanskem ozemlju svojo vojsko, potem pravico do nadzorstva nad vsemi albanskimi javnimi napravami in za Italijane, bivajoče v Albaniji, iste pravice, kakor jih imajo albanski državljani. Nadaljnja italijanska zahteva je bila, da bi vodstvo zunanjih po- nju kakor mesečniki. Zdaj je truplo nosila, zdaj ga je vlekla za seboj! Med potjo je od groze trepetala. Pri vsakem šumu sa je zdrznila in večkrat se je od onemoglosti zrušila na tla. Vse križem so se ji mešale misli v možganih, kri ji je vrela v glavi, mrzle potne srage so ji tekle raz čelo. Prekoračila je brv, držečo čez potok, in zavlekla truplo v goščavo kraj steze, da bi ga tam skrila. Še enkrat je pokleknila poleg trupla in ga preiskala, ali morda le ni še iskrica življenja v njem. Toda bilo je mrzlo in trdo. Tam, kjer se je zemlja nagibala k potoku, je hotela pustiti truplo pod grmičevjem in robidjem, a se ji je kmalu zazdelo, da to ni primeren kraj. Grmičevje je bilo tu premalo gosto. Truplo bi tu našli že naslednjega dne. Tedaj se je spomnila kope slame na Poganskem polju. Zdelo se ji je verjetno, da slame ne bodo pred zimo spravljali domov. Kopa slame bi bila torej najprimernejše skrivališče. Zbrala je vso moč in zavlekla mrliča tja. Tam je v višini glave napravila veliko luknjo v siamo, da bi potisnila truplo vanjo. Bilo je trdo delo, in njene roke so krvavele, ko je vlekla slamo iz kope. Še težav-nejše je bilo tako visoko vzdigniti truplo in ga poriniti v luknjo. Silno se je mučila. Dvakrat se ji je poizkus ponesrečil in ji je truplo padlo na tla. »Mora iti!« je besno godrnjala in se vgriz-nila na spodnjo ustnico, da je krvavela. Zbrala je zadnje sile. ■H litičnih zadev Albanije prevzela Italija in da bi italijanski poslanik v Tirani postal član albanske vlade. Ker je albanski kralj Zogu te zahteve odklonil, je poslala Italija svojo vojsko v Albanijo. Kralj Zogu je z rodbino pobegnil v Solun v Grčiji. V zasedeni Albaniji je že postavljena začasna italijanska Zaradi tega dogodka je bila izredna seja angleške vlade in so se vršili številni posveti v'Londonu in Parizu Pomembno je med drugim, da je imel v Londonu angleški zunanji minister Halifax daljši sestanek z ruskim poslanikom Majskim. Enako se je razgovarjal francoski zunanji minister s pariškim ruskim poslanikom Suričem. Kljub italijanskim zagotovilom, da Italija ne namerava uničiti albanske neodvisnosti in da je zasedba Albanije le začasna, smatrajo položaj za zelo resen. Po vesti iz Londona je Italija tudi izjavila, da nima nikakih napadalnih namenov proti nobeni izmed balkanskih držav. Angleški zunanji minister lord Halifax je sprejel v torek turškega in grškega poslanika ter jima izjavil, da prevzema Anglija v primeru napada na Grčijo ali Turčijo iste obveznosti, kakor jih je prevzela nasproti Poljski. Oba poslanika sta izjavila v imenu svojih vlad, da sta Grčija in Turčija odločeni braniti neodvisnost proti vsakemu napadalcu. Iz Aten poročajo, da je italijanska zasedba Albanije povzročila po vsej državi veliko razburjenje. Vlada je zaradi tega izdala poseben razglas, v katerem poziva prebivalstvo k miru, češ da je grška vojska močna in pripravljena proti vsakomur, kdor bi hotel od Grčije tudi samo kos njenega ozemlja. Rumunski poslanik v Londonu je na podlagi sklepa rumunske vlade obvestil angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa da je tudi Rumunija pripravljena skleniti z Anglijo enako pogodbo, kakor jo je sklenila Poljska. Angleška vlada je to rumunsko izjavo sprejela na znanje. Po vesteh iz Carigrada sta imela tamkaj zunanja ministra Turčije in Rumunije sestanek, na katerem sta se sporazumela o turški pomoči za Rumunijo, zlasti na ta način, da bi Turčija dovolila tujim bojnim ladjam, ki bi hotele Rumuniji na pomoč, dovoliti prehod skozi dardanelsko ož'no. Za