NOVI TEDNIK
Št. 10 - LETO 57 - CELJE, 7.3.2002 • CENA 350 Sl-^
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
SAMURAJI
IZ VELENJA
Stran 8.
■i RDEČI KRIŽ:
dSENCE IN UPANJE
Stran 4.
NATAŠO
NAŠLI MRTVO
Stran 26.
Foto: GREGOR KATIC
Agonija na Golteh.
Stran 4.
Vroče meso:
Slečeni fantje.
Stran 6.
Moraiica grešne
mareie.
Stran 9.
GAZELJI TEK DO ZLATA
Stran 48
2
dogodki
uvodnik
Ljubim moške,
tudi na dan žena
Dan žena je praznik, ki mi že od nekdaj ni posebno všeč,
sploh pa ne vem, kaj naj danes počnem z njim. In močno
sumim, da sije dan žena izmislil moški, kajti ženskam kaj
takega ne bi nikoli padlo na pamet, kakršno koli že, pa
magari kurjo.
Da smo ženske neumne, zmešane, naivne in ljubke krea-
cije tega Stvarstva, nas naši dragi moški prepričujejo od
vekomaj, da bi se nenehno napajali z energijo, ki jih drži
pokonci ter ohranja njihovo moškost in egocentričnost. Moški
se od nekdaj počutijo ogroženi od žensk, zato nas kar na-
prej prepričujejo, da se moramo ženske emancipirati, praz-
novati svoj praznik, se boriti za svoje pravice... In smo pri
politiki, v politiki pa vladajo moški. Ko se bo razmerje spol-
nih sil v politiki uravnotežilo, bo tudi potreba po prazniku
žena usahnila. Takrat bomo ženske praznovale vsak dan,
ne same, ampak skupaj z moškimi. Emancipiranimi. Ta-
krat bodo lahko umetno zanosile tudi samske ženske, ta-
krat se bo o homofobiji govorilo le še kot o neki grdi zmoti
človeštva, takrat se bodo po ulicah Kabula sprehajale svo-
bodne ženske, v minicah ali hlačah, takrat bo vsakomur
prav, če bo zraven katedrale stala džamija... Ce nas ne bo
prej vse skupaj pobrala kakšna velika ekološka katastrofa.
Tudi o prihodnosti našega planeta danes odločajo moški.
Kako lepši bi bil ta svet, ko bi ne bilo praznovanj, ki se
tičejo zgolj enega spola. To bi bil svet blaginje, materialne,
duhovne in čustvene. Zato naj me danes nihče ne sili, naj
praznujem dan žena. Jaz se od rojstva dalje počutim ena-
kopravno, narobe je le to, da mi nekdo hoče od rojstva dalje
dopovedati, da je pametnejši, modrejši, sposobnejši od me-
ne. Lahko da je, a to mi mora dokazati. Z dejanji. Za doma-
čim štedilnikom, na znanstvenem simpoziju ali na svet-
niško-parlamentami seji, ni pomembno, kje. In naj mi z
majhnimi dejanji pozornosti kljub temu daje vedeti, da sem
ženska, ki ga ljubim, cenim in ki se bojim zanj. Vsak dan,
ne le 8. marca. MARJELA AGREŽ
Izbrali graditelje
Na ponovljenem razpisu za izgradnjo centralne čistilne naprave v Celj
izbrali avstrijsko podjetje z Gorenjem GTI in Vegradom
Na ponovljenem razpisu
za izgradnjo centralne či-
stilne naprave v Celju je bi-
lo za najugodnejšega po-
nudnika, ki je hkrati izpol-
njeval vse predpisane pogo-
je v skladu s pravili Evrop-
ske komisije, t.i. PRAG, iz-
brano avstrijsko podjetje Va
tech VVabag z Dunaja. Po-
nudbo je oddalo skupaj z
velenjskima podjetjema Go-
renje GTI in Vegrad. Cen-
tralno čistilno napravo bo-
do zgradili za nekaj več kot
7,5 milijona evrov. Dva ce-
nejša ponudnika, ki sta se
prijavila na razpis, nista iz-
polnjevala vseh razpisnih
pogojev, ki so zajemali ad-
ministrativne in tehnične
zahteve, zato nista bila iz-
brana.
Delegacija Evropske komi-
sije v Sloveniji je konec fe-
bruarja obvestila ministrstvo
za finance, ministrstvo za
okolje in prostor ter Mestno
občino Celje, da potrjuje po-
ročilo o izboru izvajalca in
izbor predlaganega izvajalca,
je v sporočilu za javnost za-
pisala celjska občinska sode-
lavka za odnose z javnostmi
Barbara Bošnjak.
Po besedah Marka Cvikla,
direktorja celjskega javnega
podjetja Vodovod kanaliza-
cija, bodo z gradnjo pričeli
v kratkem, takoj ko pridobi-
jo še gradbeno dovoljenje. 60
odstotkov vrednosti izgrad-
nje bo prispeval evropski
sklad ISPO, 40 pa Mestna ob-
čina Celje. Ker so bile ponud-
be na ponovljenem razpisu
nižje kot na razveljavljenem,
to pomeni, da bo izgradnja
centralne čistilne naprave
celjsko občino stala manj,
kot bi jo stala jeseni, če bi
razpis takrat uspel. Manj pa
bo tudi sredstev iz sklada
ISPO. Največ, kar bi lahko
občina pridobila iz tega skla-
da je 8,8 milijona evrov. Ob
ceni 7,5 milijona evrov za iz-
gradnjo centralne čistilne na-
prave bo Celje iz sklada pre-
jelo 60 odstotkov te vredno-
sti.
»Za preostanek denarja se
bo treba še precej potrudi-
ti,« pravi Marko Cvikl. Celju
namreč 8,8 milijona evrov ni
na voljo avtomatično. Lah-
ko pa se prijavi še na različ-
ne razpise za pridobitev do-
datnih sredstev za izgradnjo
dodatnih kanalov čistilne na-
prave, pojasnjuje Cvikl. Na
vprašanje, ali se lahko kdo
od osmih prijavljenih ponud-
nikov, ki so sodelovali na raz-
pisu, pritoži, odgovarja, da
to pri tovrstnih razpisih ni v
navadi. V vsakem primeru pa
pritožba na zadrži izvajanja
izgradnje.
Preverili smo tudi govj
da naj bi si Vegrad za
jalca pri izgradnji centrali^
stilne naprave izbral Gra,
ništvo Božičnik. Stanko
žičnik je v ponedeljek p
snil: »V soboto sem se vn
počitnic in sploh ne vem^
je bil izbran na razpisu'
tudi ne zanima, ker niman
z njim. Seveda ne bi nas|
toval, če bi me kdo povabi'
podizvajalca k sodelovai
zaenkrat nimamo nikaiv
ponudbe. Namigovanja, dj
mo Vegradov podizvaja'
smešna. Za naše podjetj
gradnja centralne čistilnt
prave prevelik posel, i
sploh nismo razmišljali, d
se prijavili na ta razpis.«
NATAŠA GERKEŠ LEDI
Kuha se študentsk
volilni golaž
Klub študentov celjske regije izbira novo vodstvo
Po odstopu predsednika
Kluba študentov celjske re-
gije (KŠCR) Boruta Čmera
bodo prihodnjo sredo pote-
kale volitve za novo vods-
tvo. Dosedanji predsednik je
za svoj predčasni odhod na-
vedel osebne razloge, »dobro
obveščeni viri« pa trdijo, da
je njegov cilj v septembru iz-
praznjen stolček direktorja
Mladinskega centra Celje.
Letošnje - znova predčasne
- volitve bodo potekale v senci
koprskega škandala, ki si ga
je privoščilo sedanje vodstvo
KŠCR. In seveda, znova v zna-
menju izbire nenavadnega vo-
lilnega termina. Sreda ob 9.
uri zjutraj je za študente vse
prej kot primerna, saj velika
večina obiskuje fakultete v
Ljubljani ali Mariboru. Ta-
ko naj bi volila manjšina,
predvsem absolventi in po-
diplomski študentje. Prejšnji
teden kandidati uradno še niso
bili znani, saj se po Čmero-
vih besedah kandidacijski po-
stopek začne štiri dni pred
volitvami.
' Sumničenja o volilnih ma-
nipulacijah so že zimzelenček
volitev KŠCR, pri vseh pa gre
za »generacijski« spopad med
starimi bajtami, oziroma sta-
rejšimi študenti, ki že nekaj
let nadzorujejo delo kluba, in
mlado alternativo, ki se trudi
prevzeti krmilo. Tako so sep-
tembra leta 2000 tedanjemu
predsedniku in kandidatu za
nov mandat Mateju Delakor-
di očitali, da je predčasno skli-
cal volitve (kar mu je statut
sicer omogočal). Na ta način
»...so želeli onemogočiti vo-
lilno udeležbo vsej generaciji
novih študentov, pod pretve-
zo, da se morajo vsaj eno leto
uvajati...«je bila ogorčena nje-
gova nasprotnica za predsed-
niško mesto Tanja Čajevec. De-
lakorda je poleg navajanja
pravno formalnih razlogov za
to odločitev prostodušno priz-
nal, da bi volitve v rednem ro-
ku ».. .onemogočile glasovanje
aktivnim članom, ki bi po pr-
vem oktobru izgubili status...«
Računica je bila jasna, bolje
naši, kot vaši.
Napete politične igrea
ponovile tudi lani, ko so
radi nezaupnice Delaki
predčasne volitve pripi;
li v začetku julija. Tokrat
si nasproti stala Čmer
predstavnik Liste kontii
tete, in mladi Urban Go
ki je že leta 2000 nasti
na listi Čajevčeve, tokrai
je sam predstavljal ml
opozicijo. Običajno lob
nje je višek doseglo na
mih volitvah, ko se je za]
talo zaradi glasovanji
pooblastili (študentje so
ko glasovali tudi za dre
in zaradi prestavitve kraj
časa volitev. Olja na oi
je prilil tudi članek v i
skem tabloidu, avtor p
kmalu moral po nov ki
plet štirih gum, ki so sk
nostno izpustile dušo. 2
gal je predstavnik stare si
Čmer, članek pa njenit
nekdanjemu predsedt
Delakordi, ki je z njim
deloval na skupni listi, m
ravno naklonjen.
SEBASTIJAN KOPUŠ
Umrl Anton Delak
v noči na sredo je v Bol-
nišnici Slovenj Gradec umrl
Anton Delak (rojen 20. 8.
1927), podpredsednik dr-
žavnega zbora RS in vod-
ja poslanske skupine De-
sus.
Anton Delak, po izobraz-
bi diplomirani univerzitet-
ni pravnik, je žalske voliv-
ce v parlamentu zastopal že
drugi mandat. Poleg izred-
no razgibane društvene de-
javnosti in večih funkcij, ki
jih je opravljal v žalski ob-
čini in društvih, je bil med
drugim tudi direktor žalske-
ga Feralita. Med njegovimi
najljubšimi konjički so bili
pohodništvo, gobarjenje in
nabiranje zdravilnih zelišč.
Anton Delak
Podrobnosti o pogrebu 5'
vodstvo državnega zbor^
govarjalo v sredo v p^I
danskih urah, pogreb
v Žalcu.
Foto:
Rak preži na nas
Na Celjskem za rakom vsako leto na novo zboli 1100 ljudi
Teden boja proti raku le-
tos spremlja geslo »Več zna-
nja - manj raka«. Kot opo-
zarjajo v Zavodu za zdravs-
tveno varstvo Celje, k
zmanjševanju rakavih obo-
lenj veliko pripomoreta
zdrav način življenja in
seznanjenost z dejavniki
tveganja. Pozornost do last-
nega telesa, počutja in
zgodnjih sprememb, pris-
peva k zgodnjemu odkrit-
ju morebitnega rakavega
obolenja in k njegovemu
pravočasnemu zdravljenju.
Med vzroki umrljivosti v
celjski regiji je umrljivost za-
radi raka še vedno na drugem
mestu, takoj za boleznimi srca
in ožilja. Po podatkih Regi-
stra raka Slovenije še vedno
narašča število novih prime-
rov raka, vendar je to naraš-
čanje povezano tudi s priza-
devanji za zgodnejše odkri-
vanje raka. V celjski regiji na
novo zboli za rakavim obo-
lenjem približno LIOO ljudi
na leto (v Sloveniji 8 tisoč),
med njimi je približno ena-
ko število žensk in moških.
Moške v celjski regiji najbolj
ogroža pljučni rak, temu sle-
dijo kožni in rak debelega
črevesa, rak prostate ter rak
ust in žrela. Ženske na Celj-
skem najbolj ogroža rak doj-
ke, temu sledijo rak kože,
materničnega vratu in rak te-
lesa maternice ter rak debe-
lega črevesa.
Obolelih za rakom je vse
več in po nekaterih napove-
dih medicinskih strokovnja-
kov se bo njihovo število v
naslednjih letih še povečeva-
lo. V novoustanovljenem
Društvu za boj proti raku re-
gije Celje, ki mu predseduje
mag. Ivan Eržen, se bodo
posebej zavzeto lotili progra-
mov za zmanjšanje razširje-
nosti dejavnikov tveganja, ki
pospešujejo razvoj rakavih
bolezni. Društvo ta teden pre-
ko elektronske pošte pošilja
sporočila o škodljivostih ka-
jenja ter o pomenu samopre-
gledovaja dojk in brisov ma-
terničnega vratu.
Ženske v Sloveniji in v
celjski regiji namreč v naj-
večjem številu zbolijo za ra-
kom dojke - ta vrsta raka pri
ženskah predstavlja kar 22 od-
stotkov vseh rakov. Za rakom
dojk zbolijo predvsem žen-
ske, ki so dobile prvo men-
struacijo zelo mlade, ki so
jo izgubile v starejših letih,
ki niso nikoli rodile ali so pr-
vič rodile po 35. letu staro-
sti. Podobno kot v Evropi je
tudi v Sloveniji ta rak najpo-
gostejši vzrok smrti, nasta-
lih zaradi rakavih obolenj,
pri ženskah.
Rak materničnega vratu pri
ženskah predstavlja od 4 do
6 odstotkov rakov. To vrsto
raka je mogoče odkriti zelo
zgodaj z nebolečim odvze-
mom brisa pri ginekološkem
pregledu in PAP testom.
Kljub enostavni metodi se tudi
v Sloveniji po letu 1990 do-
gaja, da se pojavnost raka ma-
terničnega vratu povečuje.
MILENA B. POKLIC
Foto: GREGOR KATIC
Projektna pisarna Celje zdravo mesto v sodelovanju z Društvom za boj proti raku regije Celje ta teden vsak dan od 11.
do 12. ure na stojnici v središču Celja ponuja informacije in gradiva o ukrepih za preprečevanje raka.
Št. 10 - 7. marec 2002
dogodki
3
bolnišnica v precepu
s Samom Fakinom o nevarnostih, ki lahko ogrozijo celjsko bolnišnico - Na stavko zdravnikov pripravljeni -
Absurd »afere eritropoetin«
.plošna bolnišnica Celje je
^najbolje plačanimi v Slo-
ijji. Upravičeno, zatrjuje
I, direktor Samo Fakin, dr.
ij spremembe v sistemu
jiciranja bolnišnic pa lah-
IP povsem spremenijo: okr-
j njeno dejavnost in us-
jjo naložbe.
f) tem pa se morajo pri-
,^ljati tudi na napovedano
fl(0 zdravnikov, nadzorni
jvniki Zavoda za zdravs-
jo zavarovanje Slovenije
pregledujejo, če niso z neu-
ivičenim pisanjem recep-
ta zdravilo eritropoetin iz
avstvene blagajne potegnili
kot jim pripada. Težki
iza direktorja?
leijska bolnišnica je pre-
jo poslovno leto zaklju-
js 170 milijoni tolarjev
obe. Ste slabo poslovali
so vzroki drugje?
jgube ne bi bilo, če bi bil
ejet aneks k dogovoru za
hišnice, ki bi priznaval
latna sredstva za poračun
IV in če se ne bi vlada oži-
na ministrstvo odločilo,
sredstva za povečanja ma-
alnih stroškov bolnišnic
išini 1,1 milijarde tolar-
tpodeli zgolj Kliničnemu
Itru.
femu so nasprotovale tu-
vse ostale bolnišnice, pa
pomagalo. Kaže, da bo
10 tudi pri uveljavljanju
menjenega sistema fi-
iiciranja bolnišnic?
iama sprememba načina
anciranja v zdravstvo ne
pripeljala novega denar-
Govoriti, da bo spremem-
financiranja pripeljala zla-
Ease slovenskim bolnišni-
n, je utopično. Če bi na
mer hoteli izpeljati vse na-
i)e, ki so jih bolnišnice na-
sedale za naslednjih 5 do
Et, bi potrebovali 80 mili-
i tolarjev. Sprememba fi-
Kiranja je le prelaganje de-
iz enega žepa v druge-
ga. Ključni problem je po-
manjkanja denarja v Slove-
niji kot celoti. Če bomo eno
bolnišnico obogatili, bomo
drugo osiromašili.
Po sedanjem sistemu, ko
se upošteva tako imenova-
na glavarina, je celjska bol-
nišnica med najbolje plača-
nimi.
To je res, a še bolje so pla-
čane mariborska bolnišnica,
Klinični center in Onkološ-
ki inštitut. To je razumljivo,
saj opravljajo dražje storitve.
Tako je tudi s celjsko bolni-
šnico. V primerjavi z drugi-
mi regijskimi bolnišnicami
delamo kar nekaj storitev, ki
so dražje od povprečnih. Vsaj
štiri leta že vpijemo, da je pri
financiranju treba gledati vse-
bino dela in ne zgolj ceno ozi-
roma strošek.
Kakšne bodo posledice, če
vam ne bodo prisluhnili?
Če se bodo uresničile na-
povedi o izenačitvi cene po
primeru ne glede na vsebi-
no, bi morali v celjski bol-
nišnici odpustiti najmanj 100
zaposlenih, bistveno bi se
podaljšale čakalne dobe, na-
ložbe pa bi morali ustaviti.
Ves denar bi namreč šel za
materialne stroške, za naba-
vo zdravil in sanitetnega ma-
teriala ter plače preostalih
delavcev. Takšen pristop bi
pomenil dolgoročno siroma-
šenje slovenskih bolnišnic.
Nobeni bolnišnici ne bi sme-
li jemati, ampak samo do-
dajati, saj ima vsaka svojo
čakalno dobo in iztrošeno
opremo. Če bi jemali, bi v
škodo pacientov. Neposred-
no s podaljšanjem čakalne
dobe, posredno s siromaše-
njem opreme.
Nezadovoljni pa niste sa-
mo direktorji bolnišnic, ne-
zadovoljni so tudi zdravni-
ki, češ, da jih je premalo,
da so preobremenjeni, da jih
pri plačah ni mogoče tlači-
Samo Fakin
ti v isti koš z vsemi drugi-
mi. Kako je v Celju?
Celjski zdravniki so po vseh
podatkih v povprečju enako
plačani kot drugod v Slove-
niji (januarja 2002 je bilo pov-
prečno bruto izplačilo brez
nadur in dodatkov za dežur-
no delo ter stalno pripravlje-
nost 516.614 tolarjev - o.p.).
Ker smo imeli dobro kadrov-
sko politiko in se je število
zdravnikov od leta 1996 po-
večalo za 30 ter jih je sedaj
190, tudi ne moremo govori-
ti o njihovem pretiranem po-
manjkanju. Če bi preračuna-
li iz ur, ki jih zdravniki opra-
vijo med popoldanskim in
nočnim dežurstvom oziroma
stalno pripravljenostjo, bi jih
potrebovali še 40, da bi lah-
ko vsi delali samo 40 ur na
teden. Na tak način so tudi
izračunali, da bi v Sloveniji
potrebovali še 700 zdravni-
kov. Drugo vprašanje pa je,
če lahko dežurstvo obravna-
vamo kot pravo delo.
Kaj se bo zgodilo, če se bo
19. marca pričela stavka
zdravnikov, če bodo torej de-
laU le 40 rednih ur na teden
in največ 10 dodatnih s pi-
snim nalogom odgovorne
osebe? Bo dejavnost motena?
Ne sme biti. Zagotavljali bo-
mo nujno medicinsko pomoč,
prav tako dobršen del redne
dejavnosti. Težave lahko pri-
čakujemo le na manjših od-
delkih z manjšim številom
zdravnikov, ki jih bo težko
razporediti na delo tako, da
bi zagotovili 24-urni ciklus.
Nekatere dejavnosti bodo okr-
njene in s tem se bodo pove-
čale tudi čakalne dobe.
Celjska bolnišnica je bi-
la med prvimi, kjer so nad-
zorni zdravniki Zavoda za
zdravstveno zavarovanje
Slovenije pričeU z nadzorom
zaradi morebitnega predpi-
sovanja zdravila eritropoe-
tin na recept tudi tistim bol-
nikom, ki hodijo na diali-
zo, v katero je že vštet tudi
strošek za to zdravilo.
To še raziskujemo. Sicer
pa je problem eritropoetina
odprt že deset let. V bolni-
šnicah vztrajamo, da bi ga bi-
lo treba plačevati posebej in
ne v okviru dialize. Gre za
drago zdravilo, ki ga več po-
rabimo pri bolnikih, ki so že
dolga leta na dializi. Če je po-
pulacija nekega dializnega
centra normalna, torej spre-
jema tako enostavne kot za
zdravljenje zahtevne pacien-
te, je povprečna cena za dia-
lizo ustrezna, sicer pa ne. Pri
nas pa se večina enostavnih
pacientov zdravi v dializnem
centru v Zrečah, v bolnišni-
co pa prihajajo najtežji bol-
niki, ki potrebujejo ne le več
zdravil, temveč tudi večje šte-
vilo zdravnikov. Je pa zani-
mivo, da so deset let star
problem na široko odprli
prav ob predvidenem ponov-
nem imenovanju Franca Ko-
širja za direktorja Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije. Očitno se skuša ustva-
riti vtis, da ne obvladuje fi-
nanc zdravstvene blagajne.
Resni problemi pa ostajajo
nerešeni in zaprti.
Kateri?
Izvrševanje določil in na-
log iz plana zdravstvenega
varstva do leta 2004. Še ved-
no ni vzpostavljena mreža na
primarni in sekundarni rav-
ni, delo med osnovnim
zdravstvom in bolnišnicami
ni razdeljeno, ni mreže slo-
venskih bolnišnic, ni opre-
deljeno število zdravnikov po
posameznih regijah, nimamo
strategije razvoja zdravstve-
nega varstva v Republiki Slo-
veniji. Celo z zakonom iz le-
ta 1992 določenih koncesij
za opravljanje dejavnosti bol-
nišnice nimamo. Imamo le
odlok o ustanovitvi. Vse to
priča, da imamo slabo zdravs-
tveno politiko že dolgih de-
set let. Spotikamo pa se ob
nekaj milijonih, ki so tako
in tako ostali v zdravstvu in
se z njimi ni nihče okoristil.
Ob 140 milijardah tolarjev,
s katerimi letno razpolagajo
slovenske bolnišnice, je to ab-
surdno.
MILENA B. POKLIC
Zaradi mogoče zlorabe uradnega položaja ali goljufije
je minister za zdravje Dušan Keber v torek (po našem
pogovoru s Samom Fakinom) napovedal upravni nadzor,
povezan s porabo zdravila eritropoetin, v vseh 14 dializ-
nih centrih v Sloveniji, tudi v zasebnem Nefrodialu v Zre-
čah. Podatki, ki jih je pridobilo ministrstvo, namreč kaže-
jo, da so v nekaterih dializnih centrih eritropoetin v celoti
predpisovali na recept, kar po ministrovem mnenju govo-
ri o zavestni odločitvi vodstev bolnišnic. Prodaja eritro-
poetina na recept je v Sloveniji narasla od 310 milijonov
tolarjev v letu 2000 na 550 milijonov v letu 2001. Minister
je še napovedal analizo za vsa zdravila, katerih poraba
izrazito narašča, uporabe zdravil oziroma poslovanja ZZZS
na tem področju pa bi se naj lotilo tudi računsko sodišče.
Kot napovedujejo v celjski enoti Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije, bodo nadzor v bolnišnici in
Nefrodialu opravili v prihodnjih dneh, o ugotovitvah pa
bodo javnost predvidoma obvestili v torek.
Odškodnine za izgnance
Do konca letošnjega leta prva izplačila oškodovancem
Občinska organizacija
"^tva izgnancev Sloveni-
'541 45 v Žalcu je po be-
'dh predsednice sloven-
Jga društva prof. Ivice
•daršič med najdelavnej-
'jmed 85 krajevnimi od-
• v Sloveniji. Žalsko
^tvo izgnancev, ki po-
"3 območje občin v Spod-
Savinjski dolini, vodi Ci-
^lagotinšek, ki je v uvo-
"bčnega zbora orisal lan-
'delo in ga skupaj s čla-
l^i so povsem napolnili
^rano gasilskega doma
j^lcu, ocenil za izjemno
rega.
Udeleženci občnega zbo-
^ bili najbolj veseli obi-
Predsednice Društva izg-
^cev Slovenije 1941-45
Ivice Žnidaršič, ki je v
'"'"i^aciji predstavila uve-
ljavljanje nemškega, avstrij-
skega in slovenskega zakona
o vojnih odškodninah. V
enajstih letih, kar obstoja
društvo, je prav Ivica Žnidar-
šič z nekaterimi sodelavci
opravila veliko in pomem-
bno delo, ki ga drugim ni us-
pelo opraviti od konca 2. sve-
tovne vojne do samostojne
Slovenije. Še živeči izgnan-
ci so lahko uveljavljali svoje
pravice po nemškem zako-
nu »Spomin, odgovornost in
prihodnost«, avstrijskem za-
konu »Za spravo, mir in so-
delovanje« ter slovenskem za-
konu o popračilu odškodni-
ne vojnega in povojnega živ-
ljenja.
Trenutno je v Sloveniji še
53 tisoč upravičencev, ki do-
bivajo odškodnine po vseh
ttekzakonilL____________......_______
Zakon o žrtvah vojnega na-
silja je bil sprejet 28. februar-
ja 2001, žal pa izplačevanje
odškodnin poteka počasne-
je, kot so predvidevali. Do
konca letošnjega leta naj bi
vsi upravičenci dobili odloč-
be, po katerih jim bodo gle-
de na število mesecev oziro-
ma let, preživetih izven do-
ma, še letos izplačali 150 ti-
soč tolarjev, prav toliko pa
še prihodnje leto. Vsi, ki so
bili od doma dalj časa odsot-
ni, bodo ob obeh zneskih do-
bili še ustrezno število obvez-
nic, ki bodo vnovčljive po 15.
septembru leta 2004. Ker gre
za starejše ljudi, pripravlja
Društvo izgnancev Sloveni-
je amandma, da bi drugi
obrok v višini 150 tisoč to-
larjev izplačali najkasneje do
marca prihodnje leto in bi ta-
ko nadomestili letošnjo za-
mudo.
V poročilu o stanju zadev
na področju žrtev vojnega na-
silja v UE Žalec pa je Benja
Ambruš povedala, da so do
27. februarja letos dobili 1632
zahtevkov statusa žrtev voj-
nega nasilja. Pozitivno je re-
šenih 1256 vlog, 197 vlog je
negativno rešenih, 128 jih je
v postopku ter 51 v reviziji.
V odgovorih na mnoga
vprašanja je prof. Ivica Žni-
daršič med drugim tudi po-
vedala, da je bilo pravice po
nemškem zakonu možno
uveljavljati samo do konca
leta 2001, medtem ko sta av-
strijski (do 27. novembra
2002) in slovenski zakon še
odprta in je zahtevke še mož-
no vložiti.
TONE VRABL
Med razlagalci treh zakonov o vojnih odškodninah so bili (od leve):
Benja Ambruš (UE Žalec), Franc Vidmar (član UO Društva izgnancev
Slovenije) in prof. Ivica Žnidaršič (predsednica).
Št. 10 - 7. marec 2002
4
aktualno
Agoniji je ime Golte
Kronologija dogajanja na smučišču Golte, ki je od ponedeljka, po prepovedi voženj z nihalko, zaprto - Jutri
novinarska konferenca
Vsega so krivi slovenski čast-
niki, bi lahko zapisali, če bi po-
slušali govorice, ki krožijo v Mo-
zirju, in če bi šlo za komedijo.
Tako pa pravzaprav gre za ago-
nijo, ki se je začela 15. januarja
1979 ob 18.45, se dogajala minu-
lo sredo približno ob pol dveh,
končala pa v nedeljo zjutraj z
uradnim sporočilom, da bo Turi-
stično rekreacijski center od po-
nedeljka dalje zaprt. Agonija nosi
ime Golte.
Pa pojdimo po vrsti: zakaj naj bi
bih vsega krivi slovenski častniki?
Ti so se minulo soboto zbirali na
spodnji postaji gondolske žičnice
Žekovec, da bi jih kabinska žični-
ca popeljala na smučišča belega zaj-
ca, kjer so pripravili 9. državno pr-
venstvo slovenskih častnikov v smu-
čanju in streljanju. Mimogrede, tek-
ma je minila na dobro pripravlje-
nih terenih, z izvedbo in organiza-
cijo je bila večina zadovoljna...
Manj zadovoljni pa so bili, vsaj
po govoricah, ostali smučarji, ki
bi se prav tako radi naužili lepot
Mozirskih planin. Na spodnji po-
staji nihalke Žekovec so v kabino
prednostno spuščali slovenske čast-
nike. Ostali, kar precej smučarjev
se je namreč nabralo, saj je bilo na
Goheh končno dovolj snega - po-
tem pa so morali čakati. Podjetje
Golte je imelo dovoljenje za vož-
njo ene kabine, ne obeh. V kabin-
sko žičnico naj bi v enem izmed
poskusov sprejeli preveč ljudi
(uradno prenese 56 potnikov), za-
to niso »zrušili« preko prvega ste-
bra. S kabino naj bi se vrnili na
spodnjo postajo, izkrcali deset pot-
nikov in se nato uspešno prebili na
vrh - vsaj vedo povedati v Mozirju.
Če je to res, je to stvar preiskave - v
glavnem pa naj bi veljalo, da so za-
radi besnih smučarjev pognali še
drugo kabino. Ker je to očitno de-
lovalo, so z nedovoljeno prakso na-
daljevali tudi v nedeljo, ko je bil
obisk smučišča prav tako zelo do-
ber.
Vendarle pa se je našel nekdo, ki
je (na srečo) dejanje zatožil inšpek-
torjem. Državni prometni inšpek-
tor Jure Kos je naprave na Goheh
pregledoval minulo sredo popold-
ne (»tisto sekundo, ko so inšpek-
torji prišli, so novinarji začeli kli-
cati - več so vedeli kot mi,« pravi
Blanka Kotnik, vodja uprave na
Golteh) in takoj izdal prepoved de-
lovanja nihalke. Po Kosovih bese-
dah naj bi bila odločba o prekini-
tvi delovanja nihalke posledica neo-
pravljenih vzdrževalnih del na no-
silni vrvi. Hkrati je bilo rečeno, da
je prevažanje smučarjev z obema
kabinama huda kršitev in tudi zelo
nevarna za smučarje.
Pot navzdol
Seveda se je pri tem vsakdo s še
tako kratkim spominom spomnil
nesreče, ki se je zgodila v letu 1979.
Takrat je kabina s tremi potniki, ki
se je vzpenjala proti hotelu, padla
v globino 20 do 30 metrov in se
povsem raztreščila. Trije potniki so
kot po čudežu preživeli, čeprav so
bili huje poškodovani. Huda pani-
ka je zajela približno 26 potnikov,
med njimi so bili tudi otroci, v drugi
kabinski žičnici, ki je visela 70 me-
trov nad tlemi. Te so srečno rešili
po vrvi. Kot je pokazala preiskava,
je nesrečo zakrivil preskok vlečne
vrvi čez nosilno, ključno vpraša-
nje pa je bilo, če je bila vključena
varnostna naprava, ki bi morala ob
takšnem dogodku žičnico samodej-
no ustaviti. Smučarski center je ta-
krat upravljala velenjska Rdeča dvo-
rana, center pa je bil zaprt 10 me-
secev.
»Na osnovi ugotovitev Promet-
nega inšpektorata - oddelka za
inšpekcijski nadzor žičniških na-
prav, želimo razjasniti dogajanje
in odgovornost v našem podjet-
ju. V zvezi s tem smo že sprejeli
ukrepe, ki pomenijo odstavitev od-
govorne osebe za varnost in za-
časno imenovanje nove. S tem ko-
rakom želimo ovreči vse dvome
o našem nespoštovanju varnosti
potnikov in odgovornosti v pod-
jetju. O vseh nadaljnjih ugotovi-
tvah inšpektorata in naših nadalj-
njih potezah vas bomo sproti ob-
veščali preko obvestil za javnost.
Prepričani smo, da je ukrep inš-
pektorata začasen in da nam bo
po predložitvi kompletne in po-
polne dokumentacije dovolil ta-
kojšnjo uporabo nihalke za pre-
voz potnikov v javnem prometu,«
je zapisano v petkovem sporoči-
lu za javnost, podpisan pa je teh-
nični direktor podjetja David Se-
nese.
Po tem dogodku je izgledalo, kot
da gre s smučiščem kljub številnim
drugačnim poskusom bolj kot ne
navzdol - poleg vojne v Sloveniji,
na Hrvaškem in v Bosni so mu zad-
nji udarec zadale zelene zime. Le-
ta 1999 so v podjetju RTC Golte
objavili stečaj, nato pa sta ga na
dražbi kupili dve južnotirolski pod-
jetji iz Italije - Dr. Schar in Reden.
Novi lastniki so imeli s centrom
velike načrte: vzpostaviti so name-
ravali povezavo z Ljubnim, obno-
viti hotel ter žičniške naprave, za
začetek pa se lotili izgradnje zasne-
ževalnega sistema. V to so lani vlo-
žili približno 2,5 milijona evrov,
vendar najprej gradnja, nato pa tu-
di obratovanje tega sistema ni mi-
nilo brez zapletov. Zasneževalni si-
stem so odprli kasneje, kot so na-
črtovali, hkrati pa obljubljali, da
na smučišču ne bo več zelenih zim.
Kljub tem obljubam je bila večina
lansko/letošnje sezone dokaj »ze-
lena«, saj menda v akumulacijskem
jezeru ni bilo dovolj vode za za-
sneževanje. Obratovali sta samo dve
vlečnici, ostale proge pa so bile za-
radi pomanjkanja snega zaprte.
Mogoče velja še spomniti, da so
se v podjetju Golte Slovenija, ki ga
vodi direktor Richard Stampfl, ne-
nehno soočali s težavami, točneje
rečeno smolo, ki je po svoje tudi
vplivala na slabo sezono. Ko so la-
ni oktobra pripravili Ski boom v
Celju, je lilo kot iz škafa. Ko so de-
cembra v Žekovcu postavili velik
šotor in pripravili večdnevne pri-
reditve za sosede in druge obisko-
valce, je bil peklenski mraz, na
osrednji dan pa je tako snežilo, da
smo morali za vožnjo po lokalni
cesti iz Mozirja do Žekovca natak-
niti verige. Tudi zato ni bilo obi-
skovalcev. Poleg tega so se v centru
nenehno otepali s takšnimi in dru-
gačnimi govoricami, čeprav je ve-
čina (seveda so se našle izjeme)
smučarjev, ki se je opogumila in
odpravila na smučišča, zatrjevala,
da je smuka super - sploh ker ni
bilo gužve.
Jutri uradno
še pred začetkom sezone 2001/
02 so na Golteh zatrjevali, da ima-
jo vsa potrebna dovoljenja. Normal-
no obratovalno dovoljenje so v
resnici pridobili samo za eno ka-
bino, tako da je kršenje zakonov
več kot očitno. Kdo je kriv za odlo-
čitev o pogonu druge kabine, kar
je sedaj vzrok za vse težave, na Gol-
teh nočejo povedati. Kakor kaže,
so se vodilni minuU teden trudih,
da bi zadevo nekako rešili. Dostop
do smučišč brez nihalke namreč ni
možen - po usodni sredi so nekaj
smučarjev na Golte še prepeljali z
manjšim avtobusom. Približno 200
metrov pred ciljem, na Planinski Rav-
ni, naj bi smučarji izstopili, njiho-
vo opremo naj bi naložili na motor-
ne sani, smučarji pa naj bi se do smu-
čišč podali peš. Naprave so obrato-
vale še v nedeljo dopoldne, ko so
Golte s pomočjo avtobusa in peša-
čenja zapustili zadnji hotelski gost-
je. Hotelske sobe sedaj samevajo -
zanje tudi niso imeli več rezervacij.
Drugače pa je s programi, kjer so
načrtovali še kar nekaj tekmovanj
in zasneženih dni - tudi tako bi lah-
ko vsaj delno rešili smučarsko se-
zono. Še v nedeljo zjutraj je na po-
ljanah obležalo skoraj 5 centime-
trov dodatnega naravnega snega.
Minuli teden je Richard Stampfl
zatrjeval, da bi zamenjava jeklene
vrvi, glavnega krivca za inšpi
torjevo prepoved, pomenila!
nec sezone. Očitno so v podje
upali, da je ukrep inšpektorata:
mo začasen in da bi po predlo
tvi popolne dokumentacije dw
lili takojšnjo uporabo nihalke
prevoz potnikov. Za menjavo
vi je potreben vsaj mesec dni
podjetju pa so obljubili, da bo
čakali na nadaljnje ukrepe inšpi
torja, vse pa v želji, da bi pos
beh kar za največjo varnost sn
carjev. Sicer je v podjetju uvei
na interna preiskava, kdo pai
bi bil za odločitev o uporabi ob
žičnic v resnici kriv, pa zaenk
na Golteh še niso povedali. ^
dilnih namreč na smučišču, v
tako zatrjujejo, ni bilo; iz U&
na, kjer je sedež lastnikov cf
tra, pa napovedujejo tudi men
ve v vodstvu podjetja Golte S
venija.
Vsekakor pa so v nedeljo,!
kaj po 8. uri zjutraj tudi urad
sporočili, da je od ponedeljka!
Ije Rekreacijsko turistični cen
Golte zaprt, zaposlene so nap'
li na dopust, smučišča na spet
mevajo. Za petek, torej jutri,
na spodnji postaji nihalke v
kovcu sklicali novinarsko kon
renco, na kateri naj bi preds''
nik družbenikov spregovoril o'
hovih stališčih v zvezi z zaprti'
nihalke; verjetno pa bodo p''
dali tudi, zakaj so se odločil'
zaprtje centra. Še vedno
mnogo takšnih, ki upajo, da
center zaprt samo v letošnji sp"
ladanski sezoni, in da bodoj^
ni oziroma na zimo Golte zaž'
le tako, kot se v resnici spo'''
za to smučišče.
U. SELIŠNIK, \
Foto: GREGOR KA'
Sporna kabina, krivec zadnjih dogajanj na Golteh.
Podpis pod sHko verjetno ni potreben.
Vodja uprave Blanka Kotnik in direktor podjetja Golte Slovenija Richard Stampfl. j
(Foto: C. SEM)
Št. 10 - 7. marec 2002
tema tedna
5
Za rdečim
icriženij,
naprej!
Posameznik ne more omajati simbola dobrote -
presenečeni, prizadeti in razočarani aktivisti RK na
Celjskem
|[azočaranje in prizade-
li je ob odkrivanju prej
jnanih in spornih po-
ivnih potez vodstva Rde-
križa Slovenije zajelo
le vse tiste, ki so velik
I svojega življenja name-
idelu za to dobrodelno
janizacijo, ampak tudi ti-
,ki po svojih močeh pris-
fajo za pomoči potrebne.
Ob upravičeni bojazni, da
vprihodnje za pomoč naj-
nejšili še manj denarja, kot
je bilo, pa večina to ven-
[!e ocenjuje tudi kot do-
)došel rez, ki bo uredil
rsikaj, na kar so posamez-
iže dolgo opozarjali, pa
gre za boljši nadzor nad
polaganjem z zbranim de-
jem ali za odnose znotraj
ečega križa, »ki ne bodo
iodvisni le od dobre volje
ameznika«.
isiljen odstop
Prejšnjo sredo je odstopil
»eralni sekretar Rdečega
h Slovenije Mirko Jele-
i kljub še dan prej trdni
ločenosti, da tega ne bo sto-
,če mu ne bodo dokazali
ivde. Pritisk, tudi s celjske-
lobmočja, je bil očitno pre-
Če ne bi odstopil, so na-
eravali sekretarji območ-
Izdruženj RK na Celjskem
'sodelovanju enokomisle-
tiod drugod zahtevati sklic
ledne skupščine. Sklic
'edne skupščine bi gotovo
isegli, čeprav tudi na našem
Jmočju mnenje o nujnosti
teičevega odstopa ni enot-
fMedtem ko sta na primer
fki sekretar Vlado Marot
Ifonjiška sekretarka Mar-
'Šmalc prepričana, da bi
liioral narediti takoj, ko
bil zaradi njegovih spor-
^Potez omajan ugled Rde-
p križa kot celote, pa sta
|ski sekretar Igor Poljan-
'''in šentjurski Slavko Slej-
^ menila, da bi bilo bolj
če bi najprej ugotovili,
is sploh česa kriv. »Verja-
fK da ni nihče odtujil RK
tolarja,« je prepričan
jko.
h glede na različen od-
No Jeleničevega odstopa,
f^o vsi soglasni, da bodo
Mogajanja v zvezi s po-
^^anjem RK, ki ga prever-
računsko sodišče, ote-
Nihova prizadevanja, da
"ilo kar največ ljudi lah-
^eležnih prepotrebne po-
^i- Edino Slavko Slejko je
I Pričan, da »kdor je že da-
'^0 še naprej.«
Do tega je
moralo priti
Ne glede na to, kaj bodo
pokazale preiskave: nejevo-
lja na terenu se je kopičila
že nekaj let. Sekretarji Jele-
niču očitajo, da se je obna-
šal zelo samovoljno, da se ni
zmenil za pobude, da vpra-
šanj ni dovoljeval, sindikata
delavcev RK ni priznaval.
Hkrati pa niso imeli nikakr-
šnega vpogleda v poslovanje
RKS.
Nekdanja regijska koordi-
natorka Marta Šmalc ugotav-
lja, da so iz leta v leto dobi-
vali manj podatkov, tisto, kar
so videli, pa je bilo v redu.
»Najhuje je, ker smo vse ver-
jeli,« pravi. Vlado Marot pa
je opozoril na sporno statu-
tarno določilo, po katerem
se je najvišji organ društva
(kar RKS je), skupščina,
dolžna sestati samo enkrat na
5 let, čeprav zakon o druš-
tvih zahteva, da se najvišji or-
gan sestane vsako leto.
Dve podobi RK
če že poslovanje RK na re-
publiški ravni ni pregledno
(to je še najmanj, kar mu lah-
ko očitamo), pa to ne drži za
nižje ravni. V občinskih zdru-
ženjih, kaj šele v krajevnih
odborih, imajo skrbno pre-
štet in zabeležen vsak tolar,
saj »to ni naš denar.«
Ves denar, ki ga predvsem
s članarinami zberejo v kra-
jevnih odborih, tam tudi po-
rabijo. »Če zberemo 100 ti-
soč tolarjev, smo že zelo za-
dovoljni,« pravi Rozika Vo-
dopivec iz Penoj, predsedni-
ca krajevnega odbora v Lo-
čah. »Ljudje nimajo veliko de-
narja in težko dajo, a so nas
v vsaki hiši vedno prijazno
sprejeli. Kaj bo sedaj? Bomo
morali začeti vse znova, pro-
siti, pregovarjati? Toliko ljudi
potrebuje pomoč, tam pa se
valjajo milijoni! Kje so bili
nadzorni organi? Bojim se,
da bodo prizadeti tisti, ki ni-
so nič krivi - ljudje, ki potre-
bujejo pomoč. Zaradi njih
moramo vztrajati.«
S skromnimi sredstvi raz-
polaga tudi večina občinskih
združenj, ki se tudi preživ-
ljajo neodvisno od Ljublja-
ne. Za dejavnost, prostore in
plače morajo poskrbeti po-
vsem sami! »V 12 letih smo
dobili iz Ljubljane police za
skladišče in 100 tisoč tolar-
jev prispevka za nakup no-
vega vozila,« pripoveduje Vla-
do Marot. V manjših občinah,
kot je Laško, je delo območ-
nega združenja še toliko tež-
je, ker so stroški zaradi
skromnejšega števila udele-
žencev večji tako pri krvo-
dajalskih akcijah kot pri te-
čajih prve pomoči, za katere
dobijo povrnjen del vloženega
denarja. K sreči jim poma-
gajo občine na območjih,
kjer delujejo. A to je stvar
njihove dobre volje, pa če-
prav bi ponekod brez tega še
za plače ne bilo denarja.
Po podatkih Igorja Poljans-
ka je Mestna občina Celje la-
ni namenila območnemu
združenju 3,6 milijona tolar-
jev, občina Vojnik 400 tisoč.
