30. Ifev.
Radgona, dns 24. ¡«lija 1920.
II. leto.
Glasilo obmejnih Sl@waii©ew?
Uredništvo in «pravnfo. v Gornji Radgoni, Spodnji griz štev, 7, (I. nadstropje.) stf.......; Rokopisi ss ne vračajo. -.--r-:-.——
„Murska Straža“ bo izhajala dalje, tudi če izpraznimo Radgono. List se bo začasno tiskal v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Prosimo vse naročnike, da takoj poravnajo naročnino. Zastonj ne pošiljamo lista nikomur. Kdor ne bo poravnal v prihodnjih 14-tih dneh, se mu pošiljanje lista ustavi. Upravništvo ostane v Gornji Radgoni, uredništvo pa se začasno preseli v Maribor. Kadar bo urejena nova tiskarna „Panonija“ v Gornji Radgoni, se list stalno vrne na mejo.
Uredništvo „Murske Straže15«
Izhaja vsake sobote zjutraj !n stane s poštnino
vred za vse leto 3G K, zs poi Ista ¡5 K, za ostri leta S K.
tržaških Slovencev, jugoslovansko zastopništvo in prostore naših bank. Tudi tu je vdrla v poslopja in oplenila, kar se je dalo. Pohištvo je letelo skozi okna; kjer se je dalo kaj odnesti, je druhal tudi ukradla. Jugoslovansko zastopništvo je bilo popolnoma'oplenjeno. Laški lopovi so snel? jugoslovansko zastavo, jo sesekali na koščke in sežgali. Banke in drugi zavodi trpe velikansko škodo, ker so uničene vse knjige in ’zgubljeni vsi spisi, Istega dne so zažgali puljski itaiijanaši »Narodni dom« v Puli; trpeli ao pa tudi hrv. in slovenski zavodi ter poslopja po vsej ostali Istri. Veščaki cene celotno škodo na blizu ico milijonov lir. Same škodo v »Narodnem domu« v Trst« cenijo na 10 milijonov lir, Pripomniti je še, da so karabinerji
inserati: Ena petstolpna petlfvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) I krone.
Pri večkratni objavi primeren popust
pravočasno
Trst — slovenska!
dolgafa. j
V Splitu sta na predvečer kraljevega godu ! dva italijanska vojaka snela z neke zasebne hiše j jugoslovansko zastavo in jo odnesla na italijansko ladja. To je bil povod k veličanstnim manifestacijam, katerih se je udeležilo vse splitske? prebivalstvo. Med, tem je priplul k obali motorni čoln z italijanske vojne ladje »Puglja«, na katerem so bili italijanski mornarji in častniki. Hipoma je bilo izpaljenih iz čolna več strelov. Krogle so usmrtile nekega begunca, dva orožnika in več civilnih oseb. V odgovor na to vnebo-vpijočo laško nesramnost so naši orožniki otvorili ogenj na italijansko vojno ladjo. Smrtno zadet je bil poveljnik bršgadni kapitan GulH ter več vojakov, ki so še tisto noč podlegli ranam. Ameriška komisija je takoj uvedla preiskavo, ki je dokazala, da so Italijani prvi ustrelili in s tem izzvali krvave dogodke, V Splitu se pozneje ni kršil mir in red. Antantne čete so se pomnožile; pokop žrtev je bii dovoljen brez slovesnosti, da bi ne prišlo zopet do spopada. Laška in, lahonska javnost, katero so italijanski časopisi, kakor vedno, tudi tokrat informirali pristransko ter nahujskali proti Jugoslovanom, se je hudo vznemirila in začela demonstrirati. V zasedenem ozemlju je zavrelo. Okupacijske oblasti \ so dobro vedele, da se nekaj pripravlja, toda storile niso ničesar, da zaščitijo slovensko večino, ki je trenutno brez moči in besede. Dne 13, t. m. okoli 4. ure popoldne je tržaška pocetna druhal s sekirami, puškami in kladivi navalila na »Narodni dom« v Trstu, vdrla zkozi okna, razbila, kar se je dalo in pretepla vsakogar, kogar je smatrala za Jugoslovana. To divjaštvo, ki mu ni primere, je končalo s tem, da so laški barbari polili pohištvo in stene s petrolejem ter poslopje zažgali, Ognjegasci niso smeli blizu; veličastni dom tržaških Slovencev, dolgoletno ognjišče našega prebujajočega se naroda v Trstu in Istri, je pogorel, da so c-staii samo goli zidovi z votlini okni. ki oričajo, kako visoka je »dvatisočletna« laška kultura. Toda vse to je bilo jaški fakinaži premalo. Hotela je . v hipu'zbrisati vsako^ sled slovenstva v Trstu. Razdelila se je v ve«, ca-Jelkov, ki so poiskati stanovanja odličnejših