četrtek je sklicana seja vse angleške vlade, na kateri bo po vesti iz Londona sestavljeno besedilo izjave, ki jo bosta prebrala predsednik vlade Chamberlain v spodnji zbornici, zunanji minister Halifax pa v zgornji zbornici. Vsebina izjave bo, da jamči Anglija ne le za nedotakljivost Grčije, temveč za nedotakljivost zdajšnjega stanja na vsem Balkanu in da je pripravljena pomagati katerikoli balkanski državi, ki bi bila ogrožena od kakšnega napadalca izven Balkana. Z Anglijo bo pri tem tesno sodelovala Francija. Iz Londona poročajo* o zbiranju angleškega sredozemskega brodovja. Vse angleške vojne ladje, ki so bile zasidrane po raznih italijanskih, francoskih, grških in afriških pristaniščih ob Sredozemskem morju, so morale nenadno odpluti v neznano smer. Sodijo, da se angleško bro-dovje zbira v grških vodah. Iz Pariza javljajo, da je Francija odredila mobilizacijo v večjem obsegu kakor 'ani septembra. Tudi Poljska je mobilizirala, ker je ob poljskih mejah nemška vojska v polni pripravljenosti. Anglija je storila vse ukrepe za obrambo. Iz Rima poročajo, da je istotako Italija poklicala pod orožje nadaljnih 200.000 ljudi. V Španiji so zbrali podatke o žrtvah in škodi zaradi državljanske vojne, ki je trajala skoro 1000 dni in bila v zadnjih dveh stoletjih najdaljša državljanska vojna. Daljša je bila samo še štiriletna ameriška državljanska vojna. Skupno škodo, ki jo je utrpela Španija med državljansko vojno, cenijo strokovnjaki na velikanski znesek, ki predstavija v naši valuti 1500 milijard dinarjev. Števila človeških žrtev najbrž ne bo mogoče nikoli natančno ugotoviti. Obe vojski, tako Francova kakor republikanska, sta izgubili skupaj okoli 800.000 mož, ki so bili delno ubiti, delno pa hudo ranjeni. Število žrtev med civilnim prebivalstvom je neznano, računajo pa, da je postalo žrtev voine naj-mani 500 000 otrok, žensk in starih Hudi Navadi svojega otroka pravočasno na pmvrfnü negüfd! SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU Šestina španskega ozemlja je opustošena in približno toliko vseh španskih zgradb porušenih. Nemški vojaški tednik »Militär Wochenblatt« objavlja članek o vojaškem položaju češkomoravskega protektorata v nemški državi in piše med drugim: »Čehi ne bodo služili kadrskega roka v nemški vojski. V primeru vojne pa bodo na razpolago nemški vladi za delo na polju, v rudnikih ali pa v tvornicah.« KATERI JE VEČJI UMETNIK A: »Moj oče je velik umetnik. Če zažvižga, obstane na cesti nad sto ljudi in ga poslušajo.« B: »To ni nič Če moj oče zažvižga, preneha tri tisoč ljudi delati.« A: »To pa ne bo res!« B: »O pač Moi oče te zaposljen v tvornici Hndrel Solar ROMAN IZ PREDVOJNIH DNI PO L. THOMI PRIREDIL B. R. Kmalu nato je prišel okoli vogala mežnar in za njim kaplan z najsvetejšim. Vsi so sne- li klobuke in kovač je odnehal od dela. »Kam pa gre?« je nekdo vprašal. »Stara Šolarica umira.« »Stara Šolarica? Te je pa škoda,« je reke1 Sitar in gledal za kaplanom. NTekaj žensk se je pridružilo sprevodu. Ko je prišel duhovnik do Šolarjeve Irše, se 4e obrnil in dvignil poslednjo popotnico. Ljudje so pokleknili in se pobožno prekrižali. Pekovka je začela na glas moliti oče-naš. IV. »Ljubi Jože! Sporočam ti, da smo pred osmimi dnevi pokopali staro mater. Nismo mislili, da poj-de tako hitro. Oče je strašno hud, ker je stara mati napravila testament in zapustila za zvonik pet sto kron. Testament je bil pri notarju, pa nismo nič vedeli zanj Ljubi Jože, kako se ti godi? Upam. da te bodo za božič pustili domov Mostarjev konj je padel v jarek in si je zlomil nogo. Morali so ga ubiti Na naši vasi so morali trije plačati po trideset kron in živinozdravnika. ker so imeli garjeve ovce, pa jih niso naznanili. To je dosti denarja. Naša liska je dobila prejšnji teden telička. Zdaj ima že sedemdeset funtov in je zdrav Stara mati je precei zapustila, toda oče še zmerom godrnja zaradi testamenta. Ljubi Jože, upam, da ti gre dobro, in kmalu piši. Pozdravlja te tvoja mati.