Štore 150 tisoč in Dobrna 50
tisoč tolarjev. Stroškov so
imeli za 9 milijonov tolarjev.
Odvisni od
sicupniii aiccij
Skupne akcije RK Sloveni-
je, kot sta Nikoli sami ali So-
sed sosedu, so se dodobra
uveljavile, v njih se zberejo
lepi denarji, ki omogočijo po-
moč številnim ljudem. Iz
sredstev Nikoli sami na pri-
mer samo v celjski občini vsa-
ka dva meseca razdelijo 350
do 400 paketov.
Kakšen bo letos odziv na
te akcije? Povsod se bojijo,
da slabši kot doslej, kar pa
pomeni, da bo pomoč dobi-
lo manj revnih, manj starej-
ših, da bo ob morju letova-
lo manj otrok. Čeprav je ta
denar »čist«, čeprav ga torej
porabijo v namen, za kate-
rega je bil zbran, ga bo sen-
ca nezaupanja gotovo opla-
zila. Je pa kar nekaj ljudi,
ki mislijo kot Slavko Slej-
ko: »Če je kdo kaj zakrivil,
naj odgovarja. A dobra stvar
mora iti naprej. Ščititi mo-
ramo vrednote, nositi naprej
zastavo dobrega.« Ali z be-
sedami Vlada Marota: »Še
vedno nas vodi naš znak, rde-
či križ.« Ali, kot pravi Mar-
ta Šmalc: »Ljudje poznajo na-
še delo, vedo, da smo delali
dobro in pošteno. Pomagali
smo in bomo po svojih naj-
boljših močeh.«
Bistvo
Ob preverjanju poslovanja
v RKS so polne zaskrbljeno-
sti vzele pod drobnogled svoje
finance tudi druge humani-
tarne organizacije. Vsaj tiste
velike, kot sta slovenska Ka-
ritas, slovenski odbor za Uni-
cef in Sklad za izgradnjo pe-
diatrične klinike. Pregleda
nad množico pravih in samo-
zvanih drobnih dobrodelnih
organizacij (društev ali kar
koli že so) pa tako nihče ni-
ma in je nadzor nad njimi
praktično nemogoč (sploh,
ker ni z zakonom predpisan).
Ostaja torej zaupanje. Pa
ne v ljudi. Posamezniki so
zmotljivi, delajo napake, lah-
ko jih zamika denar. Ne. Zau-
panje v dobrodelnost kot ta-
ko. In Rdeči križ je naredil
že veliko dobrega, vrednega
zaupanja.
MILENA B. POKLIC
Omajano zaupanje
Dobrodelnosti v slogu
Rdečega križa ni brez so-
delovanja množice ljudi. Se
bo množičnost po vsem
dvignjenem prahu ohrani-
la ali osula?
Nevenka Grilc, upokojen-
ka: »Slišali smo marsikaj, ne
vemo pa, kaj je res in kaj ni,
saj mediji marsikaj napihne-
jo. Mogoče vse, kar pišejo in
govorijo o Rdečem križu,
sploh ni res. Nikogar ne ob-
sojam, dokler napake ne bo-
do dokazane. Sama bom, ta-
ko kot doslej, tudi v bodoče
prispevala v dobrodelne na-
mene.«
Slavko Vodenik, upoko-
jenec: »Zadeve okoli Rdeče-
ga križa sem spremljal bolj
površno. Če bi bilo po mo-
jem, bi ga enostavno ukinil.
Prepričan sem, da je bilo ne-
kaj na tem, če je vodstvo od-
stopilo. V nasprotno me nih-
če ne more prepričati. V pre-
teklosti sem večkrat daroval,
na primer oblačila, poslej pa
ne dobijo več. Jih raje vržem
v smeti.«
Andrej Šet, računalniški
programer: »Kaj naj rečem?
Tam kjer je dim, je tudi
ogenj. Za Rdeči križ sem že
prispeval denar in verjetno
ga bom še„ saj vem, da je RK
naredil tudi veliko dobrega.
Dal bom vsaj za tiste name-
ne, za katere bomo točno ve-
deli, kam gre denar. Za De-
beli rtič, pomoč socialno
ogroženim družinam ali pa
kaj podobnega.«
Alenka Jelene, ekono-
mistka: »Zdi se mi, da gre za
povsem politično zadevo.
Ljudem so ponudili kost za
glodanje. Darovala sem vse-
skozi. Kri bolj redko, ker na
to preprosto pozabim, oble-
ke pa raje kar osebno poda-
rim. Več bi jih darovala Rde-
čemu križu, če mi jih ne bi
bilo potrebno prej pokrpati,
očistiti v kemični čistilnici
itd. Sicer pa menim, da de-
nar na žiro računu sam po
sebi prav nič ne pomeni, am-
pak se mora obračati. Če so
ga v RKS posojali in s tem
plemenitih, je to po mojem
prepričanju v redu. V tem ni
nič spornega.«
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Št. 10 - 7. marec 2002
6
intervju
Slačifanta za
osmi mareo
Ricky in Mario vzburjata žensko fantazijo - Prideta tudi na dom - Drugačno
darilo za dan žena
sta postavna in dobrega
izgleda. Še več. V devetde-
setih minutah znata razbur-
kati že tako preveč bujno
žensko domišljijo in jo pri-
peljati do meje, kjer se zač-
ne pregrešnost. Kako vemo?
Preprosto. V enem izmed
celjskih lokalov smo stva-
ri preverile.
Oba sta zaposlena, Mario
v Velenju, Ricky v okolici
Žalca, kljub temu je striptiz
na prednostni listi v njunem
življenju. Mario je v pogo-
voru videti bolj sramežljiv in
zadržan. Seveda je druga pe-
sem, kadar gre za nastop. Z
Rickyjem se takrat ujameta
v čaru glasbe in seksualne ne-
dosegljivosti. S tem, pravi-
ta, dosežeta svoj namen.
Ricky je slačifant že dve leti,
Mario se mu je pridružil ne-
koliko kasneje. Da se razu-
memo, Ricky in Mario sta
njuni umetniški imeni. Ta-
ko je. Striptiz je lahko tudi
umetnost.
»V svoj nastop morava vlo-
žiti ogromno energije in tru-
da. V uri in pol zabave na odru
se skriva mnogo treningov in
razmišljanja o novih koreo-
grafijah, kostumih in o tem,
kako ženskam ponuditi za-
bavo, ki je ne bodo nikoli po-
zabile. Vedno znova jih mo-
raš namreč presenetiti,« sta
začela naš pogovor.
Ampak verjetno ne gre sa-
mo za zabavo, poskrbeti mo-
rata tudi za svoj dober vi-
dez...
Mario: »Šport je tako ali
tako že najin vsakdanji
spremljevalec. Toda videz ni
vse. Gre predvsem za obču-
tek, ki ga moraš imeti za ri-
tem, glasbo, gib, ženske.«
Ne bom dolgovezila. Žen-
ske pričakujejo najprej od-
govor na najbolj vroče vpra-
šanje... Se pri svojem nasto-
pu slečeta? Gresta do kon-
ca?
Mario: »Ne.«
Ricky: »Res ne, al' kaj? Veš,
takole je, midva vedno po-
kaževa le toliko, kolikor so
ženske pripravljene sodelo-
vati z nama. Če so sramežlji-
ve, pokaževa manj. Če dajo
vse od sebe, tako storiva tu-
di midva. Torej, če so za žur...«
Mario: »...bo eden izmed
naju res odvrgel še zadnji kos
oblačila...haha...ponavadi je
to...«
Naj domišljija dela svo-
je. Slovenke - divje ali za-
držane?
Mario: »Različno. Nekate-
re so čisto >out<,«
Ricky: »Lahko bi rekli, da
ste divje. Predvsem Štajerke.«
In ko smo ravno pri žen-
skah. Ricky, ti si še samski,
Mario ima dekle. So dekle-
ta sprejemala vajino delo?
Mario: »Mene dekle pod-
pira, čeprav je malo ljubo-
sumna. Toda razume. Ve, za-
kaj pri vsej stvari gre.«
Ricky: »Dekle mora razu-
meti, da je to moje delo in
ne namen, da ob koncu na-
stopa pristanem v objemu de-
klet in se zapletem z njimi.
Toliko mora verjeti vame.«
Spremenimo nekoliko po-
ložaj. Denimo, da vama va-
jini dekleti zaupata, da je
striptiz njuna skrita želja.
Vajina reakcija je...?
Ricky: »Hmm, zanimivo
vprašanje,«
Mario: »Ne bi je mogel pod-
pirati. Moški striptiz se moč-
no razlikuje od ženskega. Bis-
tvo slednjega je, da se žen-
ska sleče do konca. Pri na-
ma pa je nasprotno. Ni vr-
hunec, ko se slečeva.«
A, da ne?
Ricky: »Ne, midva delava
bolj na show programu. Mi-
slim, da je tudi jaz pri tem
ne bi mogel podpirati.«
Nastopila sta že pred šest-
sto ženskami. Kako uspe-
ta »zadovoljiti« takšno ma-
so?
Ricky: »V nastopu greva na
oder trikrat, to pomeni tri iz-
hode. Najprej dajeva pouda-
rek koreografiji, zatem se
sprehodiva med ženskami.
Čeprav do vseh žensk ne mo-
reva vedno. V tretjem, zad-
njem izhodu, pa se posveti-
va ženski, ki jo naključno iz-
bereva in povabiva na oder,
da se nama pridruži.«
In?
Mario: »Potem pa se malo
poigrava z njo...«
Glede na to, da moški raz-
mišljate v določenih trenut-
kih hitreje... Kaj se vama
plete po mislih, ko sta na
odru?«
Mario: »Da v tistem tre-
nutku dava vse od sebe, da
pustiva dober vtis. To, kar
pa hočeš ti izvedeti..., to se
nama nikoli ne zgodi. Sva
profesionalca. Med nasto-
pom nimava pohotnih mi-
sli.«
Ricky: »V mislih moraš
imeti strogo profesional-
nost. Verjamem pa, da so tu-
di takšni, ki v ženskem ob-
činstvu iščejo priložnosti...«
Mario: »Najin namen je, da
vzburiva žensko domišljijo,
ne sebe.«
Ampak, vidva sta le dva,
žensk pa nekoliko več...
Ricky: »OK. To drži. Isti
trenutek pa se zaveš, da ti to
lahko škodi pri karieri.«
Mario: »Midva morava bi-
ti in ostati ženskam nedoseg-
ljiva, nedostopna. Le tako si
te še bolj želijo. Tu je čar na-
jinega dela.«
Kaj pa kakšno nespodob-
no povabilo?
Ricky: »Ženskam morava ponuditi zabavo, ki je ne bo bodo nikoli pozabil^
Ricky: »Ja, že. Neka žen-
ska naju je pokUcala in naju
želela pobliže spoznati. Za
usluge je ponujala tudi de-
nar. A sva ji dala jasno vede-
ti, da tega ne počneva. Da to
ni najin način.«
Sta kdaj vendarle pomi-
slila, da pa bi s tem zaslu-
žila več denarja....?
Mario: »Iskreno. O tem
sploh ne razmišljava.«
Očitno se zavedata svo-
jega dobrega izgleda. Koli-
ko pomeni v vajinem poslu
imeti dovolj samozavesti in
biti malo samovšečen?
Mario: »Nisem narcisoi-
den. Seveda pa mi laska in
veliko pomeni, če ženske
nastopu govorijo o naii
češ, >bila sta resnično dobn
Ricky: »V tem posluj
raš biti samozavesten, m
pa tudi všeč samemu sebi;
da, še enkrat, izgled še i
leč ni vse.«
Te lastnosti verjetno]
tem iščeta tudi v parim
kah?
Ricky: » Da. Samozavi
na mora bid. Vedeti mo
kaj hoče. In biti ambid
na.«
»Naročil« imata verjet
več kot dovolj. Telefonih
pregorijo?
Ricky: »Ah, telefons
klicev sploh ne štejem. I
cembra imava največ nai
pov. Takrat zna biti noro
za dan žena.«
Mario: »Telefonske bate
morava polniti vsak dan
ti lahko pove...«
...da si vaju ženske ži
jo. Se vama je kdaj zgod
kaj zanimivega med nai
pi? Nekaj, kar ne bosta
koli pozabila?
Ricky: »Da. Enkrat so
ju ženske povabile na dek
čino. Pri tretjem izhodu:
bila nemalo presenečeni
naju je v temi presenei
okrog dvanajst žensk-Z
raj brez...«
In kaj sta vidva storS
Gledala verjetno ne...
Ricky: »Šok. Ampak po''
sva začela plesati z njinu
se truditi, da z njih vrževa
ostalo.«
Pa vama je uspelo?
Ricky: »Hihihi, ne bi ^
analizirali, kaj je bilo-'
Torej, znova naj dela
mišljija. Primer: pokliče
ju ženska in si zaželi st'
tiz v svojem stanovanju
bi plesala samo zanjo
bi odzvala?
Mario: » Da.«
Ricky: »Zakaj pa ne?«
Velja, bom premislila
takrat pa prosto pot t^^'
ziji...
SIMONA ŠOLlJ
Foto: TRIAl^^
ARHIV RICI^^
Pokažeta le toliko, kolikor ženske sodelujejo z njima.
St. 10 - 7. marec 2002
mnenja
_7
prejeli smo
Obračun pri županu
Hlovem tedniku z dne 14.
jl(]2 je bil objavljen čla-
ijovinarke Nataše Gerkeš
pik z zgornjim naslovom.
je na kratko poročal
^jaiiku na temo poslova-
"^eljskih vrtcev, ki je bil
2002 na Mestni občini
, na katerem so se se-
predstavniki Mestne ob-
Celje in ravnateljice vseh
(■eljskih vrtcev. Glede na
dj je bil sestanek delov-
jjrave ter na njem ni bilo
jparjev, bi se bilo potreb-
no informacijo o vsebini
jnka obrniti tudi na mest-
0no, oziroma si prido-
japisnik, ki se ob vsakem
stnem razgovoru pripravi,
j^estno občino Celje se
jiormacijo o vsebini in
sestanka ni obrnil no-
novinar. Članek je bil očit-
pripravljen le na podlagi
[inacij ene strani, kar ni
ladu s potrebo po celovi-
jn objektivnem poroča-
oziroma ni v skladu z
lostjo po poprejšnji ce-
jpreverbi informacij pre-
jete objavijo, na kar opo-
a uvodnik v isti številka
lega tednika.
er članek »Obračun pri žu-
11« navaja le nekatera dejs-
lazgovora in tega sklene
imentar, za katerega lah-
objektivno zatrdimo, da
le za subjektivno mnenje
i od sodelujočih, nava-
B nekaj osnovnih poudar-
in zaključkov,
hodišči za razgovor sta
problematika reševanja
Ividenih presežkov delav-
V celjskih vrtcih kot po-
ica demografskih gibanj
Idhoda šestletnikov v nov
letletni osnovnošolski pro-
piter poslovanje vrtcev v
12001.
L Ob prvi točki je bil na
(lagi podatkov in predlo-
' reševanja predvidenih
Sežnih delavcev, ki so jih
pravili vrtci, sprejet za-
ključek, da se za način reše-
vanja presežnih delavcev ob
upoštevanju zakonskih pod-
lag medsebojno dogovarja-
jo ravnateljice vrtcev v so-
delovanju z osnovnimi šo-
lami.
2. Podlaga za razgovor o
poslovanju vrtcev v letu 2001
so bile le kratke informacije
vseh treh ustanov v zvezi z
nerealiziranimi nalogami v
letu 2001, saj žal do dneva
sestanka vrtci še niso uspeli
pripraviti niti ocen poročil
o poslovanju v letu 2001. Po
mnenju ravnateljic vrtcev ne-
realizirane naloge izhajajo iz
naslova razlike med prispev-
kom staršev in ekonomsko
ceno, s čimer Mestna občina
Celje po njihovem mnenju ni
v celoti pokrila finančnih ob-
veznosti do vrtcev. Zahteva
ravnateljic je bilo avtomatič-
no pokrivanje razlike med
prispevkom staršev in eko-
nomsko ceno. To pa po sta-
lišču župana in strokovne služ-
be ob upoštevanju celovite
problematike predšolske
vzgoje ne more zdržati. Po-
trebno je gledati tudi dejan-
sko poslovanje vrtcev, saj je
Mestna občina Celje kot us-
tanoviteljica in lastnica dolž-
na zagotavljati pogoje za iz-
vajanje dejavnosti. Tudi po
mnenju Ministrstva za šols-
tvo, znanost in šport se za-
konsko določilo o obvezno-
sti lokalne skupnosti smatra,
kot je navedeno.
Prva ugotovitev je bila, da
morajo vrtci takoj pristopiti
k realizaciji nujnih zakon-
skih obveznosti, ki niso bile
realizirane v letu 2001, hkrati
pa dostaviti zaključne raču-
ne s poslovnimi poročili. Žu-
pan je ravnateljice opozoril,
da morajo tisto, kar so dolž-
ne narediti po zakonu, tudi
izpeljati. To je odgovornost
njih kot ravnateljic, za kar
ni potrebno iskati predhod-
nega soglasja pri lastniku in
ustanovitelju. Mestni občini
Celje, ki mora zagotoviti krit-
je tovrstnih stroškov, ne gle-
de na ceno vrtcev.
Do sedaj vrtci še niso po-
slovali s primanjkljajem in
niso imeli likvidnostnih te-
žav. Na večkratno zahtevo
strokovne službe so vrtci po-
sredovali seznam v letu 2001
nerealiziranih zakonskih na-
log šele 5. 2. 2002. Večji del
nerealiziranih potreb pred-
stavljajo investicijsko vzdr-
ževalni posegi oziroma te-
koče vzdrževanje zgradb vrt-
cev. Ravnateljice so bile po-
novno opozorjene, da se ti
stroški zakonsko ne morejo
pokrivati iz cene programa
na otroka.
Dogovorjeno je bilo, da
pristojna služba v sodelova-
nju z ravnateljicami vrtcev,
ki najbolj poznajo obstoje-
če stanje, takoj pristopi k pre-
gledu stanja vrtčevskih objek-
tov ter pripravi prioritetni
vrstni red investicijskega
vzdrževanja. V okviru sred-
stev proračuna za leto 2002,
namenjenih za investicijsko
vzdrževanje na področju
družbenih dejavnosti (poleg
20 mio. SIT, namenjenih za
obnovo kuhinje Vrtca Zarja),
je za realizacijo nujnega vzdr-
ževanja vrtcev namenjenih še
10 mio. SIT.
Oddelek za družbene de-
javnosti, kot pristojna stro-
kovna služba, tekoče sprem-
lja delo vrtcev v Celju ter o
tem obvešča župana in kole-
gij uprave. Mestni svet Mest-
ne občine Celje problemati-
ko predšolske vzgoje obrav-
nava najmanj enkrat letno,
običajno ob sprejemu novi
cen programov vrtcev. S po-
močjo televizijskega preno-
sa je obveščena tudi širša jav-
nost.
ŽEUKO CIGLER,
univ. dipl. pol.,
vodja Oddelka za družbene
dejavnosti MOC
Študentske igre brez meja
Kot smo lahko prebrali
prejšnji teden v Novem ted-
niku in tudi drugih sloven-
skih časopisih, so se v četr-
tek 21. februarja v Kopru do-
gajale ekstremno čudne stva-
ri. Le kaj je pripravilo vods-
tvo Kluba študentov občine
Koper (KŠOK) do tega, da so
odpovedali napovedano
skupščino? Uradno je bil raz-
log prevelika gneča in nevz-
držne razmere! Neuradno pa
bi lahko rekli, da je KŠOK
preprečil prevzem kluba s
strani »celjskih kolegov«. Le-
ti so se na obali izkrcali iz
dveh avtobusov in začeli za-
trjevati, da so člani KŠOK-
a. Ker pa za to potrebuješ
člansko izkaznico, ki pa je
seveda Celjani niso imeli,
jim vodstvo KŠOK-a ni do-
volilo vstopa v predavalni-
co, kar je povzročilo izbru-
he izgredov, na katere se je
morala odzvati tudi koprska
policijska uprava. Toda ka-
teri posamezniki ali katera
organizacija(e) stojijo za
tem? V čigavem interesu je
prevzem študentskega klu-
ba na povsem drugi strani Slo-
venije? Kakšne koristi prina-
ša vodstvo KŠOK-a?
Skupščina je bila uradno
sklicana predvsem zaradi
predstavitve dela vodstva klu-
ba, finančnega delovanja ter
sprememb določenih členov
statuta, v katerem so se po-
javili neskladni odnosi med
predsednikom kluba in pred-
sednikom upravnega odbo-
ra ter upravnim odborom ozi-
roma njihovimi mandati.
Mandat predsednika kluba je
po statutu trajal eno leto,
mandat predsednika uprav-
nega odbora pa dve leti, kar
je očitna neskladnost pri
opravljanju (voljene) funkci-
je. Zato je nedavno tega eden
od članov kluba, Matis Ko-
lenc, predsedniku Kekušu in
tajniku KŠOK-a Flegu očital,
da sta si samovoljno podalj-
šala mandat. Oba sta to zani-
kala in pojasnila, da so jima
mandat podaljšali na seji
upravnega odbora kluba 11.
januarja, kar naj bi potrdila
četrtkova skupščina.
Toda volitve niso bile na
dnevnem redu! Kaj so torej
tam počeli Celjani? AU so res
tako dezinformirani ali pa je
vodstvo Kluba študentov celj-
ske regije (KŠCR) res tako
preprosto (butalsko) neum-
no, da gredo volit tja, kjer
volitev ni!
Celjski »volivci« so se v Ko-
per, pred stavbo Visoke šole
za management, pripeljali z
dvema avtobusoma (okoh
100 ljudi), nekateri posamez-
niki pa so prišli samostojno
(vodstvo). Tako je že pol ure
pred začetkom skupščine po-
stalo jasno, da to ne bo vsak-
danja skupščina. Gneča v avli
in na stopnišču stavbe je bila
nevzdržna, saj predavalnica,
kjer je potekal obči zbor,
sprejme le okoli dvesto lju-
di. Ker člani koprskega štu-
dentskega kluba, ki so na vho-
du preverjali članstvo, štajer-
skim kolegom niso dovolili
vstopa, so ti zablokirali vhod
v predavalnico ostalim legi-
timnim članom KŠOK-a, ki
so v gneči čakali na stopniš-
ču. In na tej točki so razme-
re postale vroče, kasneje so
morali posredovati celo mož-
je postave. Celjani so trdih,
da so se nedavno včlanili v
KŠOK, in da imajo vso pra-
vico sodelovati na skupšči-
ni. Res je, da je določeno šte-
vilo Celjanov (par kombijev
in osebnih avtov) že prejšnji
petek (15. februarja) prišlo
v Koper z namenom, da se
včlanijo v KŠOK. V zadnjih
dneh pa je na naslov kopr-
skega kluba prispelo več kot
300 kuvert z izpolnjenimi pri-
javnicami (ki jih je KŠOK oz-
načil za neveljavne). Iz tega
je razvidno, da se je sedanje
vodstvo KŠCR-ja na to akci-
jo pripravljalo kar nekaj ča-
sa. Glede na njihove aktiv-
nosti oziroma neaktivnosti,
ki smo jim bili priča v zad-
njem letu, pa je bil to celo
njihov glavni projekt! Kot po-
navadi, ko se za vsak velik
projekt nameni precej velik
kupček denarja (pogovarja-
mo se o milijonih), se je vods-
tvo KŠCR tudi pri tem pro-
jektu odločilo za takšno po-
litiko. Tako so vsi, ki so se
prišli včlaniti v KŠOK (15. fe-
bruarja), dobili 2.000 SIT »na
roko«, tisti, ki so prišli na »vo-
litve« (21.februarja), pa so do-
bili 3.000 SIT, prav tako brez
nakazila preko napotnice, za-
stonj kosilo, pijače, kolikor
se ti je srce zaželi, in seveda
izlet na Primorsko. Kdo bi
lahko rekel ne?! Reven štu-
dent, ki se prebija skozi živ-
ljenje v našem glavnem me-
stu, prav gotovo ne. Zato ne
smemo biti jezni na štajer-
ske študente, ki so podlegli
vplivu lahkega zaslužka.
Upravičeno pa se lahko jezi-
mo na ljudi, ki so to zadevo
organizirali. To pa so pred-
sednik KŠCR Borut Čmer, fi-
nančnik in podpredsednik
Alec Gradišnik in vodja na
terenu Ljubiša Šolajič. Od
slednjega je bila tudi kon-
taktna telefonska številka, ki
je bila napisana kar na vseh
plakatih študentskega nase-
lja Rožna dolina, ki so po-
zivali celjske študente, naj
se udeležijo tega puča. Ta-
ko se je izpostavil kot odgo-
vorna oseba za ta projekt.
Naivno.
Torej, ali gre res samo za
moralno podporo prijatelju
Matisu Kolencu, kot je v prejš-
nji številki Novega tednika
zatrjeval podpredsednik
KŠCR Alec Gradišnik? In kaj
je tako pomembnega na ko-
prskem klubu, da se za nje-
gov prevzem zanima vlada-
joča garnitura KŠCR? Če ste
spremljali zadnje javne raz-
prave o našem visokem šols-
tvu, ste slišali, da se bo v Ko-
pru zelo verjetno osnovala
tretja slovenska univerza.
Vsaka univerza potrebuje
svojo študentsko organizaci-
jo, ki predstavlja celotno štu-
dentsko populacijo na dolo-
čenem območju. Za to vlo-
go pa je eden in edini kandi-
dat KŠOK. S tem bo KŠOK
očitno dobil večji vpliv v pri-
morski regiji kot celoti, znat-
no se bo povečal proračun in
s tem denar, ki je na razpola-
go tistemu, ki bo ŠOU Koper
vodil.
In nenazadnje je vladajo-
ča struktura KŠCR sklicala vo-
litve tudi v Celju. Nič spor-
nega, če ne bi bile sredi ted-
na, v sredo 13. marca 2002
ob deveti uri zjutraj, ko več
kot 90 odstotkov članov
KŠCR sploh ni v Celju. Še en-
krat se je izkazala velika mo-
ralnost vladajoče strukture,
ki si očitno ne želi udeležbe
velike večine članstva, saj bi
to pomenilo ogrožanje nji-
hovih interesov.
BOJAN STOJANOVIČ,
Celje
Namesto čestitke ob 8. marcu
»v štiriindvajsetih urah je
bilo 22 mrtvih, večina Pale-
stincev. Na jugu Italije so za-
jeli ladjo s štiristo begunka-
mi in begunci. Štirinajst ti-
soč redkih ptic pevk iz Ma-
džarske v tovornjaku - hla-
dilnici na poti v Italijo. Tri-
sto delavk in delavcev je za-
radi stečaja ostalo brez de-
la. Za ženski odštel 4000
mark. Policisti prekoračih
pooblastila. Posiljevalca se-
demletne deklice čakata na
polnomočnost sodbe na pro-
stosti. Dva fanta do smrti
pretepla štirinajstletnega
vrstnika.«
To se dogaja med nami.
Vsak trenutek in ne glede na
razdalje. To je svet, v kate-
rem živimo. Nasilje bogatih
nad revnimi, ene kulture na
drugo kulturo, močnih nad
šibkimi, večine nad manjši-
no, nad drugačnimi, ljudi nad
naravnim okoljem, institucij
nad posameznicami in posa-
mezniki, medsebojno nasi-
lje v zasebnem življenju. Na-
silje se razteza od udarcev
med vrstniki do bomb v Af-
ganistanu. Nasilje je struktur-
no vgrajeno v ta ponoreli svet,
toda odgovornost zanj je tu-
di odgovornost vsakega
izmed nas.
Nasilje se širi, ker je vse
preveč ljudi, ki si mislijo: to
mene ne zadeva, s tem naj se
ukvarjajo poklicani, proti te-
mu jaz ne morem storiti nič.
Slepi se, kdor misli, da je na-
silju mogoče ubežati s tem,
da se tiho pridruži pravici
močnejšega, in vsakdo, ki po-
gleda stran takrat, ko bi mo-
gel nekaj storiti. Tedaj poma-
ga nasilju uničevati našo se-
danjost in prihodnost.
Ob letošnjem 8. marcu Žen-
ski forum ZLSD sporoča jav-
nosti, da vsakdanje osebno
in organizirano zavzemanje
proti vsem vrstam nasilja in
za človekove pravice ni pre-
živet program, temveč naša
edina možnost preživetja.
Vse, ki nam je mar sočlove-
ka in narave, pozivamo: Upi-
raj mo se nasilju v imenu na-
še pravice in pravice mladih
generacij do življenja v mi-
ru, svobodi, enakosti, soli-
darnosti in spoštovanju raz-
Učnosti.
MARJANA ŠMAJS,
Polzela, za Ženski forum
združene liste
Kdo bo zidal na Glaziji? II.
'Novem tedniku je bila 21.
iiarja 2002 objavljena »Iz-
'za javnost - demanti na
'fk«, ki ga je posredovala
'ba za odnose z javnostmi
Koncema d.d. in ki se
^ša na članek z izvornim
*ovom »Kdo bo zidal na
^ji?«, v katerem novinar-
Piše o gradnji stanovanj-
§3 poslovnega objekta na
^ji v Celju. V izjavi je služ-
^ odnose z javnostmi In-
J koncema zapisala nekaj
^^nic, ki se nanašajo na
^JiŠče, ki ga je Mestna ob-
' Celje prodala Ingradu.
'fiitev, da je bilo zemljiš-
Glaziji prodano brez ve-
\a zazidalnega načrta,
"^Pačna. Za območje, na
'fem leži prodano zemljiš-
namreč v veljavi Zazi-
^ načrt Glazija. Zazidal-
^^n izvira iz leta 1984 in
se je dopolnjeval v letih 1990,
1991, 1993, 1995 in 1996 ter
nazadnje 2001. Ne glede na
to, da je bil zazidalni načrt
dopolnjen in spremenjen ko-
nec lanskega leta, je bilo zem-
ljišče, ki ga je kupil Ingrad
Koncem d.d. od Mestne ob-
čine Celje prodano z veljav-
nim zazidalnim načrtom.
Kar se tiče izjave, da je Za-
vod za planiranje in izgrad-
njo prodal prosto zemljišče,
za katerega se je naknadno
izkazalo, da po njem pote-
kajo komunalni vodi, pa lah-
ko povemo, da bi morala ka-
taster komunalnih vodov vo-
diti Geodetska uprava RS. Žal
pa od začetka devetdesetih let
v Republiki Sloveniji ni si-
stemsko opredeljen naročnik
izdelave sprememb in dopol-
nitev katastra komunalnih vo-
dov. Gre torej za sistemsko
napako države in ne za na-
pako Mestne občine Celje
oziroma njenega Zavoda za
planiranje in izgradnjo.
S spoštovanjem!
BARBARA BOŠNJAK,
sodelavka za odnose z
javnostmi MOC
Št. 10 - 7. marec 2002
8
■reportaža
Samuraji iz Velenja
Na Japonskem izjemno priljubljena borilna veščina je prišla tudi v Velenje - Bomo tudi pri nas namesto
matematike lahko izbrali kendo?
Ko sem lani poleti zašla
na Celjski grad, da bi se
vsaj za en dan vrnila v
srednji vek, moje pozorno-
sti na Aronovih igrah, za-
nimivo, niso pritegnili to-
liko »slovenski vitezi«, pač
pa »japonski samuraji«.
Čez čas sem izvedela, da v
Velenju obstaja klub ken-
da, japonske borilne veš-
čine z meči. Glede na to,
da so japonski samuraji,
ali vsaj njihova moderna
oblika, v Sloveniji prava
redkost, sem se o tem sta-
rodavnem načinu bojeva-
nja pogovarjala s sensei-
jem Robijem Markežem.
»Kendo je ena izmed naj-
starejših japonskih borilnih
veščin. Je veščina samuraj-
skega dvoročnega mečeva-
nja. Deli se na iai-do, kar v
japonščini pomeni ozaveš-
čanje, spoznavanje samega
sebe, srečevanje s svojimi
strahovi in kendo, kar v ja-
ponščini pomeni pot meča.
Veščina je stara toliko, ko-
likor je star meč. V različ-
nih japonskih provincah so
se v zgodovini razvili različni
stili, vsaka provinca je bila
znana po svojem udarcu, ta-
ko še danes obstaja več sti-
lov, na primer toyama-ryu.
eyshin-ryu, omor-ryu, shin-
gake-ryu. Ryu pomeni ali šo-
la, ali stil ali zmaj, odvisno
od japonske pismenke,« je
zgodovino japonskega samu-
rajskega bojevanja opisal Ro-
bi Markež. »Na začetku, pred
nekaj stoletji, so japonski sa-
muraji trenirali le iai-do, ko
pa je v 16. stoletju japonski
cesar Iyasu Tokugavva zdru-
žil vse province in uvedel mir,
so spremenili tudi način tre-
ninga in bojevanja, saj je bil
najstarejši stil zelo krut, in
je terjal tudi veliko poškodb.
Iz iai-do-ja in katachijev se
je tako razvil moderni, šport-
ni kendo. Sama oprema pa
ostaja ista že dvesto let. Dan-
danes se tako trenira obe ob-
liki, tako kendo, ki daje šport-
ni duh, kot iai-do, ki velja za
duhovno disciplino.«
Zaščitna oprema kenda je
sestavljena iz čelade, roka-
vic, oklepa, ščitnikov za bo-
ke, nekakšnih hlač in seve-
da mehkega ali bambusove-
ga meča, ki se imenuje shi-
nai.
V Evropo se je ta starodav-
na veščina prenesla s prese-
ljevanjem, približno v tistem
času, ko je Amerika prisili-
la Japonsko, da se je začela
odpirati svetu.
Začetki icenda
v Sloveniji
Današnji sensei ali učitelj,
mojster kenda, Silvo Vogri-
nec, se je prvič srečal s ken-
dom pred leti, ko je študi-
ral v Ljubljani. Zanimivo je,
da njegov učitelj ni bil kak-
šen japonski študent, ki bi
prišel v Slovenijo, pač pa
Egipčan, ki je bil mojster
dveh japonskih borilnih veš-
čin, tako kenda kot v Slove-
niji vse bolj priljubljenega
aikida. Pred skoraj deveti-
mi leti pa se je za kendo nav-
dušil tudi današnji velenjski
sensei, Robi Markež in je pred
dvema letoma v Velenju us-
tanovil kendo klub, da bi svo-
je znanje širil med sloven-
ske učence. Kendo je v Slo-
veniji zelo redek, saj obsta-
jajo le trije klubi, eden na
Ptuju, drugi v Kranju in tretji
v Velenju, ki ima še sekcijo
kluba na Lopati pri Celju.
Markež je pred kendom
treniral že karate in se je ne-
kaj časa celo vzporedno učil
tako kenda kot karateja, po
treh letih posvečanja obema
borilnima veščinama pa je
ugotovil, da sta kendo in iai-
do-ja več kot dovolj in se je
posvetil le treningu z me-
Mladi velenjski samuraji.
čem. Danes ima črni pas iz
kenda, I. dan, je mojster iai-
da in veščino z mečem pou-
čuje štirinajst navdušencev.
»Zgodilo se je na Budo ga-
la večeru v Ljubljani. Jaz
in moj sansei sva izvajala
mutodori udarec. To je teh-
nika, kjer prestrežemo ka-
tano z golimi dlanmi nad
glavo. Pri izvedbi tega udar-
ca je zelo pomembna časov-
na usklajenost, vendar pa
je moj sensei zaradi močne
osvetlitve spregledal zače-
tek udarca. Tako se je ru-
tinska demonstracija prele-
vila v ne ravno nedolžno si-
tuacijo, saj sem udarec iz-
vedel s polno močjo in sem
se že ustrašil, da ga bom za-
del s katano v glavo. No, k
sreči je katano še pravoča-
sno prestregel, vendar pa se
je zaradi hitrosti izvedbe ne-
koliko porezal po roki. Po-
trta sva odšla s prizorišča,
saj sva bila prepričana, da
demonstracija ni uspela.
Vendar pa nama je kasneje
čestital častni gost iz Japon-
ske Voshinau Nambu in de-
jal, da je bila to ena najpre-
pričljivejših izvedb te teh-
nike, kar jih je videl.«
V Velenju jim pomaga tu-
di Japonka Seiko, ki je po-
ročena s Slovencem in živi
pri nas že nekaj let. Seiko
je mojstrica na Japonskem
izjemno priljubljenega ken-
da, saj se na otoški državi z
njim ukvarja kakšnih šest
milijonov ljudi. Zanimivo
je, da je kendo na Japon-
skem tudi izbirni predmet
v šolah, če na primer komu
ne gre matematika, ali kak-
šen drug predmet, si lahko
namesto tega izbere trening
kenda. »Seiko je k nam pri-
nesla dragocene izkušnje,
opozarja nas na stvari, ki jim
prej nismo posvečali veli-
ko pozornosti, na primer
položaj nog, ki je zelo po-
memben. Z njeno pomoč-
jo se bomo tako lahko čim
bolj približali čisti obliki
kenda, saj se s prenosom iz
enega učitelja na učenca ter
iz enega kontinenta na dru-
gega porazgubi veliko drob-
nih stvari,« meni Markež.
Da je bila japonska samu-
rajska veščina svoje dni na-
rejena po meri elite, priča
tudi podatek, da so vsi na-
padalni in obrambni polo-
žaji, gibi in tehnike prire-
jene za desničarje. Biti le-
vičar na Japonskem pred
dvesto leti je namreč poij
nilo sramoto in zato saoi
raji že niso mogli biti le
carji. »Kar pa niti slučaj
ne pomeni, da levičarji
bi mogli trenirati kend
dodaja Markež, »nasprotii
levičarji so včasih šeb
spretni. Niti ne moreni
či, da je kendo elitna bo
na veščina v smislu, da
namenjen le za izbran
saj so časi samurajev že d
no minili. Naš najstarejši
tudi najbolj gibčen član
star 51 let.«
Robi Markeš dela bol\!
ne, torej meče, ki se u|
rahljajo pri iai-do-ju, sa
»Meč mora biti narejei
daljšim ročajem, saj to»
muraju« omogoči, boljo
čan zasek, ki lahko prel
oklep,« razlaga Markeš.
da brez skrbi, meči, ki
dela, so iz lesa.
»V klubu smo zelo dej
ni, saj si prizadevamo o
dušiti čim več ljudi zai
ning kenda. Poleti boi
imeli verjetno poletno
lo, največji zalogaj pa boj
tovo 3. državno prvensu
ki ga bomo aprila organi
rali v Velenju,« ugota^
Markež.
NATAŠA PEU.^
Popotnici za Jasno in Filipa
Članice Lions kluba Ce-
lje Mozaik so opravile še eno
dobrodelno nalogo. V petek
popoldne so na sedež klu-
ba v Galerijo Mozaik v Ce-
lju povabile srednješolko Ja-
sno iz Kristan Vrha, da bi
ji izročile bančni ček v vred-
nosti pol milijona tolarjev.
Jasna Fuhrer je srednješol-
ka, dijakinja in varovanka
Centra za slepo in slabovid-
no mladino v Škofji Loki in
invalidka, ki ji je ostal le še
majhen odstotek vida, slabo-
vidnost pa ji zlasti pri učenju
povzroča nemalo težav in
ovir. S podarjenim zneskom
si bo Jasna lahko nabavila pri-
pomoček za slabovidne - op-
tični aparat z monitorjem, ki
si ga je že dolgo želela.
Članice Mozaika so denar
za Jasno zbrale iz izkupič-
ka na dobrodelnem koncer-
tu Vite Mavric in Mojmirja
Šepeta koncem minulega leta
v Celju in od izkupička na
zdaj že tradicionalni Mozai-
kovi božično-novoletni stoj-
nici sredi mesta. Ostali del
denarja od omenjenih do-
brodelnih akcij pa so celj-
ske lionese namenile štiri-
letnemu Filipu Jagodiču iz
Laškega, glashgno izredno
nadarjenemu slepemu fant-
ku, da sta mu starša lahko
kupila pravi planino.
M.A.
St. 10 - 7. marec 2002
aktualno
9
Moj dežnik je
laiilco moj greli...
It tako oceni blagajničarka - Zanimiva zgodba, ki se lahko pripeti vsakomur - Kaj o njej
menijo v uradu za varstvo potrošnikov?
se Je nekega de- j
ijga poznojanuarske-1
(C, ko je občanka Jo- \
j liupovala v prodajal- j
|3uniaxa v Centru In- \
jiar v Celju. Po konča- -\
, nakupu se je, kot se
ilobi in kot je v navadi, \
^(!koni ustavila pri bla-!
,i,tam pa ji je prodajal- \
Mvedala, da dežnik, ki \
La pri sebi, ni njen, ker
Ua najprej plačati. Ko ,
[jožica povedala, da je i
^nik kupila pri njih že \
(bra minulega leta, ji de- ;
L na blagajni ni verje- \
[t mora v takšnih prime-1
lavnati, je ženska pokli- j
[Varnostnika, ki je z gos-;
ližico opravil razgovor in I
latančnem pregledu dež-:
locenil, da je le-ta resda i
,ni pa ukraden. '
»Taticafc pri |
blagajni
ispa Jožica je ob tem do-'
ala vse prej kot prijetne ^
itke, saj je bila kot osum- i
a tatvine na očeh vsem •
im kupcem, ki so stali;
0. In nihče je ni pred nji-'
pral suma, ko je zapuš- ■
blagajno in prodajalno. \
lak protesta je namreč]
pošteno plačani dežnik \
ila kar tam. J
zgodbo nam je gospa Jo- •
zaupala, ko nas je po-'
lana Modri telefon. »Ko ■
bila lanskega oktobra v'
naxu, je nenadoma za-:
močno deževati, zato:
kupila dežnik, ki pa ga \
eje nisem več uporabi- ^
«z približno tri mesece "j
se s tem istim dežnikom
avila ponovno po naku-;
na koncu sem zavila še 1
^max, kjer pa sem doži- \
•..« smo slišali po tele-;
»Zdaj me predvsem za- j
1. kdo je odgovoren za \
ili zapetljaj. Sprašujem J
kako naj se kupci ob- -
itio v takšnih in podob- ]
primerih, saj vendar ni i
"če, da bi vse račune no-1
' denarnicah več mese- \
•o tem, ko smo nekaj ku- i
kaj bi morali naredi-:
Sivci, da ne bi prihajalo \
fkšnih in podobnih za- i
l^v >staro za novo< oziro- \
fečano za neplačano?«;
1^ občanka Jožica zasi- j
^ Vprašanji. ■
l^elavkaje
^unala prav ;
odbt) smo, kajpak, pre- ■
',tam, kjer naj bi se bila;
^la. Pogovarjali smo se
''lom Jesenkom, vodjo ^
ki nam je dogodek \
lil. Povedal je, da je de- \
'Pri blagajni ravnala pra- \
■1^0 je poklicala varnost- i
Saj sama ne sme oce- ^
njevati, ali je nek artikel pla-
čan, ali ne. »Na prvi pogled
je res izgledalo, kot da dež-
nik ni bil rabljen, varnostnik
pa je potem ocenil, da tega
ni mogoče zanesljivo ugoto-
viti, zato je stranki dejal, da
ga lahko odnese. Ni ga vzela
s seboj, ampak ga je pustila
pri blagajni. Mi ta dežnik še
vedno hranimo,« je zadevo
obrazložil Jesenko, obenem
pa opozoril, da v Baumaxu
prodajajo nešteto razUčnih
vrst blaga in da vseh artiklov
ni mogoče ustrezno označi-
ti oziroma elektronsko va-
rovati.
Treba je
dokazati
krivdo!
Je dopustno nekoga kar na
hitro oceniti za sumljivega in
ga javno osramotiti? So to-
vrstni primeri kako pravno
opredeljeni? In kakšna so
sploh pravila igre v tako ob-
čutljivem odnosu med trgov-
cem in kupcem, kot je ta, ki
ga opisujemo?
Na ta vprašanja nam je svoje
mnenje posredovala Vera
Kozmik, direktorica Urada za
varstvo potrošnikov- pri mi-
nistrstvu za gospodarstvo:
»Zgodba vaše bralke zagoto-
vo ni edina in je zato vredna
pozornosti, da se takšnim ne-
prijetnim zadevam v bodoče
izognemo. Toda na žalost re-
šitev ni tako preprosta, saj ne
moremo določiti, kdo v da-
nem položaju nosi dokazno
breme. Od kupca ne moremo
pričakovati, da hrani račune
za vsak izdelek, da bi v po-
dobnih primerih dokazal last-
ninsko pravico na stvari. Pre-
prečevanje takšnih primerov
bi bilo možno z napravo za
zaznamovanje kodiranega in
še neplačanega blaga.«
Po besedah Kozmikove bla-
gajničarka ni ravnala pravil-
no, ko je gospo Jožico hote-
la prepričati, da je dežnik
pravkar vzela z njihove pro-
dajne police. Če bi bila pre-
pričana, da si je dežnik pro-
tipravno prilastila in bi ime-
la za to tudi ustrezne doka-
ze, bi se bila morala obrniti
na pristojne organe. Zadeva
bi se obravnavala kot tatvina
po ustreznih pravilih kazen-
skega prava. V danem prime-
ru očitno ni bilo znakov kaz-
nivega dejanja, na kar kaže
Vera Kozmik
tudi ravnanje drugega usluž-
benca (varnostnika, op. p.).