rastra žili slovensko šolo in tiskarno »Edinosti« v Trstu, tako da vsaj ta dva zavoda nista uničena. "Zakaj n? italijanska oblast poskrbela, da bi dobila tudi druga slovenska poslopja, zlasti jugoslovansko poslaništvo, vojaško zaščito? Tega ni štorih,.ker je odobravala zločinstvo pocestne takinaže. Sedaj, kto se je izpuhtelo vročničtto zmagoslavje ulice, ko je ves svet izvedet za laško barbarstvo, so se tudi okupacijske oblasti za spoznanje iztreznile in iščejo krivce. Toda kje ? I, seveda, med Slovenci zopet. Zadnje dni sc se vršile pri mnogih Slovencih in slovenskih zavodih hišne preiskave. Iskali so orožje in municijo, ki je bilo baje že pripravljeno za vstajo, Kajpa, po navodilih iz Beograda! Kljub temu, da niso našli nobenega obtežilnega materijah, so aretirali mnogo odličnih Slovencev, Namen je prodoren: opravičiti hočejo pred svetom brezprimerno divjaštvo svoje ulice in dokazano sodelovanje upravnih oblasti: češ, Slovenci so pripravljali upor proti okupacijski oblasti, v Oplenjenih poslopjih so pa bila zbirališče državi nevarnih upornikov. To je bajka, katero more verjeti samo današnja skozinskoz gnila laška javnost. Res pa je, da se je protislovensko divjanje izvršilo pod zaščito italijanskih oblasti in da je celo tragedijo — od snetja jugoslov. zastave v Splitu do prvega italijanskega strela z parnika »Puglia«, od požara v »Narodnem domu« v Trs(u do aretacij med tržaškimi Slovenci, aganiirai satanskozlobni starec, ministr. predsednik Gioliiti. Kaj je hotel doseči s tem, lahko domnevamo. Za Italijo je nastopila odločilna kriza: Aut Italia, aut nihil. (Ali Italija, ali. nič.) Jadransko vprašanje je najbrž tista vrv, ki jo bo zadavila. Italija čuti v vsem notranjem življenju, da se ta vrv čim dalje, tem tesneje prilega ob njo. Nitti je hote! pogajanja in sporazum, Giolitti hoče pest in neronsko nasilje. Kdo bo reši! Italijo? Prepustimo to bodočnosti. Ne vznemirjajmo se preveč nad tržaškimi dogodki. Verovali smo čvrsto v pravico in smo pravice dosegli. Nasilje se ni obneslo nikjer; pokopalo bo Golittija ravno tako, kakor Jih je pokopalo že mnogo njemu enakih asi se močnejših. Dan obračuna mora priti, in takrat bo Italija plačala od teh ico milijonov lir obresti, kakor jih še ni plačevala nikomur. Ob tistem velikem času bomo iztirjali glavnico samo: naš Jadran, naš Trst, našo Istro, našo Goriško. Dotlej, pa delajmo po nasvetu starega Cronwel!a: zaupajmo v Boga m sušimo smodnik.
Dne 14. t. m. je prispela na mejo med-zavezniška komisija, ki ima nalogo nadzorovati izpraznitev Radgone. Sef komisije je angleški polkovnik Gosset, kateremu je dodeljen kot tolmač angleški podpolkovnik Gordon Ross. Francosko vlado zastopa kapitan de Maillé, italijansko pa major de Bonis. Komisija je prispela preko Gradca, kjer se ji. je pridi užil. deželni glavar Rinteien in kot zastopnik avstr, zunanjega urada dr. Neuwirth. Pri deželni yladi v Gradcu je dobila komisija potrebne informacije za pravično in nepristransko postopanje, kar se je opažalo takoj,-ko je prispela na mejo. Njen prihod v Radgono je nudil nekaj zanimivih prizorov. Pred rotovžem so meščani hajlaii, kakor nekoč ob času nemških zmag pri Verdunu. Njihova molitvica »Gott strafe England« je bila hitro pozabljena, saj se je stvar zasukala tako, da po vseh grehih nad slovenskim ljudstvom dobe še to zadoščenje, da pridejo Angleži kar s šibo izganjat Slovencev iz Radgone. Otroci so napolnili ulico z papirnatimi frankfutaricami; končno je tudi britanskemu polkovniku presedla ta komedija in je propovedal otročje veselje. Najsmešnejši je bil vzklik neke notorične tihotapke, ki je zavpila iz polnega srca: »Gott sei Dank, unsere Rettung ist da«. Kakor je povedal italijanski zastopnik, ho padala mana. z nebes in ne bo treba nikomur več z nahrbtnikom preko Mure. na Balkan, Pa šalo na stran. Komisija, čtje kompetenca je zelo omejena — kakor smo že rekli, ima