« ★ To pismo je dobil vojak Jože Šolar pri 12. polku, in je lahko iz njega videl, da ni doma ne slabo ne dobro. O tem pa ni dolfo premišljal, ampak i° vse skupaj hitro pozabil. Tem bolj pa je vse to grizlo njegovega očeta. Zmerom se je dobro razumel z materto ;n nikoli ji ni rekel grde besede. Bila ie 7-dovoljna s svojim preužitkom, in kad^ ° govorila o smrti, ie zmerom pravila, da b-vse pustila sinu Andreju. Samo nekaj sto kron je mislila odm°r za maše, in tako ie bilo tudi napisano v nnrj oporoki. Toda nekai mesecev pred smrtjo je napisala še dodatek in tam je določila r>et sto kron za novi zvonik. Tega Šolar ni pričakoval in zato ga je šfe huie zadelo Zdaj se je seveda spomnil marsičesa z i kar se prei ni zmenil Da se ie mati p^li^la poleti v Orešie. sredi tedna, ko je ni m <*el spremliati in ko ie bila niesova žena bolna In da mu ni marala prav ni? odgovoriti, ko io ie vprašal ali ie vse v redu To in ie pa vprašal zaradi tega. da ne bi potem ni»-gov brat zahteval svoiepa deleža ko ie '-na vendar vse obliubila niemu Pa mu ie zmerom zatrjevala, da je vse prav narejeno. K.o ie sodnik prebral oporoko, je bilo na koncu zapisano da ie mati dar za cerkveni zvonik dobro premislila, in dediči nai zanjo molijo in nai ie ne kolnejo. D bro je morala vedeti, da si bo s tem darom nakopala iezo in zamero. Šolarju se ie zri»! a škoda denaria toda denar bi še ore-ie cp ne bi liudie iz nje«a norčevali. On je t=krat največ govoril proti župniku in on ie dosegel da občina ni dala denarja za nnv zvonik n-«na na >-o mu napravili križ čez račun in žu^n'k ie znal niegovo mater prav tako prn-f .Vr kakor dve drugi kmetici Takrat ie rekel da ni prav če župnik nrefovaria liudi naj delaio takšne oporoke, 7rin\ na se -jo Drj niem rt-ma isto zgodilo ^".i^rrk se mu lahko smeie Kai se mu bo trpHi puliti za denar on občini *<=> "a lahko f^bi te nri svoiih nasprotnikih' TnVo ie zmerom če kdc z duhovščino !>r "Vi Na/adnip mora račun sam plačati. 6--in:. sv™> iezo niti 'prikrival ni. Prijate-Vcvi q roi-o] sp mu taksna zvijačnost — 1840: Ob mejniku naše vzgojne kulture (profesor Etbin Boje). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacional-*na ura: Meštrovičeva dela v lesu, II. del (Branko Mašič iz Zagreba). — 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča (v I. odmoru glasbeno predavanje — Ukmar) v II. odmoru napovedi, poročila);. Četrtek, 20. aprila: 12.00: Jožek in Ježek. — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 18.00; Pester spored radijskega orkestra, — 18.40: Slovenščina za Slovence (Rudolf Kolarič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Predavanje ministrstva za telesno vzgojo naroda. 19.50: Ob 2501etnici izida Valvazorje-ve »Slave vojvodine Kranjske«, (vrsta prizorov o življenjskem delu velikega moža; rokopis pripravil Niko Kuret; izvajali bodo člani radijske igralske družine; vodil bo inž. Pengov). — 21.00: Reproducirán koncert simfonične glasbe. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emone«. Petek, 21. aprila: 11.00: Šolska ura: V Slovenski krajini (Julija Šušteršičeva). — 12.00: Naša pesem (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 18.00: Ženska ura: Letošnje modne novosti (Torkarjeva Angela). — 18.20: Francoske popevke (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Stari francoski po-topisci o Jugoslaviji (dr. Jorjo Tadič iz Beograda). — 19.50: Pomladne planinske ture (dr. Arnošt Brilej). — 20.00: Po domače (plošče). — 20.30: Koncert (sodelovala bosta Štefka Korenčanova in radijski orkester; dirigent Šijanec). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 22. aprila: 12.00: V pisani vrsti poskočni napevi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: V pisani vrsti poskočni napevi (plošče). — 14.00: Napovedi. — 17.00: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgersen popotoval z divjimi gosmi (povest v nadaljevanjih); b) Tetka Marička pripoveduje. — 18.00: Za delopust bo igral radijski orkester. — 18.40: Nove umetnine v cerkvah kamniškega okraja (profesor France Žen). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Razvoj mesta Zagreba od 1. 1918 do danes (Ivica Ši-prak iz Zagreba). — 19.50: Pregled sporeda. — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: »Pomlad v deželo gre« (pisan večer, ki ga bodo izvajali Fantje na vasi, sestre Stritarjeve in člani radijske igralske družine; besedilo: Enka, vodstvo: Jože Zupan). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester). vse m 'g. m iflfcl m m w m m ii/ NAPI A L MIRKO rce v Počasi so telile ure. Sedela sta pri postelijl in čakala, čakala. Kregarja ni bilo več blizu. In čez dolgo se je zdravnik sklonil k otroku. »Bolezen se ni poslabšala,« ji je rekel. »Zdaj lahko poskusim. Prosim vas, da stopite za trenutek iz sobe.« »Ali je res potrebno?« je zajecljaJa vsa v strahu. »Da!« je tiho prikimal. Počasi, negotovih korakov je odšla. Zdelo se je, da jo tlači nekaj k tlom, in zgrudila bi se bila, da se ni na pragu ujela za kljuko. Potem je počasi zaprla vrata za seboj, da so zaškripala v tečajih. V zadnjem trenutku, ko je pogledala po sobi, je videla, da je zdravnik nekaj iskal po svoji torbi. Toda premagala se je. Nekaj ji je velelo, da tega ne sme videti, da bi se morda potem še bolj bala. Z zadnjim naporom svoje volje se je opotekla po hodniku. V kotu je stal starinski stol. Spustila se je nanj. Potem je s strahom štela trenutke, ki so prinašali odločitev. Počasi so potekale sekunde za sekundami, minute za minutami. Ničesar ni čula, čeprav je poslušala vsaka mišica v njej. Tesnoba, ki jo je tako mučila, je postajala čedalje neznosnejša. In potem je nenadoma nekaj začula, kar •jo je vrglo kvišku. Iz sobe se je oglasil pretresljiv otroški krik. Planila je s stola in skočila k vratom otroške sobe. Toda še preden je utegnila prijeti za kljuko, so se sama odprla in na pragu je stal zdravnik. Mahoma jo je minil ves strah. Videla je, da je zdravnikov obraz sicer še zmeraj resen, da pa je vendar na njem nekaj kakor prikrito zadovoljstvo. Nemo ga je prijela za rolčo. »Otrok je rešen,« je odgovoril na njeno neizgovorjeno vprašanje. »V nekaj dneh bo že tekal okoli.« »Hvala vam. Več vam ne morem reči,« je šepnila komaj slišno. »Rešili ste mi življenje več ko življenje.« »Samo svojo dolžnost sem storil,« je skromno odvrnil zdravnik. »Vsakdo na mojem mestu bi bil isto storil... Zdaj lahko stopite v sobo,« je rekel nato. »Otrok spi. Rad bi nekaj besed govoril z vami.« Nemo je šla za njim. Ko so se odprla vrata, je njen pogled najprej zletel na posteljico. Tam je ležal njen sinček, mirno in pokojno, in rahel usmev mu je ležal na ustnicah. Nič več ni težko dihal, nič več ga ni du-šilo. Počasi je stopila k postelji in pobožala malčka po glavi. Ljubeče je obstala njena roka na njegovem čeli, ki je bilo skoraj hladno. »Hvala bogu,« je šepnila. Potem se je obrnila k zdravniku in mu ponudila stol, sama pa je sedla na otomano. »Kaj ste me hoteli vprašati, gospod doktor?« je rekla tiho in mu pogledala v oči. »Morda boste rekli, da se vtikam v stvari, 'ki mi niso nič mar,« se je jel opravičevati stari zdravnik. »Toda sami veste, da nismo zdravniki samo zato, da zdravimo bolno telo. Tudi duše moramo zdraviti.« Nasmehnil se je. »Zdrav duh v zdravem telesu ...