Kljub trditvam trgovcev, da
imajo preveč artiklov za elek-
tronsko označevanje, pa v ura-
du za varstvo potrošnikov me-
nijo, da bi se podobnim pri-
merom izognili tako, da bi
blago kodirali na način, ko
kode ni mogoče samovoljno
odstraniti oziroma je za to po-
trebna posebna priprava. »Tr-
govine bi si s tem prihranile
marsikatero neprijetnost, ki
bi zagotovo koristila pred-
vsem potrošniku. S tem bi tr-
govci preprečili možnosti, da
se potrošnika že v naprej
obravnava kot sumljivo ose-
bo, ki mora pojasnjevati de-
janja, ki jih ni storila. V na-
prej, brez utemeljenih doka-
zov obtožiti potrošnika za do-
ločeno dejanje, ni v skladu s
pravnimi pravili (domneva ne-
dolžnosti) in ni v skladu z na-
čeli prijaznega odnosa do
strank,« meni Vera Kozmik.
MARJELA AGREŽ
Foto: TRIARTES
St. 10 - 7. marec 2002
10
gospodarstvo
Slovenija pretesna za Eri
Skupini Era se na trgih jugovzhodne Evrope obeta 30-odstotni tržni delež - Za naložbe letos 4,5 milijarde tolarj.
Skupina Era, ki se je v
zadnjih letih močno razši-
rila z nakupi manjših trgov-
skih družb na Štajerskem
in v Posavju, lani pa je ku-
pila še makedonsko podjet-
je Skopski saem, je lani us-
tvarila 41 milijard tolarjev
prodaje in 330 milijonov to-
larjev čistega dobička. Le-
tošnji načrti skupine, ki za-
posluje blizu 2.000 ljudi, so
usmerjeni predvsem v širi-
tev na trge jugovzhodne
Evrope.
»Slovenija je majhno tržiš-
če, na katerem je globalni tr-
govski kolač že razdeljen. Zato
smo strategijo našega razvo-
ja usmerili na trge bivše Ju-
goslavije, kjer želimo v na-
slednjih letih ustvariti tretji-
no prodaje. Z izgradnjo več-
jih prodajnih centrov, tako ži-
vilskih kot neživilskih, bomo
maloprodajno mrežo razširi
v vse države, kjer bomo usta-
novili tudi svoje podružnice,«
pojasnjuje predsednik upra-
ve Gvido Omladič. Poleg skop-
skega sejma ima Era trenut-
no še podjetje v Črni gori, v
kratkem pa bo ustanovila še
podjetji v Beogradu in Sara-
jevu. Omladič poudarja, da
se želijo na jugovzhodnih tr-
gih kljub veliki konkurenci
uveljaviti kot pomemben tr-
govec, ki pa se bo tvorno po-
vezoval tudi z domačimi tr-
govci in proizvajalci.
Skupina Era načrtuje za le-
tos 47 milijard tolarjev pro-
daje in 575 milijonov tolar-
jev dobička. Z izgradnjo no-
vih nakupovalnih centrov (v
Gvido Omladič
Zgornji Savinjski dolini, No-
vem mestu, Velenju, Maribo-
ru, Ormožu in Ilirski Bistri-
ci) želi tržni delež v Sloveni-
ji povečati s sedanjih 8 na 20
odstotkov, z regijskimi
cash&carry centri pa se želi
uveljaviti tudi kot vodilni os-
krbovalec na področju gastro-
nomije in gostinstva.
»Letos bo Era postopno na-
daljevala s kapitalskimi po-
vezavami članic znotraj sku-
pine in se tesneje povezala z
mariborskimi Kolonialami,
svoj tržni položaj pa bomo
še bolj okrepili v okviru Su-
me 2000, v kateri ima naše
podjetje zelo pomembno vlo-
go,« pravi Omladič. Po nje-
govih besedah naj bi članice
Sume, to je Era, Koloniale,
Živila in Vele, do 30. junija
končno ustanovile holding.
Sestavljale naj bi ga hčerin-
ske družbe, oblikovane za po-
samezne programe - od hra-
ne do oblačil. Zasnovo po ver-
tikalnih programih že pri-
pravljajo, temeljila pa naj bi
na analizi komparativnih
prednosti posameznih družb.
V Eri bodo letos namenili
za naložbe 4,5 milijarde to-
larjev. Večino denarja, ki ga
nameravajo zagotoviti tudi s
prodajo nepotrebnega premo-
ženja, bodo porabili za širitev
maloprodajne mreže ^
govzhodnih trgih. Nae„
tudi za 331 milijonov
tako imenovanih razv
stroškov, ki jih bodo in,
nakupi zemljišč in lastn
deležev v nekaterih podj
JANJA INTI
V velenjski Eri so zopet zavrnili namige, češ da so
jetje Skopski saem kupili samo zato, da bi ga ^
dražje prodali komu drugemu. Gvido Omladič po^
da so se projekta v Makedoniji lotili zelo resno. Prjp
li so sanacijski program, saj je podjetje v zadnji^
poslovalo slabo, imelo je tudi preveč zaposlenih, s
ski sejem naj bi v nekaj letih zrasel v največji po^j
center v tem delu Evrope ter postal središče in proj
makedonskih in evropskih povezav. V okviru sejma,
se bo junija predstavljalo slovensko gospodarstvi
predstavništvo odprla tudi GZS, kar dodatno poti
pravijo v Velenju, da Era svojih delnic v Makedoni
namerava prodati.
Esotech z izgubi
Po nekajletni strmi rasti
so v velenjskem Esotechu
lani zabeležili slabše po-
slovne rezultate. Ob dveh
milijardah in 100 milijonov
tolarjev prihodkov iz pro-
daje, kar je za skoraj peti-
no manj kot predlani, so pr-
vič pridelali izgubo, ki zna-
ša 82 milijonov tolarjev.
V Esotechu ocenjujejo, da
je k slabšim poslovnim rezul-
tatom veliko prispevala libe-
ralizacije trga električne ener-
gije, ki je vplivala na zmanj-
šanje naložb in investicijske-
ga vzdrževanja v energetiki,
novim naložbam pa so se za-
radi globalne recesije odpo-
vedovali tudi v industriji.
Esotech je lani pridobil
projekt prenove druge faze
Dravskih elektrarn, delal je
tudi v Termoelektrarn
stanj, na področju ek
je pa je začel izvajaj
jekt industrijske čistil
prave v podjetju Niko
niki. Največji projekt
dročju informacijskih
logij je bila vzpostavi
deokonferenčnega oi
med petnajstimi evroj
podružnicami Go
Predsednica uprave
Mazej Kukovič nape
je, da bodo na po(
energetike tudi v b
ohranili podoben del
ga imajo sedaj, povei
ga bodo na področju e
kih projektov. Števila
slenih ne bodo zma
ampak bodo še več vli
njihovo izobraževanj
Minister Anton Rop s predsednikom kluba Zlatorog Ivanom Mirnikom in voditeljem pogovora Jožefom
Volfandom.
Rop v Evropi
Klub celjskih direktorjev
Zlatorog je pred dnevi go-
stil finančnega ministra An-
tona Ropa, ki je odgovar-
jal na trenutno najbolj za-
nimiva vprašanja o držav-
nem proračunu, privatiza-
ciji bank in zavarovalnic ter
o predvidenih spremembah
davčne zakonodaje.
Minister Rop je med dru-
gim napovedal, da bo letos
gospodarska rast nižja kot so
ocenjevali, kar bo vsekakor
vplivalo na proračun za pri-
hodnje leto. Odločitev o pro-
daji tretjine Nove Ljubljan-
ske banke in celotne Nove
Kreditne banke Maribor bo
znana konec tega meseca, ko
bo javnost obveščena tudi o
vseh podrobnostih pogajanj.
Bo država prodala deleže v
obeh bankah ali samo v eni,
minister Rop še ni želel po-
vedati, dejal pa je, da vlada
ni najbolj zadovoljna s po-
nudniki za nakup maribor-
ske banke.
JI, Foto: GK
Oskar
za odo
Na mednarodnem sejmu
embalaže, ki so ga v torek
odprli v Gornji Radgoni, so
Pivovarni Laško za stekle-
nico »oda« podelili enega od
letošnjih slovenskih Oskar-
jev za embalažo.
Na sejmu embalaže, teh-
nike pakiranja, grafike, notra-
nje logistike, transporta in e-
trgovine Inpak, se na 4.000
kvadratnih metrih površin
predstavlja okrog 100 podje-
tij iz 13 držav. Poleg izdelkov
razstavljajo tudi tehnologijo,
na treh strokovnih dnevih pa
so na sejmu predstavili tudi
številna zanimiva področja od
logistike in sodobnih emba-
lažnih materialov prek ekolo-
gije do regionalnih blagovnih
znamk. Za razliko od prejš-
njih, je sejem Inpak letos že
marca, njegovi strokovni dnevi
pa so uvod v kongres Logo-
pak, ki ga bodo prvič organi-
zirali prihodnje leto.      LK
Energetika še čaka
Slovenske železarne in ministrstvo za gospodarstvo
še vedno nista zaključila postopka za prodajo najmanj
80-odstotnega lastniškega deleža v štorski družbi Ener-
getika.
Rok za zbiranje ponudb je potekel decembra lani, izbiro
pa bodo, kot je povedala Mirjam Jan Blažič iz Slovenskih
železarn, opravili v šestdesetih dneh. Koliko ponudb je prišlo,
Blažičeva ni želela povedati. Kot je znano, so se za Energe-
tiko, ki skrbi za dobavo vseh vrst energije na območju nek-
danje štorske železarne, resno zanimali v Petrolu, po neu-
radnih informacijah pa naj bi se za nakup potegovalo tudi
vodstvo podjetja.
Energetika, ki deluje kot samostojna pravna oseba šele od
leta 1998, je v Štorah zadnja od proizvodnih družb Sloven-
skih železarn. Podjetje posluje dobro, v njem pa je zaposle-
nih okrog 40 ljudi. Poleg kupnine bodo pri izbiri najboljše-
ga ponudnika odločaU tudi drugi kriteriji, od ohranitve de-
lovnih mest do pripravljenosti za dodatna vlaganja.
Nič za
upnike
IViaxi
group?
Na okrožnem sodišču
v Celju je bil včeraj prvi
narok za preizkus terja-
tev celjskega trgovskega
in prevozniškega podjet-
ja Maxi group, ki je od
lanskega decembra v ste-
čaju. Upniki so prijavili
za 3,6 milijarde tolarjev
terjatev, stečajne mase pa
ne bo niti toliko, da bi z
njo lahko pokrili stroš-
ke stečaja.
Podjetje Maxi group je
širši javnosti bolj znano po
lastniku Robertu Prevcu,
ki je že pol leta v priporu.
Osumljen je več kaznivih
dejanj. Med drugim naj bi
Volksbank-Ljudsko banko
ob pomoči dveh bančnih
uslužbenk ogoljufal za ne-
kaj več kot 2,2 milijarde
tolarjev. Sojenje osumlje-
nim naj bi se pričelo 18.
marca. Predlog za uved-
bo stečaja je že dobra dva
tedna pred Prevčevo are-
tacijo vložilo podjetje
ED&Man Coffee Limited iz
Londona, pri katerem je
Maxi group naročal suro-
vo kavo, račune pa naj ne
bi poravnal.
Vseh upnikov, ki so pra-
vočasno prijavili terjatve,
je 73, skupni znesek ter-
jatev pa je 3,6 milijarde
tolarjev. Stečajni upravi-
telj Zlatko Hohnjec, ki je
že ob prihodu v podjetje
napovedal, da bo postopek
zapleten in najbrž tudi
dolgotrajen, je priznal le
za 574 milijonov tolarjev
terjatev, za kar 2,9 mili-
jarde tolarjev terjatev pa
se ni mogel izjasniti, ker
zanje (vsaj za sedaj) ni do-
kumentacije ne v podjet-
ju ne pri upnikih. Gre za
terjatve desetih upnikov,
med katerimi so Pivovar-
na Laško, Nova Ljubljan-
ska banka. Gorenjska ban-
ka ter nekaj tujih bank in
lizinških podjetij.      JI
Št. 10 - 7. marec 2002
^] parim X mJMJsim okusom
gospodarstvo
11
futeks presenetil,
Cetis še boljši
Podjetja na borzi objavila lanske poslovne rezultate -
Regijsko gospodarstvo tudi lani z dobičkom
pfav bo odgovor na
l^nje, kako je lani po-
j3 celjska regija, znan
dober mesec, prve
(kažejo, da je gospo-
do ohranilo predlanski
g poslovanja. Po zača-
podatkih območne
jdarske zbornice se je
jnerjavi z letom 2000
jost izvoza povečala
8 odstotka, vrednost
3 se je za približno to-
2inanjšala. Regija os-
je naprej neto pozitiv-
(oznik, saj je izvoz za
(lilijonov dolarjev pre-
luvoz (leta 2000 je bi-
jlika 86 milijonov do-
(), glede na prejemke
Jatke podjetij pa je že
oče zaključiti, da je
odarstvo minulo leto
jadlo z dobičkom,
nekaj dni pa so znani
iki o tem, kako je lani
odjetjem, ki imajo del-
laljubljanski borzi. Kak-
posebnih presenečenj ni,
zgubarjev ni veliko, re-
npa so približno takšni,
h je večina napovedala
) koncu minulega leta.
tiste, ki so s svojo bi-
inajbolj prijetno prese-
,je vsekakor treba na
mesto postaviti žalski
s, precej slabše rezul-
;ot leta 2000 pa so obja-
'celjski Cinkarni.
Juteks na
krilih
onjunkture.
Cinkarna z
recesijo
Juteksu so lani v pri-
javi z letom 2000 po-
liprodajo za 75 odstot-
Ustvarili so 5,9 mili-
f tolarjev čistega pri-
čisti dobiček, ki zna-
59 milijonov tolarjev,
■od predlanskega večji
^oraj štirikrat. Po bese-
tiirektorja Milana Do-
'so k tako dobri proda-
'liko prispevale cene, s
''•nii so izrinili s trga
'ikaterega konkurenta,
^ pa je naredila tudi
''s konjunktura na trgih
in vzhodne Evrope,
izvozijo večino proi-
■"je. »Imeli smo zelo do-
Prodajne programe,
^^irenčne cene in odli-
*rvis, saj smo vsem na-
'OO kupcem v 31 drža-
^favočasno izpolnjevali
■^^ročila,« pravi Dolar,
'letos kljub nadaljeva-
'"fijunkture v prvih me-
fi^apoveduje nekoliko
1^rezultate od lanskih,
naj bi povprečje
petih let.
V Juteksu bodo predvido-
ma oktobra začeli izdelova-
ti talne obloge, ki bodo širo-
ke štiri metre. Nov program
jim bo omogočil prodor na
zahodne trge in jim zagoto-
vil dolgoročno konkurenč-
nost. V opremo za proizvod-
njo talnih oblog in v poveča-
nje skladišča bodo vložih
preko 3 milijarde tolarjev, na-
ložbo, s katero bodo podvo-
jili sedanje zmogljivosti, pa
bodo v celoti financirali z
lastnimi viri.
V Cinkarni, ki je največje
borzno podjetje v regiji, so
lanski čisti dobiček, ki je zna-
šal 397 milijonov tolarjev, v
primerjavi s predlanskim
zmanjšali za skoraj milijar-
do tolarjev, čisti prihodki pa
so se s predlanskih 25,7 mi-
lijarde tolarjev znižali na ne-
kaj manj kot 23 milijard to-
larjev. Vodstvo podjetja je
slabše poslovne rezultate na-
povedalo že ob polletju. Raz-
log je bil upad povpraševa-
nja in s tem tudi cene titano-
vega dioksida, ki je njihov
glavni izvozni izdelek. V Cin-
karni, kjer več kot 80 odstot-
kov prihodkov ustvarijo na
tujih trgih, sicer pravijo, da
so takšna nihanja v prodaji
že kar tradicionalna, vendar
je, kot menijo analitiki, moč-
na odvisnost od enega same-
ga izdelka lahko njihova ve-
Hka slabost.
Kako pa
ostali?
Pivovarna Laško je obja-
vila, da je lani imela 1,38 mi-
lijarde tolarjev čistega dobič-
ka, kar je za 13 odstotkov
manj kot predlani. Zmanjša-
nje naj bi bilo posledica viš-
jih trošarin in zvišanja stroš-
kov poslovanja zaradi nalož-
benih aktivnosti. Kosmati pri-
hodek pivovarne, ki je lani
dosegla dobre fizične kazal-
ce prodaje, saj je doma po-
večala tržni delež na 54,4 od-
stotka, zelo pa se je poveča-
la tudi prodaja na tuje, se je
v primerjavi z letom 2000 po-
večal za petino in je znašal
20, 4 milijarde tolarjev.
Etol je po nerevidiranih in
nekonsolidiranih podatkih
lanske čiste prihodke iz po-
slovanja povečal za sedem
odstotkov na 4,8 milijarde
tolarjev. Čisti dobiček se v
letu 2001 povzpel na 553 mi-
lijonov tolarjev, predlani pa
je znašal 493,5 milijona to-
larjev.
Med tistimi, ki lahko mi-
nulo leto ocenijo kot dobro,
je vsekakor grafično podjet-
je Cetis. Družba posluje vsa-
ko leto bolje, po dveh letih
pa je njen izid pozitiven tudi
iz poslovanja. Cetis je namreč
v letih 2000 in 1999 ustvaril
dobiček šele z izrednimi pri-
hodki. Lani so ob 6,6 mili-
jarde tolarjev čistih prihod-
kov, ki so se v primerjavi s
predlani povečali za petino,
imeli 103 milijone tolarjev
čistega dobička.
SoUden in stabilen dobi-
ček pa že nekaj let ustvarja-
jo v zreškem Cometu, naj-
večjem domačem proizva-
jalcu umetnih brusov s hče-
rinskimi podjetji v več dr-
žavah. Kljub težavam na na-
bavnih trgih in velikim pri-
tiskom na znižanje cen so lani
s prodajo iztržili nekaj manj
kot 7,5 milijarde tolarjev,
kar je 18 odstotkov več kot
predlani in 8 odstotkov več
kot so načrtovali. Čisti do-
biček znaša 384 milijonov
tolarjev. Lani so v avtomati-
zacijo proizvodnje vložili
672 milijonov tolarjev. Po
nakupu deleža v podjetju, ki
na Madžarskem trži njiho-
ve izdelke, bodo v kratkem
ustanovili še mešano podjet-
je v Iranu, odločili pa so se
tudi za nakup podjetja v Ma-
kedoniji, v katerem želijo po-
stati večinski lastnik.
izgubarji
SIP Šempeter je minulo
leto sklenil z nekaj več kot
4 milijardami tolarjev čistih
prihodkov iz prodaje, kar gle-
de na leto prej predstavlja
le 7-odstotno rast. Podjetje
je imelo po štirih letih spet
izgubo, ki tokrat znaša 47
milijonov tolarjev. Skoraj 80
odstotkov proizvodnje so
prodali na tujih trgih, kjer
so se lani srečevali s števil-
nimi problemi. Povpraševa-
nje po kmetijskih strojih se
je namreč v Evropi v pov-
prečju zmanjšalo za 9 odstot-
kov, ponekod celo za dvaj-
set, zaradi velike konkuren-
ce pa je bilo treba znižati ce-
ne. Ker naj bi recesija na tr-
gu kmetijske mehanizacije
trajala še nekaj časa, so v Sipu
začeli z uvajanjem progra-
mov, ki ne sodijo v kmetij-
sko dejavnost. Tako so med
drugim začeli proizvajati vi-
ličarje. Poleg uvajanja novih
izdelkov v Šempetru iščejo
tudi nove trge, resno razmiš-
ljajo tudi o tem, da bi se te-
sneje povezali z nekaterimi
večjimi kupci. Letos želijo
prihodke od prodaje pove-
čati na 5 milijard tolarjev in
spet imeti dobiček, ki naj bi
znašal od 80 do 100 milijo-
nov tolarjev.
Toplice Dobrna so lani us-
tvarile dobro milijardo tolar-
jev prihodkov ter izgubo v vi-
šini 114 milijonov tolarjev,
ki je od predlanske višja za
21 milijonov tolarjev. Vods-
tvo družbe pravi, da imajo
slabši poslovni rezultat zaradi
kadrovskih in naložbenih ak-
tivnosti, stroškov uvedbe no-
vega informacijskega sistema
ter stroškov, nastalih zaradi
večjega dela opravljenih sto-
ritev zunanjih izvajalcev. Na
zahtevo lastnikov, to je
Kmečke družbe in celjskega
podjetja Alea, ki imata sku-
paj več kot 90-odstotni de-
lež, so že pripravili planske
dokumente, ki predvidevajo
sanacijo izgube. Letos bodo
v Toplicah Dobrna začeli nov
naložbeni ciklus, vreden mi-
lijardo tolarjev.
Od regijskih podjetij, ki ko-
tirajo na borzi, je treba ome-
niti še Klasje, ki je lani us-
tvarilo eno večjih izgub v
zadnjih letih. Znašala je 287
milijonov tolarjev, kar je 188
milijonov več kot predlani.
Vodstvo in lastniki zaradi tak-
šnega poslovnega izida niso
preveč zaskrbljeni. Pravijo,
da je posledica slabosti iz pre-
teklosti, ki pa jih že nekaj časa
uspešno odpravljajo.
JANJA INTIHAR
Vir: Juteks Žalec
Juteks je prijetno presenečenje minulega leta. Letošnji prihodki
podjetja naj bi bili povprečje zadnjih petih let.
finance
Vrednostni papirji deinišidii družb
Vrednostni papirji investicijsiciii družb
z delnicami Pid Arkada 1, 2 in 3 je začasno zaustavljeno
trgovanje, zaradi preoblikovanja.
Tečajnica
Borzni indeifsi
v tednu od 27.2.2002 do 5.3.2002
Št. 10 - 7. marec 2002
12
naši kraji in ljudje
Svetišče pod svetniici
Zanimanje Celjanov za najdbe »žličkarjev« - stroka rekla svoje
Arheološke najdbe antič-
nega svetišča pred Narod-
nim domom v Celju (o tem
smo na kratko poročali v
prejšnji številki), strokov-
njakov niso presenetile,
mnoge Celjane pa, saj si
zaščiteno arheološko naj-
dišče in gradbišče na Trgu
Celjskih knezov ogleduje-
jo z velikim zanimanjem in
z vprašanji, ki se nanaša-
jo na strokovnjake in ob-
činske može, češ, zakaj tak-
šnega najdišča ne ohrani-
mo in prezentiramo za og-
led zanamcem in turistom.
Mlada arheologinja, odgo-
vorna konzervatorka pri Za-
vodu za varstvo kulturne de-
diščine-območne enote Ce-
lje, Danijela Brišnik, je te
dni veliko na najdišču, kjer
ljudem pogosto pojasnjuje
odkritje. Posebej za naš ča-
sopis je odgovorila na nekaj
vprašanj, ki še zanimajo Ce-
ljane.
So vas najdbe preseneti-
le?
Ne, niso. Z geofizikalnim
kartiranjem smo doris svetišča
že poznali. Vedeli smo, da je
na globini od 25 do 45 centi-
metrov. Na te izkopanine smo
naleteli že lansko zimo, pri
izgradnji infrastrukture.
Kaj ste odkrili?
Precejšnji del dorisa antič-
nega svetišča in v kanalu za
infrastrukturo za vodovod
smo na globini okoli 1,75 me-
tra odkrili borduro, domne-
vamo, da črno-belega mozai-
ka, hodno površino, oz. es-
trih, dele talnega ogrevanja,
freske... skratka: gre za no-
tranji prostor antične hiše.
Ta del izkopanin je bil
očem javnosti minuli konec
tedna odprt le kratek čas...
Zakaj?
Danijela Brišnik
Zato, ker so bile najdbe,
odkrite v jarku infrastruktu-
re, odprte po »sili razmer«.
Tudi v antičnih mestih, ka-
kršno je tudi Celje, ljudje pač
potrebujejo infrastrukturo in
v tem primeru jim gre kon-
zervatorska stroka na roke,
saj moramo imeti vodovod...
elektriko... kanalizacijo. In
v tem primeru smo mi sta-
nje dokumentirali, fotogra-
firali, naredili geodetske iz-
mere in vse, kar je potrebno
za tovrstno dokumentacijo.
In zanamce. Mozaik (na fo-
tografiji) smo zaščitili. Gle-
de na to, da je bil odprt v jar-
ku širine 50 do 60 centime-
trov, dvig ni bil smiseln, za-
to so zdaj čezenj že polože-
ne cevi...
Kaj pa ostanki svetišča?
Ti so veliko večjih dimen-
zij?
Svetišče meri približno 30
krat 60 metrov. Del tega sve-
tišča sega pod stavbo banke,
del pa pod stavbo Narodne-
ga doma. Torej, nimamo ce-
lotnega tlorisa tega svetišča.
Brez obsežnih arheoloških iz-
kopavanj ne moremo vede-
ti, kako je to svetišče ohra-
njeno in izkopavanja bi bila
draga in dolgotrajna.
Pa vendar... Kaj pa vsaj
delna prezentacija tega sve-
tišča?
S stališča arheološke stro-
ke ni sprejemljiva, in sicer
zato, ker ni dovolj prezent-
na. Saj en sam zid ljudem ne
pove nič. Poleg tega bi bila
potrebna restavracijska dela,
popravila, in se spet ponudi
vprašanje, koliko bi bil ob-
jekt avtentičen. Stroka (zbra-
no smo imeli tudi arheološ-
ko komisijo vidnih sloven-
skih strokovnjakov), se za ta
korak ni odločila. Vprašanje
pa je tudi, kako bi se vzdrže-
vanje pod kupolami obneslo.
Posebej glede na to, da Ce-
ljani že imamo arheološko
sramoto. To je Herkulovo
svetišče pod Miklavškim hri-
bom, ki ga je do nedavnega
preraščala trava.
Bodo dela pri preobliko-
vanju Trga Celjskih knezov
zaradi najdb zastala?
Projekt je bil narejen na
podlagi kulturno-varstvenih
pogojev zavoda in prilagojen
v tolikšni meri, da ne posega
v arheološke plasti, niti v ar-
hitekturo na mestu svetišča.
Kjerkoli v mestu bi zasta-
vili gradbena dela, bi naj-
brž naleteli na najdbe...
...in potem rečejo ljudje,
ali pa investitorji: Zdaj bo-
do pa prišli »žličkarji« in vse
bo zastalo in se podražilo. Pa
vendar bi morali znati te stvari
Črno- beli mozaik je bil viden le nekaj ur...
ceniti in prezentirati. Mi smo
ponudili mestu prezentacijo
trga, kar bi pomenilo, da bi
naredili arheološki izkop na
celotni površini trga. To bi
pomenilo nekaj mesecev iz-
kopavanj, veliko denarja in
celotno urbanistično spre-
membo trga, ki ga potem ne
bi bilo več... in ne fontane...
V vseh elementih bi bil po-
drejen arheologiji. Tako pa
bomo »žličkarji« dela dokaj
hitro zaključili, saj smo si de-
loma lahko pomagali tudi s
stroji. Zna se zgoditi, da se
bo še kaj zapletlo prav pri de-
lih pri fontani, dolgotrajnih
zastojev pa ne predvideva-
mo.
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIC
Uspeh I
debaterU
V Beogradu je bil K
tradicionalni študen
parlamentarni del
turnir Belgrade (
2002, na katerem a
uspeh dosegli tudi
venski debaterji.
Debatirali so na t(
Tranzicija na Balkan
okviru katere so gov
o skupnih problemilj
živih in povezovanju
kanskih držav. Med
leženci iz Bolgarije, H
ke, Slovenije, Bosn
Hercegovine, Albaniji
goslavije, Makedoni
Moldavije se je najl
odrezala ekipa iz Beoj
da. Slovenske barve s(a
tekmovanju zastopalii
debatni ekipi ter pet s
nikov. Jure Požgan in
Ijanka Janja Rebič z \
verze v Ljubljani sta se
stila v četrtfinale. Janji
bič je bila tudi četrta
boljša debaterka turnii
njen uspeh pa je dopol
še Jure Požgan s trinajst
mestom.
Kot je povedala koot
natorka študentske delj
te v Sloveniji, Mateja 11
ter, se lahko lepih usf
hov nadejamo tudi
mednarodnem turnir!
ki ga slovenski študer
debatni klubi priprav
jo v začetku maja v Lji
Ijani. ^
Nepremičnine
argumentirano
med stanovalce
Napovedana novinarska
konferenca, ki jo sklicuje
celjsko podjetje Nepremič-
nine, bo v ponedeljek v Celj-
skem domu. Na njej name-
ravajo argumentirano sta-
novalcem bloka Novi trg 2-
5 na Dolgem polju 3 pred-
staviti izsledke ekspertize,
ki jo je v zvezi z omenje-
nim stanovanjskim blokom
opravil dr. Dejan Žlajpah,
sodni izvedenec in cenilec.
Po besedah Stanka Božič-
nika, direktorja Gradbeniš-
tva Božičnik, ki je eksperti-
zo že prebral, le-ta kaže, da.
»...objekt v ničemer ne od-
stopa od vseh podobnih ob-
jektov v Sloveniji«. Sicer pa
bodo poleg Gradbeništva Bo-
žičnik, dr. Dejana Žlajpaha
in vodstva Nepremičnin na
ponedeljkovi novinarski kon-
ferenci sodelovali še predsed-
nik nadzornega sveta Nepre-
mičnin Marijan Krajnc, pred-
stavniki Projektivnega biro-
ja iz Velenja, ki so opravljali
nadzor, predstavniki projek-
tanta RCC Inženiringi ter
predstavniki Energetike. Na
novinarsko konferenco pa so
povabili tudi najemnike ne-
profitnih stanovanj na Novem
trgu 2-5. NGL
Novi stranifini prostori
Celjski mestni odbor Nove Slovenije - krščansko ljudske
stranke je minuli teden odprl v Celju pisarno. Pisarna je v
Prešernovi ulici v Celju. Ob otvoritvi v petek so pripravili še
okroglo mizo na temo Slovenija, kam greš?
NGL
Nevarna pot v šolo
Na Čopovi ulici v Celju bodo predvidoma do 15. maja
prenavljali most čez Savinjo. Promet v Celju bo zato ta-
caš precej oviran. Most nameravajo razširiti in urediti
pločnik ter kolesarsko stezo.
S pričetkom pouka po zimskih počitnicah imajo zaradi
zaprtja mostu precej težav na poti v šolo učenci iz Lise, ki
obiskujejo II. Osnovno šolo. Pot v šolo je daljša, saj morajo
peš do Splavarskega mostu v Mestnem parku. Ker do tja ni
pločnika, je pot v šolo za 23 otrok iz Lise nevarna.
Na to so vodstvo šole in občinski zavod za planiranje in
izgradnjo opozorili nekateri starši otrok. Stanko Jere-
bic iz Zavoda za planiranje in izgradnjo MOC pojasni
da se problema zavedajo, zato so se dogovorili za i4
njo pločnika proti parku do Splavarskega mostu. 2
so pričeli v torek. Končana naj bi bila predvidoma^
setih dneh. Igor Topole, ravnatelj II. Osnovne šolef
dodal, da so mu na ZPI obljubili tudi izgradnjo brV
Savinjo ob obstoječem mostu na Čopovi ulici, ki ^'
omogočala varno prečkanje pešcem. Ta naj bi stala ^
konca tedna.
Foto: TRlAf
Št. 10 - 7. marec 2002
naši kraji in ljudje
13
Bazen ob
tridesetletnici?
V Osnovni šoli Glazija si želijo bazen, saj je hidroterapija še kako
pomembna za njihove otroke
Ld tridesetimi leti, ko je
|je dobilo osnovno šolo
La, je bil v njej prvi
piti bazen v Celju. Na šoli
00 uporabljali le za svo-
^ience, pač pa so ga od-
itudi drugim, predvsem
5lcom osnovnih šol za
j,alne tečaje. Ko je Celje
^ilo plavalni bazen Go-
ec, je bazen v OŠ Glazi-
ostal zgolj v uporabi nji-
rim učencem. Poplavi v
petdesetih letih pa sta ga
jčili v tolikšni meri, da
jaj že nekaj let ne obra-
p Na veliko škodo učen-
(OŠ Glazija.
[eljski mestni svetnik Bo-
lav Jagodic je že lani za-
1«! svetniško vprašanje o
J, kdaj gre pričakovati pre-
ifo bazena? Iz občinskega
Jelka za družbene dejav-
stiso mu na zadnji seji od-
(orili, da bi preureditev sta-
približno 34 milijonov to-
jev. Ker ima šola regijski
foma nacionalni pomen,
ejo v odgovoru iz družbe-
idejavnosti. Mestna obči-
Celje pričakuje sofinan-
anje vseh tistih občin, iz
erih otroci obiskujejo OŠ
zija. Del denarja pa pri-
ujejo tudi od države. A
nkrat je videti, da gre za
m brez krčmarja, saj do-
fora o tem še ni.
lOt zagotavlja Želj ko Ci-
r, vodja oddelka za druž-
ne dejavnosti, naj bi že na
mlad sklicali sestanek žu-
Dov vseh teh občin, na ka-
lem bi se pogovarjali tudi
sofinanciranju bazena v OŠ
lazija. Kot zagotavlja Cigler,
iMestna občina Celje za ve-
li kako pomemben je ba-
Inza učence OŠ Glazija. Ža-
lne razmišljajo o morebit-
iukinitvi bazena, dodaja.
Terapevtski
učinki vode
snovno šolo Glazija obi-
lje 158 učencev iz 28 ob-
čin. Tudi iz Sevnice, Slovenj
Gradca. Približno 60 odstot-
kov učencev je iz občin Ce-
lje, Štore, Vojnik in Dobrna.
V okviru OŠ Glazija je tudi
internat, v katerem biva 62
otrok. »Že pred časom je us-
pel dogovor o sofinanciranju
fiksnih materialnih stroškov
s strani občin, iz katerih se
pri nas šolajo otroci. Da pa
bi nam bile pripravljene so-
financirati bazen, sem skep-
dčna,« pravi Romana Lebič,
ravnateljica OŠ Glazija. »Kako
namreč pričakovati, na pri-
mer, od župana Solčave, od
koder obiskuje našo šolo en
otrok, da bo prispeval denar
za naš bazen?«
Iz leta v leto, pravi Lebiče-
va, se na njihovi šoU šola vse
več otrok z zmerno in težjo
motnjo v duševnem razvoju.
»Tem voda pomeni terapevt-
sko sredstvo, sproščanje,
umirjanje otrok z motnjami
vedenja in osebnosti ter raz-
gibavanje otrok z ovirami v
gibanju,« pojasnjuje Lebiče-
va. Voda omogoča otrokom
z nevrološkimi motnjami, s
poškodbami hrbtenice ter s
ploskim stopalom in slabo te-
lesno držo, da lahko v vodi
izvajajo gibe, ki jih sicer iz-
ven nje ne morejo. Voda jim
krepi mišice, sklepi in hrb-
tenica so bolj gibljivi, omo-
goča jim urjenje ravnotežja,
vzpodbuja in krepi srčno-žilni
sistem... Zaradi vsega tega si
po besedah Lebičeve tako zelo
želijo novega bazena. Plaval-
ne tečaje v okviru plavalne-
ga opismenjevanja otrok na-
mreč vendarle izvajajo za če-
trtošolce v bazenu Golovec.
O problematiki so sezna-
nili v minulih letih že seda-
njega in bivšega celjskega žu-
pana ter sedanjega in bivše-
ga celjskega državnozborske-
ga poslanca. Čeprav imajo ob-
čutek, da so jim vsi naklo-
njeni, pa pogrešajo končno
realizacijo projekta.
Na šoli se zavedajo, da ba-
zena v obstoječih dimenzi-
jah ne bodo imeli nikoli več.
Tudi manjši bi zadostoval. V
izmeri pet krat sedem metrov
ter dober meter globine, pravi
Lebičeva. Takšruega tudi na-
črtujejo. Poleg tega bi prido-
bili še prostor za rekreacijo,
tehnološki prostor za prezra-
čevalne in ogrevalne napra-
ve ter knjižnico. Prostor bi
morali temeljito prenoviti,
saj so pred tremi leti, po afe-
ri z azbestom v Anhovem, da-
h v preiskavo tudi stenske in
stropne obloge v prostoru,
kjer je bazen. Celjski Zavod
za zdravstveno varstvo je ugo-
tovil, da so v teh oblogah tu-
di delci azbesta. Tudi zato so
jim prepovedan uporabo ba-
zena, kjer je po poplavi po-
čilo bazensko dno in se pre-
drla bazenska školjka.
OŠ Glazija
zapostavljena?
»v oš Glazija čutimo, da
smo na področju investicij za-
postavljeni. Res, da je za na-
šo kodovnico v letošnjem celj-
skem občinskem proračunu
zagotovljenih dobrih 20 mi-
lijonov tolarjev. Razumemo
tudi, da mora občina zago-
toviti pogoje za prehod na de-
vetletko. A vendar vse to ne
sme biti izgovor za to, da os-
tajamo mi ves čas ob strani,«
ugotavlja Lebičeva.
To pa ni edini problem te
osnovne šole. Hudo prostor-
sko stisko imajo namreč v
spalnicah internata OŠ Gla-
zija. V vsaki je po 16 postelj.
»Otrokom se trudimo ponu-
diti prijazno okolje. A je tež-
ko reševati raznolike prob-
leme otrok v tako velikih spal-
nicah. Otroci konec koncev
potrebujejo več zasebnosti,
intimnosti. Spalnice bi mo-
rale imeti po največ tri po-
stelje. A če govorimo kaj je
trenutno bolj nujno, je na pr-
vem mestu vendarle voda. To-
Romana Lebič, ravnateljica OŠ
Glazija
rej bazen. Nihče, ki nima tak-
šnega otroka, kot jih imamo
mi, ne more vedeti, kako ze-
lo pozitivno vpliva nanje vo-
da.«
Tudi za internat je že na-
rejen osnutek načrta za pri-
zidek, ki prav tako ne bi v
celoti rešil prostorske stiske.
Tudi v zvezi z internatom so
se iz OŠ Glazija že obrnili na
različna ministrstva s proš-
njo po sofinanciranju, a so v
glavnem prejeli odgovore, da
je za to pristojen ustanovi-
telj. Torej Mestna občina Ce-
lje. »Zavedam se, da občina
težko zmore vsa finančna bre-
mena, ki ji jih nalaga drža-
va. Zato smo v začaranem
krogu,« doda Lebičeva.
Ta mesec bodo praznova-
H 30-letnico šole. Na praz-
novanje, ki bo v Narodnem
domu, se že skrbno priprav-
ljajo. Veseli jih, da sta pri-
hod že obljubila Štefka Ku-
čan in celjski župan. Praz-
novanje bi bilo še bolj vese-
lo, če bi vedeli, da je v krat-
kem realno pričakovati ob-
novo bazena. Je 32 milijo-
nov tolarjev res tako veliko,
da ga občina ne zmore že ne-
kaj let? Kjer je volja, pravi-
jo, je tudi pot.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: TRIARTES
Žalosten pogled na bazen danes
na kratko
Smrt je draga
ŠTORE - Cene pogrebnih in pokopaliških storitev v obči-
ni Štore, kjer imajo pokopališči v Kompolah ter na Svetini,
so od 1. marca višje za 8,4 odstotka. Zadnja podražitev je
bila pred letom dni, zato so se odločili za povišanje v skladu
z inflacijo. Po podražitvi znaša najemnina za kvadratni me-
ter groba 806 tolarjev na leto. Na seji občinskega sveta, kjer
so odločitev sprejeli, so omenjali, da so cene najemnin in
pokopov na sosednjem teharskem pokopališču višje. (BJ)
Zelena luč za hleve na Svetini
ŠTORE - Ožje območje Svetine nad Štorami je že dolgo
spomeniško zaščiteno, zato potrebujejo lastniki objektov
za vse gradbene posege soglasje Zavoda za varstvo naravne
in kulturne dediščine. V strnjenem delu vasi so tudi kmečka
gospodarska poslopja, za katere je bila v smislu starega celj-
skega odloka nadomestna gradnja prepovedana. Zato je imel
nedavno kmet na Svetini, ki je žele zgraditi nov hlev, precej
težav. Občinski svet v Štorah je oviro prejšnji teden odpra-
vil, s tem da bodo morali morebitni graditelji še vedno upo-
števati smernice varuhov kulturne dediščine. (BJ)
Največ za vzhodno obrtno cono
ŠTORE - Po osnutku letošnjega občinskega proračuna občine
Štore, predstavljenem na zadnji seji občinskega sveta, zna-
šajo predvideni skupni prihodki in odhodki 521 milijonov
tolarjev, kar je za četrtino več kot lani. Predstavnica občin-
ske uprave je svetnike opozorila, da je proračun sestavljen
tako, da bo pokril tudi 8 milijonov primanjkljaja iz lanske-
ga proračunskega leta ter bodo lahko mandat zaključili po-
zitivno. Sicer pa namenjajo za letošnje naložbe približno
120 milijonov tolarjev, od tega največ za gradnjo obrtne
cone Štore-Vzhod (pri lokalu Gibi) ter celovito obnovo šole
v Kompolah. Med večjimi postavkami je še nakup cisterne
za gasilsko društvo v Štorah. Posebne razprave ni bilo, saj
bodo lahko svetniki poslah pisne predloge. O njih se bodo
potem izjasnili odbori, nakar bodo o osnutku glasovali. (BJ)
Pričakovanega denarja ni bilo
ŠTORE - Občinski svet v Štorah je sprejel prejšnji teden
rebalans lanskega občinskega proračuna, z blizu 398 mili-
joni tolarjev prihodkov ter nad 407 milijoni odhodkov, kar
pomeni 8 milijonov primanjkljaja. V občini so v začetku
proračunskega leta planirali bistveno več prihodkov in od-
hodkov, zaradi nižjih zneskov pa je bil likvidnostni položaj
ves čas izjemno težak, kar je vplivalo na likvidnostno za-
dolževanje. Po besedah župana Franca Jazbeca so vsi os-
novni porabniki prejeli večji del sredstev, tako da večjih
pretresov ni bilo. Pri vsem skupaj je prišlo tudi do poznej-
šega sprejemanja rebalansa. (BJ)
Teater na Dobrni: da ali ne?
Na Dobrni, ki je bila v
šestdesetih letih znana po
poletnih predstavah na pro-
stem, so lani pripravili pro-
jekt Gledališče v Toplicah
Dobrna, s šestnajstimi gle-
dališkimi predstavami. Le-
tos želijo s predstavami, ki
so se vrstile čez vse leto, na-
daljevati.
Pri tem pričakuje delniš-
ka družba Toplice Dobrna 30-
odstotno sofinanciranje ob-
čine, za kar bi nudili obča-
nom Dobrne 50-odstotni
abonmajski popust. Gre za
nadaljevanje lanskega sode-
lovanja s Teatrom 55 Bran-
ka Duriča, tako da bi letos
uprizorili predstave Brez lju-
bezni mi žived ni, Bužec on,
bušca jaz. Od boga poslan.
Čas za spremembo. Balkan-
ski špijon. Kaj pa zdaj ter Žur-
ka za punce.
Za vse skupaj bi morale To-
plice Dobrna odšteti vsaj 3,6
milijona tolarjev, vendar so
izračunali, da brez sodelova-
nja občine oziroma TIC pla-
čila ne bodo zmogli. Na ob-
čini staUšča o ponudbi, ki so
jim jo poslali, še niso spre-
jeli. Vodstvo toplic jo zato na-
merava osebno predstaviti ob-
činskemu svetu na njegovi na-
slednji seji, saj svetniki za-
njo doslej niso kazah poseb-
nega zanimanja. BJ
Št. 10 - 7. marec 2002
14
masi kraji in ljudje
Zaradi dolgov
brez plač
v Občinski matični knjižnici Žalec ostali brez plač - Dolžnici občini Prebold
in Braslovče
šest zaposlenih v Občin-
ski matični knjižnici Žalec
je še vedno brez plač, ki bi
jih morali prejeti že prejš-
nji petek.