le to nalogo, da nadzoruje vojaško izpraznitev mesta in demarkacijske črte — je šla tudi k našim uradom, ki so se pravkar selili ter ostela predstojnike radi inventarja. Ti so gospodom povedali, da imajo tozadevne naloge od vlade. Kljub temu pa jih je komisija zasliševala kot krivce in prepovedala nadaljno selitev inventarja. Stvar zveni prav čudno, saj vendar antanta nima pravice, da se vmešava v interne zadeve naše države. Ker jugoslov. vlada ni odredila izpraznitve tega ozemlja, ni pridelila komisiji svojega zastopnika in tako je ta moiala konferirati z lokalnimi oblastmi. Zahteva, da se mora ozemlje izprazniti tekom po! ure, je bila od naše strani zavrnjena kakor zasluži. Demarkacijska črta še je vedno v naših rokah, dasirayno smo že zasedli apačko kotlino. Izpraznitev radgonskega ozemlja bo odredila naša državna vlada, ki so jo kot odgovorno priznale vse evropske države in čije edin kurator je — ljudstvo, ne pa morda dunajska vojna misija. Značilno je vseeno, kako mečno utripa v zadnjem času vsenemška žila radi — Radgone. Odkod ta nervoznost? Če so Radgončani sigurni, da pripadejo pod Avstrijo, se menda ja ne bodo bali komisije za razgraničenje! Ali pa? Morda bi hotela ta komisija še enkrat pretresti radgonsko vprašanje in zaslišati jugoslov. zaveznika. Neverjetno je, da bi pač kar obojeroîke sprejela nemške predloge. Graški vladi gre najbrž za to, da spravi Radgono na varno in onemogoči komisiji, smatrati jo za nerešeno, sporno vprašanje; sporno točko bi pa potem prenesla drugam.
Upamo, da prihodnje dni pade odločitev, Vlada bo resno in trezno prevdarila vsak korak_
preden ga napravi. Ljudem pa, ki razdirajo pred našimi vlaki železniško progo, more pomagati samo še sila, za sporazum niso in ne bodo.
* *
*
Zadnje dni so objavili ljubljanski listi nekoliko poročii o severni meji. Značilen je predlog v »Slov. Narodu» : »Naše čete imajo zasedeno Radgono in kraje, katere je pariška konferenca potom milosti privolila Nemški Avstriji. Izročitev teh krajev je del senžermenske mirovne pogodbe. Del senžermenske mirovne pogodbe pa je tudi izpolnitev finančnih obvez. Naša armada bi ne smela zapustiti Radgone, dokler niso osigurane naše zahteve iz senžermenske pogodbe, ker ne gre, da bi mi izpolnjevali pogodbo v korist avstrijski republiki, ona bi pa lahkomiselno zanemarjala svoje dolžnosti. Zato gre naš opomin v Beograd na prizadeta ministrstva, naj ne izroče Radgone, dokler niso naše finančne pravice iz senžermenske pogodbe osigurane. Radgona se ima sekvestrirati in obdržati kot »Faustpfand« za izpolnitev vseh naših zahtev do zadnje pike. — »Slovenec» prinaša dne 18. julija daljši dopis o Radgoni, v katerem iznaša zahteve obmejnih Slovencev glede razmejitve. Označuje naše napake v obmejni politiki in pravi: »Poživljamo vlado, da z največjo brižnostjo varuje, slovenske obmejne interese, ki so hkrati tudi državni interesi.» »Jugoslavija« z dne 17. julija piše v uvodnika »Ogroženje naše severne meje» : »Dovolj je znano, kaj je Radgona za nas; kaj pomeni vsaj danes še za nas v gospodarskem in vojaškem oziru. Z Radgono izgubimo edin poraben dohod v Prekmurje, brez Radgone je nemogoča zanesljiva in hitra zveza s to našo najmlajšo pokrajino. izguba Radgone pomenja v današnjih razmerah ogroženje celega Prekmurja. Zato se nam zdi nemogoče, da bi naša ylada pristala na to, da Radgono meni nič, tebi nič izpraznimo. Ako je d’Annunzio že tako dolgo kljub vsem protestom na Reki, kjer nima ničesar opraviti, bomo tudi lahko ostali v Radgoni vsaj tako dolgo, dokler nam je to neobhodno potrebno. Ali če že vlada noče tako daleč tirati, vsaj to mora doseči, da nam ostanejo vrata v Prekmurje kljub zasedenju Radgbne po Avstrijcih. Ne pozabi naj pa tudi za one slovenske vasi v radgonski okolici, ki jih je antantina nepoučenost prisodila zopet Avstriji in ki bi se naj zajedno z Radgono vrnile pod nemškoavstrijski jarem.«
Čemu to?