« Premolknil je. Zora, ki ni niti slutila, kaj naj pomeni ta uvod, ga je začudeno pogledala. Hotela je nekaj reči, toda zdravnik jo je prehitel. »Ko sem prejle prišel, sem čul neke besede, ki si jih nisem vedel razložiti. Zbudile so v meni sum ... kako naj vam rečem ... da med vami in vašim soprogom ni pravega soglasja... da ni tistega, kar bi moralo vladati v srečni družini. Ali sem se motil?« Zora je odvrnila pogled od zdravnika. Zakaj jo to izprašuje? Kaj njemu to mar? Takrat pa se je zavedla, kaj je storil zanjo. Spomnila se je njegovih oči, ki so jo ves čas tako sočutno opazovale. »Niste se ...« je rekla tiho. »To sem slutil,« je odgovoril zdravnik. .»Zato, vidite, sem hotel z vami govoriti. Opazil sem, da vašemu soprogu ni toliko do otroka, kakor bi mu moralo biti, da ne kaže tiste ljubezni, ki jo mora oče kazati do svojega otroka ...« Prestal je. Zora je sedela na otomani in strmela v tla. Nekaj ji je reklo, naj temu zdravniku, ki je videti tako dober poznavalec človeka in njegovih slabosti, odkritje, kaj jo teži, pa ni vedela, kako bi začela... in razen tega... bala se je, da bi človeku, ki ga prvič vidi, odkrila stvari, ki jih ni doslej nihče zvedel, niti njeni starši ne. Naposled pa se je odločila. »Moj mož ni oče tega otroka,« je rekla z ubitim glasom. Težko bi bilo popisati začudeni obraz, ki ga je pokazal zdravnik, ko je čul te besede. Potem pa se je spoštljivo priklonil. »Zdaj mi je marsikaj jasno, česar prej nisem razumel,« je rekel sočutno. »Zdaj razumem neprijaznost vašega moža in besede, ki sem jih prestregel ob prihodu. Toda ... ali mi ne bi hoteli vsega povedati?« Za trenutek je pomislila, potem pa mu je začela pripovedovati svojo žalostno povest. Zdravnik jo je nemo opazoval. Videl je, kako je trpela, ko" je pripovedovala o svoji ljubezni do Branka, kako so ji drhtele ustnici, ko je povedala, kako je zvedela, da je pal, in kako blizu obupa je bila V negotovosti tistih dni pred poroko. »Ce pomislim nazaj, kako je bilo od tistega dne, ko sem stopila čez cerkveni prag kot Kregarjeva žena, me strese groza. Res, moj mož me ljubi, a vendar, koliko srečnejša bi bila, če ga ne bi nikdar bilo k meni, če ne bi bil nikdar križal moje poti! Njegova vsiljiva ljubezen, ki se je ne morem ubraniti, in njegova prikrita mržnja do otroka, o katerem ve, da ni njegov — vidite, vse to me žene v obup.« __ Utihnila je in nervozno z roko mečkala robec. Kaj naj bi mu še povedala? Samo njegovega odgovora je čakala, nenadoma si je zaželela tolažbe, ki jo je že tako dolgo zaman čakala. Hrepenela je po njej kakor bolnik po spanju. Zdravnik pa je molčal. »Zakaj ne odgovorite, gospod doktor?« »Zal mi je vaše usode,« je sočutno odvrnil zdravnik. »Vredni bi bili boljše.« Vstal je in začel zamišljeno hoditi po sobi iz kota v kot. Zdajci pa se je ustavil pred njo. »Rekli ste, da je vaš zaročenec padel. Kdo vam je to sporočil?« »On — Kregar.« »In nihče drugi?« »Ne,« je začudeno ponovila. »Pravite, da ni bilo nikakega drugega obvestila?« »Kolikor vem, ne.« Čudna so se ji zdela ta vprašanja. Ni jih razumela. Kaj naj pomenijo? Kaj vse skriva za njimi? »Kako se je pisal vaš zaročenec?« »Branko Slavec,« je rekla tiho. »Branko Slavec... Branko Slavec,« je zamrmral zdravnik. Nato se je spustil na stol in se zamislil. Šele čez nekaj časa je spet izpregovoril: »Kolikor se spomnim, so ga šteli med pogrešane. Bil sem takrat na gališki fronti, in če se ne motim... če se ne motim, sem ga celo poznal. Tako od daleč, kakor se poznajo vojaki na fronti. »Da,« je rekel čez nekaj časa,, »zdi Se mi zelo,« nenadoma je vstal in se potrkal po čelu. »Zdaj vem: izginil je pri tistem napadu, ko je Kregar zakrivil poraz čet.« »Tega nisem vedela,« je rekla in oči so se ji razširile. »Razumem, da vam ni povedal,« se je nasmehnil zdravnik. »Povem vam zdaj jaz, čeprav vam ne bi smel. Povem vam samo zato, da se boste vedeli ravnati.