Do tega je prišlo zaradi ne-
poravnavanja obveznosti ne-
katerih občin, ki so sicer us-
tanoviteljice knjižnice, ven-
dar za njeno delo sredstev ne
prispevajo. Obtožbe gredo
predvsem na račun občin
Prebold in Braslovče. Obči-
ni Polzela in Tabor poravna-
vata del, občini Žalec in Vran-
sko pa izpolnjujeta denarne
obveznosti v celoti. V občin-
ski matični knjižnici jim je
zmanjkalo več kot dva mili-
jona tolarjev, v žalskem pro-
računu pa iz vseh ostalih pe-
tih občin načrtujejo več kot
10 milijonov tolarjev popla-
čil iz preteklih let. Lani so
knjižničarjem pri izplačilu
plač pomagali v občini Ža-
lec. »Nismo užaljeni ali pri-
zadeti, ker nismo dobiU plač,
temveč predvsem zato, ker
se problem po toliko letih še
vedno ni rešil,« pravi Anka
Krčmar, v.d. direktorice
knjižnice, ki bo v kratkem
registrirana kot samostojni
Javni zavod Medobčinska ma-
tična knjižnica. V novem za-
konu o knjižničarstvu so do-
ločene obveznosti in osnove,
vendar pa se očitno to neka-
terih občin ne tiče.
Krčmarjeva dodaja, da so
se z vsemi župani in županjo
o problemu knjižničarstva že
večkrat pogovarjali in da je
očitno, da knjižnici nihče ne
nasprotuje, vendar denarja
vseeno ni. Da se med ljudmi
veča želja po knjigah, doka-
zujejo knjižnica na Vran-
skem, ki so jo odprli pred
kratkim, načrti v Taboru, da
bodo knjižnico iz Lok pre-
selili v večnamensko stavbo,
novi prostori za šolsko knjiž-
nico v Petrovčah... Krčmar-
jeva se zaveda, da imajo v ob-
činah svoje probleme, da
imajo premalo denarja, ven-
darle pa bi se veljalo dogo-
voriti, če bodo ostale v mre-
ži knjižnic.
Lani so v knjižnici za plače
in druge prispevke za zaposle-
ne porabili 32 milijonov to-
larjev (ta denar naj bi dobili
iz proračunov lokalnih skup-
nosti), ministrstvo za kulturo
pa je za nakupe knjig prispe-
valo 14 milijonov tolarjev. S 6
zaposlenimi v Medobčinski
matični knjižnici v Žalcu ne
dosegajo niti 70 odstotkov za-
konsko določenih normativov.
Knjižnica še sodi pod zavod
za kulturo, ki pa ga kot edina
ustanoviteljica financira žalska
občina, del denarja pa prido-
bijo sami. Problem knjižnice
bodo poskušali razrešiti v pri-
hodnjih dneh - že danes naj bi
predstavniki ministrstva za
kulturo nov zakon podrobne-
je predstavili županom, do-
končno pa naj bi se o proble-
mu pogovorili v ponedeljek
spodnjesavinjski župani in žu-
panja (med še vedno nedogo-
vorjene »teme« poleg knjižni-
Anka Krčmar
ce sodita sofinanciranje izgrad-
nje glasbene šole in II. osnov-
na šola - v obeh so soustanovi-
teljice vse spodnjesavinjske ob-
čine). »V žalski knjižnici še ne
bijemo plat zvona, saj je mi-
nistrstvo za kulturo obljubi-
lo, da bo probleme pomagalo
rešiti. Menim, da je bila teža-
va s plačami na nek način celo
potrebna, saj je treba poiskati
dokončno rešitev. Zaposleni že
namreč kar nekaj časa živimo
v strahu, hkrati pa smo zelo
nemočni,« pravi Krčmarjeva.
U. SELIŠNIK
Z roko v roki
v ponedeljek je nabito
polna dvorana II. sloven-
skega tabora v Žalcu z
navdušenjem pozdravila
številne nastopajoče, ki
so se odzvali povabilu De-
kanijske karitas Petrov-
če.
Ta je namreč pripravila že
šesti koncert Z roko v roki
in ki se je v Spodnji Savinj-
ski dolini, vsaj sodeč po obi-
sku, zelo dobro prijel. Na
koncertu so nastopili Nata-
lija Verboten, ansambli Sa-
vinja, Dominik, Navihanke
in Gohčnik, Patricija Diklič,
Aleksander Jež, ansambli
Dori, Zmaji, Vitezi Celjski
in Zupan, Franc Žerdoner
s prijatelji ter Alenka Les-
jak. Za ljudi v stiski so skup-
no z darili sponzorjev in pri-
hodkom od prodanih kart
zbrah približno 1,3 milijo-
na tolarjev.
Dekanijska karitas Pe-
trovče, ki skrbi za območ-
je Griž, Žalca, Šempetra,
Prebolda in Petrovč, poma-
ga ljudem v stiski predvsem
z najnujnejšo hrano, oble-
ko in obutvijo. Mesečno se
pri njih oglasi kar precej
prosilcev, ki jim podarijo
paket v vrednosti približno
2.500 tolarjev. Prosilci, ki
lahko za pomoč prosijo vsa-
ke tri mesece, morajo ime-
ti tudi ustrezne dokumen-
te, iz katerih je razvidno,
da prejemajo samo social-
no pomoč.
US
IzobraŽevanje
starejših
v Žalcu se bo jutri pričel mednarodni simpozij o izo-
braževanju starejših.
Simpozij, ki bo trajal do ponedeljka, pripravlja An-
dragoški center Slovenije v sodelovanju z Institutom za
mednarodno sodelovanje nemške Zveze ljudskih univerz
iz Bonna ter žalsko občino. O izobraževanju starejših ter
možnostih za pripravo in prijavo skupnih projektov bo-
do razpravljali na podlagi štirih nosilnih referatov, priča-
kujejo pa udeležence iz Avstrije, Hrvaške, Jugoslavije,
Madžarske, Poljske, Romunije, Rusije in Slovenije. Se-
minar bo v angleškem jeziku, udeleženci pa bodo prvi
dan obiskali Rimsko nekropolo in Jamo Pekel.        US
Mladi za delo
Hočem delo, ne podporo
- tak je bil naslov pogovo-
ra s Petrom Stefanovskim,
predstavnikom ministrstva
za delo, družino in social-
ne zadeve, ki sta ga v po-
nedeljek pripravila Druš-
tvo staršev za pomoč mla-
dini in Žalski mladinski
center.
Na žalskem območju je
med brezposelnimi kar peti-
na mladih, nekateri od teh pa
so z zanimanjem prisluhnili
ponedeljkovemu pogovoru,
ki se je v največji meri vrtel
okrog aktivne politike zapo-
slovanja. Mladi so sicer pri-
dobili kar nekaj informacij,
organizatorji pa so si želeli več-
ji obisk, sploh predstavnikov
različnih ustanov.        US
Priprave za jožefovo
v Petrovčah se že pripravljajo na 14. Jožefov sejem, ki bo kot ponavadi 19. marca.
Dogajanje, ki se bo pričelo z mašo v petrovški baziliki, bo letos v največji meri namenje-
no predstavitvi ekološkega kmetovanja. V ta namen bodo pripravili razstavo ter predstavili
pridelovalce na posameznih ekoloških kmetijah ter predelovalce, ki so združeni v društvu
Deteljica. Poleg številnih degustacij bodo organizatorji poskrbeli tudi za prikaz kmečkih
opravil in običajev. US
Št. 10 - 7. marec 2002
naši kraji in ljudje
15
^vezde so slovenske
o zgodovini treh rumenih zvezd v slovenskem grbu
^^or knjige Zovnek in
.^eški. Franci Kralj, ki
jjidi predsednik Zgodo-
ijl;ega društva Braslov-
je na letošnjem sejmu
^/Vdria razložil izvor in
^en treh rumenih zvezd,
jO v slovenskem grbu.
jjto ga je napeljalo dejs-
I da ljudje zelo malo aH
'ne vedo, kaj te zvezde
Ustavljajo, še bolj pa to,
jg znova veliko govora o
.jininjanju slovenskih dr-
jiih simbolov, čemur Fran-
Kralj nasprotuje. »Zvezde
jovenskem državnem gr-
imajo že več kot 660-let-
2godovino, saj so bile ene
simbolov celjske kneže-
le in še prej žovneške po-
tioziroma njihove plemiš-
družine. Pri preučevanju
jdovine Žovneških se po-
lito srečujemo z njihovimi
kovnimi oznakami. Te pa
^na koncu pripeljejo do
^jega državnega grba,«
^ranci Kralj, ki je za-
Franci Kralj
gotovo eden izmed tistih, ki
najbolj poznajo zgodovino
žovneške gospoščine in celj-
skih grofov.
»Običaj srednjega veka je
bil, da so posamezni plemi-
či včasih ob pridobitvi novih
gradov in posesti prevzema-
li tudi grbe teh posesti. To se
je dogajalo zlasti takrat, ko
so dobili posest že uglednih
plemiških družin. Tako so tu-
di Žovneški leta 1322 spre-
jeli vovberški grb, ki so ga
takrat predstavljale tri zlate
zvezde na rdečem polju. Da
so sprejeli vovberški grb, gre
pripisati tudi dejstvu, da so
bili Vovberški bližnji sorod-
niki,« razlaga Franci Kralj, ki
je tudi sicer med najbolj zag-
nanimi za oživitev žovneške-
ga gradu, kjer že lep čas iz-
vajajo sanacijska dela za ohra-
nitev ruševin.
O Žovneških pravi, da so
bih zelo ugledna plemiška
družina, zato je razumljivo,
da so se povezovali z drugi-
mi enakimi družinami. »Žov-
neški in Vovberški so imeli
kot bližnji sorodniki sklenje-
no pogodbo o dedovanju, če
bi družina enih ali drugih po
moški strani izumrla. Taka
pogodba je bila takrat nekaj
običajnega. Leta 1322 so os-
tali Vovberžani brez moške-
ga naslednika. Žovneški so
na osnovi prej sklenjene po-
godbe dedovah veUko pose-
sti v Savinjski in Šaleški do-
lini, Celje pa so si osvojili šele
z orožjem in odkupnino. Ko
so Žovneški z dedovanjem
dobili vovberško savinjsko
posest, so si prisvojili tudi nji-
hove grbovne oznake. Žov-
neški so kasneje kot grofi
Celjski rdeče polje zamenjali
z modrim, ohranili pa so zla-
te zvezde. Tak grb sta upo-
rabljala grof Friderik I. Celj-
ski in za njim tudi Herman
L. S Hermanom II. so upo-
rabljali grofovski grb, ki je
bil sestavljen iz štirih polj.
Tega so uporabljali do izu-
mrtja leta 1456,« razlaga Fran-
ci Kralj zanimivo zgodovino
ter dodaja, da je to naša, slo-
venska zgodovina in da so tako
tudi tri zvezde že od nekdaj
slovenske. Res je najbrž, pravi
Kralj, da so plemiči govorili
med sabo v nemškem jezi-
ku, a so zagotovo znali tudi
takratni slovenski jezik, ozi-
roma jezik svojih podanikov.
D. NARAGLAV
Desno dosedanji predsednik Anton Rozman, ki je zvezo vodil 30 let.
Levo nov predsednik Stanko Rizmal.
Zborovali
savinjski čebelarji
Na rednem volilnem obč-
nem zboru so se sestali de-
legati vseh devetih čebelar-
skih društev, ki so vklju-
čeni v Zvezo čebelarskih
društev Spodnje Savinjske
doline.
O lanskem delu zveze je po-
ročal predsednik Anton Roz-
man, ki je izpostavil števil-
na izobraževanja in predava-
nja. Med letom so dobro po-
skrbeli za zdravila, za kar ima
veliko zaslug predsednik ko-
misije za zdravljenje čebel
Ivan Šorli, ki je na zboru
spregovoril o zdravljenju če-
bel. Čebelarska društva zve-
ze so po svojih močeh pris-
pevala finančna sredstva za
izgradnjo izobraževalnega če-
belarskega središča v Luko-
vici, ki se gradi v okviru Če-
belarske zveze Slovenije. La-
ni je bil tudi primer hude gni-
lobe in ropanje med čebelji-
mi družinami. Vzroka za to
ni znal nihče pojasniti, tudi
veterinarji ne - bila so samo
ugibanja.
Program dela za letošnje
leto bo slonel na predavanjih
o tehnologiji čebelarjenja, o
zdravstvenem varstvu čebel,
o obnovi mladih družin... V
Braslovčah bodo pripravili
proslavo ob 210-letnici pre-
voda prve slovenske knjige
čebelarja župnika Janeza Go-
ličnika iz Griž. Za novega
predsednika zveze so izvo-
lili Stanka Rizmala iz Bra-
slovč.
T. TAVČAR
Žalski gasilci za večjo varnost
Gasilsko društvo Žalec, ki sodi med najstarejša v Spodnji
jvinjski dolini, je lansko leto podredilo aktivnostim ob
aznovanju 120-letnice obstoja in delovanja društva,
IV svojem letnem poročilu zapisala predsednik Franc
ireks in poveljnik Miroslav Lovrek.
(fajpomembnejši lanski zalogaj je bil nakup dveh gasil-
1 vozil, za kar so odšteli nekaj več kot 48 milijonov to-
jev. Žalski gasilci so lani sodelovali na 44 intervencijah,
lega 31 požarnih in 13 tehničnih. Udeležili so se tekmo-
ij GZ Žalec in okoliških hitrostnih tekmovanj, kjer so ^
prejeli 55 pokalov za prva tri mesta s tremi desetinami.
Poleg tega so poskrbeli za izobraževanje članov ter dodatna
usposabljanja. Pripravili so tudi dneva odprtih vrat društva
za vrtce in šole. Tudi v programu za letos sta na prvem me-
stu strokovno in operativno področje, sledijo preventivna
in izobraževalna dejavnost ter organizacijske naloge.
Za dolgoletno delo v gasilski organizaciji so podelili več
priznanj, že 40 let pa v društvu delujeta Mardn Cilenšek in
Alojz Vidmajer.
T. TAVČAR
Najmočnejši
so planinci
člani Planinskega druš-
tva Zabukovica so imeli v
dvorani Društva upokojen-
cev Griže letno konferenco.
Po krajšem kulturnem pro-
gramu so pregledali oprav-
ljeno in si zadali plan dela
za letošnje leto. Društvo ima
1063 članov in je po številu
in delu eno izmed najuspe-
šnejših in najmočnejših. La-
ni so pripravili 25 raznih iz-
letov, planinski tabor v Dov-
ju, sodelovali v Savinjski
orientacijski ligi, skrbeli za
planinske poti in za dom na
Humu. Predsednik društva Jo-
že Jančič pravi, da bo letoš-
nje delo podobno lanskemu.
T. T.
Nova
knjižnica
v OŠ Petrovče so odprli
novo knjižnico, ki sta jo v
okviru zagotavljanja pogo-
jev za uvedbo devetletnega
šolanja uredila šola in žal-
ska občina.
Knjižnica meri 180 kvadrat-
nih metrov in omogoča sodo-
ben način izposoje knjig. Pro-
store so obnovili v sklopu no-
vogradnje telovadnice, potreb-
no opremo pa so plačali Ob-
čina Žalec ter OŠ Petrovče s
pomočjo donatorjev. Vrednost
obnovitvenih del in opreme
je 11,5 milijona tolarjev.
T. T.
Uspela krvodajalska
akcija
.Območna organizacija Rdečega križa Žalec je na Vran-
Ji^ pripravila drugo krvodajalsko akcijo od enajstih pred-
anih na območju Spodnje Savinjske doline. Akcije na
%kem se je udeležilo 154 krvodajalcev. Posebno pono-
j So na Jožeta Žnidariča iz Stopnika, ki je kri daroval že
^'krat in je bil tudi tokrat med krvodajalci.
T. TAVČAR
Zanimanje za strojni krožek
Člani združenja za med-
sebojno pomoč - Strojni kro-
žek Savinjska dolina so se
zbrali na občnem zboru v
dvorani KZ Šempeter v Sa-
vinjski dolini.
Lanski program dela je bil
po besedah vodje krožka Si-
mona Gajška in predsedni-
ka Bojana Čretnika uspešno
opravljen, izdali pa so tudi
glasilo Orač. Strojni krožek
Savinjska dolina pokriva Sa-
vinjsko dohno in celjsko ob-
močje. Krožek se je lani po-
večal za 255 novih članov, kar
porheni, da se zanimanje zanj
povečuje. Člani so z usluga-
mi v okviru strojnega krož-
ka opravili več kot 8 tisoč de-
lovnih ur. Pri storitvah kmet-
je še vedno največkrat zapro-
sijo za baliranje, oranje, bra-
nanje, dela v gozdu, žetve,
škropljenje in prevoze.
Lani so pripravili več tek-
movanj in predstavitev svo-
jega dela, letos pa so sku-
paj s Kmetijsko svetovalno
službo začeli delati na pro-
jektu Socialna delovna po-
moč na kmetiji. Na zboru
so pripravili tudi predava-
nje Mojce Krivec na temo
izvajanje socialne delovne
pomoči, podjetje Syngenta
pa je pripravilo predavanje
o hibridnem izboru za leto
2002. Za novega predsed-
nika Združenja za medse-
bojno pomoč Strojni kro-
žek Savinjska dolina so iz-
volili Alojza Rojnika iz
Spodnjih Grušovelj.
T. TAVČAR
Del udeležencev občnega zbora.
Št. 10 - 7. marec 2002
16
nasi kraji im ljudje
Jarica tudi v
Kozjanskem parku
Zaščiteno in zelo redko rastlino našli skoraj v središču Podsrede
Jarico, ki spada med zla-
tice in cveti rumeno, so do-
slej poznali le po edinem
rastišču na Bohorju, ki še
ni uvrščen v Kozjanski re-
gijski park. Z občinskim
odlokom so jo tudi zaščiti-
li. Jože Bavcon in Stane Su-
šnik pa sta izjemno rastli-
no odkrila skoraj v središ-
ču Podsrede, kjer domuje
Uprava Kozjanskega par-
ka. Jarico sta odkrila že la-
ni in sta mislila, da se je
tam pojavila slučajno. Ker
pa je zacvetela tudi letos,
predstavlja novo prijetno
odkritje v Kozjanskem par-
ku.
Bernard Goršak iz Kozjan-
skega parka: »Razstišče smo
si podrobno ogledali, sedaj
bomo pripravili upravljalski
načrt za to območje, ki je s
prisotnostjo jarice obogate-
no. Jarica se lahko pojavi že
med snegom, za rast namreč
potrebuje dovolj vlage in ne
previsoke temperature.«
Bavcon in Sušnik sta o ja-
rici pripravila obširen stro-
kovni tekst, ki ga bosta obja-
vila v prihodnji številki revi-
je Proteus. Med drugim sta
zapisala: »Jarica (Eranthis
hyemalis), Slovenija, Koz-
jansko, Podsreda, pod Staro
sveto Goro, natančneje izpod
Gradišča, nasproti križišča za
Podsredo, nadmorska višina
245 m, zaraščajoč sadovnjak,
travnik, gozdni rob...«
Jarica v Podsredi raste v pa-
su na več kot sto metrih dol-
žine in dobrih pet do deset
metrov širine v navidez zelo
različnih združbah. Rastišče
je zaraščeno z grmovjem in
visokimi zelikami, da jarica
komaj pogleda na piano. V
prehodu zime v pomlad se
rumeni cvetovi jarice lepo
dopolnjujejo z belimi cvetovi
mnogoštevilnih zvončkov in
vijoličnega spomladanskega
podleska. V Kozjanskem par-
ku so veseli novega odkritja
in upajo, da bodo morebitni
obiskovalci drobne cvetice
pustili rasti in bodo v okras
pokrajini.
TONE VRABL
IZ OBČINSKIH SVETOV
Nova socialna stanovanja
ROGAŠKA SLATINA - Občina Rogaška Slatina bo še v
prvi polovici leta izvedla razpis za dodelitev razpoložljivih
socialnih stanovanj upravičencem. Razpis sovpada z dokon-
čanjem stanovanjskega bloka v Prvomajski ulici v Rogaški
Slatini, ki ga občina gradi v sodelovanju s Stanovanjskim
skladom Repubhke Slovenije. Stanovanja bodo podeljena
na osnovi novega pravilnika o spremembah in dopolnitvah
sedaj veljavnega pravilnika o dodeljevanju socialnih stano-
vanj, ki so ga poleg sprememb pravilnika o podeljevanju
neprofitnih stanovanj na minuli seji sprejeli slatinski svet-
niki. (BoJ)
Prometna ureditev središča
ROGAŠKA SLATINA - Slatinski svetniki so na zadnji seji
sprejeli program priprave lokacijskega načrta za S3/b, kot
so poimenovali območje, opredeljeno za potrebe stanovanjske
gradnje in proizvodno storitvene dejavnosti. Predmet načr-
ta je izgradnja glavne ceste v Žibernik, izgradnja krožišča
pri trgovskem centru ob Prvomajski ulici in povezava ome-
njenega krožišča z glavno cesto. Na ta način naj bi bistveno
razbremenili Prvomajsko cesto in uredili ustrezen dostop v
stanovanjsko naselje. (BoJ)
Zima uničila cesto
Prelasko-Buče-Kozje
v občini Kozje se ne morejo pohvaliti z dobro ure-
jenimi cestami, med katerimi sta po zadnji zimi še
zlasti hudo poškodovani državni cesti R3-683 na od-
seku Pilštanj-Golobinjek in R3-684 odsek Prelasko-
Buče-Kozje.
Na sestanku jeseni leta 2001 so predstavniki Direkci-
je RS za ceste obljubili, da bodo štirikilometrski odsek
Prelasko-Buče-Kozje prioritetno obravnavali letos. Ker
ni nobenih zagotovil, da se bo to letos res zgodilo, je
med občani, ki cesto uporabljajo oz. ob njej stanujejo,
nezadovoljstvo vedno večje. Župan občine Kozje Jože
Planine se je odločil, da ponovno pripravi sestanek, na
katerem bo še enkrat opozoril na probleme. Cesta je
bila obnovljena po potresu na Kozjanskem leta 1975,
kasneje pa je bila deležna le manjših popravkov. Teme-
ljita obnova je ocenjena na okoli 70 milijonov tolarjev,
ki naj bi jih zagotovila država in občina. Župan je na
sestanek, ki bo v četrtek, 14. marca, povabil predstav-
nike ministrstva za promet. Direkcije RS za ceste, VOC
Celje ter predstavnike krajevnih skupnosti Kozje in Bu-
če. O problematiki z obema odsekoma državnih cest na
območju občine Kozje so obvestili tudi ministra za pro-
met Jakoba Presečnika.
TV
Nedeljskega referenduma v lemberški osnovni šoli se je udeležilo skoraj
80 odstotkov vseh volivcev iz naselij Lemberg in Topoiovec.
Lemberžani za
samostojnost
Krajani Lemberga in Topolovca, naselij v šmarski ob-
čini, so se na nedeljskem referendumu po pričakovanjih
opredelili za izločitev iz Krajevne skupnosti Mestinje ter
ustanovitev samostojne krajevne skupnosti. Novopeče-
na Krajevna skupnost Lemberg bo tako deseta po vrsti,
ne bo pa tudi najmanjša.
Naselje v ozki dolini ob potoku Lemberžica je bilo nekoč
že trška občina. Kot trg je bil prvič omenjen leta 1386. Svoj
višek doseže v 18. stoletju, v prvi polovici 19. stoletja pa
začne propadati zaradi prenosa župnije na Sladko Goro in
premestitve ceste skozi Pečico in Podplat.
Ustanovitev svoje krajevne skupnosti je bila po besedah
predsednika Krajevne skupnosti Mestinje, sicer pa Lember-
žana Uroša Lorenčaka dolgoletna želja krajanov, ki so bili
prepričani, da bi se kot samostojna enota lahko hitreje raz-
vijali. Da gredo na svoje, se je tako odločilo dobrih 77 od-
stotkov volivcev na referendumu, ki se ga je skupaj udeleži-
lo nekaj več kot 79 odstotkov vseh volilnih upravičencev. O
izbiri predsednika nove krajevne skupnosti bo odločil svet
KS po lokalnih volitvah. B. JANČIČ
Fntn- s KRANTEG
St. 10 - 7. marec 2002
nasi kraji in ljudje
17
Podražitev ne lovi strošicov
v Vrtcu Šentjur izgube še ne bo konec - Občinski svetniki pristali na »kompromisno« podražitev
Predlagano povišanje
^^omske cene progra-
v domačem vrtcu so ob-
jjki svetniki prvič zavr-
li decembra, v ponedeljek
^er pa predlog le delno
^^dili. Namesto predlaga-
11 -odstotnega poviša-
po pristali na 8,4 odstot-
j višjo ekonomsko ceno,
jletner naj bi uskladitev
jjienila zgolj lansko inf-
jijo. V Vrtcu Šentjur bo,
|(0 kažejo izračuni, še na-
nastajala sprotna izgu-
jvetniki so decembra po-
jžitvi nasprotovali, češ da
preveč udarila po žepu dru-
je, ki so že tako večinoma
gmotno zelo težkem polo-
iju. To je tudi razlog, da
jfši za svoje mačke v Šent-
fju v povprečju plačujejo
26 odstotkov ekonomske
ijie za program, v katerega
vključen njihov otrok, naj-
(Staršev pa je uvrščenih v
ugi plačilni razred. Razh-
loziroma slabe tri četrtine
onomske cene pokrivajo iz
)činskega proračuna. Če os-
jamo pri povprečju, bi v
iBtjurski starši za otroke do
fh let starosti ob predlaga-
ill-odstotni podražitvi pla-
vali mesečno 1.730 tolar-
fveč, za starejše predšol-
e otroke pa bi bila meseč-
na razlika nekaj manj kot pol-
drugi tisočak.
Po besedah ravnateljice
Zore Ketiš, ki vrtec vodi že
v tretjem mandatnem obdob-
ju, so zadnja leta izvedli kar
nekaj varčevalnih ukrepov,
so pa stroški, na katere sa-
mi nikakor ne morejo vpli-
vati. Tako, na primer, so v
kar nekaj od njihovih de-
vetih enot glede prehrane
malčkov, ponekod pa tudi
ogrevanja vrtčevskih pro-
storov, odvisni od bližnjih
šol.
Osrednji razlog za predla-
gano podražitev ter lansko iz-
gubo v poslovanju vrtca je dejs-
tvo, da so se z avgustom v vsej
Sloveniji skladno s kolektiv-
no pogodbo zvišale plače za-
poslenim, nekateri dodatki pa
spet z decembrom. Ekonom-
sko ceno programa seveda ob-
likujejo tudi drugi stroški, pri
čemer v šentjurskem primeru
ne gre prezreti, da imajo viso-
ke stroške vzdrževanja, saj so
vse vrtčevske stavbe v povpreč-
ju stare 20 do 30 let, najmlaj-
ša pa je enota v Hruševcu, ki
so jo odprli pred šestimi leti.
Ob soglasju, da se ekonom-
ska cena programov v šentjur-
skem vrtcu poviša za 8,4 od-
stotka, so svetniki sprejeli še
Malčki pred Vrtcem Šentjur, ki je bil pred dvema letoma izbran v skupino petindvajsetih slovenskih vrtcev prvega kroga kurikularne prenove.
sklep, da se do 25. marca opravi
pregled cen vrtcev v sosednjih
občinah na Celjskem. Kako bo-
do primerjalno analizo zasta-
vili v oddelku za družbene de;-
javnosti občinske uprave, nam
v torek ni uspelo izvedeti, saj
je bil vodja oddelka Edi Pe-
perko nedosegljiv. Gole števil-
ke, zbrane že za decembrsko
zasedanje občinskega sveta, na-
mreč kažejo, da so cene v so-
sednjih občinah približno po-
dobne tistim, ki naj bi v Šent-
jurju veljale po 11-odstotni po-
dražitvi, zvečine pa so ekonom-
ske cene za programe podra-
žili lani poleti. Izstopa občina
Slovenske Konjice, kjer ima-
jo za financiranje vrtca dogo-
vorjeno mesečno usklajevanje
z inflacijo.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: TRIARTES
IZ OBČINSKIH SVETOV
Nekateri brez nadomestila
LAŠKO - Plačevanja nadomestila za uporabo stavbnih zem-
ljišč so po novem odloku oproščeni vsi javni zavodi, kate-
rih ustanoviteljica je občina, občinske funkcionalne enote
(torej tudi posamezne krajevne skupnosti) ter organizacije,
ki opravljajo humanitarno dejavnost.
Doregistracija Komunale
LAŠKO - V vrsto dejavnosti, za opravljanje katerih je regi-
strirano JP Komunala Laško, so svetniki na zadnjem zase-
danju uvrstili tudi oskrbo s paro in toplo vodo. V podjetju
namreč upravljajo s stanovanji in poslovnimi prostori ob
Badovinčevi in Poženelovi uhci v Laškem ter v Rimskih
TopUcah. Doregistracija je bila potrebna, če se v Komunali
Laško želijo izogniti plačevanja takse, ki jo ob ceni plina
zaračunava dobavitelj Adriaplin.
Pestra knjižnična dejavnost
LAŠKO - V Osrednji knjižnici Laško z organizacijskima
enotama v Radečah in Rimskih Toplicah ter izposojevaUšči
v Šentrupertu, Zidanem Mostu in Jurkloštru zadnja leta iz-
posodijo preko 100 tisoč knjižnih enot, lani pa so ob tem
pripravili še 220 različnih prireditev, ki jih je obiskalo pre-
ko pet tisoč šolarjev in dobrih 1500 odraslih. V knjižnici je
bilo doslej za nedoločen čas zaposlenih le pet delavcev, z
marcem pa se jim je po sklepu občinskih svetnikov pridru-
žil še en knjižničar.
Ufebrova na čelu CSD
ŠENTJUR - Občinski svetniki so soglašali z imenovanjem
Anice Weber za direktorico Centra za socialno delo Šent-
jur. Webrova izpolnjuje vse pogoje za imenovanje na direk-
torsko mesto, njen mandat pa bo določilo ministrstvo za
delo, družino in socialne zadeve, ki naj bi jo tudi dokončno
imenovalo. Dosedanja dolgoletna direktorica centra Cvet-
ka Jager se bo spomladi upokojila.
Čistopis
najvišjiii
aictov
šentjurski občinski
svetniki so v ponedeljek
na klopi dobili tudi pre-
čiščeno besedilo občin-
skega statuta in poslov-
nika, ki odslej veljata v
Šentjurju.
V Šentjurju so oba naj-
višja občinska pravna akta
uskladili šele lani pozno je-
seni, kot eni zadnjih v Slo-
veniji. Občinski svetniki so
morah svoj statut uskladi-
ti s spremenjeno zakono-
dajo, v Šentjurju pa se je
zatikalo, ker nikakor niso
pristali, da bi se prag za
sprejemanje najbolj po-
membnih odločitev v ob-
čini znižal. Potem, ko so
na priporočilo urada za lo-
kalno samoupravo Šentjur-
čanom zagroziU, da bi ob
morebitni neuskladitvi
obeh aktov z veljavno za-
konodajo lahko prišlo ce-
lo do razpustitve občinske-
ga sveta, so svetniki le so-
glašali, da se tudi najpo-
membnejše občinske zade-
ve sprejemajo z večino
opredeljenih svetniških gla-
sov. IS
Brucovanje po šentjursico
Kakšna rdeča nit neki - šentjurski študentje so za sprejem podmladka v svoje vrste
za soboto, 9. marca, stkali s pomočjo Starih Slovanov ter skupin Let 3 in Zmelkoovv
zeleno nit.
Študentski klub mladih Šentjur pripravlja brucovanje za generacijo 2001/02 v soboto zvečer
v domačem kulturnem domu, scenarij prireditve, vključno z iniciacijo podmladka, pa so
vezah na izročilo Starih Slovanov. Prav brucovanje - letos bodo študente zabavali člani skupin
Let 3 in Zmelkoovv - sodi med odmevnejše prireditve ŠKMŠ. Na Planini pa tamkajšnji mladin-
ski klub Klump pripravlja brucovanje prihodnjo soboto, 16. marca. IS
Cvetoče ceste
v Šentjurju
Na območju občine ima-
»0 dobrih 120 kilometrov
»kalnih cest z dnevnimi av-
»busnimi progami, ki so v
»ravnost katastrofalnem
taju,« je med predstavi-
fijo predloga letošnjega
'foračuna šentjurskim
'etnikom povedala vodja
tenskega oddelka za
'Isolje in prostor Marija Ra-
>i.
Za urejanje in vzdrževanje
'kalnih cest so dolžni skr-
iti v občini, vendar v Šent-
■fju ugotavljajo, da zadnja
^ne zmorejo več niti naj-
nujnejšega. Tako se dogaja,
da se modernizacija posamez-
nega cestnega odseka vleče
tako dolgo, da bi bilo treba
cesto že popravljati, pa ra-
čuni za že opravljena dela še
kar bremenijo občinski pro-
račun. Svetniki so opozarja-
li, da je takšno »prelaganje«
oziroma odlaganje iz prora-
čuna v proračun nedopustno,
a odgovora, kje dobiti več de-
narja, ne pozna nihče.
Krajani centra Šentjurja, ki
so po besedah svetnika Flo-
rijana Cveta Erjavca pred ča-
som oblikovah poseben od-
bor za ureditev križišča Ljub-
ljanske in Ulice Dušana Kve-
dra, pričakujejo pomoč dr-
žave. V Šentjur - češ, naj si
naše cvetoče ceste ogleda na
lastne oči - vabijo ministra
za promet Jakoba Presečni-
ka, od občinskega vodstva pa
pričakujejo čimprejšnji po-
govor na Direkciji RS za ce-
ste. Občini in državi, kot s
skrajnim sredstvom, če jim
ne bodo prisluhniU, grozijo
celo z državljansko nepo-
korščino.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: TRIARTES
"Itnje na naših cestah naj si pride ogledat minister za promet Jakob Presečnik,« zahtevajo Šentjurčani.
Št. 10 - 7. marec 2002
18
masi kraji im ljudje
Dober konec
socialne zgodbe
Konec dober - vse dobro,
pravimo, kadar smo z nečim
zadovoljni. Tako bi lahko re-
kli tudi za velenjsko zgodbo,
v katero so bili vpleteni na-
jemniki garsonjer v Gradiso-
vem samskem domu v Vele-
nju in Mestna občina Velenje
z županom Srečkom Mehom
na čelu.
Ta je od Gradisa kupila sam-
ski dom na Vojkovi ulici, okoli
petdeset stanovalcev pa bi se
moralo do konca februarja iz-
seliti, saj je občina kupila pra-
zen stanovanjski blok.
Problem z izrazito social-
no noto, o katerem smo po-
ročali, je zdaj rešen, zahva-
ljujoč prizadevanjem in po-
sluhu pristojnih v Mestni ob-
čini Velenje, ki so obravna-
vali okoli štirideset prošenj
najemnikov garsonjer na Voj-
kovi 12a.
Šestindvajsetim prosilcem
(posameznikom in druži-
nam), ki so izpolnjevali oba
glavna pogoja (slovensko dr-
žavljanstvo in stalno bivališ-
če v velenjski občini) bodo
pogodbe o najemu podaljša-
li in bodo zaenkrat ostali v
bloku na Vojkovi 12a, tri dru-
žine (dve z majhnimi otro-
ki) pa bodo začasno name-
stili v Gradisovem samskem
domu v Celju. Iz bloka so se
izselili tudi vsi Gradisovi de-
lavci, za te pa so poskrbeli v
matičnem podjetju Gradiš
d.d. Celje. M.A.
Delo z novimi rentgenskimi napravami v Zdravstvenem domu Velenje bo poslej bolj varno, lažje in hitrejše.
Posodobljen rentgenski oddelek
Minuli petek so v Zdravs-
tvenem domu Velenje v od-
delku za rentgenologijo pre-
dali namenu dve novi rent-
genski napravi Philips, ki
bosta omogočili hitrejše, laž-
je ter varnejše delo zaradi
boljše zaščite proti sevanju.
Pridobitev bo bistveno
zmanjšala čas čakanja in
preusmerjanje pacientov v
druge zdravstvene ustanove
ter tako približala nujne me-
dicinske storitve uporabni-
kom. Rentgenske aparature
so veljale investitorja. Zdravs-
tveni dom Velenje, trideset
milijonov tolarjev, dr. Jože
Zupančič, direktor Zdravs-
tvenega doma Velenje pa je
med drugim od slovesni ot-
voritvi menil, da je to prido-
bitev za širše območje zdravs-
tvenega varstva, za paciente
in za zaposlene. Obnovljen
rentgenski oddelek z novimi
napravami sta predala v upo-
rabo zdravstvena delavka
Majda Sablatnik, ki že 32
let dela v tem oddelku, ter
župan Mestne občine Velenje
Srečko Meh.
JOŽE MIKLAVC
Gornjegrajski giedališčniki.
Dohodnina po gornjegrajsk«
Amatersko gledališče Kulturnega društva Gornji Grad, ki vsako leto pripravi vsaje
odrsko delo, si je za letos naložilo uprizoritev Dohodnine Jeana Jacquesa Bricaira,
Delo je režiser Edi Mavric Savinjčan priredil tako, da je sedem igralcev lahkotno oprj
lo zahtevno nalogo in zadovoljilo gledalce. Dve predstavi so v Gornjem Gradu izvedj
soboto in nedeljo, načrtujejo pa še ponovitve v drugih krajih.
Od resnobne igre na začetku, se dogajanje sprevrže v satiro in nato v rahlo burko, to pa
dovolj, da se gledalci vživijo v vsebino in potegnejo vzporednice z dohodnino, ki je predn
vsakega družinskega proračuna. V igri nastopajo Jože Tajnšek, Jože Remšak, Klementinah
šnik, Miran Žerovnik, Anica Kolar, Tatjana Bezovšek ter Urška Presečnik. J.MIKLA«
O gospodarjenju z gozdovi
Nazarska enota zavoda
za gozdove pripravlja da-
nes, torej v četrtek ob 11. uri
v gostišču Vrbovec v Nazar-
jah javno obravnavo gozd-
nogospodarskega načrta.
S tem bodo zaključili z jav-
no razgrnitvijo tega načrta za
celotno gozdnogospodarsko
območje Nazarje. Območni
načrt daje do leta 2010 splo-
šne usmeritve za vse gozdo-
ve v gozdnogospodarskem
območju Nazarje, ki obsega
Zgornjo Savinjsko in Šaleš-
ko dolino. Na tem območju
je nekaj več kot 48 tisoč hek-
tarjev gozdov, od tega je tri
četrtine zasebnih, velika ve-
čina ostalih gozdov pa je v
državni lasti. V nazarski enoti
ugotavljajo, da na gospodar-
jenje z gozdovi vplivajo pri-
zadeta biološka stabilnost
gozdov, slaba negovanost
mladovij in drogovnjakov,
preveč preredčeni debeljaki
ter padanje kakovosti buko-
vine, zaradi divjadi in neu-
rejene paše živine pa je ogro-
žena naravna obnova. Na da-
našnjo javno obravnavo so po-
vabili lastnike gozdov, lokal-
nih skupnosti in drugih j
ganizacij, ki jih zanimajosli
nje, razvoj gozdov in prjj
videne usmeritve za gospl
darjenje, njihova mnenjaj
pripombe pa bodo vkljua
v dokončno pripravo gozi
nogospodarskega načrta i
prihodnjih osem let.
Na stara leta v
Gornji Grad
v Gornjem Gradu je ljubljanska družba Deos, dnii
za izgradnjo in upravljanje oskrbovanih stanovanj,!
čela z gradnjo Centra za starejše občane.
Za gradnjo centra je ljubljanska družba pridobila kom
sijo, prve prebivalce pa naj bi v novem domu sprejeli že
decembra. V Deosu so prepričani, da bo center zadostiH
vilnim potrebam po novih namestitvenih zmogljivostit
občini in v širši regiji. Za danes, torej četrtek, so sklic
novinarsko konferenco, na kateri bodo gradnjo doma v G
njem Gradu podrobneje predstavili. Znano je že, da bog
njegrajska občina pomagala pri gradnji in bo solastnik ?
de na delež, ki ga bodo vložili do pridobitve gradbene
dovoljenja. Po predračunih bo dom veljal več kot 800 ni:
ionov tolarjev, v njem oa bo 150 oosteli. '
Sedemkrat več za
knjižnico
V Ijubenski šoli, ki so jo dogradili in prenovili tudi
samoprispevkom, slovesno pa jo bo prihodnji teden oi\
dr. Janez Drnovšek, že razmišljajo o novih pridobitval
Sedaj, ko so uredili vse potrebno za varstvo vrtčevsk
malčkov, pouk učencev ter tudi kabinete za učitelje,
tujejo še ureditev prostora za knjižnico. Na Ljubnem je-
danja knjižnica v prostorih kuhurnega doma stisnjena
dobrih desetih kvadratnih metrih. Zato bodo v starem
šole uredili prostor v izmeri 70 kvadratnih metrov, p"'
obogatenega knjižnega fonda pa bodo poskrbeli za izpo-
jo videokaset ter računalnik, ki bo dijakom in študent
omogočil brezplačen dostop do Interneta. ^
Muca za ženske
Tina Gorenjak bo na svoj način, v predstavi Muc3
brez ljubezni mi živeti ni, obeležila 8. marec, dan žen^
Velenju.
Prireditev, ki jo pripravljajo na praznični dan ob 20. iJ^
Kulturnem domu v Velenju, je pripravil Mladi forum zdr^^
liste Šaleška dolina. Na predstavo, za katero vstopnine ni-
mladi povabili vse matere, žene in dekleta ter ljubice.    '
Zborujejo šoferji in avtomehaniki
Vsaj 150 članov in gostov
Združenja šoferjev in avto-
mehanikov Zgornje Savinj-
ske doline, ki deluje na po-
dročju šestih občin, je na
nedeljskem zborovanju v
restavraciji Glin Nazarje te-
meljito pretreslo stanje pro-
metne varnosti.
Občnega zbora se je ude-
ležilo tudi veliko gostov,
skupno pa so spregovorili o
izjemnem pomenu šoferske-
ga združenja. Ugotovili so,
da v sodelovanju s sveti za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu dosegajo do-
bre rezultate, prometna var-
nost v Zgornji Savinjski do-
lini pa se iz leta v leto izbolj-
šuje. Še posebej so izposta-
vili delo uniformiranih čla-
nov, ki celo leto skrbijo za
prometni red in varnost ob
večjih prireditvah. Vsem se
je nazarski župan Ivan Pur-
nat zahvalil za sodelovanje.
Namesto plaket in priznanj
so razdelili nove programske
smernice delovanja za letos.
Na zboru v Nazarjah.
Že v soboto pa so se na obč-
nem zboru zbrali člani Zdru-
ženja šoferjev in avtomehani-
kov Zreče, ki so gostovali v do-
mu krajanov na Stranicah. Po-
leg pregleda aktivnosti, izve-
denih lani, so govorili o prob-
lematiki šoferskega poklica,
prometni varnosti v občini ter
sodelovanju med združenji na
Celjskem in v Sloveniji. Za-
služnim članom so podeliU
značke in plakete tovarištva,
predsednik regijskega odbora
ZŠAM Celjske regije Lojze Čo-
bec pa je ZŠAM Zreče podelil
posebno spominsko plaketo.
J. MIKLAVC
Št. 10 - 7. marec 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
19
Zima^ kot je
y Še ni bilo
jem težavam navkljub je Unior Turizem preteklo leto
zaključil z dobičkom - Letos kaže odlično
^flska topla in zelena zi-
Rogli in aprilski po-
y Termah Zreče, ko so
lofcli pokriti bazeni, bo
jjlu pozabljena. Unior-
jHiu Turizmu je uspelo
jloti pokriti izpad dohod-
j[i poslovno leto zaklju-
j s 160 milijoni tolarjev
liieka.
I) seveda ni bilo prepro-
, »Obnova in razširitev
Imje zahtevala veliko stro-
gega znanja in pripravlje-
(li. Vesel sem, da je upra-
Dniorja sprejela predlog,
jmo ga oblikovali v Turiz-
iPodatki o zasedenosti in
filu obiskovalcev v času
obnovi potrjujejo, da je
predlog dober,« ugotav-
iirektor Unior Turizma
Brečko. Priznava pa,
jim je pomagala tudi na-
e: »Tako dobrih pogojev,
ISO to zimsko sezono, v
ji21 letih, kar sem tukaj,
pomnim. Smučišča na Ro-
Fedno obratujejo od 28.
fembra lani, ves decem-
so bile nizke temperatu-
Tudi januarska inverzija
jčišč ni bistveno prizade-
:ako da si še naprej obe-
10 dobre pogoje za smu-
je.«
lealne razmere vplivajo
ina obisk Term Zreče, saj
I veliko gostov preizkuša
Maks Brečko
Marija Deu Vrečer
v praksi slogan »iz smučin v
terme«. Lepša podoba in obo-
gatena ponudba v Termah je
dodala svoje.
Prva letošnja meseca kaže-
ta še bolje. »Januarja in februar-
ja je pri nas najvišja turistič-
na sezona. Terme so povsem
zasedene (to pomeni 11 tisoč
nočitev mesečno), ob tem pa
dosegamo za 24 odstotkov
boljše finančne rezultate kot
v enakem lanskem obdobju,«
zadovoljno ugotavlja vodja
Term Marija Deu Vrečer. K
boljšim finančnim rezultatom
prispeva bogata ponudba, pa
naj gre za zdravstvene storitve
ali vse tisto, kar omogoča spro-
stitev in boljše počutje. Prav
zaradi te ponudbe bo v Termah
živahno tudi naslednje mese-
ce. »Za marec imamo naše
zmogljivosti že 92-odstotno re-
zervirane, aprila so najavlje-
ne številne organizirane sku-
pine iz tujine, potem bodo pr-
vomajski prazniki in že se bo-
mo lahko veselili poletja...« je
upravičeno polna optimizma
Marija Deu Vrečer.
