Gibanje utiteljstva in prosvete v drugih državah. Iz Čehoslovaške. —čh Učiteljskj poziv birokratom v notranjem in v ministrstvu financ. Go- spodje so izvršili načrt za novi plačilni sistem preveč priprosto. Vzeli so ravnilo, napravili štiri debele črte — štirjo razredi — in 7 skupin. napolnilj jih s števili, sestavili paragrafe, vlili vanie kapitalističnega duha in to predložlli vladi, a ta zopet narodni skupščini. Ker je načrt vsled težkoč in ovir pri izvršitvi zadel na vsestranski odpor, nobenemu ni bilo do uzakonitve in tako bodo morali volilci iznova odločiti o njegovi bodoči fonni. ako ne zmaga ob 12. uri preudarek. —5h Izplačilo zaostankov. Deželni šoiski svet ie izdal odlok z dne 18. septetnbra 1925. naj okrajni šolski odbori ¦takoi nakažejo nagrade za 1. 1925., ki dospo v izplačilo učiteljstvu narodnih šol 1. oktobra in 15. decembra ter znašajo 2W < krajevne doklade. —čh Hladna statistika. Urednik Motvčka je dejal v razpravi »Metoda protiklerikalneKa delovanja«: »Število oddanili klerikalnih glasov na raznih mestih republike nas mnogo pouči. Tako n. pr. je bilo oddanih v Pragi v celoti 6.179' klerikalnih glasov, na Češkem v splošnem 11.3(1%, na Moravskem 32.17%, a v Slovaški 41.19%. Cimboli ie izobraženo ljudstvo in kulturnejše živijenje v deželi. tcm manj ie klerikalnili uspehov!* Iz Nemčiie. —nem Nazor, fundament vsega znanja. Opazujmo. kako se izvrši proces izobrazbe. Predvsem je treba povdarjati. da je podlaga vsega spoznanja nazor. Nazor je nerazdružljiva skupina vseh zaznatkov istega predmeta. V duši natn ostane slika nazora. To je predstava. Brez nazora ni predstave. Nazor je original. predstava pa kopija. Predstave so driiffa stopnja našega umovanja. Znana so pravila o jakosti in asociaciji predstav. Več asociacijskih centrov se združi v kompleks predstav. Glasorn dušeslovnih pravil se sorodni znaki predstav slivatajo v pojme. Predstave in pojmi so prvine mišljenja. Ce primerjamo pojem z drugim pojmom. govorimo -o sodbi, če ustvarimo iz dveh sodb tret.io sodbo. sklepamo, če obrnemo sklep. dokazujelno. definicija pa je razčlemba pojma v bist^/ene znake. Če si predstavljamo pojein \r najvišji popolnosti. nastane ideja, idcal pa je želja po uresničenju ideje. Z navedenega spoznamo veliko važnost nazora. Ce v šoli ne ustvarjaino jasnih nazorov. se maščuje to preko šolske dobe. Ne bodimo zato brezsični in skrbimo za nazorni pouk. V tem tiči važnost tičiteljeve priprave za pouk. V starih šolah so podajalj učencem predstave in pojme že kot slivatane rezultate. S silo so jih utrjevali v spomin. Ko pa se je prirodoznanstvo močneje razvilo, se je tudi metoda podavanja preoblikovala. Realistika je zadobila svojega slav" nega zagovornika. lvana Amosa Komenskega, ki je presenetil svet s svojim Orbis pictus. 1658. leta. Njegovo delo je zasnovano na nauku: Vse prcd čutila. Vidno pred obraz. slišno pred sluh itd. Od Komenskega gre oot preko Pestalozzija in Frobla k današnjemu rokotvornemu pouku. Komensky je v svojeiri delu obravnavane predstave z drzno koncentracijo zvezal z vsemi sorodnhn; predstavami v tvorbe pojmov. Zbral je pisan svet v knjigi in ga prinesel v š-olo. Današnja šola pa zahteva. da pusti otrok knjige in učilnico ter se ooučuje zunaj v svetu. Tako je danes n a z o r fundament spoznanja. Vse polno imamo nazoril, a ne še prevec. Najboljša pa so učila. ki so tako sestavljena, da nam kažejo celotne življenske kroge. N. pr. Vse gospodarstvo, katerega podlaga ie premog. železniško gospodarstvo v celoti, promet v vseh oblikah in v ztfodovinskein razvoju, tekstilno industrijo.vse panojtc v zvezi z razvojein, tisk itd. Ce sc izbirajo taki živijenski krogi, ki se dotikajo resni5nih potreb časa. tedai se znanstvo dvigne v izobraževalno snov. Na tei podlagi se vrši tudi skupnostni pouk. ki obravnava posamezne snovi v zvezi z vsetn in ne pozna po učnih urah razdeljenih predmetov. Ta pouk ima prihodnost in je naš ideal. ki se bo tekom desetih let uresničil. V omenjenem smislu so urejeni tudi najmodernejši muzeji, kjer vidi človek celote življenskih krogov in se radi jasnosti nazorov veliko nauči. Da ta moderni način izobraževania rodi obilen sad. se prepri5ujemo vsak dan. ko čitamo o vedno novih iznajdbah. Tvoritvena sila in podavanje znanstvenih snovi se približujcta, stare in nove šole si .podavajo roke in najboljši možje preteklosti se bratijo z najboljšimi možmi sedanjosti* Znanstvo napreduje. da, ta silna moč. k'nas opaja in osre5uje. — L e o P.