« In zdravnik je začel pripovedovati. »Nekoč bi bil moral napasti Ruse, ki so tam blizu taborili. Dobil je ukaz, naj jih ponoči preseneti. Poslal je naprej manjšo četo, 23 da od strani napade sovražnika, sam pa je nameraval napasti glavni oddelek takrat, ko bi mala četa, ki jo je poslal naprej, napravilo zmedo med Rusi. Iz neznanega razlogu p;i j je odšel prepozno, in Rusi, ki so bili že pripravljeni, so četo uničili. Če bi bil prej prišel, se to ne bi bilo zgodilo. Pravili so, da so mu vsi častniki svetovali in mu prigovarjali, naj da povelje za odhod, on pa ni hotel, češ da je še dosti časa. Zato bi se bil moral zagovarjati pred vojnim sodiščem, toda na Dunaju je imel zveze in tako so stvar potlačili. Takrat je izgubil skoraj sto ljudi, ki so jih potem našli mrtve, nekaj pa so jih Rusi zajeli. Če se prav spomnim, je bil med pogrešanimi tudi poročnik Slavec, ki je vodil napad. Takrat se mi to ni zdelo nič nenavadnega, saj so se vsak dan dogajali primeri, da pogrešancev niso našli, in da so jih dobili šele nekaj dni nato, danes pa ...« Zdravnik, ki je med pripovedovanjem hodil po sobi gor in dol, je spet sedel. »Ta zadeva je dvignila dosti prahu. Ne vem, če so o čem drugem kdaj toliko govorili. Potem pa je vaš mož zapustil fronto in pozabili so nanj in na napad, ki je stal toliko žrtev.« Zora ga je molče poslušala in se ga ni upala prekiniti. Te besede, ki jih je prvič čula, so zbudile v njej toliko novih občutkov, da ni vedela, kako naj jih uredi. Šele čez dolgo je^ekla: »In meni je rekel, da so njegovo truplo našli in ga pokopali... Prisegel mi je, da je bilo tako ...« »Ne obsojajte ga! Morda je res,« je zamišljeno rekel zdravnik. »Jaz sem vam povedal samo to, kar sem čul. Kdo ve, ali je vse to resnica?« Čez nekaj časa je povzel: »Prijatelja imam, ki je bil v njegovem polku. Njega vprašam. Morda mi on pove kaj več. Bodite prepričani, da vam sporočim vse, kar zvem. Dotlej pa vas prosim: potrpi-te. Morda se vse obrne na bolje... Potrpite z možem in skrbite za otroka. Dvojne ljubez-jai je vreden, ker nima očetove. Zdravstvuj-te!« Podal ji je roko, ki jo je krčevito stisr, la. Potem je šel. Spremila ga je do vrat in gledala za njim, dokler ni izginil skozi hišna vrata. Mehanično se je vrnila v sobo in sedla na otrokovo posteljico. Njen sinček je mirno spal. Ko se je na vzhodu začelo zlatiti obzorje, je mlada žena še zmeraj sedela na postelji pri bolnem otroku ... OBISK V NOČI Zdravnik je prav povedal. V nekaj dneh je otrok okreval. Teden dni po mali operaciji je mali Marko že tekal po vrtu. Tedaj se je Zora odločila,, da se odpelje za nekaj dni domov k staršem, ki so jo že dostikrat vabili na obisk. Povedala je to možu, ki sicer ni bil vesel, da ga zapusti, vendar ji je dovolil Zjutraj se je odpeljala z avtom. S seboj je prvič vzela tudi sina. Tisti večer se je Kregar kaj kasno vrnil domov. Sluga, ki mu je odprl vrata, je takoj videl, da mora biti zelo slabe volje, zato se ga niti ogovoriti ni upal. Vzel je njegovo palico in klobuk, ju obesil na stojalo, nato pa je naglo izginil. Graščinski uslužbenci so Kregarja dobro poznali. Vedeli so, da ni dobro hoditi okrog njega, kadar je slabe volje. Tudi za vzrok so to pot vedeli. Kregar je bil zjutraj dobil pismo, ki ga je zelo razjarilo. Takoj po pošti se je z avtom odpeljal v Ljubljano in se vrnil šele zdaj. Bilo je okrog enajstih zvečer. Dobro uro kasneje je v Kregarjevem kabinetu še zmeraj gorela luč. Graščak je sedel za mizo in strmel v pismo, ki ga je krčevito stiskal v roki. Pismo se je glasilo tako: Morda se še spomnite dogodka pred dobrim letom? Takrat ste se neki dan sprehajali s prejšnjim graščakom po parku. V grad ste se vrnili sami. Kaj se je takrat zgodilo? Neznanec, ki vam to pišem, pridem jutri k vam Mogoč* malo pozno, pridem pa gotovo. V vašem interesu je, da se o tem pogovoriva. — Neznanec. Dalje