MBP
Trak ob odprtju nove vojniške občinske stavbe so prerezali načelnik upravne enote Damjan Vrečko, župan
Beno Podergajs ter predstavniki treh KS. V celovito prenovljeni zgradbi sta tudi sprejemno informacijska
pisarna in fotografski lokal.
Nova »občinafc Vojniku
V Vojniku so v petek
uradno odprli novo občin-
sko stavbo, v kateri je tudi
sprejemno-informacijska
pisarna celjske upravne
enote. Občinska uprava je
bila namreč vrsto let v pro-
storih zdravstvene postaje,
kjer so plačevali najemni-
no, novembra pa so se pre-
selili v celovito obnovljeno
stavbo.
S sprejemno-informacij-
sko pisarno, ki je začela z de-
lom v preteklih dneh, so pri-
dobili v Vojniku še možnost,
da bodo lahko občani vse za-
deve v zvezi z osebnimi iz-
kaznicami, potnimi listi ter
različnimi potrdili urejali v
domači občini. Gre za prvo
takšno pisarno na območju
celjske upravne enote, ki se
ji je pridružilo še odprtje fo-
tografskega lokala, v isti stav-
bi. V Vojniku ga namreč do-
slej ni bilo in če ga ni bi od-
prli, bi morali občani po fo-
tografije za različne osebne
listine v druge kraje.
Na slovesni otvoritvi sta
pridobitve predstavila župan
Beno Podergajs in načelnik
upravne enote Damjan
Vrečko. V kulturnem pro-
gramu so nastopili vojniški
moški zbor, člani frankolov-
ske literarne sekcije ter pi-
halna godba iz Nove Cerk-
ve.
BJ
Foto: SHERPA
Dobrota
opogumlja
župnijski urad .sv. Egidi-
ja Zreče in župnijska Kari-
tas Zreče bosta tudi letos or-
ganizirala dobrodelni kon-
cert, imenovan Dobrota opo-
gumlja.
Karitas Zreče z izkupičkom
vsakoletnega koncerta, pa tudi
na druge načine, pomaga
mnogim otrokom ter revnej-
šim družinam. Letošnji kon-
cert bo v nedeljo, 10. mar-
ca, ob 16. uri. V športni dvo-
rani v Zrečah bodo nastopili
mnogi priznani narodnoza-
bavni ansambli in pevci.
MBP
Kako do dovoljenja
za gradnjo?
Minuli teden je bilo v pro-
storih Turističnega društva
Mlače že sedmo srečanje
krajanov v okviru projek-
ta CRPOV. Prisluhnili so
predavanju o postopkih za
pridobivanje lokacijskega
in gradbenega dovoljenja,
o potrebnih soglasjih in o
vsem, kar je povezano z
gradnjo.
Krajane KS Loče, KS Zbe-
lovo in KS Jernej je ta tema
zanimala, saj so do zadnjega
sedeža napolnili dom in tudi
vprašanja so deževala z vseh
strani. Nanje je odgovarjala
Anne Marie Valentar iz
Upravne enote Ravne na Ko-
roškem. V nadaljevanju sre-
čanja so predsedniki tamkajš-
njih krajevnih skupnosti
predstavili programe razvoja
infrastrukture. Vsi so ugoto-
vili, da so najšibkejše točke
ceste.
Teme, ki so jih do sedaj iz-
vedli, so ljudje z zanimanjem
spremljaU. Pogovarjali so se
o kmetijstvu v funkciji ohra-
njanja kulturne krajine, pose-
ljenosti podeželja, o naravi pri-
jaznem kmetovanju, obnovi
kmečke hiše, o življenju z na-
ravno dediščino, negi gozdov
in o možnostih za pridobitev
subvencij. Zadnje, osmo sre-
čanje v okviru projekta CRPOV,
je včeraj pripravil Kmetijsko
gozdarski zavod Celje o mož-
nih virih dodatnega zaslužka
na kmetiji. J.G.
NA KRATKO
Prostor na Dobrni je dragocen
DOBRNA - Na javni natečaj za pripravo prostorsko-pro-
gramskih smernic razvoja občine Dobrna, so prejeli tri na-
loge. Razpisu občine, ki žeh strateški dokument za dolgo-
ročni razvoj tega prostora, so se odzvali trije avtorji, pri
čemer obravnavata dve nalogi širši ter en ožji prostor. Av-
torji Pilih projekt iz Celja, Furman-Oman iz Ljubljane in
Geo plan iz Kamnika so naloge na Dobrni že javno predsta-
vih, občinski svet pa je na zadnji seji potrdil odločitev oce-
njevalne komisije, da prve nagrade ne bodo podelili. Zato
bodo prejeli avtorji tri enakovredne povišane druge nagra-
de, v znesku pol milijona tolarjev. (BJ)
Nova stavba v centru
DOBRNA - Pripravljajo se na gradnjo stanovanjsko-po-
slovnega objekta. Postaviti ga nameravajo na zemljišču v
občinski lasti, ki je tik za občinsko stavbo, v središču zdra-
viliškega kraja. Občina je začela s postopkom preteklo leto.
Javni razpis, s katerim bodo poiskali zainteresiranega inve-
stitorja, bo po vsej verjetnosti objavljen še letos. (BJ)
MODRI
TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Bojana Jančič. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-100.
Št. 10 - 7. marec 2002
20
I šport
Srhljiv
zaključek
v Golovcu
Nenad Peruničič v zadnji sekundi pahnil Celjane v
prepad - Šesti zaporedni polfinale le še v sanjah - Aleš
Pajovič ostaja še dve leti
Po najhujšem udarcu do
sedaj je prva naloga v Go-
lovcu: strniti vrste. Stanje
je alarmantno, saj obtožbe
dežujejo na vse strani,
mnogo jih je tudi neupra-
vičenih. Celje pač živi za ro-
komet in vsak poraz takoj
pomeni »katastrofo«, »tra-
gedijo« ali celo »dokončni
polom«. Po petih letih Ce-
ljanov ni bilo v žrebu polfi-
nalnih parov na Dunaju.
Peti domači poraz v poka-
lu prvakov (Teka, Fotex, Bar-
celona, Portland) je prinesel
še deseto sedmino zapored,
po zaključkih sezon z Zagre-
bom, (92/93, 95/96 in 97/
98), West Wienom, Fote-
xom, Barcelono (96/97, 98/
99 in 99/00), Portlandom in
Magdeburgom.
Kdo je kriv?
Koga raztrgati za konec
evropske poti? Ali priredite-
lje, ki so že pekli odojka tik
pred vhodom v dvorano in
Tako je potrebno v obrambi s Peruničičem!
preveč vplivali na podzavest
vseh akterjev, ali dee- jaya,
ki je vztrajno med ogreva-
njem vrtel »govejo« glasbo,
čeprav je na listi želja igral-
cev ročk (povsem neumest-
na je tudi himna iz drugega
športa: ...za naše nogometa-
še...), ali Romana Pungart-
nika, ki je zdrvel v prvi pro-
tinapad (in napravil korake),
kot da njegovo moštvo lovi
zaostanek, ali trenerja Josi-
pa Šojata, ki ni uporabljal
potencialov moštva in po
pretiravanju z obrambo 3-2-
1 prepozno uporabil sistem
5-1, ali Aleša Pajoviča in Re-
nata Vugrinca za deset za-
pravljenih metov, ali Bran-
ka Bedekoviča, ki je sicer
pravočasno krenil proti Ne-
nadu Peruničiču, a bi ob ne-
pravilni blokadi Guerica
Kervadeca, moral Francoza
potisniti v Jugoslovana za ce-
no »zapora«, ali španska sod-
nika, ki sta pokvarila spek-
takel, iritirala obe moštvi in
se 13 sekund pred koncem s
prestrogo dosojeno izključi-
tvijo Pungartniku odločilno
vmešala v razplet, ali občins-
tvo, ki je skupaj z organizira-
nimi navijači v odločilnih tre-
nutkih povsem zatajilo- pri
zaostanku s štirimi zadetki je
bil skupni minus le dva gola!
Izidi drugih tekem četrt-
finala lige prvakov: Metko-
vič - Portland San Antonio
27:22, Kolding - Redberg-
slids 30:27, Fotex - Ademar
30:18. Polfinalna para sta:
Fotex - Portland in Magde-
burg - Kolding.
Nikogar nima smisla po-
sebej obtoževati, kajti to je
šport! Pa vendar, do kdaj se
bomo učiU na lastnih napa-
kah in izkušnje končno upo-
rabili za visok dosežek? Mor-
da nikoli, morda v naslednji
sezoni. Upanje, goreča želja,
hotenje ostajajo. Hrepenenje
je eno najmočnejših čustev.
Zdaj ga je v Golovcu že do
stropa. Če ga bodo le sprem-
ljale finance, potem bo ne-
koč izkoriščen.
Čestitke za
preobrat
Malokdo se je po zaostan-
ku s petimi zadetki (21:26)
še nadejal uspeha. Šojat in
Ivezič sta verjela vanj in vso
energijo prelivala v varovan-
ce. Tomaž Tomšič (19., 20.
in 23. gol) in Renato Vugri-
nec (22., 24. in 25.) sta kro-
nala fanatično borbenost in
dobre pol minute pred kon-
cem postavila izid za uvrsti-
tev med četverico. Takrat je
dvorana »znorela«. Če bi bil
»film« dolg le 59 minut in 56
sekund oziroma če bi na pri-
mer Dejan Peric obranil zad-
nji strel, bi bile ocene celj-
ske igre povsem drugačne, kot
ste jih lahko slišali ali pre-
braU v zadnjih šestih dneh.
Tako pa se je vse obrnilo na
glavo. Slab dan ali realnost -
tu se še strokovnjaki ne spo-
razumejo.
Med najbolj nezadovoljni-
mi s sojenjem je bil Zoran
Jankovič: »Tega rokometa
imam za nekaj časa dovolj!«
Trener Josip Šojat je o tej temi
dodal: »Ko je spodrsnilo Ku-
lešovu, je bil to klasičen pre-
kršek korakov! In tudi o iz-
ključitvi domačega igralca 13
sekund pred koncem tekme
bi se lahko pogovarjali. A to
ni alibi za poraz.« Tudi 4 se-
kunde pred koncem sta bila
Španca sila pikolovska. Ven-
dar, preden je Tomšič zagra-
bil žogo, se mu je res odbila
od leve noge. Po minuti od-
mora je Maeuer podal Kule-
šovu, ta pa Peruničiču... Pre-
srečni 203 cm visoki bom-
barder je praznoval v enem
od celjskih nočnih lokalov,
še prej pa poudaril: »Bili smo
brez Kretzschmarja in Stieb-
lerja, domači, tudi favoriti za
naslov evropskih prvakov, pa
preveč sproščeni po zmagi v
Berlinu. To smo izkoristili,
tudi z božjo pomočjo!« Te-
toviranega zvezdnika je na le-
vem krilu zamenjal 20-letni
Bennet Wiegert, v celotnem
dvoboju z metom 11- 15, v
protinapadih 5-5, kar je bil
skoraj perfektni dosežek. Ker-
vadec je s črte 12-krat zadel
v polno.
Tone Turnšek
Predsednik kluba je bil
pred tekmo zelo napet, a pou-
daril, da v moštvu ni nikakr-
šnih težav. In kaj ga je skrbe-
lo? »Strah me je pritiska, ki
je ogromen. Dvorana polna
zmage željnih navijačev, na-
ši cilji... Če igralci temu ne
bodo podlegli, potem bomo
v polfinalu. V nasprotnem
primeru se nam ne piše do-
bro!«
Že precej pred soboto pa
so potekali zadnji dogovori
med Celjem Pivovarno Laš-
ko, Ciudad Realom in Ale-
šem Pajovičem. Sledil je
podpis tripartitne pogodbe,
po kateri bo Pajovič ob pla-
čilu odškodnine španskemu
klubu še dve leti igral v Go-
lovcu, potem pa se bo prese-
lil na Iberski polotok. To
nakazal že z izjavo nekaj i
kund po zadnjem zvoku
rene: »Nič, imeli smo sn
lo. Poskušali bomo storiti«
v naslednji sezoni.«
DEAN ŠUST
Foto: GREGOR KAl
Edina vesela novica: Pajo ostaja.
Celje Pivovarna Laško
- Magdeburg 25:28
(11:14)
' CEUE - Dvorana Golovec. 3000 gledalcev Sodnik
Breto in Huelin (Španija).
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Kelentrič, Peric, Ruter,
ka, Vugrinec 4, Čop, Oštir, Pajovič 6, Stefanovič, Pun
gartnik 5, Tomšič 4, Milosavljevič, Kokšarov 6 (3). Tre
ner: Josip Šojat.
MAGDEBURG: Agerschou, Gaudin, Wiegert 6, Li|
Kloppe, Schone, Stefansson 3, Kervadec 5, Peruničič
Liesegang 1, Liesche, Abati, Kulešov 5, Maeuer. Trenfi
Alfred Gislason.
Statistika obramb in meta
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Peric 9; Rutenka 01
Vugrinec 4-9, Pajovič 6-11, Stefanovič 0-2, Pungartni
5-6, Tomšič 4-5, Bedekovič 0-1, Kokšarov 3-3.
MAGDEBURG: Gaudin 6, Agerschou 2; Wiegert 6-
Schone 0-2, Stefansson 3-3, Kervadec 5-7, Peruničič 8
13, Kulešov 5-7.
Seddemmetrovke: GPL 3-3.
Izključitve: CPL 10 minut; Magdeburg 12.
Bistveni potek rezultata: 0:1, 2:5, 7:11, 9:11, 9:13
14:14, 15:15, 15:18, 18:20, 18:23, 21:26, 24:26, 24:27,
25:27.
Št. 10 - 7. marec 2002
fotoreportaza
21
Št. 10 - 7. marec 2002
22
šport
Stane Bevc jokal v Celju
Šmarčani slavili po redko videnem preobratu - Na Skalno klet gledalci sedaj zastonj - Vse boljši Rudar v Ljudski
Celjski nogometaši so se
potegovali za uvrstitev na
peto mesto pred zadnjo tret-
jino DR Bili so boljši od
nasprotnikov iz Šmartnega
ob Paki, jim nasuli tri go-
le, potem pa so se ustavili
in v 18 minutah prejeli štiri
gole! Razočaranje je bilo
ogromno, na drugi strani
pa se je 150 gostujočih na-
vijačev prešerno veselilo ne-
pričakovanega razpleta.
Še najbolj radosten je bil
trener Ere Stane Bevc, ki je
prav v nedeljo napolnil 41 let.
Najlepše
darilo
čeprav naj bi mu v klubu
pripravljali »najslabše« darilo
(beri zamenjavo z Marinom
Bloudkom) po porazu s Ko-
rotanom doma in še more-
bitnem v Celju, so nato biv-
šega celjskega nogometaša re-
šili igralci. Bili so v sila ne-
zavidljivem položaju, saj so
zaostajah s 3:0.
Pred zaključkom redakci-
je smo izvedeli, da so za no-
vega trenerja kljub vsemu
imenovali Marina Bloudka.
Že v 7. minuti se je končno
odprlo Andreju Kvasu, ki je
bil nato zaslužen tudi za av-
togol Petra Mernika. Kvas je
v 51. minuti po sedmem kotu
Publikuma žogo pol metra
pred golovo črto z glavo poti-
snil v mrežo. Takoj zatem je
steber domače obrambe Ma-
rijan Budimir zahteval me-
njavo, kasneje tudi Kvas. Igra
je razpadla, čeprav je trener
Marijan Pušnik naročil mir-
nejšo inačico, kar pa so nje-
govi varovanci vzeli preveč re-
sno in po prvem golu Rami-
za Smajloviča niso več sto-
rili prekrška. »Smaju« je us-
pel klasični hat-trick v dru-
gem polčasu, v ligi Simobil
je dosegel 11 golov. »To je naj-
lepše darilo ob osebnem praz-
niku. Tekma je bila fantastič-
na«, je dejal Stane Bevc. Pred
koncem obračuna ga je sod-
nik Mitrovič odstranil z igriš-
ča. Nanj se je vrnil kmalu za-
tem in med čestitkami igral-
cem padel v jok. Marijan Pu-
šnik je bil seveda ogorčen:
»Najboljša ekipa na svetu nam
ne bi nasula štirih golov v 18
minutah. Napovedujem ostre
kazni, čeprav smo do 60. mi-
nute igrah odlično!«
Sankcije
igralcem -
nagrada
gledalcem
Pet tekem na Skalni kleti
si bo 500 obiskovalcev lah-
ko ogledalo zastonj. Denar-
ni primanjkljaj bodo krili
igralci in strokovno vodstvo,
delež bo določen glede na vi-
šino prejemkov. Ideja je naj-
brž Klaričeva. Dva milijona
in pol tolarjev bo zagotovo
ostalo v klubu. Že tretjič je
Publikum razočaral pristaše
po visokem vodstvu. Triglav
(z Bevcem na klopi) je zao-
stajal z 2:0, pa izenačil, Dom-
žale (s Kostanjškom) s 3:0, a
iztržile remi, Era pa je ob
enakem zaostanku celo zma-
gala. Kazen si zasluži pred-
vsem Darko Maletič, ki je
dobro predstavo v 67. minu-
ti »kronal« z nespametno po-
tezo, potem ko je že imel ru-
meni karton. Zaradi ostrega
prekrška je moral z igrišča,
a še prej ga je silovito odri-
nil kapetan gostov Danijel
Repovž in »videl rdeče«: »V
trenutku se mi je stemnilo
pred očmi, reakcija po gro-
bem prekršku nad soigralcem
je bila spontana...« Kapetan
Publikuma Sebastjan Gobec
je pred potjo v Ajdovščino
povedal: »Če bomo igrah ta-
ko kot v Kopru in tako kot v
večjem delu srečanja proti
Eri, potem z malce sreče s
Primorjem ne bo težav!«
Lavrič
poskrbel za
zmago
Velenjčani so z zmago proti
Olimpiji na stadionu Ob je-
zeru zaključili drugo tretji-
no lige Simobil. Ključnih je
bilo zadnjih šest minut prvega
polčasa, ko so »knapi« dose-
gli oba in hkrati edina zadet-
ka na tekmi. Glavni akter je
bil mladi Klemen Lavrič, ki
je dvakrat povsem osmešil
ljubljansko obrambo. Po iz-
vrstnem lobu za 1:0, je ob kon-
cu polčasa z odličnim prei-
gravanjem poskrbel tudi za za-
detek Gorana Joliča. Pohva-
lil ga je tudi trener Vojislav
Simeunovič: »Lavrič je odi-
gral izvrstno. Oddolžil se je
za številne zapravljene prilož-
nosti v Murski Soboti. Ven-
dar za zmago velja pohvaliti
tudi vse ostale igralce.«
Olimpija je sicer poizku-
šala vse, da bi izid vsaj ize-
načila, vendar so njihove pri-
ložnosti ostale neizkorišče-
ne. Veliko zaslug za to ima
tudi odlični velenjski vratar
Dino Lalič, ki so mu tekme
proti Olimpiji očitno pisane
na kožo. »Naša zmaga je po-
vsem zaslužena, saj smo igrali
dobro, igralci so se borili ce-
lotno srečanje in tudi taktič-
no smo bih zelo dobro pri-
pravljeni. Izkoristili smo svo-
je priložnosti, Ljubljančani
jih niso in na koncu smo se
Andrej Kvas je bil prvič natančen v 7. minuti.
veseli mi,« je pripovedoval
Simeunovič, ki si je v nede-
ljo ogledal tudi regijski der-
bi na Skalni kleti. S štirimi
točkami v dveh tekmah so se
Rudarji povzpeli na sedmo
mesto in prehiteli CMC Pub-
likum. »Odkrito povedano,
nismo pričakovali štirih točk,
vendar mi je zdaj kar malo
žal za zamujene priložnosti
proti Muri, kjer smo bih bolj-
ši nasprotnik, a nam je zmanj-
kalo sreče. Mislim, da mo-
ramo biti vsi zadovoljni z do-
sedanjim delom prvenstva,«
je zaključil velenjski strateg.
V soboto čaka Rudarje težko
gostovanje v Ljudskem vrtu
pri vse boljših Mariborčanih.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
športn
koledai
SOBOTA 9.3.
nogomet]
1. SNL, 23. krog: Marit
Maribor Pivovarna Laško-i
dar (17).
2. SNL, 17. krog, Db
grad: Dravograd - Dravi
(15).
košarka
Goodyear liga, 22. ki
Laško: Pivovarna Laško-
ka (17.30).
1. SKL - ženske, 4. ki
Maribor: Maribor RC -1
kur Celje.
Hypo liga, za uvrstite?
9. - 14. mesta, 1. krog:
stanj: Elektra - Triglav!
Koper: Koper - Loka kava,
žana: Kraški zidar - Rog
rokomet
1. SRL - moški, 15.1«
Ljubljana: Slovan - Celje
vovarna Laško, Velenje:
renje - Trimo Trebnje (1
1. SRL - ženske, 17. b
Piran: MDM Piran - Žale
NEDEUA ioTr
nogomet
1. SNL, 23. krog: Šmar
ob Paki: Era Šmartno *
la Triglav, Ajdovščina:
morje-CMC Publikum I
__^
SREDA13.3. ^
košarka
Hypo liga, za uvrstite^
1.-8. mesta, 1. krog: P"'
la: Savinjski Hopsi -
Olimpija (20), Laško: P|
varna Laško - Helios (18-
Ljubljana: Geoplin Slov^
Alpos Kemoplast.
na piki
Teinovič ostaja
do konca sezone
Dalibor Teinovič si zaslu-
ži vse pohvale za svoje igre
v letošnji sezoni, zato ga
upravičeno lahko imenuje-
mo za najboljšega igralca
Ere Šmartno in enega bolj-
ših vezistov na domači sce-
ni. Svojo športno pot je za-
čel v domači Banji Luki in
tam igral vse do prihoda v
Slovenijo.
V domačem klubu v BIH
so bile razmere nemogoče.
Želel sem oditi drugam. Ta-
krat sem dobil ponudbo iz
Šmartnega in se odločil, da
pridem v Slovenijo. Pogod-
bo smo podpisali za eno se-
zono. Po dobrih igrah v dre-
su Ere, imam številne ponud-
be iz tujine. Tako bom po kon-
cu sezone zagotovo zapustil
Šmartno ob Paki.
Kako se tam počutiš?
Zelo sem zadovoljen, da
sem prišel sem. Imam odhč-
ne soigralce, ki se med sabo
dobro razumemo. Tudi v klu-
bu imajo vse stvari dobro ure-
jene, smo na petem mestu les-
tvice, tako da se res nimam
nad čem pritoževati.       '
Kako ste sprejeli odhod
Jovice Viča?
Vico je bil naš najboljši
igralec, njegova odsotnost se
bo zagotovo zelo poznala. Bil
je moj sostanovalec, tako da
sva pol leta ves čas preživela
skupaj. Vsi ga zelo pogreša-
mo. Vendar smo dobili nove
igralce, ki so se dobro vklo-
pili v ekipo in morali bomo
dobro nadaljevati tudi brez
njega.
Po zmagi v Celju, kjer ste
prav vi izenačili na 3:3, ste
zadržali peto mesto, ki pri-
naša boljši razpored v na-
daljevanju?
Glede na to, da bolje igra-
mo na gostovanjih, nam to
mesto ni prineslo velike pred-
nosti. V zadnji tretjini prvens-
tva bomo namreč igrali tek-
mo več doma, kjer pa nam
ne gre najbolje.
Kaj pričakujete od nada-
ljevanja sezone?
Vsi si želimo čim bolje odi-
grati preostale tekme držav-
nega prvenstva. Konec mese-
ca nas čakata še tekmi polfi-
nala pokala Slovenije z Alu-
minijem. Vsi pričakujejo uvr-
stitev v finale, kar je tudi naš
cilj, saj smo v tem dvoboju
favoriti.
PETRA ŠAFRAN
Zmaga proti Trimu
je ključna
Rokometaši Gorenja so
uspešno opravili tudi z ved-
no neugodnim gostovanjem
v Ribnici. Čeprav suhorobar-
ji že kar nekaj časa niso pre-
magali Gorenja, Velenjčani
vedno znova neradi potuje-
jo k Inlesu. Tokrat ni bilo
nič drugače, vendar najbolj
pomembno je to, da so se vr-
nili s polnim izkupičkom.
Čvrsta ribniška ekipa je bi-
la dobra priložnost za pilje-
nje forme pred izredno tež-
kim nadaljevanjem DP. Izko-
ristil jo je predvsem Rajko
Begovič, Celjan v velenj-
skem dresu, ki je Inlesu na-
sul kar osem zadetkov: »V tem
trenutku sebe ne bi izpostav-
ljal, kajti za uspeh je zasluž-
na celotna ekipa. Seveda sem
z učinkom zadovoljen, kajti
zame je neke vrste potrditev,
da dobro delam. Letos sem
izpustil najpomembnejši del
priprav v začetku sezone, za-
radi česar sem se v prvem delu
precejlovil. Za sponiladan-
ski del sem se pripravil pre-
cej bolje, toda tekme z nižje
uvrščenimi ekipami ne sme-
jo biti merilo. Sedaj na vrsto
prihaja najbolj atraktiven del
prvenstva in tu se bo odloča-
lo o končnih uvrstitvah. Ver-
jamem, da bom pravi!«
Tekmec iz Ribnice niti ni
bil tako lahek zalogaj kot ka-
že končni rezultat 32:26, kajd
Gorenje je tekmo začelo le z
12 igralci, saj sta se na mla-
dinski tekmi poškodovala
brata Dobelšek. Če k temu
dodamo še tretjo izključitev
Mlakarja v 45. in Soviča v 51.
minuti je jasno, da je znova
zmagal kolektiv in velika ho-
mogenost. Tokrat je trener
Miro Požun, kljub petim
obrambam Dubonosova v pr-
vih 12 minutah, dal prilož-
nost tudi Lainščku, ki se mu
je zahvalil zli ubranj enimi
streh. Vseeno pa rokometna
predstava ni bila na posebej
visoki ravni, kajti večina igral-
cev je bila vsaj malo zinisli-
mi tudi na četrtfinalnem sre-
čanju LP v Celju, poleg tega
pa sta obe moštvi veliko stre-
ljali na nasprotna vrata, pre-
cej je bilo tehničnih napak,
tako da je bilo veliko teka-
nja po igrišču.
»Zmagi se ne gleda v zobe
in niti nimamo časa za raz-
mišljanje, ker že v soboto go-
stimo odlični Trimo, ki se
nam bo zagotovo hotel maš-
čevati za jesenski poraz. Mi-
slim, da bo to prava, trda in
borbena tekma, na kateri
zmagovalca ni mogoče pred-
videti. Ravno zato bo za gle-
dalce še bolj zanimiva. Mi bo-
mo seveda izredno motivirani
- sam še posebej, ker bom na-
stopil proti svoji nekdanji
ekipi - kajti naša zmaga bi
nas še bolj približala k tako
želenemu 3. mestu in to je
vsekakor ena izmed ključnih
tekem v spomladanskem de-
lu«, je še razkril svoje občut-
ke Begovič.
MITJA GAVRILOSKI
Št. 10 - 7. marec 2002
šport
23
Siromaki navzgor,
bogataši navzdol
^adežni Šentjurčani - Polzelani potrdili premoč - Znova slaba končnica
Elektre
zadnji,  18. krog
0 lige je prinesel popolni
jlet. Prav zanimivo je,
i,ge v zgornji razred uvr-
[fije klubi, ki imajo pre-
p,anj denarja od osta-
jn ki so med sezono v
najmanj menjavali
jtvo, kar je dovolj zgo-
podatek. Na srečo ko-
le, denar le še ni vsemo-
veliko bolj pomembni
lelo na parketu, srčnost,
J in volja igralcev, tre-
jjev in spremljevalcev
P'
lorda bo to vodilo za pri-
jije tudi ekipam, ki ima-
[ecej več denarja, a ga nes-
jetno zapravljajo za me-
te trenerjev in vprašljivih
jv, ki jih je bilo v prvem
1 sezone v posameznih
pah prava poplava.
Šentjurčani
uspeli
Bsti prvi iz naslova (siro-
ti) so prav gotovo v Šent-
ii, kjer so že na začetku
one imeU precej manj de-
jakot ostali, pa tudi pre-
skromnejši kader. A do-
delo trenerja Igorja Puč-
njegovega pomočnika
»a Goloba in vseh osta-
vin okrog ekipe, je pri-
lo zavidanja vreden rezul-
ki je nadgradnjo doživel
f v zadnjem krogu z zma-
fSežani. Čeprav klub vse-
)zi zamuja z izplačili (pred
Evi je poravnal decembr-
1 plačo), so igralci skupaj
rojim trenerjem v Sežano
odločilno srečanje odšU
ipričani v zmago, ter z njo
fstitev med prve štiri. Se-
ičani, ki bi jim zmaga
ivtako pomenila uvrstitev
gornji razred, so sicer bo-
pričeli, a le do trenutka,
je Pucko zaukazal posta-
^ conske obrambe. Le- ta
Mla nato do konca nereš-
3uganka za domače strelce
■fprav Šentjurčani ponov-
liso blesteli v napadu (le
odstoten met iz igre), je
"tudi to dovolj za zma-
so jo dostojno prosla-
[že na parketu dvorane v
'^^i Odločitev na koncu
Prinesli prosti meti, ki so
'f^a strani srčnejših Šent-
^nov. Upati je, da se bo-
^^vari sedaj v klubu le ure-
'na raven, na kakršni je
P3. Kajti, če si kdo zaslu-
za svoje rezultate,
'° Zagotovo igralci in tre-
ki so poskrbeli za naj-
Miloš Sagadin: »Imamo težave!«
večje presenečenje Hypo li-
ge.
Veljko Petranovič, trener
Rogle: »Kaj dejati po tak-
šnem porazu? Mislim, da se
je vse prelomilo v sredini
tretje četrtine, ko sodniki ni-
so priznali koša Zinrajha,
domači so v protinapadu za-
deli in namesto 6 je bilo
naenkrat 10 točk razlike.
Potem smo povsem padli v
igri, domači pa so to znali
kaznovati z dobro predsta-
vo, za katero jim čestitam.
Čaka nas boj za obstanek
v ligi, kjer nam ne bo lah-
ko, moramo pa uspeti. Ne
potrebujem več nobene
okrepitve, le igralci se mo-
rajo zavedati, da je potreb-
no celo tekmo igrati na vso
moč, in rezultat ne bo izo-
stal.«
Hopsiieteii po
paricetu
še enkrat so navdušili Sa-
vinjski Hopsi, ki so v derbi-
ju enostavno povozili sose-
de iz Zreč. Drugi polčas sre-
čanja je bil prav gotovo iz uč-
benikov trenerja Miloša Sa-
gadina, ki je fizično in psi-
hično odlično pripravil eki-
po tako. Rogla ni igrala tako
slabo, pač pa so Polzelani zai-
grali odlično v zadnjih dva-
najstih minutah, ko je razli-
ka vrtoglavo narastla za do-
datnih 26 točk. Ponovno je
blestel neuničljivi Matjaž
Tovornik- Digl, ki je ob od-
ličnem 71-odstotnem metu
dosegel 39 točk. Tudi nje-
govi soigralci so bili strel-
sko izredno razpoloženi
(trojke 13-18). Pri Rogli Velj-
ko Petranovič ni stopil na
parket »svoje« dvorane, če-
prav smo to nekako vsi pri-
čakovali. Veljko je samo s klo-
pi gledal nemoč svojih varo-
vancev, ki so razočarali veli-
ko svojih navijačev, ki so prišli
na Polzelo. Edini, ki se je
enakovredno upiral del sre-
čanja, je bil Miloš Šporar (22
točk- 80%), ki pa sam ni mo-
gel povezati vrst svojega moš-
tva. Zanimivo je, da tudi pri
Hopsih resno »škriplje« okrog
denarja, o čemer priča izja-
va Miloša Sagadina po sre-
čanju: »Če se stvari ne bodo
hitro obrnile na bolje, ozi-
roma če uprava ne bo uredi-
la stvari, potem lahko pride
celo do izstopa iz lige.« Ver-
jetno stvari niso tako kritič-
ne, kot pravi »perfekcionist«
na klopi Hopsov, vendar pa
bi morali v polzelski upravi
njegovo opozorilo vzeti do-
volj resno in se lotiti dela,
da se zagotovi ekipi tisto, kar
si z igrami v tej sezoni še ka-
ko zasluži.
Miloš Sagadin, trener Sa-
vinjskih Hopsov: »Po pov-
prečnem prvem polčasu
smo v nadaljevanju zaigrali
precej bolje v obrambi. Tak-
šna igra nam je prinesla ve-
liko protinapadov in »lah-
kih« košev, mislim pa, da
so moji igralci zadovoljili
dobro napolnjene tribune,
o nadaljevanju sezone še
ne morem nič povedati, saj
se morajo stvari v klubu
najprej urediti, potem pa bo-
mo videli, kako naprej.«
Rizmanove
trojice niso bile
dovolj
Ob Rogli bo v spodnjem de-
lu lestvice, torej v boju za ob-
stanek, tudi šoštanjska Elek-
tra, ki je v soboto še enkrat
tesno izgubila srečanje na
svojem parketu. Zagorjani so
zamudili zaradi prometne ne-
sreče in imeli tako ves čas pre-
gled dogajanj v drugih dvo-
ranah, kjer se je prav tako od-
ločalo o njihovi usodi. Va-
rovanci Dejana Srziča so
imeli precej težav z oseb-
nimi napakami (Milan Ma-
rinkovič in Petar Arsič po
štiri že v prvem polčasu),
kljub temu pa so bili v igri
do konca. Odlični Vladimir
Rizman (met za 3 točke
7:11) je držal Elektro v igri
vse do finiša, v katerem pa
so bili gostje uspešnejši. Šo-
štanj čane sedaj čaka boj za
obstanek, ki pa bo vse prej
kot lahek, kajti položaj na
dnu je negotov. Loka ima na-
mreč pet zmag, Elektra šest,
Rogla sedem. Sicer pa se pr-
venstvo v ligi za obstanek
prične že 9. marca. Elektra
bo gostila ekipo Triglava,
Rogla pa odhaja v Sežano h
Kraškem Zidarju. Prvenstvo
za naslov prvaka se bo pri-
čelo v sredo, 13. marca.
Hopsi bodo na Polzeli go-
stili ekipo Uniona Olimpi-
je, Kemoplast pa bo odpo-
toval na Kodeljevo k Slova-
nu.
JANEZ TERBOVC
Foto: TONE TAVČAR

NOGOMET
1.SNL
22. krog: Rudar - Olimpi-
ja 2:0 (2:0); Lavrič (39), Jo-
lič (45). CMC Publikum - Era
Šmartno 3:4 (2:0); Kvas (7,
51), Mernik (39 - avtogol);
Smajlovič (59, 63, 77), Tei-
novič (75). Vrstni red: Mari-
bor Pivovarna Laško 41, Pri-
morje 40, Koper 39, Olimpi-
ja 35, Era Šmartno 33, Mura
32, Rudar 31, CMC Publikum
29, Gorica 28, Korotan 22,
Živila Triglav 19, Domžale 13.
2. SNL
16. krog: Dravinja - Za-
gorje 4:2 r3.-o;; Potočnik (20),
Sire (42), Koljič (45), Pev-
nik (62); Korun (79), Stare
(83). Vrstni red: Dravograd
42, Aluminij 38, Ljubljana
35, Ivančna Gorica 27, Že-
lezničar 27, Bela krajina 26,
Jadran Šepič 25, Dravinja, Za-
gorje, Bakovci 22, Drava,
Nafta 19, Tabor 11, Pohorje
10, Goriška brda 9, Elan 3.
MAU NOGOMET
1. SL, 17. krog: Dobovec -
Mizarstvo Širovnik 9:4 (4:2);
Godec (12, 15), Krklec (15),
Vrečko (18, 25, 29, 32), Sve-
telšek (40), Dermota (40). Be-
ton Lucija - Nazarje 4:1 (3:0);
Mikek (27). Vrstni red: Svea
Lesna 4, Puntar 40, Beton
MTO 33, Beton Lucija 29, Ko-
per 22, Sevnica 20, Dobovec
17, Napoli 16, Mizarstvo Ši-
rovnik 10, Nazarje 6.
ROKOMET
1. SRL - moški
14. krog: inles Riko - Go-
renje 26:32 (13:15); Begovič
8, Kavaš, Sirk, Plaskan 5, Kav-
tičnik, Mlakar 3, Sovič 2, Oš-
tir 1. Vrstni red: Mobitel Prule
67 26, Celje Pivovarna Laško
(tekma manj) 25, Gorenje 20,
Rudar Trbovlje 17, Trimo 16,
Termo 14, Prevent 13, Slovan
12, Inles Riko 10, Vehka Ne-
delja 4, Sevnica 3, Izola 2.
1. SRL - ženske
16. krog: Žalec - Škocjan
25:18 (11:12); Nojinovič, V
Dolar 5, Zidar 4, Irman 3, T.
Dolar, Kadivnik, Jukič 2, Ču-
librik, Randl 1. Vrstni red:
Krim ENR 32, MDM Piran 26,
Olimpija 20, Jelovica, Žalec
18, Izola, Sava Kranj 15, Gra-
miz 9, Burja 3, Škocjan 2.
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
21. krog: Široki Brijeg - Pi-
vovarna Laško 95:79 (72:60,
55:40, 34:19); Jurak 18, Vu-
jičič 16, Walker 13, Novak 9,
Lerič 8, Miletič 7, Pavič 6, Bro-
lih 2. Vrstni red: Union Olim-
pija 40, Krka 37, Gibona 36,
Pivovarna Laško 35, Široki bri-
jeg, Sloboda Dita 33, Zadar
32, Split, Budučnost 30, Tri-
glav osiguranje 25, Geoplin
Slovan 24, Bosna 23.
HVPO LIGA
18. krog: Kraški zidar - Al-
pos Kemoplast 80:84 (64:62,
44:43, 19:15); Novakovič,
Kahvedžič 18, Petrovič 16, No-
vak 11, Ribezi 8, Kočar 7, Rov-
šnik 5, P. Maček 1. Savinjski
Hopsi - Rogla 116:80 (75:61,
49:40, 22:21); Tovornik 39,
Ručigaj 21, Hughes 20, Cizej
16, Čatovič 10, Skok 5, Šče-
panovič 3, Perkovič 2; Šporar
22, Sivka 22, Dundovič 18, Be-
nič 12, Zinrajh, Starovasnik,
Temnik 2. Elektra - Zagorje BZ
98:101 (68:66, 48:43, 26:17);
Rizman, Arsič 25, Waemsley
18, Čmer 10, Belanovič 9, Ma-
rinkovič 8, Tajnik 3. Vrstni
red: Savinjski Hopsi 31, Alpos
Kemoplast, Zagorje BZ 29, He-
lios, Triglav 28, Kraški zidar
27, Koper 26, Rogla 25, Elek-
tra 24, Loka kava 23.
iCORAČEV POiCAL
Četrtina finala, prva tek-
ma: Maccabi Ironi - Pivovar-
na Laško 58:68 (50:54, 37:41,
22:25); Novak21, Walker 18,
Pavič 8, Lerič, Jurak 7, Mi-
letič 4, Brolih 3.
1. SKL - ženske
3. krog: Merkur Celje - Ili-
rija 94:45 (70:35, 35:25,
27:15); Deak 27, Temnik 14,
Periič, Tratsiak 12, Potočnik
11, Čonkova 7, Erkič 5, Ku-
štro 4, Priina 2. Vrstni red:
Merkur, Jezica 6, Jesenice 5,
Maribor 4, Ilirija, Sežana 3.
ODBOJKA
1. DOL - ženske
18. krog: Savinjska Šempe-
ter - Ljutomer ZMB 1:3. Vrst-
ni red: Branik 52, Nova Gori-
ca 45, Ljubljana 42, Miklavž
29, Koper 27, Novo mesto 25,
Ljutomer 20, Pivka jama 14,
Solkan 11, Šempeter 5.
na kratko
Srebotnikova zmagala
Acapulco - Katarina Srebotnik je osvojila svoj drugi WTA
turnir. Na odprtem prvenstvu Mehike je v polfinalu premagala
Ano Kurnikovo, v finalu pa še Argentinko Paolo Suarez s 6:7,
6:4 in 6:2. Z bilanco 9:1 v igrah posameznic se je po turnirjih
v Bogoti in Acapulcu prebila na 60. mesto svetovne lestvice.
Miroteks uspešno
Praga - Kegljavke celjskega Miroteksa so osvojile prve tri
točke v evropski ligi. V prvem krogu so zasedle drugo mesto
v skupini A (2678 podrtih kegljev). Za Celjanke so nastopi-
le: Andreja Razlag (487 podrtih kegljev), Marika Kardinar
(460), Biserka Petak (449), Barbara Fidel (434), Jožica Šeško
(430) in Brigita Strelec (418). (J.K.)
Savičeva prvakinja
Dravograd - Petnajstletna Nada Savič iz celjskega Miro-
teksa je osvojila naslov mladinske državne prvakinje v keg-
ljanju. Uspeh so dopolnile še štiri Celjanke z uvrstitvijo
med prvih šest najboljših. (J.K.)
Kegljavke v reprezentanco
Dravograd - Kegljavke so zaključile z izbirnimi nastopi
za sestavo državne reprezentance za nastop na SP, ki bo
maja v Osijeku. Med potnicami so tri Celjanke: Biserka Pe-
tak, Marika Kardinar in Brigita Strelec. (J.K.)
Mladi smučarji
Rogla - Smučarsko društvo Unior Celje je včeraj pripra-
vilo državno tekmo v veleslalomu za starejše dečke in de-
klice. Denis Srebot je osvojil drugo mesto, Patricija Mast-
nak pa je bila osemnajsta. Na petkovi tekmi za pokal Vzhodne
regije sta slavila Anže Seničar pri mlajših in Denis Srebot
pri starejših dečkih. Patricija Mastnak se je v petek v Italiji
udeležila tudi meddržavne tekme v bordanju in osvojila
odlično četrto mesto.
Hokejistke z Mariborom
Celje - V zaostali tekmi državnega ženskega hokejskega
prvenstva so Celjanke izgubile proti kranjskemu Triglavu s
6:5. Celjske hokejistke so v rednem delu prvenstva osvojile
četrto mesto in se bodo v polfinalu končnice pomerile z
Mariborom. (J.K.)
Rokometašice zmagale
Celje - V 14. krogu l.B državne rokometne lige so roko-
metašice Celja premagale Jadran Hrpelje s 25:17. Rokome-
tašice Celeie so bile v tem krogu proste. (J.K.)
^ Rogašid Slatini spet Gospič
Nna zveza občine Rogaška Slatina je skupaj
K^l^alnim časopisom pripravila še sedmo
Nitev Najboljši v športu 2001. V polni
F^ni Janina je lovorika najuspešnejšega
Panika še četrtič zapored pripadla držav-
prvaku v karateju Danielu Gospiču.
r^anja za športne uspehe so dobili še Ba-
psko športno društvo Rogaška Crystal, ki
se je letos uvrstilo v drugo državno ligo, dr-
žavna teniška prvakinja do 14 let Urška Kle-
mene, balinar Dragan Simič, polfinalist dr-
žavnega prvenstva in ekipa košarkarske šole
Rogaška, ki je slavila v ulični košarki. Poseb-
no priznanje sta dobila za delo v športu Mar-
jan Čuješ (karate) in Janko Bastašič (ko-
šarka). JANEZ TERBOVC
Št. 10 - 7. marec 2002
24
kultura
Netopir ob Savinji
Slovenski operni solisti in ljubiteljske skupine v Laškem i
Občinstvo ga nestrpno pri-
čakuje: Netopirja Johanna
Straussa mL namreč, ki bo
v soboto ob 16. in 19.30 uri
premierno zafrfotal na odru
Kulturnega centra Laško.
Operete v treh dejanjih se
je s skupino opernih soli-
stov (na kratko se imenu-
jejo kar S.O.S) lotil igralec
Jurij Sonček, ki je pred tem
uspešno postavil na sceno
tudi Gorenjskega slavčka
in Traviato. V Laškem je
skupina že navdušila in ni
dvoma, da s priljubljeno
opereto nespornega kralja
valčkov in nesmrtnega moj-
stra operete ne bi še enkrat.
Znana operna pevka Mile-
na Morača (v Netopirju bo
nastopila v vlogi Rozalinde)
je pobudnica tudi tega glas-
benega projekta. Skupina je
zagrizla v trd oreh, saj bo
opereta trajala skoraj tri ure,
za kar je bilo potrebno veli-
ko vaj, potegniti je bilo tre-
ba veliko organizacijskih niti
in se povezovati z domačimi
skupinami.
