Folitični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Pri Nj. veličanstvu svetlem cesarju je bil 1. t. m. bolgarski minister Stojlov. — Liberalizem je le dni na Dunaju dobil smrtni udarec. "Pri občinskih dopolnilnih volitvah v 3. razredu so združeni kristjani popolnoma zmagali, pri volilvah v 2. razredu pa z 19 kandidati, pri ožji volitvi pa s 6. Liberalcev bode zdaj v mestnem zastopu 73, protiliberalcev pa 65. Slednjim se utegne nekaj liberalcev pridružiti, in potem bode župan dr. Karol Lueger, Ijubljenec krščanskih Dunajčanov. — V državnem zboru je 2 dni bila razprava o začasncm proračunu; oglasil se je tudi naš poslanec g. Fr. Robič, čegar govor prinašamo na 1. strani. Sicer pa je bil v tem tednu razgovor o davčni preosnovi. Solnograško. V Solnogradu so pri občinskih dnpolnilnih volitvah tudi v 2. razredu liberalci popolnoma pogoreli. Na Dunaju in v Solnogradu se vidi, da liberalec biti, ni več v »modi«. Geško. Staročehi se pridno pripravljajo na deželnozborske volitve. Dr. Rieger je nedavno o tej reči mnogim veljavnim osebam pisal. — Naprednjaki bodo pri teh volitvah Mladočehe podpirali; tako se sklenili le dni na nekem shodu. Štajarsko. Dne 1. t. m. je bil v Gradcu velik komers ali veselica na čast Bismarku. Meslni zbor je sklenil, da župan nagovori te fastilce in se usadi Bismarkov hrast. Vlada pa je oba ta sklepa razveljavila. To je nacijonalce hudo razkačilo, vsi drugi pa pravijo, da je vlada prav storila. Koroško. Ko je v Celovcu na večer 1. aprila pri Bismarkovi slavnosti pevski zbor stopil na oder, udrlo se je nekaj desk, tako, da je podoba Bismarkova na tla padla in se razbila. Da, da, v Avstriji se malik Bismark ne sme častiti! Kranjsko. Občni zbor katol. polit. društva za Dolenjsko bode na belo sredo, 17. t. m., v Novem mestu. — V Ljubljani se 1. razred višje dekliške šole odpre letošnjo jesen. — Izdavanje »Tagblatta« so kranjski Nemci preložili na nedoločen čas. Saj jim »Laibacher Zeitung« dovolj ustreza. Primorsko. Goriški župan, dr. Venutti, je odpuslil vse meslne cestne delavce, ki so slovenske narodnosti. — V občinski palačl v Trstu so hoteli vzidati ploščo v spomin na shod isterskih županov in laških zaupnih mož dne 2. nov. 1. 1.; toda ta žaljivi sklep je namestništvo zavrglo. ~ V Istri je bil v nedeljo volilski shod vHrušici; 1500 mož je zaupanje izreklo poslancem Spinčiču, Jenku in Mandiču. Ogersko. Madjarske rastave 1. 1896. se udeležita tudi Bosna in Hercegovina s poldrugim milijonom gold. podpore. To je. pač nepotrebno; kajti Bosna in Hercegovina še nista čisto ogerski in tudi ne smeta nikoli postati! — Franc Košut kandiduje v topolčanskem volilnem okraju za državni zbor. Voljen bode gotovo, ker je vladi ljubši, kakor kak kandidat vladarju zveste Ijudske stranke. — Pravoslavni Srbi se rajši pokorijo madjarski kruti roki, kakor rimskemu papežu. Srbski cerkveni kongres ali zbor že namreč 4 leta ni bil sklican. Vnanje države. Rim. Tc dni je bil pri sv. očetu lord Halifax, prcdsednik angleške cerkvene zveze. Sv. oče so ga živo vnemali, naj jih podpira, da se Angleži združijo s sv. katoliško cerkvijo. Italijansko. Še zdaj se za gotovo ne ve, kdaj bodo volitve v poslansko zbornico. Vladi nasprotna stranka se povsod pridno pripravlja na volitve, posebno v gornji Italiji. Crispiju nasprotni lisli že izražajo upanje, da dobe večino in Grispija pošljejo v pokoj. Angleško. Te dni zopet pišejo nekateri listi, da ]e kraljica Viktorija katoličanka postala, ker vsako leto gre spomladi ali na južno Francosko ali Italijansko, da ondi more opraviti velikonočno pobožnost. Kaj je na tem resnice, ne mbremo povedati. Nemško. Večinoma protestantska Nemčija ima sedaj poleg protestantskega cesarja katoliSkcga kancr larja, kncza Ilohenlohe, in katoliškega državnozborskega predsednika, barona Buola. Predsednik Levecov je namreč odstopil, ko je propadel z Rismarkovo častitko. Rusko. Na željo carja Nikolaja se snujejo javno knjižnice v Sibiriji, kjer se bode tudi ustanovilo več ženskih šol. — Meseca maja 1896 se odpre v Nižnjem Novgorodu vseruska razstava. — Nemški poslanik v Petrogradu bi naj bil Bismarkov sin Heibert; ali nemška vlada je zvedela, da ruski car za Bismarka ne niara. Rumunsko. TurSka vlada je dovolila, da smejo riimunske ladje, nameniene k slavnostim v Kielu na Nemškem, skozi Bospor in Dardanele. Morda bode v kratkem morala Turčija odpreli morsko ožino med Azi|o in Kvropo vscm ladjam. Š p a n s k o. Vlada ima mnogo skrbi zaradi ustaje na otoku Kuba v Ameriki. Na večih krajih so v zadnjem času bili Španci tepeni od ustaSev. Te dni se s Španskega odpelje t]e s 4 morskimi ladjami C0O0 mož z najboljšim generalom Martinezom Campossa. Azija. Kitajski mirovni posredovalec je bil napatlen od nekega mladega japonskega vojaka; zaradi tega je japonski kralj dovolil premirie do 20. aprila t. 1. Japonci ostanejo v Arturu, Mandžuriji in na Peskadores-otokih. Kitajci pa gotovo ne bodo sedaj mirni, ko Japonci rairujejo, in tako bode to premirje — brez miru.