prihod»]«« ... dokler ga ni primerjala z Radion belo obleko! Ure in ure se je mučila z mencanjem in drgnenjem perila, pa vendar, zraven te bleščeče beline se zdi njeno perilo naravnost sivkasto. Kakšno razočaranje! Da, to doživi lahko vsaka gospodinja, če primerja svoje „navadno" prano perilo z Radion belim perilom. Kajti Radion odstrani iz perila vsako, pa tudi najmanjšo sled nesnage. Pri kuhanju v učinkoviti «n vendar blagi raz- ^ ■ • ■ topi ni Rad iona se namreč tvori OCnlCtlTov kisik, ki skupaj s peno mila struji flft H^^ | jMlh Mh H skozi perilo in temeljito odpravi I JB BpsL h « H m vso nesnago. Bleščeča belina M m I BIH lil popolne čistote — to je Radion Hlr■ I g beSina- Ni čistejše beline od Radion beline V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! STALNO CENIK ZASTONJ KMETJE! Tudi vi želite povečati svoje dohodke, želite, da se vaša živina bolje razvija, da pridobi več na teži, da dajo krave več mleka, da pujske in teleta obvarujete pred boleznijo, da živina raje žre in da bolj izkorišča hrano (tudi cenene odpadke). Zato uporabljajte »Pekk« in »Osan« in dosegli boste gotov uspeh. Ali ne verujete? Evo vam zahvalna pisma iz naših krajev, katera lahko sami kontrolirate. G. J. Brodar, predsednik Kmetijske zbornice in načelnik Kmetske zveze, Hrastje pri Kranju: »V splošnem lahko rečem, da so bili rezultati pokladanja Pekka in Osana zadovoljivi. Krmil sem 42 dni dva mlada bikca z dodatkom Pekka in Osana. Pozneje, ko jima nisem več pokladal preparatov, sta pridobila na teži po 19 kg manj, dasi sta bila hranjena enako kot prej; vendar ni glavno, da sta bikca zaradi dodatka Pekka in Osana dosegla precej večjo težo, ampak da sta — kot ple-menjaka — postala lepa, polnega telesa, zaradi česar se doseže najmanj 2—3 din višja cena pri kilogramu. Dvema molznima kravama sem pokladal Pekk in Osan; prva je pridobila 1H litra mleka, druga pa litra mleka dnevno.« Prof. dr. I. Ganslmayer, Inlauf, p. Kočevska Reka: »Poskusna količina Pekka in Osana je dala dobre rezultate. Prepričan sem, da se bodo ti preparati pri nas uvedli.« Živinozdravnik g. F. Kulterer, Slovenske Konjice: »Poskusil sem Pekk in Osan pri breji svinji in mladičih, pa sem z rezultatom zelo zadovoljen.« Župnik Markež Franc, Zagorje ob Savi: »Pekk in Osan sem uporabljal za plemenito svinjo, ki so jo mladiči zelo izčrpali. Po uporabi Pekka in Osana se je takoj okrepila in je njen zarod zdrav in krepak. Vsi, ki so mladiče kupili, so z njimi zelo zadovoljni. Tudi odstavljena teleta, katerim sem pokladal Pekk in Osan, so se lepo razvijala in je bil uspeh očiten.« PRAŠIČI IZREDNO PRIDOBE NA TEŽI. G. M. Šipic, Češnjevk, p. Cerklje pri Kranju: Sporočam Vam, da sem imel s Pekkom in Osanom pri prašičereji povoljen uspeh.« G. B. Ivartnik, Sv. Helena, p. Črna pri Pre-valjah: »Pred kratkim sem kupil dva prašička po šest tednov stara, ki sta nerada žrla, eta se slabo razvijala in bila zelo suha. Zato sem jima začel dajati med običajno krmo Pekk in Osan. Po 20 dneh sta prašička izredno napredovala, pridobila na teži, postala zelo gladka, začela sta zelo rada žreti. Skratka, sedaj sta zdrava in najlepša prašička v tukajšnji okolici, tako da ju ljudje občudujejo.« G. A. Šuštaršič, Kamnik 32, p. Preserje pri Ljubljani: »Pekk in Osan sem pokladal pujskom, ki so zelo zrasli in postali prav lepi; zato sem z uspehom zadovoljen.« G. A. Puntar, trg., Logatec: »Prašič, ki je 31 dni dobival Pekk in Osan, se je v tem ča- su zredil za 28 kg; s temi preparati sem bil nadvse zadovoljen.« G. A. Bošelj, Stara Oselica 44, p. Gorenja vas: »Ponovno naročam Pekk in Osan, ker sem bil z njima zelo zadovoljen. Pri prašičkih v starosti dveh mesecev sem dosegel zelo dober uspeh.