Sicer pa so nekateri oper-
ni pevci te vloge že peli, mor-
da v katerem drugem jeziku,
tako da so se morali vlog učiti
znova, je med generalko za
Netopirja pripovedoval Jurij
Sonček. »Razen v Kuhurnem
centru v Laškem, kjer nam
gredo zelo na roko, zlasd pri
izdelavi scene in kulis, smo
Skupinska slika na generalki za Netopirja. <
imeli vaje v Lutkovnem gle-
dališču v Ljubljani,« dodaja,
medtem ko z enim ušesom
in očesom sledi dogajanju na
odru.
Opereta Netopir ima v svo-
ji lahkoživi vsebinski zasnovi
tudi večer veselja v vili prin-
ca Orlovskega, ki gostom pri-
redi zabavo, v kateri sode-
lujejo ustvarjalci iz doma-
če občine: mažoretna sku-
pina laške godbe pod vods-
tvom Majde Marguč, folklor-
na skupina Tančevih plesal-
cev iz Marija Gradca (men-
torica Brigita Mulej), balet-
na skupina Glasbene šole Ra-
deče (umetniško vodstvo Ci-
ril Jagrič), plesni par Barbara
Mulej in Marko Žličar ter pr-
vi častni godec Slovenije Viki
Ašič ter čarodej Jani Jošovc.
Na vprašanje, ali bo Neto-
pir poletel še kam na gosto-
vanje, Jurij Sonček pravi:
»Upamo, saj bi bilo škoda
toliko študija in dela za dve
predstavi.«
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATlC
Netopir je že na premieri leta 1874 doživel velik uspeh,
ki ga spremlja do današnjih dni. Najuglednejše operne
hiše pri zasedbi ne štedijo z najboljšimi pevskimi močmi,
zato je pred skupino S.O.S. še toliko večja odgovornost.
Ob spremljavi klavirja v opereti Netopir nastopajo: Mile-
na Morača, Jure Kušar, Mateja Stražar, Rebeka Radovan,
Jože Kores, Jurij Reja, Al Vrezec, Ferdinand Radovan in
Jurij Sonček, ob klavirski spremljavi Marjana Fajdige.
Med neboni
in zemljo^
Hlupičeva knjiga razodetja in slikj
ska produkcija zadnjih let
Zgodilo se bo nocoj (četr-
tek) ob 19. uri. Pod oboke
Galerije sodobne umetnosti
v Knežjem dvorcu Celje bo-
do obiskovalci priča svojs-
tvenemu dogodku, za ka-
terega bo zaslužen Celjan,
umetnik Borut Hlupič. Pred
občinstvo bo namreč razgr-
nil predvsem »slikarsko
produkcijo zadnjih let, ka-
tere izhodišče je njegova ob-
širna rokopisna študija;
knjiga razodetja (na sko-
raj 400 straneh) z naslovom
Teologija astronomije in ar-
hitekture«, kakor dogodek
najavlja kustodinja Neven-
ka Šivavec.
Knjiga je napisana na »na-
čin razodetja«, v njej sporo-
čila angelskega sveta Hlupič
zapisuje kot medoj. Posledica
tega razodetja so tudi vide-
nja angelskega sveta, ki ga
umetnik vizualizira na svo-
jih slikah.
Kdo je pravzaprav Borut
Hlupič? Celjan (1956), ki
je diplomiral na FSPN v
Ljubljani. Leta 1981 je pri
založbi ŠKUC izdal pesniš-
ko zbirko Anti-Amerika.
Njegova slikarska produk-
cija je bila obširneje pred-
stavljena v Likovnem sa-
lonu v Celju leta 1995 in v
Galeriji Škuc v Ljubljani.
Kot eden osrednjih raz-
stavljavcev je bil predstav-
ljen na razstavah Mestece
Celje, alternativa sedemde-
setih v Likovnem salonu le-
ta 1999, leto kasneje še v
Galeriji ŠKUC in mestece
Celje, fantazme osemdese-
tih, lani v Likovnem salo-
nu v Celju. Umetnika odli-
kuje enorma produkcija,
saj pri njem ni nikakršne
ločnice med delom in po-
čitkom, med življenjem in
umetnostjo.
Torej ne gre za slikarsko
razstavo kot tako, ampak je
To sem jaz: Borut Hlupič So)
Holland.      ,
potrebno upoštevati celoti
kontekst iri predvsem H
pičevo stališče oziroma i
žo posrednika med ang
skim in zemeljskim svetoi
V likovnem pogledu je i
govo slikarstvo zavestno;
fatilno, ploskovito, skraj;
poenostavljeno; upodabi
nje angelskih in drugih s
zemeljskih bitij, zapletet
v nedoumljiva razodetja
razsvetljenja.
Hlupič je bil v študentsl
letih svetovno nazorsko a
gažiran radikalni marksi
Objavljal je poezijo in ti
retične tekste. Ustalil se
pri umetniških aktivnost
ki jih stroka ocenjuje t
»mistični ali transcendeni
ni konceptualizem«, ki ui
niško ustvarjanje razumet
smer raziskovanja duhovi
moči (ezoterika, magija,
taul, telepatija).
Obiskovalci razstave,
se bodo srečali z nenavad
(zanimivo) predstaviti
umetnika, si bodo imelii
ložnost o njem ogledati
di kratki film o Soyi HoU
du, kakor se je poimeno
umetnik in med deli tudii
kaj foto povečav iz roko
sa njegove knjige. RazstJ
bo odprta do 30. marca.
MATEJA PODJf
Mohor Hudej v madžarščini
v Budimpešti je bil pred kratkim literarni večer, na katerem je sodeloval tudi CeJ
Mohor Hudej. V mesečniku Jelenkor so bili objavljeni prevodi slovenskih literatO|
pesnikov. Mohorju so prevedli prozni tekst Drek bo. Na fotografiji z leve: Mohor H'
Mitja Čander, Boris A. Novak in prevajalka Orsolya Gallos.
Ljubezen
in smrt
Zavod za kulturne pri-
reditve Celje in Društvo
likovnih umetnikov Ce-
lje sta včeraj (sreda) v Li-
kovnem salonu začela z
mini serijo cikličnih pre-
davanj Aljoše Kolenca, z
naslovom: Ljubezen in
smrt. Podobna so na do-
ber odmev občinstva na-
letela že lani.
Ah ravnate v skladu s svo-
jo željo? je bil naslov vče-
rajšnjega predavanja. Pri-
hodnjo sredo ob 20. uri bo
avtor predaval na temo o pri-
meru Ghandi, predavanje
tretjo sredo pa nosi naslov:
Vsak je žrtev svojega uživa-
nja.
Aljoša Kolenc je Celjan,
ki je diplomiral iz arhitek-
ture. Dobrih dvajset let pa
se ljubiteljsko ukvarja s štu-
dijem psihoanalize franco-
skega psihoanalitika Jacque-
sa Lacana, ki je prenovil in
nadaljeval nauk Sigmunda
Freuda. Od leta 1998 vodi
seminar psihoanalize v ga-
leriji Kapelica v Ljubljani.
Predavanje bo zanimivo
tudi zato, ker se bo odvija-
lo kar v - stanovanju. V Li-
kovnem salonu je namreč
še vedno postavljena zani-
miva (in odmevna) razsta-
va neobičajne dvojice: An-
dreje Džakušič in Radivoja
Muliča, ki sta likovno raz-
stavišče z razstavo odvrže-
nih predmetov spremenila
v »stanovanje.«        MP
Kako vrednotiti
umetnišica dela
Prejšnjo soboto je bil v
dvorani Zveze kulturnih
društev Celje likovni semi-
nar za ljubiteljske likovne
ustvarjalce, ki ga je pripra-
vila celjska Območna izpo-
stava Javnega sklada za
kulturne dejavnosti, v sklo-
pu rednih izobraževanj za
amaterske kulturne ustvar-
jalce.
Vrednotenje likovnih
del, predvsem lastnih in po-
stavitev razstave je tema, ki
pred likovne ustvarjalce
vedno znova postavlja vpra-
šanja in dileme. Na semi-
narju pod naslovom »Vred-
notenje hkovnih del in po-
stavitev razstave«, je na vse
to skušal odgovoriti priznani
slovenski umetnik, pedagog
in likovni kritik prof. dr. Jo-
že Muhovič, redni profesor
na Akademiji za likovno
umetnost Univerze v Ljub-
ljani.
Odziv je bil precejšen, saj
so se brali slikarji od blizu
in daleč, ne samo iz Celja,
čeprav je bila večina njih
članov Celjskih likovnikov
sekcije KPD »Svoboda« Ce-
lje in iz bližnje okolice, tu-
di iz Spodnje in Zgornje Sa-
vinjske doline. Slovenskih
Konjic, Radeč in celo Izlak.
24 udeležencev je tako so-
botno dopoldne in del po-
poldneva preživelo ob vse-
stranskem nabiranju znanja
in izkušenj priznanega likov-
nega umetnika in pedago-
ga. ŽB
Hvarsici
gledaiiščniki v Celju
Dom sv. Jožefa prireja v sredo ob 19.30 v tamkajšnji
cerkvi predstavo Hvarskega narodnega gledališča z naslo-
vom »Prikaz življenja svetega Lovrinca Mučenika«. Gleda-
lišče sodi med eno najstarejših v Evropi, njegove korenine
pa segajo že v leto 1612. Igra, s katero se bodo hrvaški
gledaiiščniki predstavili Celjanom, je napisana v arhaič-
nem hvarskem narečju in ponazarja srednjeveško gleda-
lišče. Predstavo, s katero gostujejo po vsej Sloveniji, so
igrali že v 14. stoletju, njen avtor pa je neznan. Igralsko
zasedbo sestavlja 24 članov, med njimi tudi župan mesta
Hvara prof. Milan Lakoš, ki ga s Celjem veže večletno so-
delovanje na kulturnem področju. Bo.J.
Št. 10 - 7. marec 2002
kronika s celjskega
25
Fantiči z zelenega Štajerja
fostalgični večer z znanimi slovenskimi glasbeniki iz naših krajev - Jože Kores je kot študent spal celo na premogu
v neki kleti - Tri imena Milana Ferleža - Dejvi Hrušovar ostro o zmagi Sester
l^jekoč so živeli in ustvarjali
ijsbo v naših krajih, danes so v
l^stolnici, od koder jih je spoz-
Jjla vsa Slovenija. Jože Kores,
jljlaii Ferlež-Žajfek in Tadej Hru-
jpvar-DeJvi so bili prejšnji teden
jpjti celjskega nostalgičnega ve-
^ra Življenje po notah, v okviru
jj^a Zvečer v kavarni Evropa.
y[ei\ pogovorom, ki ga je pove-
jpval njihov prijatelj Edi Goršič,
obujali spomine na stare čase,
pflve/.ane s Celjem ter njegovo šir-
okolico. Vse to ob zanimivih sta-
jli fotografijah ter glasbenih po-
jietkih, za katere gosti iz Ljublja-
je niti niso vedeli.
[Najstarejšega gosta, opernega pev-
;^in nekdanjega člana Slovenske-
ga okteta Jožeta Koresa, se spo-
minjaj o kot izjemno zanimivega
jripovedovalca že vsi, ki jih je v
i;elju učil glasbo oziroma so pre-
^vali v zborih pod njegovo taktir-
ko. Tako je bilo pred nekaj dnevi
[idi v kavarni Evropa, kjer se je za-
jelo s fotografijo pastirčka, s kra-
fona paši.
KoresovPepi
Koresov Pepi je namreč odraščal
/hriboviti okolici Rogaške Slati-
le, v težkih gospodarskih razme-
ah. Prvi pevovodski tečaj v Šem-
letru pri Novi Gorici, na katerega
0 mu dali za popotnico koruzni
luh in orehe, je kot najmlajši
pravil edini z odličnim uspehom,
ozneje je študiral na višji šoli v
jubljani, kjer je bil tako reven, da
;celo spal na kartonu na podstre-
iv Rožni dolini ter na premogu v
eki kleti.
Nato je začel poučevati v celjski
imnaziji, kjer je ustanovil gimna-
ijski zbor ter pel v komornem zbo-
li. Njegov najštevilčnejši zbor je
ilna celjski gimnaziji, z 219 pev-
i, med njimi s fantičem s Svetine,
1 je v Unionski dvorani čudovito
lel Ribn'čana. Jože Kores je zbra-
m v kavarni povedal, da so nje-
ova najlepša leta čas dela z otroki
Celju, kjer je med drugim pouče-
al glasbo ter vodil zbor na prvi os-
ovni šoli. Celjani se ga prav tako
Pominjajo po vodenju Cankarje-
ega in Prešernovega zbora, kjer je
poznal bodočo ženo.
Za Koresa in celjsko glasbeno živ-
enje je bila prelomnica avdicija
3 nove pevce Slovenskega okteta.
|otem ko je postal oktetov teno-
ist, se je še štiri leta in pol vozil na
3je v Ljubljano. S starim fičkom,
<^ šestkrat na teden. Z oktetom je
"■^potoval ves svet, učencem pa na-
" pripovedoval o zanimivih dogo-
■ivščinah.
Občinstvo v kavarni Evropa je po-
^bej pritegnila anekdota iz revne
'friške Somalije, kjer so za funk-
■•onarje v dvorani sveže prepleskali
'[Ve vrste, ki se pred koncertom
[•^^eta niso pravočasno posušile...
°' da so med koncertom preleta-
vali dvorano nepovabljeni netopirji,
je posebno poglavje. Med turnejo
v Tanzaniji pa so imeli tudi kon-
cert za ženske, ki jih je država sku-
šala izobraziti. V dvorani so sedle
na zemljo ter dojile malčke kar med
koncertom. Najbolj zanimivo je bi-
lo, ko je začel Slovenski oktet peti
latinsko Ascendi Deus ter so Tan-
zanijke naenkrat sunkovito vstale
in začele plesati. Njihove plesne
mrzlice ni bilo konec vse do konca
koncerta, pa če so peli veselo ali
žalostno pesem...
Ko se je Kores odločil za odhod v
operni svet, je doživel toliko zavi-
sti kot nikoli prej ali pozneje. Od-
šel je v mariborsko operno hišo,
kjer je bil takoj sprejet. Nato se je
začel voziti z vlakom iz Ljubljane
čez Celje v štajersko metropolo in
nazaj. Pozneje je postal član ljub-
ljanske operne hiše ter nastopil vsega
skupaj v 115 vlogah, v 92 operah.
V operi Hlapec Jernej in njegova
pravica, s praizvedbo v Beogradu,
je pel v slovenskem jeziku v kar
sedmih vlogah, česar kritiki niti ni-
so vedeli. Prejel je številne nagra-
de, med drugim je bil dvakrat no-
miniran za Prešernovo.
Med večerom v kavarni Evropa
je Goršič presenetil Koresa in dru-
ge navzoče s posnetkom iz studia
Radia Celje iz daljnega leta 1959
(z današnjega hodnika zdravstve-
nega doma), v katerem nastopa trio
Kores-Goršič-Videčnik. Kores je že
nekaj časa v pokoju, pred dnevi pa
je prejel še neizvedeno slovensko
operno delo, ki ga začenja »žuliti«.
Sicer pa se odpravlja z Ribniškim
oktetom, katerega umetniški vod-
ja je, v Kanado.
Feriežev Žajfek
Kitarist Milan Ferlež-Žajfek je
prišel v Celje po dolgem času ter
brž opazil v kavarni veliko obra-
zov glasbenikov, s katerimi je ne-
koč sodeloval. Sicer pa se bodo Ce-
ljani s Ferležem kmalu znova vi-
deli, povabil jih je na premiero mu-
sicala Chicago v celjskem teatru,
kjer bo igral banjo.
V pokoju je tretje leto ter se na-
prej ukvarja z glasbo, sodeluje z
orkestrom Slovenske vojske, aran-
žira, pomaga nekaterim ansamb-
lom... Novo je predvsem to, da sta
postala z ženo navdušena obisko-
valca planinskega sveta, za kar prej
ni bilo časa.
Ferlež je bil rojen v Celju ter ži-
vel v Laškem, kjer je doživel prvi
stik z glasbo na domačem klavir-
ju. S kitaro se je srečal po »krivdi«
Žalčana Lojzeta Požlepa, ki je igral
v ansamblu ter puščal kitaro pod
Ferleževim klavirjem. Milan jo je
začel ogledovati in preizkušati, Lojze
ga je kmalu spoznal s prvimi skriv-
nostmi čudovitega glasbila. Ko je
prišel v celjsko gimnazijo, ga je Edo
Goršič povabil v takrat priljublje-
ni celjski ansambel Metronom, igral
Kavama v znamenju spominov na glasbeno Celje, Laško in okolico Rogaške Slatine. Glasbeniki Jože Kores, povezovalec večera
Edi Goršič, Milan Ferlež in Tadej Hrušovar (od leve proti desni).
pa je med drugim v jazz kvartetu
(v kavarni so slišali njegov posne-
tek iz daljnega leta 1960)... V Ce-
lju, v gimnaziji, je dobil celo svoj
vzdevek Žajfek. Od kod? Ime Mi-
lan je blizu besedi milo, to pa »žaj-
fi«... Le malo ljudi ve, da ima v do-
kumentih poleg imena Milan zapi-
sano še ime Emil.
V Ljubljani je bila Ferleževa služ-
ba v Big Bandu (v takratnem ple-
snem orkestru RTV), kjer je prev-
zel taktirko za Bojanom Adami-
čem Jože Privšek. Milan Ferlež je
v prestolnici igral med drugim še v
ansamblu Aca Muellerja, Ljubljan-
skem jazz ansamblu, v ansamblu
Milana Ferleža, zelo rad je sodelo-
val s celjskim plesnim orkestrom
Žabe... Na vse, kar je doživel na
glasbenem področju, ima zelo le-
pe spomine, je povedal zbranim v
kavarni Evropa. Niti zavisti med
glasbeniki ni občutil.
Hrušovarjev Dejvi
Tudi najmlajši gost Tadej Hru-
šovar-Dejvi je opazil v kavarni Evro-
pa obraze, s katerimi je preživljal
zelo lepo otroštvo. Danes živi v Celju
le njegov brat, s katerim se videva-
ta predvsem v Ljubljani. Družina
Hrušovar je živela v Celju sprva na
Šlandrovem trgu, nato so se prese-
lili na Kranjčevo ter od tam na
Otok. Pred večerom v kavarni Evro-
pa je videl blok na Kranjčevi prvič
po štiridesetih letih.
Med obiskovanjem gimnazije je
bil kitarist takrat upoštevanega celj-
skega ansambla Fellovvs, kjer je
igral bobne brat povezovalca veče-
ra, Janez Goršič. Vadili so pri Gor-
šičevih na celjski Ložnici, tako us-
pešno, da so napravili močan vtis
celo v Hali Tivoli. Tam jih je po
nastopu obiskal sam mojster Jože
Privšek.
Ko je dobil Dejvijev oče službo v
Ljubljani, mu je v tretjem letniku
gimnazije sledil sin, ki je nadalje-
val s študijem na fakulteti. Po sre-
čanju z Borom Gostišo je nastala
(po vzoru ansambla The Mamas and
Papas) skupina Bele vrane, kamor
sta povabila Doco Marolt in Ditko
Haberl, poznejšo Dejvijevo prvo že-
no. Sledile so zmage na festivalih
Slovenske popevke. Bele vrane so
postale slovenski izvozni artikel po
vsej Jugoslaviji. S pesmijo Samo
tvoje ime znam so bile vrane celo
zmagovalke Splitskega festivala, tr-
dega oreha za nesphtske avtorje.
Slovenska zmaga in južni tempe-
rament sta botrovala pretepom in
boksarskim dvobojem, podobno
kot pred kratkim na slovenski EMI,
je primerjal Dejvi.
Najbolj odmevno Hrušovarjevo
delo je seveda večno zelena melo-
dija Dan ljubezni, ki jo je prepe-
vala skupina Pepel in kri (v njej
niso manjkali pevci iz Celja). Po
razpadu Belih vran in njegovem
odhodu na služenje vojaškega ro-
ka v Maribor, je ustvaril tri sklad-
be, med njimi Enakonočje in Dan
ljubezni. Poslal jih je na opatijski
festival, kjer so vsi stavili na zma-
go Nede Ukraden. Zmagoviti Dan
ljubezni je tako leta 1975 zasto-
pal Jugoslavijo na festivalu evro-
vizijske popevke, kjer ga je spoz-
nala vsa stara ter kakšna druga ce-
lina. Večno zeleni Dan ljubezni so
na Nizozemskem že dvakrat obo-
dih od mrtvih, je povedal Hrušo-
var, avtor glasbe več kot tristotih
posnetih skladb. Sebe predstavlja
vedno kot »avtorja glasbe«, ne kot
skladatelja. Tudi to, da imamo po
avtorskem pravu v Sloveniji tri av-
torje skladb, je namreč evropska
posebnost.
Prav tako je govoril o zavisti med
glasbeniki ter spomnil na pravi dvo-
boj med Belimi vranami in Mladi-
mi levi. Z Dušanom Velkavrhom,
ki je bil »zapriseženi« mladi lev, sta
postala pozneje celo velika prija-
telja. V zvezi z fizičnim obračunom
na letošnji EMI pa je Hrušovar po-
vedal, da za festival ne piše že vr-
sto let, saj vodi Miša Molk »lastno
politiko«. Če bi vprašali njega, ne
bi poslal letos na Eurosong niko-
gar (občinstvo v kavarni Evropa je
pri tem zaploskalo), za vnaprej pa
izoblikoval dolgoročna pravila igre.
Pošteno se je vprašati, ali so Sestre
po izvajalski plati sposobne zapeti
pred tako širokim občinstvom, me-
ni Dejvi Hrušovar, ki pripisuje zma-
go močnemu homoseksualnemu lo-
biju.
Avtor polemičnih izjav v kavar-
ni Evropa ima iz obeh zakonov tri
sinove, hčer ter še vnukinjo. V službi
je na Radiu Slovenija, njegov ko-
njiček pa je popravilo takšnih tele-
fončkov, ki jih noben servis noče
sprejeti. Konjiček korenini v času
njegovega študija na elektro fakul-
teti.
Zanimiv večer, ki ga je pripravi-
lo celjsko podjetje Fit-media, je
bil nasploh v znamenju nostalgije
treh glasbenikov iž štajerskih kra-
jev ter njihovega občinstva. Še po-
sebej na koncu, ko je zapel Jože
Kores narodno o fantiču z zelene-
ga Štajerja.
BRANE JERANKO
FOTO: GREGOR KATIC
Št. 10 - 7. marec 2002
26
kronika
Natašo so našli mrtuo
Oče je v razpadajočem truplu prepoznal svojo od septembra lani pogrešano hčerko
Dušan Jelenčič ponedelj-
ka, 4. marca, ne bo nikoli
pozabil. Dobrih pet mese-
cev trpljenja in upanja, da
se bo dvajsetletna hčerka
Nataša vrnila domov, se je
končalo s hudo bolečino. V
kamnolomu v Libojah so jo
našli. Mrtvo. V zelo razpa-
dajočem truplu je Dušan
prepoznal svojo Natašo.
»Vedel sem, da je ona. Ve-
del zaradi obleke in mobil-
nega telefona,« pripoveduje
njen oče. Imel pa je še eno
težko nalogo. To povedati svo-
ji ženi. Pred tednom dni je
namreč v Ljubljani prestala
zahtevno operacijo na srcu.
»Z zdravniki smo se dogovo-
rili, da ji kljub hudi operaci-
ji in težkem okrevanju mo-
ramo čimprej povedati o Na-
taši. Rekli so, da je najbolje,
da to storim jaz,« pripoveduje
Dušan.
»Za mamo, Viktorijo Jelen-
čič, so bili minuli meseci ne-
gotovosti peklenski. Je zelo
šibkega zdravja. Ni jima lah-
ko,« nam je v pogovoru zau-
pala bližnja soseda. Zdaj ča-
kajo le uradno potrditev ob-
dukcije.
Že septembra smo pisali o
izginotju in skupaj z njeni-
mi starši želeli dobiti kakr-
šnokoli informacijo, ki bi nas
pripeljala na sled pogrešani.
Že takrat so na dan prišla raz-
hčna ugibanja, govorice. O
tem, da jo je nekdo odpeljal,
da se je odločila za drugač-
no življenje, da je storila sa-
momor. V slednje njeni bliž-
nji nočejo verjeti, ker da te-
ga ni bila sposobna storiti.
Truplo so našli na izredno
težko dostopnem terenu. Sko-
rajda na vrhu kamnoloma. Je
šlo za nesrečni padec? Si bi
Nataša v nočnih urah res iz-
brala takšen teren za sprehod?
Ali pa je šla tja z določenim
namenom. Jo je mar tja od-
peljal nekdo drug? Krimina-
listi niso izključili možnosti
umora. To bodo morali do-
kazati s kriminalistično prei-
skavo.
Nenavaden
večerni odiiod
Nataša je 18. septembra ne-
kaj minut pred triindvajse-
to nenadoma odšla od do-
ma. »S soprogo sva se ravno
takrat nekoliko sporekla, Na-
taša je bila že v svoji sobi.
Naenkrat je prišla ven oble-
čena in rekla, naj ne-
ham...da gre...« nam je v šo-
ku septembra povedal Na-
tašin oče.
Ker ni bilo v njeni navadi,
da bi odhajala tako pozno
ven, se je njena mama le ne-
kaj minut zatem odpravila
za njo z osebnim avtomobi-
lom, a je ni zasledila nikjer...
Nataša se v Liboje do jutra
Upanje, da bi pogrešano Natašo
Jelenčič našli živo, se je po petih
mesecih razblinilo.
ni vrnila, zato sta se starša
odpravila na policijsko po-
stajo v Žalcu in povedala svo-
jo zgodbo. Policisti jima ta-
krat niso mogli veliko po-
magati, saj okohščine Nata-
šinega izginotja niso kazale
na kaznivo dejanje, poleg tega
je bilo dekle že polnoletno.
Verjetno ravno zaradi tega
niso mogli začeti takoj z is-
kalno akcijo.
Toda domači - Nataša je
imela še polbrata Robija -,
ostali sorodniki, sosedje in
prijatelji niso čakali. Prei-
skah so okolico Jelenčiče-
ve hiše, bližnje gozdove, vi-
kend hišice, spraševali ostale
domačine, ali so Natašo kje
videli. Nič.
Nataša je bila mirno dekle,
imela je veUko prijateljev. S
fantom se je razšla, a sta osta-
la dobra prijatelja. Domači ne
verjamejo, da je bil razlog Na-
tašinega odhoda razočaranje
v ljubezni, čeprav je bila
menda malo zamišljena in
na trenutke nezadovoljna s
seboj. Doma so našli nekaj
listov njenega dnevnika. Be-
sed o kakršnemkoli negadv-
Prelskovalci v kamnolomu Liboje. Ali je šlo za nesrečni padec ali kaj drugega?
nem razmišljanju in boleči-
ni, ki bi jo lahko Nataša no-
sila v sebi, ni bilo. Ravno dan
po izginotju bi morala Na-
taša opravljati izpit. Še zad-
njega, preden bi se vpisala v
drugi letnik medicine. Po iz-
ginotju so preverili, ali je kli-
cala koga s svojim mobilnim
telefonom, ali je pošiljala
koniu kratka sporočila. Nič.
Niti enkrat.
Tisti torek se je Nataša og
lasila še pri sosedovih, kja
naj bi se dogovorila za pn
voz v Ljubljano. A so njei
izpitne pole ostale prazne, nj
ni sobi v Ljubljani in don
prav tako. Lani smo zapisa
da je le upanja v njenih ste
šib ostalo polno. Zdaj ga
več. Kot tudi ne Nataše.
SIMONA SOLINI
Foto: TRIARTI
Ste mu nasedli?
Slovenska policija zaradi
suma storitve več kaznivih de-
janj goljufij zbira podatke o
34-letnem Zoranu Kriviču,
državljanu Republike Hrvaš-
ke, lastniku podjetja Leut iz
Trogirja. S pomočjo avkcij,
ki jih je organiziral na raz-
nih lokalnih radijskih in te-
levizijskih postajah v Slove-
niji, med drugim tudi na Celj-
skem, je prodajal slike zna-
nega slikarja iz Bosne in Her-
cegovine, Mersada Berberja,
za katere se je kasneje izka-
zalo, da so ponaredki. Kri-
vic je ponarejal slike Berberja
s tako imenovano offset teh-
niko in tehniko sitotiska ter
jih prodajal raznim kupcem
kot originale.
Zorana Krivica so zaradi po-
dobnih kaznivih dejanj zapr-
li varnostni organi Zvezne
publike Jugoslavije ter o tem
obvestili slovensko policija
ki naproša vse, ki bi karkoli
vedeli o osumljencu, naj to
sporočijo na telefonsko šte
vilko 113 ali na anonimni te-
lefon 080-1200 oziroma, d3
se osebno zglasijo na najbliž'
ji poUcijski postaji.
Padel in umrl
v mariborski bolnišnici je v petek, 1. marca, zaradi
hudih poškodb umrl 71-letni F.Š. iz Šentjurja pri CeljU'
Poškodbe so bile posledica padca, saj je omenjeni v sre-
do, 26. februarja, na dvorišču pred stanovanjsko hišo v
Šentjurju obrezoval vinsko trto in pri tem nenadoma pa-
del na tla. S hudimi poškodbami se je končal tudi padec
59-letnega A.G iz Celja. Slednji se je ranil pri nakladanju
lesa. Ko je sedel na posebni sedež specializiranega vozila
za upravljanje nakladalne naprave, je popustila konstruk-
cija sedeža. A.G. je padel z višine treh metrov in utrpel
hude telesne poškodbe.
Zagorelo pri delu
Kar za dva milijona tolarjev je nastalo gmotne škode \
četrtek, 28. februarja, v avtokleparski delavnici v Lokah pf
Žalcu, kjer je lastnik, A.V, varil podvozje osebnega avtc
mobila. Ogenj, ki je uničil vozilo in ves delovni material, s"
pogasili gasilci, ranjen pa ni bil nihče.
Chrysler poln droge
V vozilu Hrvata kar petintrideset kilogramov konoplje
Celjska policista sta v so-
boto pri rednem pregledu
parkirnih prostorov v bliži-
ni bencinskega servisa na
Polulah ob cesti Celje-Laš-
ko naletela na izjemno najd-
bo, vredno kar, če bi se dro-
ga prodajala na drobno, 35
milijonov tolarjev. V vozilu
hrvaškega državljana, 46-
letnega A.D., so namreč naš-
li 35 kilogramov konoplje.
»Moški je sedel v avtomo-
bilu znamke Chrysler, hrvaš-
kih registrskih oznak dalj ča-
sa, kar je bilo v tistem času
sumljivo, zato sta se polici-
sta odločila, da ga identifici-
rata,« razlaga sobotni dogo-
dek pomočnik načelnika Ura-
da kriminalistične policije
Policijske uprave Celje Cve-
to Seničar. Pri tem sta v vo-
zilu opazila dva zavitka, ob-
lepljena z lepilnim trakom.
Vonj po konoplji pa je bil ob
tem dovolj za sum, da gre za
nedovoljene posle. Na pod-
lagi odredbe preiskovalnega
sodnika so bili kriminalisti
verjetno nemalo preseneče-
ni, ko so v vozilu našli kar
35 kilogramov droge. 46-let-
nik jo je imel skrito pod ta-
petami vozila ter pod zad-
njim sedežem in naslonja-
lom. Vsega skupaj so našteli
kar 49 zavitkov.
»Osumljenega smo pridr-
žali, nato pa ga privedli k prei-
skovalnemu sodniku, ki je
Skrbno (a ne dovolj) skrita konoplja v chryslerju.
zanj odredil sodno pridrža-
nje,« pravi Seničar.
Glede na način pakiranja in
kvaliteto, kriminalisti sumijo,
da droga izvira iz držav nek-
danje Jugoslavije oziroma Al-
banije. Namenjena pa naj bi
bila ravno na celjsko območ-
je. Preiskavo bodo sedaj kri-
minalisti vodili v smeri, da iz-
vedo tudi, koga natančno je z
drogo čakal Hrvat, ki ga celj-
ski policisti iz svojih kartotek
še ne poznajo.
Lani so na Celjskem napisa-
li 168 kazenskih ovadb in 264
predlogov sodniku za prekrške
s področja prepovedanih drog.
»Po nepopolnUi podatkih pa je
v letos takšnih ovadb že 22 in
23 predlogov sodniku za pre-
krške,« pravi direktor Policij-
ske uprave Celje Edvard Mlač-
nik. So pa policisti lani zasegli
382 sadik konoplje in kar
14.863 gramov marihuane. V
lansko statistiko so se zapisale
še štiri osebe, ki so umrle zara-
di prevelikih odmerkov, naj-
večkrat heroina.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: PU Celje
Iztirjen
vagon
v sredo, 27. februarja, je
v Rogatcu na industrijskem
tiru iztiril vagon, naložen s
hlodovino. Do iztirjenja naj
bi prišlo, ker so popustili no-
silni vijaki na dotrajanih že-
lezniških pragovih. Višina
gmotne škode še ni znana, v
nesreči pa ni bil nihče ra-
njen.
Št. 10 - 7. marec 2002
kronika
27
Pet let po
rekačevem
- Tekačevo
četrtega marca je minilo pet let od naj-
odmevnega zločina na Slovenskem in
najdaljšega sojenja v zgodovini slovenskega
jgdstva. Po petih letih še vedno ne vemo,
lijo je zverinsko umoril štiri ljudi v vasi
jelcačevo blizu Rogaške Slatine. Bomo to
j2vedeli na ponovnem sojenju?
Glavna obravnava zoper obtoženega Kri-
jtijana Kamenika (30) iz Slovenskih Ko-
njic se bo 14. marca ponovno začela. Tako
je odločilo vrhovno sodišče po tem, ko se
jena sodbo celjskega višjega sodišča pri-
tožila Kamenikova zagovornica, odvetni-
ca Marjetica Nosan.
Naj spomnimo, da se je sodni proces zoper
Kristijana Kamenika na celjskem okrož-
nem sodišču začel januarja leta 1998 in da
lebil Kamenik koncem leta 1999 spoznan
za krivega štirih umorov ter obsojen na
jvajset let zapora. Sledila je Kamenikova
pritožba na višje sodišče, vmes pa se je
zgodilo marsikaj: številni proceduralni za-
pleti, obtoženčeva gladovna stavka, me-
njave zagovornikov, zaslišanja najmanj tri-
desetih prič in številnih strokovnjakov-iz-
vedencev, pa prekinitve in ponovna soje-
nja, izginotje Kamenikove matere Marije,
ki jo še vedno išče mednarodna policija...
V stanovanjski hiši Tekačevo št. 9 so
bili 4. marca popoldne leta 1997 ustra-
hovani, mučeni in s strelnim orožjem
umorjeni štirje ljudje: Štefan Poharc (73)
in njegova žena Frančiška ter njuni pod-
najemnici Helena (36) in Viktorija (17)
iKrošlin.
Vrhovno sodišče R Slovenije, ki je obrav-
navalo pritožbo Kamenika oziroma Nosa-
nove, je odločilo, da je treba glavni mate-
rialni dokaz še enkrat obravnavati. Gre za
Kamenikove športne copate nike air max,
ki so jih policisti zasegli 4. aprila 1997
med hišno preiskavo v Kamenikovem sta-
novanju v Konjicah in jih nato primerjah
s sledmi, ki jih je zločinec pustil na kraju
I štirikratnega umora. O tem dokazu so se,
poleg slovenskih strokovnjakov, izrekli tudi
švicarski kriminalistični izvedenci z uni-
verze v Lozani. Ampak le pisno. Vrhovno
sodišče je v svoji sodbi med drugim oce-
nilo, da so bili materialni dokazi izvedeni
pristransko, torej v obtoženčevo škodo, zato
)P zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodiš-
^ v ponovno sojenje.
Kristijan Kamenik
Zdaj se bodo v dvorani okrožnega so-
dišča v Celju v živo soočih slovenski in
švicarski izvedenci, vse skupaj pa se bo,
jasno, začelo z branjem obtožnice, ki jo
je sestavil (takratni) predsednik celjskega
okrožnega državnega tožilstva Milan Bir-
sa. Predsednica senata bo ista, okrožna sod-
nica Ingrid Lešnik, zagovornica Kristija-
na Kamenika pa bo še naprej odvetnica
Marjetica Nosan, ki nam je na vprašanje,
kaj ima povedati pred ponovnim začetkom,
odgovorila: »Po enem letu čakanja na so-
jenje nimam kaj reči.«
Sodišče v Celju je v teh petih letih ugo-
tovilo tudi to, da »Kamenik ni moril sam,
da je imel pomočnika«. Bo vnovično soje-
nje kaj bližje sostorilcu, ki se ta čas, ko je
Kristijan Kamenik za zapahi, giblje na pro-
stosti, a zagotovo ne svobodno?
MARJELA AGREŽ
Zaprto za javnost
Zatem ko so obravnavo
^-letnega Gorazda Bombe-
iz Celja, obtoženega po-
^•^usa umora mladoletne
"sebe in surovega ravnanja
J njo, od lanskega leta več-
'^i^at prestavili, se je v po-j
•^^deljek, 4. marca, v sodni
''vorani celjskega okrožne-
p sodišča sojenje vendar-
nadaljevalo.
Na sina naj bi se spravil
P^ed dvema letoma, ko je bil
^'^dnji še mladoleten, lani pa
^ niu krivdo že dokazali, toda
sodni proces se je moral
Začeti še enkrat, saj je višje
?i°dišče sodbo razveljavilo,
ponedeljkova obravnava se je
končala z odločitvijo, da se
iz obravnave izključi jav-
nost, predvsem zaradi vars-
tva družinskega življenja ob-
dolženca in oškodovanca.
Zahteva okrožne državne to-
žilke Marjete Kreče se je tako
uresničila. Bombekov zago-
vornik Tomaž Ramor se ni-
kakor ni strinjal z izključi-
tvijo javnosti: »To ni več dru-
žina, oškodovanec pa ni več
mladoletna oseba.« Bombek
se ne da, za takšno odloči-
tvijo se skrivajo zveze in
poznanstva, pravi.
Odgovor na zahtevo ob-
dolženca, da naj izključijo
omenjeno tožilko, domnev-
no zaradi njene pristransko-
sti, pa bo znan 18. marca.
ko se bo sojenje nadaljeva-
lo. Obtoženec ji namreč oči-
ta osebno poznanstvo z ma-
terjo njegovega sina. Pod-
taknila naj bi mu obreme-
njujoče dokaze, marsikaj pa
tudi prikrila. Obtoženi naj
bi v naslednjih štirinajstih
dneh podal poleg ovadbe
nekdanje žene znova tudi
ovadbo zoper enega izmed
celjskih kriminalistov, ki
naj bi spremenil izjavo nje-
govega drugega mladoletne-
ga sina, napadel pa naj bi
ga tudi fizično. Bombek je
odločen iti do konca, tudi
do Evropskega sodišča, če
bo potrebno.
s .Šnl
Slovenija, privezi se!
Naslednji teden državna akcija, v kateri bodo opozarjali
na pomen varnostnih pasov
Akcijo bodo izvajali med
11. in 17. marcem na območ-
ju celotne države. Neupo-
raba varnostnih pasov pri
vožnji je smrtno nevarna.
V nesrečah, ki so se lani
končale tragično na Celj-
skem, kar polovica vseh
umrlih ni bila pripeta, kar
je še slabša slika kot leto
prej.
Policisti bodo preverjah
uporabo varnostnih pasov in
varnostnih sedežev za otro-
ke največ pred vrtci, šolami
in na tistih točkah, kjer je go-
stota prometa večja. To po-
meni, da tudi na večjih par-
kiriščih.
»V prvih dneh bomo le opo-
zarjali, kar ne pomeni, da
voznikov ne bomo kaznova-
li v primeru neupoštevanja
opozorila,« pravi Edi Baum-
kirher iz Urada uniformira-
ne policije PU Celje. »V zad-
njih dneh akcije Slovenija,
privezi se, pa opozoril ne bo-
mo več izrekali. Takrat bo sle-
dila denarna kazen.«
Pred začetkom se bodo po-
licisti pogovarjali tudi z vo-
dilnimi v nekaterih podjetij,
ki naj bi jih seznanili z akci-
jo, ki jo bodo občasno po-
novili tudi med letom. V šo-
lah bodo sodelovali pri okro-
glih mizah in predavanjih na
temo varnostnega pasu in var-
nega prevoza otrok, vozni-
kom in ostalim pa bodo de-
lili tudi posebne zloženke z
naslovom Otrok v avtu.
Ste vedeli?
- Odrasel človek lahko z
močjo rok in nog zadrži te-
lo težo telesa ob trku le do
hitrosti 7 km/h.
- Strokovnjaki so ugoto-
vili, da bi bilo med vozniki
in potniki v vozilih 40 od-
stotkov manj žrtev, če bi vsi
uporabljali varnostne paso-
ve.
- Pri hitrosti 50 km/h je
sila trka primerljiva s pad-
cem z višine 10 metrov, pri
hitrosti 80 km/h je sila pri-
merljiva padcu z višine 25
metrov, pri hitrosti 100 km/
h je sila primerljiva s pad-
cem z višine 40 metrov.
- Sile, ki delujejo pri trku
na otroški sedež, so izjem-
no velike (pri čelnem trče-
nju s hitrostjo 50 km/h je
otrokovo telo kar 33-krat tež-
je). Otroka, ki, denimo, se-
di v materinem naročju, ob
trku pri tej hitrosti, le-ta sti-
sne ob prednji sedež ali ar-
maturno ploščo vozila s kar
33-kratnikom svoje teže (pri
50 kg to pomeni čez 1500
kg).
- Mnogi starši se ne zave-
dajo, kaj vse se zgodi otro-
kom, če se vozijo v vozilu
nepripeti na običajnih sede-
žih. Že ostro zaviranje pri
majhnih hitrosti je dovolj,
da otrok, ki običajno ne
spremlja dogajanja v prome-
tu, kar »poleti« po avtomo-
bilu ali celo iz njega in se
poškoduje, če se ne zgodi ce-
lo najhuje. Nikar ne misli-
te, da se to ne more zgoditi
vam. S.Šol.
Vlamljala in se ujela v past
s svojimi vlomi sta 29-
letni M.G. iz Celja in 37-
letni F. P. iz Velenja, posa-
mično ali skupaj, povzro-
čila za skoraj milijon to-
larjev gmotne škode. Poli-
cisti so jima končno stopi-
li na prste, Celjana so pri-
držali, Velenjčana pa izpu-
stili na prostost.
Kazniva dejanja, s kateri-
mi se ponašata, izvirajo še
iz lanskega leta, ko sta v za-
četku decembra iz nekega go-
stinskega lokala v Šempetru
želela odnesti poleg pijače
še nekaj denarja, vse to pa
odpeljati z ukradenim vozi-
lom. Takrat so ju pohcisti
skorajda ujeli, toda vlomil-
ca sta bila hitrejša.
Letos sta z vlomi nadalje-
vala. Njune točke so bile
predvsem stanovanjske hiše
v Celju, Velenju in Slovenj
Gradcu. Iz njih pa sta naj-
večkrat izginjala zlatnina in
denar, če nista našla tega, pa
sta s seboj odnašala tudi pi-
jačo, hrano in mobilne te-
lefone.
Pri hišni preiskavi neke so-
rodnice Velenjčana so poli-
cisti zasegli še več telefon-
skih aparatov, nakita, raču-
nalniških delov in več nabo-
jev za strelno orožje. Od kod
so ti predmeti, kriminalisti
še ne vedo. S.Šol.
icvetke
• Neki črnogledi tatic se je
končno spravil k spovedi, pa
so ga znova premamili dolgi
prsti. In to v samem hramu
svetosti. Namesto pokore za
svoje grehe si je vzel sedem-
deset tisočakov. Pokora bi bila
verjetno zanj prevelik zalogaj.
• Menda je v nekem zna-
nem celjskem pica lokalu
nekdo prvič namesto pice to-
krat na svoji glavi okusil tu-
di lopar, na katerem se le-te
pečejo. Pač imajo hudega ku-
harja.
• Dva Celjana sta bila pre-
tekli teden tako jezna, da sta
na enem od celjskih trgov pre-
vračala cvetlične lončke in
koše za smeti. Verjetno sta
le pomagala delavcem, ki ga
bodo kmalu preuredili...
• S salamami in klobasami
se bo mastil tisti, ki si jih je
nabral v neki hiši v Veliki Pi-
rešici. Lahko pa se pobrati s
kolegom, ki si je v Celju pri-
lastil še par steklenic ru j ne-
ga in skupaj pripravita pra-
vo Dožrtiio.
%rometni nesreči
Kolesar pod napetostjo
s hudimi telesnimi poškodbami kolesarja se je konča-
la prometna nesreča v torek, 26. februarja, na regionalni
cesti Mozirje - Žekovec. Devetinštiridesetletni V.S. iz Ve-
lenja se je pri vožnji zapletel v žice električne napeljave,
ki jih je pred tem veter nagnil preko vozišča. K sreči žice
niso bile pod napetostjo.
Neprevidno pri prehitevanju
Ena oseba se je huje ranila v prometni nesreči v soboto,
2. marca, izven Ločice pri Vranskem, nastalo škodo pa
ocenjujejo na okrog milijon tolarjev. Devetindvajsetlet-
ni D.P. iz okolice Litije je pri prehitevanju kolone vozil
trčil v vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti. V silovitem
trčenju se je 29-letnik tako hudo ranil, da so ga odpeljali
na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Isti dan pa sta se v
Spodnjem Grušovju v prometni nesreči ranili dve osebi.
Petindvajsetietni B.J. iz okolice Slovenskih Konjic je pri
zaviranju izgubil oblast nad vozilom in trčil v nabrežino.
Pri tem sta se voznik in sopotnica K.G. huje ranila, A.S.,
ki je bil prav tako v vozilu pa je dobil lažje telesne poš-
kodbe.
Radarske kontrole bodo...
• jutri, 8. marca, dopoldne na območju Laškega, po-
poldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
• v soboto, 9. marca, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju celotne celjske regije;
• v nedeljo, 10. marca, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Slovenskih Ko-
njic;
• v ponedeljek, 11. marca, dopoldne na območju Mozir-
je, popoldne pa na območju Šentjurja;
• v torek, 12. marca, dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Žalca;
• v sredo, 13. marca, dopoldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Mozirja;
• v četrtek, 14. marca, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;
Št. 10 - 7. marec 2002  —
28
akcija
Z Iflfernerjem in Natalijo pri Ahacu
Dvojna nagrada Lidiji in Aniti, nagrajenki v Valentinovi akciji Radia Celje
Torkov večer je bil srečen
za poslušalki Radia Celje,
ki sta napisali najlepše Va-
lentinovo pismo in si pri-
služili večerjo z Wernerjem
in Natalijo Verboten. Ber-
narda Erker se večerje za-
radi študijskih obveznosti
ni udeležila, sta pa bili to-
liko bolj veseli Lidija Knez
iz Laškega in Anita Vodi-
šek iz Štor.
Lidija se je za večer z Wer-
nerjem in Natalijo še prav po-
sebej pripravila. Obema, pa
tudi nam, je podarila lepo
spominsko darilo s prijaznim
pisemcem in pesmijo. Med
drugim nam je Lidija napi-
sala, da ji je ta večerja v veli-
ko veselje in čast in da zače-
nja verjeti, da je rojena pod
srečno zvezdo.
V približno šestih urah sta
Lidija in Anita izvedeli mar-
sikaj zanimivega iz glasbene-
ga zakulisja in življenja Wer-
nerja in njegove žene Andreje
ter Natalije Verboten, ki jo
je na večerji spremljal njen
menedžer Damjan. Tudi hra-
na je bila odlična. Werner je
izbral polpečen biftek z jajč-
ko, Natalija pa se je odločila
za školjke. Njen komentar je
bil: »Tako dobre hrane še na
morju ne dobiš.« Z njeno oce-
no se je strinjalo celo omiz-
je. Pohval je bil vesel naš go-
stitelj, lastnik gostišča Ahac
iz Stopč pri Grobelnem Ro-
man Muškotevc, ki je tako
Skupno omizje pri Ahacu, na čelu sedi lastnik gostišča Roman
Muškotevc.
kot njegova hči Neža velik
ljubitelj skladb Natalije Ver-
boten, pa tudi Wernerja. Na-
talija jim je z veseljem po-
darila svoj plakat.
Ugotovili smo, da Anita
Natalij ino glasbo spremlja že
od njenih začetkov, ko je bi-
la, kot pravi Natalija, »še ze-
lena kot hruška.« Na vpraša-
nje, kako se glasbeniki razu-
mejo med seboj, pa ji je Na-
talija povedala, da je pravih
prijateljev v svetu glasbe ma-
lo, med njimi pa sta prav go-
tovo Werner in Andreja. Kak-
šno leto se družijo, Andreja
je tista, ki skrbi za njeno fri-
zuro. Ni čudno torej, da sta
Werner in Natalija posnela
duet, za katerega so menda
mnogi že videli video spot,
čeprav ga ni še nikjer, sta pri-
povedovala v smehu. Nata-
lija je Aniti in Lidiji tudi zau-
pala, da razmišlja o hujšanju,
o več gibanja in razvila se je
prava ženska debata. Beseda
je nanesla tudi na ribištvo,
kjer tako Natalija kot tudi An-
dreja najdeta svoj mir. Med
drugim je Natalija povedala
tudi zanimivo zgodbo o tem,
kako pametne so hobotnice.
Lidija je med drugim lah-
ko izvedela, da bo Werner,
čeprav je rojen v Selcah na
Hrvaškem, kamor tudi red-
no zahaja, ostal zvest Sloven-
cem, saj je tu njegova publi-
ka in srce. Poklic glasbenika
je po eni strani zelo prijeten.
po drugi pa je to strašen po-
sel. »Vsak dan si na križišču
in nikoli ne veš, če se boš od-
ločil za pravo smer.« Werner
je pripovedoval tudi o čudo-
viti poroki na Maldivih, ka-
mor nameravata z Andrejo
tudi letos. O tem, kaj so ji-
ma govorili na poročnem
obredu, ne vesta nič, saj ti-
ste polomljene angleščine ni-
Natalija Verboten, Lidija Knez, Anita Vodišek in VVemer.
sta razumela. »Samo kimala
sva,« sta povedala Werner in
Andreja. Ob njunem prvem
obisku tega čudovitega oto-
ka, ki ga imenujeta raj, so
Wernerja vsi slikali, ga poz-
dravljali, pogledovali za njim,
on pa se je samo čudil. Za-
menjali so ga z znanim teni-
sačem. Tudi zato, ker je imel
skodrane lase.
Lidija, Anita, pa tudi
man so si bili enotni, da k
do zdaj glasbenike in njihfr
vo delo spremljali v nekol
ko drugačni luči. S sponi
skim darilcem Natalije it
Wernerja pa bo ta večer vei
jetno ostal še dolgo v lepen
spominu.
SIMONA BRGLEI
Foto: GREGOR KATI(
Št. 10 - 7. marec 2002
firheološke skušnjave
južnega Egipta
Ob jezeru Asuan in v svetišču Abu Simbel - Vožnja z vlakom je lahko tudi prijetna
obisk Egipta si skoraj ni
iPgoče zamišljati brez obi-
slovitih piramid. Toda
^jnje v milijonskem Kai-
^je le malokomu všeč in
iP^ekaj dneh se je potreb-
U odpraviti naprej.
|y(ogočni  kip  Ramzesa
ijt,uja pozornost pred ved-
jjživaiino železniško posta-
i), Gneča pred vagoni tretje-
Ijjazreda me v hipu prepri-
, da tu ni vredno stiskati
Mija. Skozi okna, večino-
^brez stekel, se bašejo najs-
p^tnejši in lahko so srečni,
jfuspejo zasesti vsaj prostor
nad sedeži, ki je običajno si-
jrnamenjen prtljagi. Ogrom-
fcule in vmes kakšna klet-
11 nemirno perutnino so
Binale v natrpane vagone, ko
Eviak že začel kazati zna-
lenja življenja. Kmalu sem
adi sam odrinil daleč proti
Igu, proti Asuanu, kjer je
lenda Nil najlepši.
F Egiptu je lahko potova-
lez vlakom vsaj drugega raz-
rfa tudi čisto prijetna in
liobna zadeva. Preprosto iz-
lopiš, kjerkoli se ti zdi vred-
10 obiskati katerega izmed
levilnih templjev. Največ tuj-
!vse ustavi v Luxorju, ki Še
maša z ducatom templjev,
a drugem bregu Nila pa še
iostanki grobnic in svetišč
tarodavnih Teb, ki so v raz-
wtu štele skoraj milijon pre-
liivalcev. Danes je malo me-
to oz. velika vas nenavadna
nešanica eksotične zgodovi-
ne in komercializma. Neda-
e(! od modernega hotela
anetje - felahi obdelujejo po-
J3na prastar način, medtem
ffl drugi lepo živijo na račun
^puščine svojih prednikov,
^arji so polni kiča in laž-
nih starin, ki so namenjene
lahkovernim turistom. Po-
vsod je polno takšnih in dru-
gačnih restavracij za vsakr-
šen žep. Na vsakem koraku
pa ti sledijo fijakerji in vsi-
ljivi trgovci. Ko se s težavo
rešiš slednjih, te prestraši
živčno hupanje kakega do-
mačina, ki se lahko le tako
za silo prebija med množico
kolesarjev in pešcev. Kljub
kopici arheoloških skušnjav
mi je bilo bivanja v mestu
kmalu dovolj. Po obveznem
ogledu templja na robu me-
sta in grobnic v Dolini kra-
ljev mi je bilo turističnega vr-
veža in vsiljivih domačinov
dovolj. Poslovil sem se od
preprostega hotela s špartan-
skimi sobicami in se spet po-
dal na pot.
Oddih ob Nilu
Le nekaj ur vožnje loči
Luksor od Asuana, priljub-
ljenega zimskega letovišča,
kjer si lahko resnično odpo-
čiješ od enoličnih mest in vasi
vzdolž Nila. Mestu daje po-
seben čar tukaj še bistra re-
ka Nil, ki se lenobno plazi
mimo otočkov poraščenih s
palmami. Nekatere obdaja-
jo veliki sivi kamniti bloki,
ki dajejo videz slonov pri preč-
kanju reke. Ob sončnem za-
hodu je najlepše lenariti v pri-
jetno zelenem parku in ob-
čudovati razpeta bela jadra
feluk - starodavnih jadrnic,
ki si delijo pristane z razko-
šnimi ladjami-hoteli. Za
udobje na slednjih je potreb-
no na dan križarjenja odšte-
ti precej več kot znaša pov-
prečna plača domačinov...
Stoletja je bil Asuan cveto-
če trgovsko mesto in iztočiš-
če za pot globlje v Afriko. Z
osvajalnih pohodov v Nubi-
jo, Sudan in Etiopijo so se vra-
čale karavane kamel in slo-
nov bogato obloženih z zla-
tom, dišavami, slonovino in
drugim eksotičnim blagom.
Čeprav razkošnih karavan že
davno ni več, pa barvitost in
živahnost preprostih stojnic
souka (tržnice) obuja spomi-
ne na bolj romantične čase.
V ozkih zaprašenih ulicah lah-
ko slišiš, vonjaš in okušaš živ-
ljenje, ki se tekom stoletij ni
mnogo spremenilo. Začuda
tujci sem ne zahajajo prav po-
gosto, tako da ti ni treba kar
naprej bežati pred vsiljivimi
trgovci, saj je tržnica name-
Čudežni tempelj Abu Simbel.
njena predvsem domačinom.
Nakupi so dokaj ugodni, ven-
dar pa je pri tem potrebno upo-
števati najpomembnejše pra-
vilo - barantanje. Pogajanje za
ceno je sicer del tradicije in
starodavnega načina nakupo-
vanja, ki se je ohranil do da-
našnjih dni.
Asuan je v svetu še poseb-
no znan po velikem jezu, ki
je po obdobju faraonov go-
tovo največja stvaritev v Egip-
tu. Širok nekaj kilometrov in
visok preko 100 metrov je
pravcata betonska gora, ki za-
pira pot Nilu in s tem ustvar-
ja eno največjih umetnih je-
zer na svetu, saj sega 500 ki-
lometrov daleč, globoko pre-
ko sudanske meje. Narašča-
joča voda je poplavila nubij-
sko deželo in prisilila na ti-
soče ljudi, da so si poiskali
nova bivališča.
Skrivnost
impresivnega
templja
Južno od prijetnega leto-
viškega mesta in velikega je-
za se v puščavo zajeda širok
asfaltni trak. Nikjer nobene-
ga naselja, le enolično rjasto
rumeni pesek in sem ter tja
kaka vzpetina v daljavi. Po
več ko\ dvesto kilometrih pre-
tegovarija v najetem taksiju
smo naleteli na osamljeno ko-
libo, okoli katere so poleža-
vali vojaki, močno zdelani od
hudega življenja. Vročina je
tukaj res peklenska, o senci
vsaj zanikrnega dreveščka pa
lahko le sanjaš. Eden izmed
živahnejših se je malo pokrat-
kočasil s potnimi listi in za
vsak slučaj pojasnil, da je
meja s Sudanom trenutno za-
prta.
Namenjeni smo bili do sve-
tišča Abu Simbel, ki ga je res
vredno videti pa čeprav si že
sit vseh mogočih templjev sta-
roegipčanske kulture. Vhod
stražijo štirje kakih petind-
vajset metrov visoki kipi
Ramzesa II., katerih pogled
se izgublja nekje v puščavi.
Stene v skalo vklesane moj-
strovine so poslikane s po-
dobami faraona v številnih
zmagoslavnih bitkah. V majh-
nem prostoru na koncu sve-
tišča sedijo trije bogovi in
Ramzes II, ki se je enačil z
njimi. Tempelj so starodav-
ni mojstri zgradili tako, da
vsako leto le 21. februarja in
21. oktobra prvi žarki vzha-
jajočega sonca prodrejo sko-
zi vhod in preko velike dvo-
rane do majhnega prostora,
v katerem sedi kip faraona.
Sonce obsije Ramzesa le za
nekaj minut in se zopet
umakne za pol leta. Ta feno-
men so restavratorji uspeli
ohraniti tudi po prestavitvi
svetišča, ki bi ga drugače za-
lile naraščajoče vode asuan-
skega jezu. Na srečo je bil
tempelj izklesan v živo ska-
lo, tako da so ga lahko razre-
zali na preko 2000 kamnitih
blokov težkih deset do štiri-
deset ton in ga ponovno se-
stavili kakšnih šestdeset me-
trov višje.
IGOR FABJAN
Št. 10 - 7. marec 2002
30

Čudoviti um
Ko Russell Crowe kot kak
vaški norček vneto razprav-
lja sam s sabo in se čudno
vleče naprej po stezicah fa-
kultete, je videti, kot da bi
bil utrujen od pretirane upo-
rabe Moje leve noge; in ko
na šipe oken čečka svoje ma-
tematične formule, kar čaka-
mo, kdaj bo po tleh padla
kakšna škatlica vžigalic in jo
bo samo ošvrknil s pogledom,
pa takoj vedel, koliko vžiga-
lic je na deh in kohko jih je
ostalo v škatlici - nekako ta-
ko kot Dustin Hoffman v Rain
mann. Ja, Čudoviti um, film
o John Nashu, človeku, ki je
rad izumljal matematične for-
mule o povezavah med stvar-
mi - ker ni mogel povezati
samega sebe s sabo - se ned-
vomno naslanja na znane me-
lodramatične oskarjevske for-
mule. Na ideje, ki preverje-
no zadenejo kipec. Tudi tu
imamo, med drugim, na raz-
polago _bbpremagovanje bo-
lezni«, »posameznika z moč-
no voljo in eno sposobnost-
jo, ki ga kljub bolezni dvi-
guje nad okolico«, »začetno
zaničevanje s strani okolice
in finalno priznavanje te iste
okolice.« Pa na koncu filma
seveda aplavz in časten po-
klon »ljubezni, ki ga je odre-
šila« - čeprav je jasna velika
verjetnost, da je Nasha sicer
ugonobila shizofrenija... am-
pak da bi ravno brez nje bil
samo še en navadni zmedeni
učenjakar. Le kaj ima ljube-
zen s tem? No, nekaj že - am-
pak tudi zato, ker film reci-
mo pozabi na Nashevo prvo
ženo, ki jo je resnični mate-
matik menda zapustil v revš-
čini. Čudoviti um bi lahko
bil... čudovit, če bi se šel vr-
tanja po teh verjetnostih in
resnicah... pa si na žalost vr-
tati tja ne drzne, ne upa - no-
če?
Dobro, od Ron »Willow«
Howarda niti ni bilo priča-
kovati posebej drznih film-
skih eksperimentov; prej je
bilo pričakovati tisto obrat-
no, namreč da bo udomačil
shizofrenijo, jo naredil spre-
jemljivejšo, bolj blago... da
jo bo pač približal širši mno-
žici. In približno to je tudi
storil. Vendar zaradi tega film
še vedno spada samo pod oz-
nako »korektno izvedeni kli-
še z nekaj preveč nepotreb-
nega sladkorja«. Pa gremo na
res dobre plah filma? V re-
du. Russell in Jennifer Con-
nelly in Ed Harris so tisti, ki
štrlijo ven iz klišeja in ko-
rektnosti. Russell je do po-
drobnosti nasnel neprosto-
voljne, z običajno govorico
telesa nesovpadajoče gibe, ge-
ste, mimiko shizofrenikov.
Vloga je še toliko bolj zani-
miva zaradi kontrasta z vlo-
go supermenskega Gladiator-
ja. Jennifer in Ed sicer bolj
ali manj le držita luč sencam
in soncu njegove pojavnosti,
ampak to počneta prekleman-
sko zanesljivo. In če smo čla-
nek že začeli z aktualnim og-
ledovanjem po Oskarjih, je
po teh stavkih jasno, v kate-
rih kategorijah ima Čudovi-
ti um največje možnosti. Če-
prav jih ima, seveda, prav za-
radi svoje sprejemljivosti, tu-
di v marsikateri drugi.
PETER ZUPANC
Ocena: 6/10
CELJSKIH PET
^ PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (25. 2. do 3.3.)
Russel Crowe in njegov zapleten matematično shizofreni
um v filmu Čudoviti um rešujeta čast filmskemu preostanku,
saj si je vrh lestvice že drugi teden nesramno rezerviral Geor-
ge Clooney na čelu lestvice slavnih in lepih v filmu Ocean's
11. Če je Clooney tudi tokrat lep in očarljiv, pa vse mlade
dame, ki so še mesece hrepenele po možatem torzu Gladia-
torja, tokrat v grozi tulijo ob skrivenčenem in šepajočem
matematiku, ki je s svojimi teorijami osupnil svet, s svojo
preobremenjeno in naspidirano domišljijo pa predvsem se-
be. Med nami je znova tudi mali mag z Bradavičarke, kungfu-
jevski špageti a' la Chan se kar nočejo posloviti, okus povoj-
nega in prevratniškega Beograda pa skuša pričarati Nataša,
režijski poskus legendarnega Ljubiše Samardiča.
Okkomar, Celje
Predstavitev filmsko umetniškega društva
Pred približno mesecem
dni sta se v dvorani male-
ga Uniona odvijali dve za-
stonj projekciji amaterske-
ga kratkega filma Fucked
up Sally, fucked up Jim. Ja,
projekciji, ki sta dvorano
obakrat napolnili. Bolj
zainteresirani so pri filmu
opazili že znano ime: Slad-
jan Ljubojevič. Še dobrega
pol leta nazaj smo si lahko
v Mladinskem centru v Ce-
lju ogledaU njegov prvi ama-
terski kratki film Vesela
druščina? No, Sladjan v svo-
jem delu nikakor ni sam,
tolikšna in tako nagla pro-
dukcija pa tudi nista na-
ključje.
Vsemu skupaj bi se lahko
dejalo tudi intenzivno prebu-
janje Celjske filmske scene;
ali kot temu rečejo člani druš-
tva: »Okkomar bo popede-
no!« V pomoč narečja neva-
jenim naj povemo, da to po-
meni: »Okkomar bo stvari
spravil v red!« Če nič druge-
ga, potem scena z razbijanjem
Titanica (oziroma stekla, za
katerim je nalepljen njegov
plakat) iz Fucked up Sally...
tudi dovolj natančno pove,
za kakšne filme se zavzema-
jo. Njihov FUD oziroma film-
sko umetniško društvo urad-
no obstaja od decembra 2001,
neuradno pa še nekaj časa več
- vsaj že dve leti. Člani, lo-
gično, vidijo ogromno fil-
mov, kar pa je najpomem-
bneje: med sabo si delijo de-
lo. Vsak od njih obvlada eno
ali več specialnosti. Tu se, po-
leg ostalih, najdejo manager,
računalničarji, glasbenik, se-
veda scenarist, režiser. Osnov-
ni vzrok njihovega druženja
je to, da s skupnimi močmi
začnejo, dokončajo ter spro-
movirajo posamezen pro-
jekt. Njihov končni namen
je predvsem posneti čimveč
filmov... in se pri tem čim
manj ponavljati. (Nikakor pa
jim ni odveč, če se ob tem še
zabavajo.)
Glede na to, da so v prib-
ližno letu dni dodelali dva
kratka filma, in da so prav
sedaj dočakali sneg, ki jim
bo omogočil začetek snema-
nja tretjega (naslov je Cca 75
km - film se bo dogajal prav
toliko daleč od Celja), lah-
ko rečemo, da se njihovi na-
meni izpolnjujejo. Pri vsem
tem se je dvajsetminutni Fuc-
ked up Sally... predvajal tu-
di v Plesnem forumu v Ce-
lju, Ljubljanski kinoteki, in
v mariborskem Štuku. Pri-
sotnost na drugih festivalih
si še zagotavljajo, film pa se
bo... če bo vse po sreči... ko-
nec marca prikazal še v ki-
nu Žalec.
Poleg snemanja in promo-
viranja filmov pa imajo čla-
ni društva še en namen, ki
bo svoj cilj dosegel nekje ko-
nec tega meseca. To je pred-
vajanje kinotečnih filmov -
»starih legend«, kot jim pra-
vijo člani društva. Lokacija
bo Plesni forum v Celju, za-
deva pa naj bi se odvijala vsa-
kih 14 dni v terminu treh po-
poldanskih/večernih ur. Štu-
denti si bodo lahko posamez-
ni film ogledali po poloyj.
ni ceni. Podrobnosti o \^
dogajanju se bodo seveda k
vedele še naknadno.
Člani društva so še: Dej^
Gmajner, Mladen Kal^
KlavdijaLaznik, Sladjan^^
bojevič, Nuša Masnec,
Obrez, Matej Ograjen^
Rok Palhaltninger, Igor šo^
Matija Veber, Janez Zako^^
in ostali.
PETER ZUPAf^i
■^»RIHAJim
Sestreljeni črni jastreb
Black Hawk Down
IGRAJO Josh Hartnett, Ewan McGregor, Tom Sizemore,
Eric Bana, William Fichtner, Ewen Bremner, Sam ShepoK,
REŽIJA Ridley Cott
SCENARIJ Ken Nolan (po knjigi Marka Bowdena)
PRODUCENTA Jerry Bruckheimer, Ridley Scott
ŽANR akcijska drama
TRAJANJE 143 minut
Sestreljen črni jastreb je pripoved o skupini elitnih aint
riških vojakov, ki so jih poslali v Mogadiš v Somaliji let
1993 v sklopu mirovne opreacije. Njihova naloga je b;
ujeti dva poročnika somalijskega vojaškega lorda Mohair,;
da Farraha Aidida, kot del strategije zajeziti državljansk
vojno in ublažiti lakoto, ki sta pustošili po državi. Mla:
rangerji in veterani delta Force se z ramo ob rami bor
proti številčno močnejšim napadalcem. 18 ur ostanejo o:
koljeni v najbolj sovražnem predelu Mogadiša, čakajoč d;
reševalni konvoj, ki naj bi jih rešil. Obkoljeni so in zdesa
kani, , napetost narašča, prijatelji umirajo, sklepajo se m
ve zveze, predvsem pa vojaki spoznavajo pravo naravo vo
ne in junaštva.
Angelske oči
Angel Eyes
IGRAJO Jennifer Lopez, Jim Caviezel, Jeremy Sisto,
Sonia Braga, Victor Argo
REŽIJA Luid Mandoki
SCENARIJ Gerald DiPerga
PRODUCENTA Mark Canton in Elie Samaha
ŽANR romantični triler
TRAJANJE 102 minuti
Čikaška policistka Sharon Pogue [Jennifer Lopez) ne'
noči med zasledovanjem osumljenca pade v zasedo,
tere jo reši skrivnostni neznanec Catch [Jim Caviezel).
streže zločinca, ga
razoroži in Sharon
reši življenje. Sre-
ča ali usoda? Ali pa
se je Catch po na-
klučju znašel na
pravem kraju ob
pravem trenutku.
Morda. Toda Sha-
ron in Catch sta se
srečala že prej, le
da sta na to poza-
bila. Ko se zalju-
bita, začneta odkri-
vati resnico drug o
drugem, toda kma-
lu se morata soo-
čiti s sencami svo-
je preteklosti.
Cezar Nikogaršnji zemlji
Prvi celovečerni film scenarista in režiserja Danisa Ta-
noviča Nikogaršnja zemlja je uspeh požel tudi v Franciji,
saj so mu podelili prestižno filmsko nagrado cezar v kate-
goriji najboljši prvenec. Pri ustvarjanju filma je sicer so-
delovalo več evropskih držav, med njimi s pomembnim
ustvarjalnim in finančnim deležem tudi Slovenija. Glavni
favorit na 27. podelitvi cezarjev je bil s trinajstimi nomi-
nacijami francoski film Nenavadna usoda Amelie Poulain
režiserja Jean-Pierra Jeuneta, ki je skupno prejel štiri Ce-
zarje, in sicer za najboljši film, režijo, glasbo in scenogra-
fijo. Nikogaršnja zemlja in Nenavadna usoda sta konku-
renta za tujejezičnega oskarja, ki ga bodo podehli 24. marca.
Gremo v kino!
Gene Hackman je že zdavnaj prešel tisto mejo, ko se spra-
šujemo o njegovih dosežkih. Postal je pojem, blagovna znam-
ka s patino legende. Posnel je več kot sedemdeset filmov,
dobil kopica nagrad ter oskarja za glavno vlogo v Francoski
zvezi in stransko v Neoproščeno. Slednje je vstopnice pri-
neslo Gregorju Petroviču ter Janji in Suzani Čretnik iz
Celja.
Nagradno vprašanje: Oceanovih U je remake filma iz
leta 1960. Pozorni bralci naših ocen boste z rokava stresli
imena vsaj dveh igralcev, ki sta nastopila v originalu.
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, U. marca (do takrat
morajo prispeti!). Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnic za
ogled filma.
Št. 10 - 7. marec 2002
nasveti
35
■■zdravnik svetuje
Prehrana pri putiki
Prim., dr.. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
vprašanje bralca: Bolijo
jlilepi. Zdravnik pa mi
fi preiskavi ugotovil, da
Li povečano sečno ki-
111,0. Prosim za nasvet o
M\ in pijači, ki jo lahko
p^tn, da bi bile bolečine
j„ manjše. Zdravil še ne
j jemal, saj sem star šele
jlet.
Spoštovani bralec
[povečana sečna kislina po-
jjto povzroča bolečine v
jlepih. Urična diateza, pu-
^ ali giht bolezen, ki na-
jne kot posledica genetskih
jfemernb, se izraža z mot-
p v presnovi purinov, to je
jljakovin, ki se nahajajo v
^rih vseh celic. Dieta ozi-
mna prehrana je pomemben
pjavnik, s katerim lahko
piivamo na potek bolezni,
j pa odločilen. S prehrano
f lahko upočasni napredo-
jnje bolezni, prav tako pa
{lahko tudi omeji število
apadov akutnih bolečin v
Uepih. Dieta je uspešna pri
seh bolnikih, predvsem pa
iri ljudeh, ki uživajo večje
olifine hrane, ki vsebuje pu-
ioe.
Kje se
nahajajo
purini?
Feliko purinov vsebujejo
izlične alkoholne pijače.
predvsem pa modre ribe (sar-
dele in sardine), školjke, go-
be, vehko jih je v rdečem me-
su (predvsem v jetrih, ledvič-
kah in drugi drobovini). Vse-
bujejo jih tudi stročnice, špi-
nača, špargeljni, cvetača, čo-
kolada, banane, slive in pe-
rutnina.
Omejitev
beijaicovin v
preiirani je
icoristno
Prehrana z beljakovinami,
ki so predvsem živalskega po-
rekla, lahko naglo poveča seč-
no kislino v krvi. Hrana z ve-
liko beljakovin^ pa tudi po-
večuje število napadov bole-
čin v sklepih, povečuje pa tu-
di število okvarjenih sklepov.
Napadi so pogostejši zlasti,
če smo poleg beljakovinske
prehrane popili še veliko al-
kohola. Različne raziskave so
potrdile to povezavo, prav ta-
ko kot tudi drugo, ko so do-
kazali, da prehrana z veliko
sojinega sira - tofuja zmanj-
šuje število napadov in na-
predovanje bolezni. Zato je
uživanje nadomestnih belja-
kovin rastlinskega porekla pri
teh bolnikih koristen izbor
za reševanje kroničnih težav.
Pomembno je tudi, da uži-
vamo dovolj bioaktivnih sno-
vi, ki jim pravimo phitati in
se nahajajo v polnovrednih
žitih. Te snovi so zelo pomem-
bne v presnovi, saj prepre-
čujejo kristalizacijo urične
kisline in s tem preprečuje-
jo okvaro celic.
Telesna teža
Kontrola telesne teže je po-
memben dejavnik pri reše-
vanju težav, ki se pojavljajo
pri urični diatezi (moteni
presnovi purinov). Vendar se
tem bolnikom priporoča, da
hujsanje vodi zdravnik, saj
mora med spremenjenimi
prehrambenimi navadami
spremljati različne parame-
tre v krvi (kreatinin, urate,
sečno kishno, elektrolite, ko-
ličino beljakovin..) nekate-
re pa tudi v urinu. Vsako pre-
tirano hujšanje lahko zaradi
razgradnje v celicah ali he-
mokoncentracije poveča ko-
ličino sečne kisline v krvi in
sproži akuten napad.
Tekočina in
pijača
Pitje večjih kohčin teko-
čine prepreči nabiranje kri-
stalov urične kisHne. To pre-
prečuje predvsem voda in
brezalkoholne pijače kot so
sadni sokovi. Prepovedano pa
je pitje alkohola, predvsem
v večjih količinah, saj se ta-
ko sproži povečana produk-
cija uratov v krvi. Pitje teko-
čine je pomembno predvsem
kot preventiva, ki prepreču-
je nastanek uratnih kamnov
v ledvicah. Priporoča se, da
ljudje popijejo 2-3 krat več
tekočine kot pa so jo izločih
z urinom. Največkrat zadoš-
ča pitje že 2 do 2,5 litra te-
kočine na dan. Več tekočine
pa potrebujemo med delom
oziroma fizično aktivnostjo
in ob stresu. Odsvetuje se pitje
pijač kot so koka kola oziro-
ma podobnih. Najboljša za
pitje in preventivo je čista vo-
da brez mehurčkov, saj vse-
buje le malo soli, lahko ji do-
damo malo zgoščenega ja-
bolčnega soka, saj vsebuje
pektin, ki je po aktivnosti po-
doben phitatom. Prav tako pa
je dober zeUščni čaj, vendar
odsvetujemo pitje temnih ča-
jev z dodanim mlekom.
Če pa boste kljub spreme-
njeni prehrani še imeli bole-
čine, se o nadaljnjih ukrepih
ali zdravljenju posvetujte s
svojim zdravnikom saj zdra-
vila, ki jih uporabljamo za
zdravljenje pri moteni pre-
snovi purinov, bolj koristijo
kot pa škodujejo.
Prim. J. TASIČ
DESKANJE
PO SPLETU
Trdina in mečina
Zgornji naslov je povsem
naključen. Če se ne motim,
je namreč pred leti iz sloven-
skih akademskih jeziko-
slovnih krogov prišel pred-
log, naj se programska opre-
ma po novem imenuje me-
čina, strojna pa trdina. A to-
krat ne bo govora o jeziko-
slovju ampak o programski
in strojni opremi in podob-
nih rečeh. Obiskali bomo
stran Lycos Computers
(http://compu-
ters.lycos.com).
Stran bo najbrž v dobro-
došlo pomoč vsem, ki radi
vijačite svoje strojčke, se uk-
varjate s takšnimi ali drugač-
nimi posegi v drobovje va-
ših računalnikov ali pa pre-
prosto razmišljate o novem
računalniku ali kosu opreme.
Ker gre za portal, oziroma za
spletni imenik, mi verjetno
ni treba posebej poudarjati,
da se bodo tukaj dobro po-
čutili tako začetniki kot moj-
stri. Tukaj torej ne bomo našli
drugega kot povezave in opise
spletnih strani, na katere ka-
žejo, kar pa je nenazadnje naj-
pomembnejše.
To spletišče je podstran, ozi-
roma ena izmed glavnih ka-
tegorij velikega in znanega
portala Lycos, o katerem smo
tu že pisali. Vendar je ta ka-
tegorija urejena tako prijaz-
no, da si zasluži posebno
obravnavo.
Glavna kategorija ima še
deset podkategorij: strojna
oprema, programska opre-
ma, prenos (dovvnload), elek-
tronika, internet, novice, na-
vodila in priročniki, dlanč-
niki in osebni organizatorji,
nakupovanje ter protivirusna
oprema. Če se boste podali v
podnivoje ene izmed teh ru-
brik, boste pri nekaterih na-
leteli še na druge podkatego-
rije, tako da bo brskanja do-
volj.
V kolikor vas kopanje po
vašem mlinčku zanima in
vam je nemara celo v konji-
ček, vam priporočam, da si
kdaj vzamete malce časa in
se na slepo podate po kate-
gorijah imenika. Odkrili bo-
ste marsikaj zanimivega, vam
povem. Seveda je na voljo tudi
iskanje po ključnih besedah,
toda kje je potem avanturi-
stična komponenta? Brez ša-
le, po nekaj minutah spreho-
da po kategorijah sem našel
par strani, ki sem jih moral
obvezno podrobneje spozna-
ti in za pisanje tega besedila
porabil trikrat več časa kot
sicer. In če bi imel več časa,
bi še dlje časa deskal z ene
strani na drugo. Je pa tudi res,
da sem naletel na nekatere
povezave, ki niso delovale in
to že na samem imeniku. Hja.
Kot sem omenil že na za-
četku: to spletišče je splošnega
značaja. Za tiste računalniš-
ke zanesenjake, ki potrebu-
jejo specializirane informa-
cije o strojni ali programski
opremi, bomo prihodnjič
obiskali eno izmed takšnih
strani. Čeprav lahko poveza-
ve do teh strani najdete tudi
na Lycos Computers.
•   Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
moja pokojnina
Odgovori o upokojevanju
[Prosim, da mi odgovori-
kkdaj bi se lahko upoko-
llmož, ki je rojen 1954. V
etu 2002 bo imel 30 let de-
ovne dobe. V avgustu 1998
B postal invalid III. kate-
[orije. Zanima me tudi ka-
'0 bo izračunana njegova
•okojnina, glede na nado-
lestilo, ki ga prejema iz
'PlZ-a (ali se ta znesek, ki
prejme od ZPIZ-a prište-
f k osnovi za izračun po-
kojnine?). Istočasno me za-
kdaj se bom lahko sa-
^ upokojila. Rojena sem
1958, julija sem imela
1^ let delovne dobe, inva-
^''ni. kategorije pa sem po-
''•^la avgusta 1999. Imam
^"ega otroka.
branju vašega pisma
^^m občutek, da zastavlja-
j'^^izpisano vprašanje, kak-
■^'so ugodni pogoji upoko-
J"^^ za tiste delovne invali-
kategorije, ki so to po-
''^'i pred uveljavitvijo sedaj
'^Wnega zakona.
"^^snici na ljubo so delov-
"ivalidi II. oz. III. katego-
preteklosti oz. do 31.12.
ko je še veljal stari za-
•^0 pokojninskem in in-
''dskem zavarovanju res
J 'i možnost ugodnejše
^Jjflčasne upokojitve, česar
'M veljavni zakon ne poz-
^^Č in tovrstnim ne priz-
Ugodnejšega položaja
.^'^^ pridobitve pravice do
^^ostne pokojnine. Pomi-
slili boste, da to ni povsem
točno, kajti še vedno lahko
delovni invaUd II. oz. III. ka-
tegorije pridobijo pravico do
predčasne pokojnine, ko
moški izpolni 35 let pokoj-
ninske dobe ob starosti 58 let
in ženska ob starosti 53 let,
če izkaže 30 let pokojninske
dobe.
Zakonodajalec je v prehod-
ni določbi veljavnega zako-
na pustil možnost predčasne
upokojitve za posamezne ka-
tegorije zavarovancev, med
katere sodijo tudi delovni in-
validi II. oz. III. kategorije,
vendar je postavil v isti do-
ločbi omejitve, da lahko pri-
dobijo pravico do predčasne
upokojitve le tisti, ki jim je
na 31.12. 1999 manjkalo do
izpolnitve pogojev za upoko-
jitev manj kot pet let starosti
in pokojninske dobe.
Tako vi, kot tudi vaš mož
sta imela za zadnji dan v letu
1999 status delovnega inva-
lida in s tem izpolnjen delni
pogoj za pridobitev pravice
do predčasne pokojnine, ven-
■ dar vama vajina pokojninska
doba kot tudi starost onemo-
gočata ugodnejšo predčasno
upokojitev, saj je tako vam,
kot tudi vašemu možu na sil-
vestrovo v letu 1999 manj-
kalo več kot pet let starosti
in pokojninske dobe do upo-
kojitve.
Upokojitev vašega moža bo
pomaknjena v leto 2012, ko
bo dopolnil 40 let pokojnin-
ske dobe, če bo ves čas do
upokojitve zaposlen oz. za-
varovan. V tem koledarskem
letu bo dopolnil tudi zahte-
vano starost 58 let in izpol-
njeni bodo vsi pogoji za pri-
dobitev pravice do starostne
pokojnine. Njegova pokoj-
ninska osnova se bo obliko-
vala iz plač najugodnejših str-
njenih 18 let zavarovanja, vse-
bovala pa bo tudi nadome-
stilo manjše plače, ki ga se-
daj mesečno prejema kot de-
lovni invalid III. kategorije,
če je zaposlen.
Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju v fa-
zi prehodnega obdobja ize-
načuje pogoje upokojitve
med moškim in žensko, kaj-
ti tudi nežnejši spol bo mo-
ral po prehodnem obdobju
izkazovati 58 let starosti, za
pridobitev pravice do starost-
ne pokojnine, razen če ne bo
prišlo do uveljavitve zniža-
nja starostne meje iz naslo-
va otrok oz. zaposlitve pred
18. letom starosti. Drugi po-
goj - pokojninska doba pa bo
ostala še vedno različen tudi
po prehodnem obdobju, saj
se bo za žensko zahtevalo naj-
več 38 let pokojninske do-
be, medtem ko bo moški še
vedno moral izkazovati 40 let
pokojninske dobe za prido-
bitev pravice do pokojnine.
Vaše prvo možno uveljav-
ljanje pravice do starostne
pokojnine bo povezano
predvsem z vašo starostjo,
saj se boste lahko predvido-
ma upokojili pri starosti 57
let in 4 mesece (leto 2015),
če boste do upokojitve oz.
do 38 let pokojninske dobe
ves čas zaposleni oz. zava-
rovani.
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem za-
varovanju, ki velja od 1.
januarja 2000, je prinesel
v slovenski pokojninski
sistem veliko sprememb.
Čeprav se bodo določila za-
kona uveljavljala posto-
poma v naslednjih desetih
letih, marsikoga že sedaj
zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. Na vaša vpraša-
nja zato odgovarja Peter
Šalej, vodja oddelka za po-
kojninsko in invalidsko
zavarovanje pri celjski
enoti ZPIZ.
Izračun vsebuje znižanje
starostne meje za otroke, ne
vsebuje pa še dodatnega zni-
žanja iz naslova zaposlitve
pred 18. letom starosti, ker
se iz vašega pisma ne da toč-
no ugotoviti ali ste bili kot
mladoletna oseba že zapo-
sleni. Če ste dejansko dela-
li pred 18. letom starosti,
se vam za to obdobje lahko
zniža starostna meja, ven-
dar največ do 55 leta staro-
sti.
IZPADANJE LAS.
PRHLJAJ.
MASTNI LASJE?
Zdravi lasje so lepi lasje.
Koliko ljudi ima danes zdrave
lase? Glede na statistike ima
80% moških in žensk težave z
zdravjem las. Izpadanje las, pr-
hljaj in mastni lasje aH srbenje
lasišča so postali običajen po-
jav. Ali veste, da lahko zaradi
teh težav z leti izgubimo do
70% las, nekateri pa postanejo
celo plešasti?
Tudi v Sloveniji, kot že v mno-
gih evropskih državah, so se
frizerji, ki se preprosto srečuje-
jo s takšnimi problemi, odločili
v salonih ponuditi novo stori-
tev, s katero negujejo zdravje in
izgled las stranic.
V frizerskih salonih vam sveto-
valci s pomočjo mikro kamere
pregledajo lasišče in ugotovijo
zdravstveno stanje vaših las. To
omogoča pravilno presojo
problema in s tem možnost pra-
vočasne in učinkovite rešitve.
Imate mogoče tudi vi katero od
teh težav? Pokličite in napotili
vas bomo v vam najbližji fri-
zerski salon, ki nudi to storitev
brezplačno do 31. 3. 2002.
Za področje Krškega, Sevnice,
Laškega, Celja, Prebolda,
Trbovelj, Hrastnika, Izlak, R.
Slatine in Podčetrtka: 041/
982-346, Celja, Savinjske do-
line, R. SJatine, SL Bistrice, SL
Konjic, Šmartnega in Sevnice;
041/346-436, N. Mesta, Trbo-
velj in Laškega: 041 /708-673.
VZ.:
Št. 10 - 7. marec 2002
36
za avtomobiliste
Spomladi tretja
generacija primere
Japonski Nissan s svojo
srednjerazredno primero ni
bil neuspešen, v začetku le-
ta pa bo na cesto postavil
novo varianto, sicer že tret-
jo generacijo po vrsti.
Delo pri snovanju nove pri-
mere je steklo že leta 1997.
Japonska avtomobilska tovar-
na bo najprej ponudila pe-
tvratno vvagon in štirivratno
izvedenko, spomladi letos pa
pride na vrsto še petvratna
kombilimuzina. Wagona je
v dolžino za 467, limuzine
pa za 456 centimetrov, pri če-
mer ima prvi v osnovni po-
stavitvi sedežev v prtljažni-
ku 465 litrov, drugi pa 450
litrov prostora. Obe različi-
ci ponujata obliko, ki je do-
kaj nenavadna, morda tudi
zanimiva, vsekakor pa dru-
gačna. Gre za mešanico do-
kaj ostrih in hkrati oblih ro-
bov, velikih peterokotnih lu-
či, navzdol potisnjenih zad-
kov in prednjih delov ipd. Pri
Nissanu so prepričani, da bo
oblika nove primere nekaj,
kar jim utegne prinesti us-
trezno količino kupcev. Če
je novi nissan precej druga-
čen zunaj, je še toliko bolj
znotraj. Pravzaprav je treba
reči, da je drugačna pred-
vsem armatura. Trije veliki
merilniki, ki so zelo pregled-
ni, so namreč pomaknjeni v
sredino in postavljeni pod
nadstrešek. Pod njimi je
Nova nissan primera.
barvni sedempalčni zaslon,
pod njim pa sredinski del ar-
mature, kjer so gumbi za na-
stavitev klimatske naprave,
navigacije, radia. Sedempalč-
ni zaslon je dobro viden in
pregleden, ima pa ob vsem
drugem še eno funkcijo: ko
voznik prestavi v vzvratno
prestavo, se na njem pokaže
slika prostora za vozilom. To
olajša parkiranje in manevri-
ranje. Seveda bo ta kamera
na voljo za doplačilo; nameš-
čena je nad registrsko tabli-
co. Za dodaten denar si bo
mogoče omisliti tudi ICC ah
Inteligent Cruise Control. To
je elektronika, ki ob pomo-
či infrardečega senzorja ugo-
tavlja razdaljo do spredaj vo-
zečega vozila. Če se ta raz-
dalja zmanjša ali vozilo spre-
daj nenadoma začne zavira-
ti, začne zavirati tudi prime-
ra. Navigacijska sistem upo-
rablja dovolj znano DVD teh-
nologijo in zmore posredo-
vad 388 tisoč shranjenih po-
datkov hitreje kot doslej zna-
na tehnologija CD. Ob tem
ima primera povsem novo
prednjo premo, pogon je spe-
ljan k prednjemu kolesnemu
paru, motorji pa so šdrje.
Bencinski so trije (1,6-litrski
s 109 KM, sledi 1,8-litrski mo-
tor, ki ponuja 116 KM, ter
2,0-Htrski, ki razvije 140 KM),
dizelski agregat pa ima gib-
no prostornino 2,2-litra, na-
čin vbrizgavanja goriva po
skupnem vodu, turbinski pol-
nilnik in 126 KM. Menjalni-
ki so trije, in sicer 5 in 6-sto-
penjski ročni ter štiristopenj-
ski samodejni. Nova prime-
ra bo nastajala v Nissanovi
tovarni v britanskem Sunder-
landu, računajo pa na letno
izdelavo od 110 do 120 tisoč
vozil. Pri nas se bo ta nissan
pojavil sredi maja, vendar o
cenah še ni nič znanega.