« G. M. Oblak, posestnica, Vrhnika: »Imela sem devet prašičkov in sem jih krmila vse enako, le dva izmed njih sta dobivala Pekk in Osan; stroški za preparate so znašali 26 din, a prašička sta pridobila na teži 22 kg več kot ostali prašički, ki niso dobivali preparatov.« PRAŠIČI BOLNI V NOGAH. M. Breznar, Mirni dom 50, p. Hoče: »Sporočam Vam, da sem s Pekkom in Osanom zelo zadovoljna. Prašič, ki je bil bolan v nogah in slabo re-jen, je po Vaših preparatih takoj ozdravel in se zredil tako, da je v enem mesecu pridobil na teži 60 kg; poleg tega je dobil lepo svetlo dlako, da sem ga bila vesela.« G. J. Ušeničnik, Trebija 4, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko: »Pekk in Osan smo uporabili pri zdravljenju enoletne svinje, ki je zbolela na nogah 14 dni potem, ko je skotila mladiče. Žival je popolnoma ozdravela in dobila zopet močne noge ter dober tek; mladiči so ob večji množini mleka vidno rastli. V vsakem oziru so Vaša zdravila vredna največjega priporočila.« KRAVE. A. Puntar, Logatec: »Ugotovil sem, da se je zaradi uporabe Pekka in Osana dvignila mlečnost pri mojih kravah za 3 litre dnevno; poleg tega so krave dobile lepo svetlo dlako in velik tek.« G. J. Vode, Podgora 8, p. D. M. v Polju: »Uporabljal sem Pekk in Osan pri skrajno izstradani kravi, kateri se je takoj povečal tek, začela je rada žreti in pridobila je na teži okrog 40 kg, mlečnost pa se je podvojila.« »Prajug«, farma, Zagorice 101, p. Bled: »Pri vzreji srebrnih lisic redno uporabljamo Pekk in Osan ter smo zelo zadovoljni. Ugotovili smo, da dajo lisice, ki jim pokladamo preparate, številnejši in boljši zarod.« Kuncereja. S. Štirba, Nova Gradiška: »Vaše preparate uporabljam pri vzreji angleških angorskih kuncev in sem dosegel odlične rezultate tako pri mladih kot pri starejših živalih, in to glede rasti dlake kot glede porasta teže.« (Upamo, da nam imenovani ne bodo zamerili, ker smo objavili njihova imena; storili smo to v svrho podviga našega narodnega gospodarstva.) Vsak kmetovalec mora napraviti vsaj poskus! Pošljite vnaprej 100 din in dobili boste fco 4.5 kg Pekka in 5 kg Osana, ali za 50 din 2 kg Pekka in 2 kg Osana. Brezplačne nasvete daje Steg, d. d., Zemun Prodaja za Dol. Logatec: Kristanova lekarna; za Mursko Soboto: Anderševa drogerija; za Vrhniko: Verbičeva drogerija. Hali ojlosl PRODAM NOVO HIŠO 2 oral zemlje 10 minut od mesta cena 20.000 din. Marija Marot, Šmihel, Laško. POSOJILA dolgoročna, po šest odstotnih obrestih, na vknjižbo na hiše v mestih in na kmečka posestva nabavljamo. Kupujemo hranilne ' knjižice vseh bank pod zaščito na takojšnje izplačilo. Pojasnila daje Central, Zagreb, Bregovita 7. Za odgovor priložite za 3 din v znamkah. MALO POSESTVO kupim med Hrastnikom in Rimskimi toplicami. Ponudbe na oglasni odd. »Domovine« pod »Malo posestvo«. PRODAM POSESTVO V LEPI LEGI z vsem gospodarskim poslopjem in mlinom na tri kamne in stope v prav dobrem stanju. Interesenti naj se zglase pri lastniku Alojzu Fakinu, posestniku in mlinarju, Impoljski potok, občina Studenec pri Sevnici. 125 SLOVENSKA DEKLETA kmečkih staršev, stara od 22 do 26 let, z dotami od 20.000 do 80.000 din in opremo se žele poročiti. Več pove Elida, Zagreb, Tomičeva. I27 VSAKI OSEBI — DRUŽINI nudi stalen zaslužek »Mara« Maribor, — Orožnova 6, Celje, Slomškov trg 1. Ple-tilnica — razpošiljalnica. 71 MLATILNICO na bencinski motor v dobrem stanju prodam. Anton Vindiš, Breg-Ptuj. NAGROBNE SPOMENIKE s starega pokopališča sv. Krištofa (in nove spomenike) po nizki ceni dobite, dokler traja zaloga, pri kamnoseku Kuno-varju Franju, pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani. HRANILNE KNJIŽICE vseh denarnih zavodov, 3odstotne obveznice, bone, delnice itd., valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačam» najbolje. BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk državne razredne loterije.