Avta še ni, so
pa že cene
Nemški Mercedes Benz je pred nedavnim ne brus«
skem avtomobilskem salonu predstavil novi mercedes
razreda.
Avto seveda zbuja veliko pozornosti, novinarjem pa
pospešeno predstavljajo te dni. Vsekakor je v ospredju j
močnejša izvedenka z oznako E 500, aprila pa naj bi
ceste zapeljala še različica E 55 AMG s 476 KM. Zanimi
pri vsem tem pa je, da slovenski predstavnik tovarne, Iji
Ijansko podjetje AC Intercar, že ima cene za novi mercet
E razreda. Tako bo najcenejša varianta E 220 CDI stala 9,
milijona tolarjev, E 240 (177 KM) pa 9,96 milijona tolaiji
Že prej omenjeni E 500 (306 KM) bo seveda najdražji,]
bo v slovensko garažo zapeljal za 15,1 milijona tolarjev,
Torinskega salona ne b
Precej časa se je govorilo, da torinskega avton«
skega salona od 25. aprila do 5. maja ne bo, sedaj i
jasno, da ena najstarejših prireditev te vrste v
odhaja v pokoj.
Čeprav so nekateri največji izdelovalci avtomobilov |
dili, da bodo kljub vsem težavam le prišli v glavno piem
sko mesto, je sedaj jasno, da se vrata salona zapirajo. &
je bil v nevarnosti tisti hip, ko so sporočili, da se nekat
za italijanski avtomobilski prostor izjemno pomembne
varne na nameravajo predstaviti v Torinu, med njimi i
mo Ford, Renault, Opel, BMW ipd. I
Močnejši motorji za
boKsterje
Nemški Porsche v zadnjih letih dobro posluje,
prav ima v svojem programu samo dva avtomobila -
in boxsterja.
Za letošnjo pomlad je tovarna nekoliko prenovila
sterja, pri čemer so se lotili predvsem motorja v obi
varianti in izvedenki S. Prostornina agregata je ostala
premenjena, pač pa so za 15 KM povečali moč. Tako
sedaj ta boxster 235 KM. Drugačna bo tudi različica'
čemer so gibno prostornino motorja povečali na 3,4-
po novem pa je moči za 267 KM. Mimogrede naj še ofl
mo, da bo prihodnje leto na cesto zapeljala carrera GT,I^
bo poganjal VIO motor s 558 KM. Računajo, da se jin^,
posrečilo prodati kakšnih tisoč avtomobilov, avto pa nal
stal 400 tisoč evrov.
Ilyunclai tudi na Češkem?
češka je za različne avtomobilske tovarne izjemno pri-
vlačna.
Pred časom smo že pisali, da bosta francoski koncern PSA
in japonska Toyota tam zgradila obrat oziroma manjšo tovar-
no za izdelavo avtomobilov. Vse bolj pa postaja jasno, da bo v
tej državi stala tudi tovarna, ki jo bo zgradil južnokorejski
Hyundai. V bližini Ostrave naj bi torej stal obrat, kjer naj bi
nastajali avtomobili manjših dimenzij, južnokorejska avtomo-
bilska hiša pa se naj bi dokončno odločila do sredine tega leta.
Man: skromen optimizem
Nemški MAN ima za seboj zelo uspešno leto, kajti lani
se mu je obseg poslov posrečilo povečati za 11 odstotkov
na 16,2 milijarde evrov.
Če je s preteklim letom zadovoljen, pa je bolj črnogled
glede prihodnosti, kajti po naročilih v lanskem decembru
ni mogoče sklepati, da bo leto ugodno. Zanimivo je, da je
delež tujih naročil presegel 74 odstotkov, kar je izjemna
številka, pri čemer pa je res, da je za vsako tovarno, torej
tudi za MAN, domači trg daleč najpomembnejši.
Peugeot 307 brez
Michelina
Vse od leta, ko je nastal francoski avtomobilski kon-
cern PSA, ki ga sestavljata Peugeot in Citroen, je franco-
ska gumarska tovarna Michelin opremljala prav vse us-
pešne peugeote.
Sedaj je drugače, kajd na peugeotu 307, slovenskem in
evropskem avtomobilu leta 2002, ni gum te tovarne. Zakaj
ne? Očitno so bile zahteve Peugeota za Michelin neustrez-
ne, zato ima 307 na kolesih gume tovarn Goodyear, Bridge-
stone in Pirelli. Očitno pri tej odločitvi ne gre la ceno oziro-
ma nesporazum pri tem, pač pa se je PSA po aferi z gumami
Bridgetsone (v ZDA so samo s temi gumami opremljali for-
da explorerja, s katerim je bilo zelo veliko nesreč prav zara-
di gum) noče vezati le na enega dobavitelja, v tem primeru
Michelin.
Št. 10 - 7. marec 2002
za avtomobiliste
37
Nova corolla na
slovenskem trgu
p^ed nedavnim smo že pi-
j o novi toyoti coroUi, ki
'^iii prihaja na evropske in
'^jjpi tudi na slovenski trg.
Las je prodaja devete ge-
f^cije corolle že stekla in
jdni uvoznik upa na pro-
jjjo do 500 avtomobilov.
fjova corolla, za katero pri
jvarni pravijo, da je najbo-
lj prodajano vozilo vseh ča-
jjv (naredili so 29 milijonov
je na voljo v štirih ka-
^jerijskih variantah, in si-
kot klasična limuzina, kot
^pmbilimuzina s tremi in pe-
0 vrati ter kot enoprostor-
jla verso. Dolžinsko se po-
jjinezne različice razlikuje-
jp (razen tri oziroma petvrat-
jekombilimuzine), je pa ja-
sno, da je limuzina naj dalj-
na in da ima tudi največji prt-
ljažnik (437 litrov). Medo-
sna razdalja je v vseh štirih
primerih enaka (260 centi-
metrov), kar pomeni, da se
corolla povsem zlahka pri-
merja s svojimi konkurenti
v nižjem srednjem razredu.
Nova toyota corolla je pri nas že naprodaj.
veti generaciji enaka, saj so
motorji spredaj, na prednji
kolesi se prenaša tudi moč;
o štirikolesnem pogonu ni sli-
šati, čeprav je zlasti v Evropi
zelo popularen. Opreme so
tri (terra, sol in TS), motor-
jev pa je pet, od tega trije ben-
cinski in dva turbodizla. Vsi
trije bencinski so opremlje-
ni s Toyotino tehniko VVT-i
spremenljivega odpiranja
ventilov pri različnih režimih
vožnje. Tako 1,4-litrski agre-
gat razvije 97 KM, sledi 1,6-
litrski motor s 110 KM, po-
vsem v vrhu ponudbe je 1,8-
litrski motor s 192 KM. Oba
dizelska motorja sta iz seri-
je D-4D z neposrednim vbriz-
gavanjem goriva po skupnem
vodu in turbinskim polnilni-
kom, enako gibno prostorni-
no, vendar različno močjo
(enkrat 90, drugič 110 KM).
Garancije so po japonsko dol-
ge, saj je osnovna garancija
dolga tri leta oziroma do pre-
voženih 100 tisoč kilome-
trov, jamstvo pred prerjave-
njem karoserije je dolgo 12
let, na lak pa tri leta. Seveda
so znane cene za slovenski
trg. Najcenejša varianta je na-
prodaj za 2,86 milijona to-
larjev (kombilimuzina s tre-
mi vrati in 1,4 motorjem),
medtem ko je treba za šport-
no varianto 1,8 VVT-i odšte-
ti 4,8 milijona tolarjev.
Fiat in Fiat Auto v
rdečiii števiilcaii
Konec leta smo veliko pisali o italijan-
skem Fiatu, ki je zabredel v velike težave,
saj se je njegov tržni delež neprestano
zmanjševal. Sedaj je Fiat Auto, avtomo-
bilski del te korporacije, objavil prve po-
datke o lanskem poslovanju.
Tovarna je lani pridelala 548 milijonov
evrov izgube, medtem ko je imela leta 2000
44 milijonov evrov dobička. Zanimivo in
toliko bolj skrb zbujajoče pa je, da je imela
prvič po letu 1993 izgubo tudi vsa skupina
Fiat. Ta je lani ustvarila za 791 milijonov
evrov izgube, še leto nazaj pa je imela 578
milijonov dobička. Ob tem pri Fiatu niso
posebej optimistični, saj menijo, da se bo
letos prodaja avtomobilov na domačem tr-
gu zmanjšala za osem odstotkov, medtem
ko naj bi bilo povpraševanje v Zahodni Evropi
manjše za štiri odstotke. Vse to pa seveda
vpliva tudi na vrednost Fiatovih delnic, saj
se je zgolj letos njihova vrednost zmanjšala
za skoraj petino.
Št. 10 - 7. marec 2002
38
GLASBA
EKSPRES
EKSPRES
•Vodilna britanska glasbe-
na revija New Musical Ex-
press je za najboljšo skupi-
no leta razglasila Newyor-
čane The Strokes. Poleg te-
ga odličja so The Strokes na
podelitvi nagrad NME Car-
ling zmagali še v dveh kate-
gorijah (album leta in novin-
ci leta).
•Na 44. podelitvi najbolj
prestižnih glasbenih nagrad
grammy pa je prejšnjo sre-
do blestela Alica Keys. Mla-
da R&B diva je prejela kar
pet grammyev, za štiri na-
grade bogatejši so irski ročk
zvezdniki U2, raperji Out-
cast pa so domov odnesli dve
nagradi. Največje razočara-
nje je doživela India Aire,
ki je kljub sedmim nomina-
cijam ostala brez grammya.
•Ob Britney Spears naj-
bolj znana »devica« Jessica
Simpson se je zaročila z Nic-
kom Lacheyem, pevcem fan-
tovske skupine 98 Degrees,
ki jo pri nas poznamo pred-
vsem po lanski mega-uspe-
šnici »Give Me Just One Mo-
re Night«.
•V začetku prihodnjega me-
seca bo izšel težko pričako-
van nov LP izdelek ene iz-
med najuspešnejših in naj-
bolj cenjenih ameriških
glasbenic Sheryl Crow. Pri
nastajanju albuma »Cmon,
Cmon« je gospodični Crow
pomagalo cel kup znanih
glasbenikov, med njimi Don
Henley, Stevie Nicks, Lenny
Kravitz, Dixie Chicks in
Emmylou Harris.
•Ameriška R&B diva Brany
je slab mesec po poroki ob-
javila novico, da je noseča.
23-letna temnopolta gramm-
yevka bo te dni svoje obo-
ževalce razveselila tudi z no-
vim albumom »Full Moon«,
ki ga je konec prejšnjega me-
seca najavila s singlom »What
About You«.
•Rod Stewart je iz založbe
Atlantic presedlal k založbi
J Records, Clivea Davisa,
nekdanjega šefa Ariste. Nov
album tega škotskega play-
bo"ya bo izšel jeseni.
•Na poroki legendarne igral-
ke in pevke Lize Minelli bo
16. marca nastopilo kar 47.
zvezdnikov s svetovne glas-
bene scene (Bobby Brovvn,
Whitney Houston, Chaka
Khan, Brian May, Monica,
Mya, Donny Osmond,
Shaggy...).
•V petek, 8.marca, na Dan
žena, bo v celjskem klubu
Stalin v okviru turneje po
srednji Evropi koncertirala
slovenska super-skupina Ele-
vators. Davor, Jani, Run Joe
in Tina bodo v Stalinu prei-
gravali skladbe s svojega pred
nedavnim objavljenega LP
prvenca »Elevator music«, s
katerega prihaja tudi drugi
single »Na krilih ljubezni«.
•Ob izidu zbirke najvidnej-
ših del, ki jo bo založila »na-
cionalka« ZKP RTVS, se bo-
do v kratkem na turnejo po-
dali spet formirani Šank
Ročk in to v zasedbi Matjaž
Jelen - vokal. Bor Zuljan -
kitara, Davor Klarič - klavia-
ture, Cveto Polak - bas in Aleš
Uranjek - bobni.
SŠ
Šank Ročk
znova skupaj
Kar nekaj časa se je šušlja-
lo, da se bo legendarna za-
sedba Šank Ročk ponovno
zbrala v originalni zasedbi
njenega zadnjega obdobja.
Govorice so se uresničile,
Šankrokovci bodo izdah
ploščo največjih uspešnic, te-
mu pa bo sledila turneja prib-
ližno dvajsetih koncertov, ki
se bo pričela 3. maja.
Matjaž Jelen (vokal). Bor
Zuljan (kitara), Davor Kla-
rič (klaviature), Cveto Polak
(bas) in Aleš Uranjek (bob-
ni) so v teh nekaj letih po raz-
padu skupine aktivno delo-
vali na različnih glasbenih po-
dročjih in v različnih skupi-
nah, vendar pa so kar pogo-
sto razmišljali tudi o tem, da
bi zopet zaigraU skupaj, po-
javile pa so se tudi močne želje
organizatorjev in oboževal-
cev dobrega ročka, po kon-
cerdh skupine. Razmišljali so
celo o albumu s skladbami,
ki so le v arhivih nekaterih
radijskih postaj.
"Šank rockovci smo se po-
novno združiU, ker se nam
je zahotelo odrskega druže-
nja in kvalitetnega muzicira-
nja. ZakopaU smo bojne se-
kire in skadili pipo miru,«
pravi Aleš Uranjek. »Na kon-
certni turneji se bomo najb-
ližje Celju ustavih 11.maja v
Velenju, 1. junija v Grižah
(Ročk Miš Maš) pri Žalcu in
13. julija v Laškem (Pivo in
Cvetje)."
Po besedah Matjaža Jele-
na pa se je »vse dolgo kuhalo
in če gledamo, da za dober
golaž rabiš več stvari, bo ver-
jetno ta golaž dober. Dogo-
varjali smo se od lanskega po-
letja, ko se je porodila ta za-
misel. Zbrali smo se skupaj
dobre volje, da bi poskusili
pokazati novi generaciji in
spomniti prejšnjo, kaj je bil
Šank ročk. Če bo vse tako kot
mora biti, bomo narediU še
kakšen nov komad. V prvem
planu pa je predvsem pred-
stavitev zgoščenke najboljših
in naredit dobre žure na kon-
certih. Kar zadeva spor z Ale-
šem smo vse zakopaU v črno
luknjo in desetkrat gor sko-
čili. To je bil tudi pogoj za
vse pogovore. Čas gre dalje -
ne gledamo nazaj ampak na-
prej."
Šank Ročk so v svoji plod-
ni karieri posneli deset albu-
mov: Pridite na žur. Dobro in
zlo. Jaz nimam noč za spa-
nje, Šank Ročk IV, Moj noč-
ni blues, V živo na mrtvo. Bosa
dama (unplugged), Crime ti-
me. Poglej v svet in X, znani
pa so bili po izjemnih nasto-
pih v živo, na katerih so po-
kazali svojo virtuoznost na in-
štrumentih in poskrbeli za ne-
pozabno rockersko fešto. Na-
nizali so ogromno število us-
pešnic, ki jih bodo zbrali na
kompilaciji Greatest hits, ki
bo konec marca izšla pri ZKP
RTV SLO. S.B.
Bralci na koncert Dobriča
To nedeljo, 10. marca, ob 17. uri bo v celjski dvorani
Golovec koncert Zlatka Dobriča z gosti. V prejšnji številki
Novega tednika smo vam zastavili nagradno vprašanje, s
katero igralko nastopa priljubljeni pevec v video spotu za
skladbi Zdaj živim kot žena hoče in Če zadel bi jaz na lotu.
Pravilni odgovor je z Matejo Golob. Na vprašanje so pravil-
no odgovorili Marija Brezovnik iz Mozirja, Amalija Hrast-
nik iz Vojnika, Miha Jakopič in Štefan Vuga iz Laškega
ter Dragica Šket iz Šmarja pri Jelšah, ki jim Zlatko Dobrič
poklanja brezplačno vstopnico za njegov koncert. Dobile
jo bodo po pošd. S.B.
Lucky Cupids na 8. marec
Skupina Lucky Cupids ta petek obljublja tri ure rock'a'billy zabave v Plesnem Forumu v
Celju. Vstopnine za ženske ne bo. Skupina počasi pripravlja drugi album, ta hip izbirajo
najbolj ustrezno založbo, veseli pa so, da jih vabijo na festivale v tujino in da so njihovo
ploščo vrteli tudi na rock'y'billy radiu v Londonu. S.B.
Avdicija za Popstar^
Jutri v Celju
Na Kanalu A pripravljajo oddajo Popstars, ki bo pri ^
novost. Na avdicijah po vsej Sloveniji bodo izbirali kan^j,
date za novo glasbeno skupino, ki bodo segli po zvcv.da||
Med drugim bo avdicija tudi v Celju jutri ob 10. urj^
Mladinskem centru. Predhodne prijave niso potrebne, pfj.
javi pa se lahko vsakdo, starejši od 18. let. Plesne in g^^
bene izkušnje kandidatov in kandidatk so zaželeno, nij^
pa obvezne.
Nova oddaja Popstars bo dokumendrana zgodba o uj.
pehu. Uspehu skupine mladih ljudi, ki so zaradi svojij^
talentov, vztrajnosti in zagnanosti izbrani v najnovejšo gl^j.
beno pop skupino. Izbrani bodo med stotinami upajofiji
na avdicijah, televizijske kamere pa bodo zabeležile vs^
njihov korak od prvega dne avdicije do njihove glasben?
plošče. S.B,
20 VROČIH RC
TUJA tESTVICA
št. 10 - 7. marec 2002
GLASBA
39
Na posnetku člani Priekije s sosedom in prijateljem Jožetom Slavincem.
Priekija navdušila v
Laškem
Znani vinogradnik in vi-
nar Jože Slavinec iz Miha-
lovcev v Jeruzalemu je po-
jlcrbel za prijetno presene-
čenje, ko je na Avsenikov
abonma polk in valčkov v
Kulturni center Laško pri-
peljal glasbeno skupino Pr-
iekija.
V osmih letih Avsenikove-
ga abonmaja v Laškem so se
predstavili ansambli iz do-
mala vse Slovenije, prvi, ki
je predstavljal Prlekijo, pa je
i)]] ansambel z istim imenom.
ki obstoja pet let in igra vi-
že, ki odražajo lepoto kra-
jev, kjer muzikanti živijo. V
prijetnih oblačilih, ki pred-
stavljajo njihove pretežno ze-
lene in vinorodne kraje, so
pred polno dvorano zaigraU
štiri skladbe, med njimi tu-
di dve prleški ter eno znane-
ga ansambla Alojza Grnjaka.
V ansamblu Priekija igra-
jo Branko Fifinja (vodja, bas
in poje), Vinko Tušek (har-
monika), Matej Tušek (kla-
rinet in saksafon), Jože Be-
lak (kitara) in Angelca Krajnc
(pevka). Branko in Angelca
sta bila tudi več let člana le-
gendarne glasbene skupine
Grnjak.
Ansambel Priekija, ki je
navdušil občinstvo, je svoj pr-
vi nastop v Kulturnem cen-
tru Laško izkoristil tudi za
čestitko ob 70-letnici Jožeta
Slavinca, dobrotnika pri
mnogih glasbenih skupinah,
ki delujejo v Laškem in oko-
lici.
TONE VRABL
Vitezi Celjski iz
nastopa v nastop
Vitezi Celjski, ki so 18.
januarja v Kulturnem cen-
tru Laško praznovali prvo
leto delovanja, imajo v mar-
cu in aprilu veliko nasto-
pov, kar priča o njihovi pri-
ljubljenosti pri ljubiteljih
slovenske narodno zabav-
ne glasbe.
Viki Ašič ml. (na sliki sku-
paj s pevko ansambla Unikat
Špelo Žafran ter članoma v
ansamblu Robijem Marze-
lom in v ozadju Andrejem Ze-
metom pred nastopom Celj-
skih 5 v letu 2001 v Šempe-
tru v Savinjski dolini): »Da-
nes (7. marca) snemamo dve
skladbi. Slovenska beseda in
Na ohcetni dan, za popular-
no televizijsko oddajo, ki jo
pripravlja Jože Potrebuješ,
član Čukov, Raketa pod ko-
zolcem. V petek bomo po-
sneli Zdravico prijatelju za
TV oddajo Vsakdanjik in
praznik. V soboto bomo igrali
za dan žena na Legnu na Ko-
roškem, 12. marca pa bomo
ob lepem vremenu v Muzeju
na prostem v Rogatcu, dru-
gače pa pri Amonu v Olim-
ju, posneU polko Bojana Ze-
meta in Suzane Potrč - Poin-
tinger Le objeta isto misliva,
s katero se bomo predstavili
na Festivalu slovenske pol-
ke in valčka 30. marca v Ljub-
ljani.«
Marčevski urnik nadalju-
jejo 17. marca, ko bodo na-
stopili na dveh dobrodelnih
koncertih v Poljčanah in Vin-
ski gori, 22. marca pa bodo
igrali na tednikovem 30. iz-
letu 100 kmečkih žensk na
morje v Belvederu nad Izo-
lo. »RazveseliU smo se tudi
vabila za nastop na glasbeni
prireditvi Kaj dela Dolenc'
Lojzeta Slaka, ki bo 13. aprila
v Novem mestu. 21. maja po-
tujemo v Singen v Nemčijo,
kjer bo tamkajšnji harmoni-
karski orkester praznoval 50
let. Delamo, delamo, dela-
mo...« pravi Ašič ml.
TONE VRABL
Deset let
skupine
Slapovi
Skupina Slapovi bo 10 let-|
nico delovanja praznovala!
v studiu 14 Radia Slovenija!
v Ljubljani. Jubilejni kon-|
cert pripravlja z založbo Me-1
nart in bo v soboto, 9. mar-j
ca, ob 20. uri.
S Slapovi bosta nastopila j
Karmen Stavec in glasbeno|
presenečenje. Slapovi bodoj
predstavili večino uspešnic,
ki so nastale v desetih letih
in so bile tudi nagrajene na|
vseh uradnih slovenskih fe-
stivalih narodno zabavne
glasbe. Slapovi so tudi medi
najpriljubljenejšimi glasbeni-1
mi skupinami na Celjskem,!
kar dokazuje redna uvrstitev!
med pet najboljših ob koncu
leta. Večkrat so se tudi pred-
stavili s samostojnimi koncertM
v Kulturnem centru Laško.
Ob jubileju bodo izdali zani-
mivo ploščo, na kateri se bo-'
do predstavili skupaj z mno
gimi slovenskimi glasbeniki!
in skupinami. TV|
Krajcarji iz Podvriia
še en družinski ansambel iz braslovške občine
Pred tremi leti so začeli
nastopati predvsem na
manjših prireditvah, kjer so
z vedrimi melodijami in hu-
morjem razveseljevali ob-
činstvo. V zadnjih mesecih,
ko jim s strokovnimi nas-
veti pomaga Mišo Melan-
šek, odlični glasbenik, član
popularne skupine Dan in
noč iz Velenja, so se dela
lotili bolj organizirano, po-
sneli pa so tudi prve štiri
skladbe, dve zabavni in dve
narodno-zabavni.
Trio Krajcarji iz Podvrha
pri Braslovčah sestavljajo
Drago in njegov sin David
Strojanšek ter Dragov brat
Franc Strojanšek. Ob lastnih
skladbah, ki jih je napisal Dra-
go Strojanšek, najraje igrajo
melodije Mladih Dolenjcev,
Poljanska, Slaka in drugih
mojstrov slovenske narodno
zabavne glasbe. Letos imajo
velike načrte. Do konca leta
bi radi posneli vse skladbe
za prvo kaseto in zgoščenko
ter se pojavili vsaj na dveh
festivalih, na Graški gori ter
v Števerjanu.
Strojanški izhajajo iz glas-
benih družin, saj je Dragova
in Franceva mama iz števil-
ne družine Završnik, kjer je
sedem sester in štirje bratje,
vsi pa ob različnih priložno-
stih še vedno lepo in prijet-
no zapojejo. Zaradi Završni-
kove družine so Krajcarji v
sorodstvu tudi z Brati Dobrov-
nik, ki smo jih predstavili v
prejšnji številki Novega ted-
nika. Ob mami je dober glas-
benik tudi oče, kot je to tudi
pri Dobrovnikih.
Drago, David in Franc igra-
jo kitaro, bas kitaro in har-
moniko ter klaviature, vsi pa
seveda tudi prepevajo. Dra-
do in Franc sta glasbena sa-
mouka, medtem ko je David
začel obiskovati glasbeno šo-
lo. In kako so dobili zanimi-
vo ime Krajcarji? Vodja Dra-
go Strojanšek: »Na prvih,
manjših nastopih smo igrali
za »krajcarje«, drobiž, ki je
bil nekoč dobro poznan.
Mnogi pa so nam rekli, ko
so nas videli, da smo si po-
dobni kot krajcar krajcarju.
In postaU smo Krajcarji!«
Fantje ne težijo po visoki
kvaliteti, ampak uživajo v
glasbi in jo tako tudi podar-
jajo ljudem, ki jih radi po-
slušajo.
TV
Okrogli muzikanti »kralji smehatf
Tragedija zasenčila Koroški festival polk in valčkov
Na Prevaljah je bil prvi
letošnji festival slovenske
narodno zabavne glasbe.
Koroški festival polk in
valčkov. V športni dvorani,
ki je bila povsem polna, je
bilo vzdušje imenitno vse
do trenutka, ko je tragedi-
ja prekinila nastop štirih
glasbenih veteranov z ime-
nom Dediji.
Štirje nekdanji glasbeniki,
stari od 74 do 78 let, so za
svoje potomce posneli kase-
to, ki so jo želeli predstaviti
na koncertu v aprilu. Žal je
ne bodo, ker se je med na-
stopom na Prevaljah zgrudil
njihov član Viktor Breznik,
popularni Fika, 35 let član
ansambla Štirje kovači, in
umrl. Viktor Breznik je bil
odhčen glasbenik, basist in
baritonist ter odličen pevec,
ki je z družino več let zapo-
red nastopal tudi na tradicio-
nalni prireditvi Družina po-
je v Andražu.
Smrt priljubljenega obča-
na in glasbenika je vse v dvo-
rani močno pretresla, še po-
sebej pa predsednika strokov-
ne žirije Franca Šegovca z že-
no Hermino, ki sta bila z
Breznikom dolgoletna sode-
lavca. Tako so Jože Čekon
(harmonika), Franc Vrhov-
nik (trobenta) in Simon Hart-
man (klarinet) ostali brez
prijatelja Viktorja Breznika
v skupini Dediji.
6. Koroški festival, ki se od-
likuje po humorju in dobri
volji, se je tokrat končal ža-
lostno. Občinstvo je za »kra-
lja smeha« izbralo ansambel
Okrogli muzikanti iz Laške-
ga, ki so osvojili tudi zlato
plaketo. Okrogli muzikanti
so se predstavili s skladbo na
temo Škota in Škofovega živ-
ljenja. Zlate plakete so ob
Okroglih muzikantih osvojili
tudi Vasovalci, Stili 5, Bošt-
jan Konečnik s prijatelji in
Mirko Šlibar s prijatelji, sre-
brne plakete pa Brežiški flo-
sarji, Viharnik, Podkrajski
fantje. Kvintet Špica in Naj-
lepši cvet. Izven konkuren-
ce so nastopili Natalija Ko-
šek, Toni Gašperič in skupi-
na glasbenih veteranov »Še ne
odpisani«. TV
■IRTILJAK POLK in
■     VALČKOV
Št. 10 - 7. marec 2002
40
NASVETI
BREZ MESA
Ohrovt iz pečice
Za 4 osebe potrebujemo:
1 glavo ohrovta, 3 žlice zmle-
tih orehov, 150 g masla ali
margarine, 3 rumenjake, pol
kozarca belega vina, sol, po-
per.
Očistimo ohrovt, odstrani-
mo zunanje liste, notranje pa
razpremo in oplaknemo pod
curkom vode. Ohrovtovo glavo
damo v lonec vrele, soljene
in rahlo okisane vode. Kuha-
mo ga, da je skoraj mehak.
Medtem pripravimo omako:
v kožici nad soparo stepemo
rumenjak, sol in poper, med
stepanjem počasi prilivamo
vino. Nato dodajamo po košč-
kih tudi maslo ali margarino.
Dobid moramo gosto omako,
kije podobna majonezi. Ku-
hani ohrovt narežemo na os-
mine in ga damo v namašče-
no nepregorno posodo. Pre-
lijemo ga z omako in damo v
pečico. Pečemo ga, dokler
omaka ne zarumeni. Nato ga
potresemo z mletimi orehi in
pečemo še toliko časa, da se
ohrovt zlato rjavo zapeče. Po-
tresemo z nastrganim sirom
in ponudimo.
NENAVADNO
Česnovi cmoki z limonino omako
Za 5 oseb potrebujemo: J
čebulo, 4 stroke česna, šo-
pek peteršilja, 500 g mlete-
ga mesa, 1/2 skodelice ri-
ža, 1 jajce, 3 žlice olivnega
olja, sol, poper, moko.
Za omako potrebujemo:
1 srednje velik krompir, 2
žlici mletih mandljev, sok
ene limone, 4 žlice olivne-
ga olja, 2 lončka jogurta, žli-
co sesekljanega peteršilja, ol-
je za peko.
Čebulo sesekljamo, če-
sen narežemo in iztisnemo,
peteršilj očistimo in na
grobo narežemo. Mleto me-
so zmešamo s kuhanim ri-
žem, čebulo, česnom, pe-
teršiljem, jajcem in olivnim
oljem. Solimo in popramo.
Iz nadeva oblikujemo za
oreh velike cmoke. Pomo-
kamo jih in pustimo, da
kratek čas stojijo. Vmes pri-
pravimo omako. Krompir
skuhamo v oblicah. Mlete
mandlje, limonin sok in ol-
je zmešamo z mešalnikom.
Krompir olupimo in ga pret-
lačimo kakor za krompir-
jevo testo. Krompir in oma-
ko dobro razmešamo s ste-
palnikom. Jogurt dodajamo
postopoma in sicer tako dol-
go, da je omaka podobna
kremi. Pomagamo si z me-
šalnikom. Omako solimo in
popramo. Omaka je sveže-
ga in prijetnega okusa. Po-
stavimo jo na hladno.
V ponvi na vročem olju
popražimo cmoke. Ko se z
vseh strani lepo zapečeni,
jih nadevamo na krožnike
in takoj ponudimo z ohla-
jeno omako in svežim be-
lim kruhom.
ZA MESOJEDCE
iiiiiiiiiiiiiii.....r..................•..........
Popečeni jajčevci z nadevom
Za 4 osebe potrebujemo:
4 velike jajčevce, 8 paradiž-
nikov, 2 žlici sesekljanega pe-
teršilja, 100 g gnjati, 150 g
nastrganega sira, 1 rume-
njak, kos starega kruha, drob-
tine, olje, sol, poper
Jajčevce umijemo. Razpo-
lovimo jih po dolžini in jih
malo izdolbemo. Izdolbeno
sredico sesekljamo, zmešamo
jo s peteršiljem, s sirom, z
drobno narezano gnjatjo, z na-
močeno in ožeto kruhovo sre-
dico. Dodamo tudi rumenjak
in zamesimo gost nadev, s ka-
terim polnimo izdolbene jaj-
čevce. Polovice jajčevcev spet
zložimo. Na olju prepražimo
tri olupljene in narezane pa-
radižnike, solimo, popramo
in dodamo baziliko. Dobimo
gosto paradižnikovo omako.
Omako damo v nepregorno
posodo. V posodo zložimo
polnjene jajčevce. Obložimo
jih s preostalimi, križasto za-
rezanimi paradižniki. V ogreti
pečici pečemo jed približno
25 minut.
Mehiški svaljki
Za 20 do 25 svaljkov po-
trebujemo: 2 šopka peterši-
lja, 2 čebuli, 2 stroka česna,
3 žlice koruznih zrn iz plo-
čevinke, 400 g mletega me-
sa, 1 jajce, sol, poper, za no-
ževo konico mlete rdeče pa-
prike, moko, olje za peko.
Peteršilj, čebulo in česen
drobno sesekljamo. Koruz-
na zrna odcedimo, nato jih
na drobno nasekljamo. Se-
stavine zmešamo z mletim
mesom in dodamo začimbe.
Iz nadeva oblikujemo podol-
govate krokete. Pomokamo
jih in ocvremo v vročem ol-
ju. Ponudimo jih z mešano
solato, zanjo porabimo tudi
preostala koruzna zrna iz plo-
čevinke.
Piše: MAJDA KLANŠe^
ZA
POSLADCU
Sladki]
kruh z ^
vinom
Za 4 osebe potrebujemo:
kosov belega kruha (lahko ^
rega), 1/4 litra mleka, Sd
masla ali margarine, 3o
sladkorja, kozarec vode, ^
lo cimeta, 250 g črnega groj
ja (ali pest rozin), stepen
sladko smetano.
V skledo nalijemo mlel
in ga sladkamo. V mleku n
močimo kose kruha. Kruhr^
to zlatorjavo ocvremo na ir.
slu ali margarini, da se zap
če z obeh strani. Pečemo k:
se kruha poberemo iz poro
in jih zložimo na papirna
prtiče. Preostah sladkor, (
met in olupljene grozdne^
gode damo v kožico in mej
mo in kuhamo toliko časa,č
tekočina deloma povre in i
dobimo gost, sladek sirup
Ocvrte kose kruha zložim
na pladenj. Na vsak kos d
mo kupček stepene sladi
smetane. Na smetano daii
žlico vinskega sirupa. Nam
sto sirupa lahko vzamemo t
di marmelado, ki jo razre
čimo ali z malo ruma ali pa
malo sadnega soka.   ^
Cvetoča pomlad
Od meseca marca dalje že lahko
posadimo nekatere okrasne čebulni-
ce, ki bodo cvetele celo poletje do pr-
vih jesenskih slan.
Ker so te občutljive na spomladan-
ske pozebe, jih lahko predčasno posa-
dimo v večje lonce ali okrasne poso-
de. Ko poženejo prve liste, jih postavi-
mo na svedo, v hladnejši prostor in
zmerno zalivamo. Šele ko mine nevar-
nost jutranjih pozeb - aprila, jih pre-
sadimo iz loncev v grede ali pa jih kar obdr-
žimo v okrasnih posodah. Te postavimo na
balkon, teraso, v atrij, ob hišo, ob vhod ali v
vrt.
S sajenjem v posode pospešimo cvetenje
rastlin, saj jih na prosto sadimo lahko šele
aprila ali maja, odvisno od vremena in zuna-
njih temperatur. Preprečimo pa tudi izsuši-
tev čebulnic ob nepravilnem skladiščenju.
Za tak način sajenja so primerne dalije (pred-
vsem nizke), begonije (te smo lahko nakalili
že v februarju), agapantusi, nizke in visoke
kane, kale, čopaste lilije, bumerangovka, okra-
sna zajčja detelja,
krožnički, lilije in
druge. S pisanim cvet-
jem si lahko polepša-
mo prav vsak kotiček
na sončni in polsenč-
ni strani, na severnih
delih pa tudi v senci.
Pri sajenju v poso-
de je pomembno, da
je na dnu dobra dre-
naža, pri izbiri sub-
strata pa se moramo
prilagoditi zahtevam
posameznih rasthn-
skih vrst. Preko polet-
ja redno skrbimo za
zalivanje in gnojenje
z gnojili za cvetoče
rasdine.
Česnov namaz
Za 4 osebe potrebujemo:
4 glave česna, 80 g masla,
sol, poper
K namazu ponudimo svež
ah opečen kruh in mlad sir,
ki ga začinimo s soljo, po-
prom in sesekljanimi dišav-
nimi zelišči.
Za pripravo česnovega na-
maza potrebujemo mlad in
kar se da sočen česen. Glavice
v polovici višine zarežemo,
stroke razmaknemo. Česen po-
stavimo v namaščen pekač. Na
vsako glavico damo košček ma-
sla, solimo in popramo. Če-
sen pečemo v pečici pri 230
stopinjah 20 do 30 minut. V
pekač nato nalijemo kozarec
vode. Pekač pokrijemo s ko-
som aluminijaste folije, damo
ga nazaj v pečico in dušimo
česen-pri 200 stopinjah
uri. Dušene česnove gl^^'
ponudimo zelo vroče, s
žim ali opečenim kruhoin
z mladim začinjenim siro'
Pripravimo jih ali za predjj
ali za prigrizek k pijači- ^
sen v strokih mora biti ki
mast, mehak in sladek, t*
spoznamo, da je primerno v
čen in dušen.
ZA PRIGRIZEK
Št. 10 - 7. marec 2002
NASVETI
41
|tf jen prvi^ najlepši ples
Kreativni izziv za »gaudeamus igitur...« je obleka
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
ki letos zaklju-
^srednje šolanje in
"pijejo znamenite verze
5adeamus igitur...«, je
liS za izbiro maturant-
[ pjjleke. To oblačilo pa
^rfveda vselej bilo in še
^1)0 je. pravi kreativni
' ei pač mora biti popoln
jepozaben. Začetek popol-
^tj pa se vsekakor prične
jpfavilni izbiri večerne ob-
(e, čevljev, modnih dodat-
,,,ter seveda pričeske in na-
3, prelepa in predvsem do-
oizbrana maturantska ob-
l;3 ostane v spominu vse
vljenje!
fosite obleko
iri, ne obleka
vas!
Trendi? Prva napaka! Ni-
jsejim ne pustite zapelja-
le rob... Da se vam ne bo
(odilo tako, kot žal marsi-
jteri mladenki, ki v preve-
)iželji biti izjemna, vzbu-
ivtis, da obleka nosi njo in
Eona obleke!
Se boste prilagodili večini
I izbrali nekaj podobnega
otsošolka? Druga napaka!
tileka, ki odlično pristoja
jjolki, lahko na vas izgleda
jtastrofalno, pa naj bo bar-
iše tako noro lepa in kroj
ipertrendovski. Obratno pa
tiko oblačilo, v katerem bi
ijateljica povsem zblede-
,potegne iz vizualne podo-
[vaše najboljše poteze!
Torej, najprej iskren po-
gled v ogledalo in pogovor s
svojim značajem, željami, po-
trebami in možnostmi, seve-
da. Saj veste; ni vse zlato, kar
je drago...
Prestižna blagovna znam-
ka in vrtoglava cena še zda-
leč nista porok za dober na-
kup. Kaj torej? Predvsem ob-
lačilo, ki bo »sedlo« na de-
kletovo dušo, v katerem se
bo počutila sproščeno, lepo,
slovesno! Da bo dilema manj-
ša, pa le vrzimo eno oko na
nekatere modne ideje za le-
tošnje maturantske obleke.
Marlene
Dietrich,
Madame
Pompadour ali
Barbie?
Hlačni kostim s sakojem
kot dekliška maturantska
oprava? Tudi to, pravi mo-
da. V stilu Marlene Dietrich
so predvsem široke hlače, ki
pa so za to priložnost sešite
iz svetlečega materiala ali po-
šite z vezeninami oziroma a-
plikacijami v obliki cvetja.
Romantika, romantika, ro-
mantika! Dolge do tal, dekol-
tirane, volanaste, čipkaste,
bogato nabrane, vezene - ob-
leke, kot jih je na dvoru kra-
lja Ludvika XV. nosila gospa
Pompadour, so zagotovo naj-
večji hit letošnje večerne mo-
de.
Sveža zanimivost so naram-
nice, Vi se razširijo v diskret-
no ali bogato nabrane krat-
ke ali rokave do komolcev.
Z globokimi izrezi je poudar-
jen hrbet, dekolteji so sme-
li, celo do popka segajoči, če-
prav... no, nekateri menimo,
da bi preveč drzni dekolteji
utegnili porušiti koncentra-
cijo. Če že drugim ne, pa ne-
mara soplesalcu pri četvor-
ki...
In alternativa dolgim toa-
letam? Kratko, frfotavo, mla-
dostno. Usnje, neonske bar-
ve, bleščice - seveda, za ma-
turantski ples se smete pre-
leviti v privlačno punčko Bar-
bie in tako še bolj razigrano
zapeti »veselimo torej se, mla-
da nam je duša...« Moda je
na vaši strani!
Na nagradno vprašanje meseca februarja, da so za etno
obarvan španski stil značilne barvite, bogato nabrane,
volanaste obleke je pravilno odgovorila Saša Mirkovič,
Kajuhova 9, Celje. Za nagrado bo dobila paket hišnih
daril NT-RC.
Nagradno vprašanje marca
Jeans je znova v trendovskem vrhu. Kdaj so postala
jeans oblačila prvič tudi modna?
a) v 50. letih 18. stoletja;
b) v 50. letih 20. stoletja.
Št. 10 - 7. marec 2002
48
zanimivosti
Jolanda je obnorela Veienjčane.
Nova
slovenska
junakinja
Na Titovem trgu je Jolan-
do Čeplak, 25-letno velenj-
sko atletinjo, ki je poskrbe-
la za najboljši zaključek
evropskega dvoranskega pr-
venstva na Dunaju, v po-
nedeljek pričakalo 2 tisoč
someščanov. Ko je stopila
na rob ploščadi, si je obri-
sala solzo.
Na odru je izdala skrivnost,
zakaj sta z Grafovo preneha-
li vaditi skupaj: »Na trenin-
gu sem jo pustila za sabo!«
Športna zveza Velenje ji bo
omogočila priprave v vred-
nosti pol milijona tolarjev.
Atletska zveza Slovenije jo
je za zlato medaljo in svetovni
rekord nagradila z 850 tisoč
tolarji. Ves čas je bil ob njej
mož Aleš, najbolj pa si je za-
želela skočiti domov, da vi-
di psička Aspija. Ko se je vsa
izčrpana umaknila v predd-
verja Doma kulture, so pred
njo pripeljali jokajočo dekh-
co, ki je prej ostala brez av-
tograma.
V teku na 800 m, ki je bila
kot najbolj zanimiva disci-
plina na Dunaju na sporedu
zadnji dan tekmovanja, je z
izvrstnim tekom in silovitim
finišem ugnala domačo favo-
ritinjo Stefanie Graf. S časom
1:55,82 pa je skoraj za šest
desetink izboljšala 14 let star
svetovni rekord Nemke Cri-
stine Wachtel, ki ji je česti-
tala po telefonu.
Čeplakova je slavila pred
množico navijačev, ki so buč-
no spodbujah avstrijsko fa-
voritinjo, večina ostalih re-
prezentanc pa je bila v mi-
slih združena s slovenskimi
navijači. »Že v kvalifikacijah
sem se dobro počutila, ko sem
sama tekla od starta do cilja.
S trenerjem sva se dogovori-
la, da bom tako tekla tudi v
finalu in sama narekovala tem-
po. Ko me je 120 metrov pred
koncem Grafova prehitela,
sem že mislila, da bom osvo-
jila drugo mesto. Ne vem, kje
Prea naša svetovna rekorderka po osamosvojitvi. Pred njo je v Celju članica Kladivarja, Ljubljančanka!
Stamejčič izenačila najboljšo znamko v teku na 80 metrov z ovirami.
sem našla moči za zadnjih 50
metrov. Dala sem vse od sebe
in jo poizkušala prehiteti, bi-
la sem dobro pripravljena in
v zadnjih treh metrih sem jo
premagala. Obe sva tekli iz-
jemno, vendar, bila sem boljša
za dve stotinki. Najprej nisem
vedela, ali sem dejansko zma-
govalka, nato sem potrditev
videla na velikem ekranu. Bila
sem presrečna.« Tako je pol-
na navdušenja po »prespani«
noči pripovedovala naša šam-
pionka. Štirinajst dni pred EP
je v intervjuju za Novi tednik
napovedala izjemen rezultat:
»...za naslednje leto pa priča-
kujem, da bi lahko tekla okoli
1:56, kar je celo bolje od sve-
tovnega rekorda.« Svoja pri-
čakovanja je več kot presegla
in je bila tudi sama nad do-
sežkom zelo presenečena.
»Tako dobrega rezultata res ni-
sem pričakovala, vendar je bil
posledica pravega dvoboja z
avstrijsko konkurentko. Spo-
padli sva se res na vso moč.
Vsi so napovedovali nov sve-
tovni rekord, a sem ga pripi-
sovala le Grafovi.« Po števil-
nih prijetnih obveznostih, ki
so jo čakale ob prihodu v do-
movino, jo v soboto čaka še
zadnja dvoranska tekma na
1500 m v Glasgowu. f
tekmi »Joli« odhaja na pri
v Avstralijo, kjer bo v
nadaljevala s svojimi ti
gi. Na odgovor o tem, a
ko takšne rezultate pono«
na prostem, bo potrebni
čakati do prve tekme, s
pa si želi, da bi bili rez}
podobni dvoranskim. C
je Čeplakova že spogleii
la z nastopi za grško i
zentanco, se je po tem
hu dokončno odločila,!
Grki za olimpijske igre v
nah ne bodo dobili.
PŠ.,
Foto: GREGOR K-*
Št. 10 - 7. marec 2002