Dne 16. t. m. je stopila v veljavo mirovna pogodba z Avstrijo. Od tega dne se štejejo roki, ki jih vsebuje mirovna pogodba (plebiscit, določitev mej itd.) Določitev mej je samo še vprašanje dveh tednov.
Vlada je v zadnjem trenutku določila posebno komisijo, ki bo sodelovala pri delu medzavezniške komisije in zastopala naše interese. V to komisijo je imenovan general Dušan Stepanovič, poslaniški svetnik dr. llija Sumen-kovič in Srečko Pešič. Druga vest' poroča, da bo dodeljen komisiji tudi general Plivelič. Komisija bo najprej pričela z delom pri določitvi meja med našo državo in Avstrijo in sicer početkom avgusta.
Iz Dunaja poročajo, da je zavezniški svet ugodil pritožbi avstr, zunanjega urada proti skrčenju pravic te komisije. V vladnih krogih vlada upanje, da bodo Avstrijci z pomočjo te komisije rešili sebi v korist vsa obmejna vprašanja.
Že opetovano smo poročali, kedaj in kako so se pripravljali avstrijski Nemci na to komisijo. Ponavljali tega ne bomo ; povemo le : avstrijske priprave so temeljite, že v naprej je natančno preračunana vsaka možnost, kjer bi se dal v zadnjem hipu ujeti še kak košček slovenske zemlje.
Obmejni Slovenci smo že večkrat zahtevali, naj se določijo za to komisijo zastopniki, ki temeljito poznajo naše meje in se bodo vedeli z vso odločnostjo postaviti proti nemškim zahtevam. Stvar je vendar zelo važna, ne je iz narodnostnih, temveč pdsebe še iz gospodarskih ozirov. Nam se godi i v tem i v onem oziru krivica. Meja se mora popraviti samo v našo
korist, če se že popravi. Dokazati to zavezniški komisiji, je stvar našega zastopnika in njegove kvalifikacije.
Našim upravičenim zahtevam pa vlada ni ugodila. Imena članov te komisije so obmejnim Slovencem popolnoma neznana in ne yzbujajo zaupanja. Čemu to ? Jasno je da gospodje ne poznajo obmejnih razmer, da jim je severna meja španska vas. Kako naj zahtevamo od njih, da z vso odločnostjo branijo naše nacijooalne in gospodarske interese, če jih pa ne poznajo in morda niti umeti ne morejo? Saj ne trdimo, da niso sicer dobri diplomati in da bi kje drugje ne delali časti naši državi, ampak na severno mejo smo pričakovali druge može. Upali smo, da pridejo naši narodni sobojevniki, ki poznajo do pičice naš narodnostni boj in imajo izkušnje, ki so vredne več nego na pr. čin »poslaniškega svetnika«. Izkušenj je treba, ako se hočemo izogniti zvito in temeljito pripravljenim nemškim političnim zanjkam.
Odločno protestiramo, da ni v komisiji strokovnjaka za naše severne meje. Odkrito povedano, od kraljestva SHS smo pričakovali, da prepusti skrb za severne meje tistemu delu naroda, ki ima tukaj največ interesov. To ni separatizem, temveč razumna delitev dela. Menimo, da ni v državnem interesu, če nas Avstrijci še kje opeharijo. Državni interes je, da država kaj pridobi. Separatizem se je tokrat pokazal na drugi strani in zasluži, da ga najodločneje odklonimo.
Pozor !
Društvi „Narodna Obrana“ in podružnica „Jugoslov. Matice“ v Gornji Radgoni priredita v nedeljo dne 8. avg.
t. L ob 9. uri predpoldne v Gornji Radgoni
veliko ljudsko manifestacijo za naše severne meje.
Tiste dni pride na našo mejo medzavez-niška komisija za uredbo meje. Pokazati hočemo njej in vsej naši domovini, da se severne jugoslov. granice oklepa čvrst kordon narodnozaved-nega ljudstva, ki ce*rsi svoje osvobojenje in se zaveda v polni meri svojih pravic in dolžnosti.
Pričakujemo, da se bodo tega dne zbrali v Gornji Radgoni vsi, ki so na Murskem polju, v Slov. Goricah in Prekmurju narodno zavedni, \rsa naša društva in organizacije, brez razlike strank. Društva dobe od pripravljalnega odbora posebne okrožnice in prosimo, da vsako poskrbi v svojem krogu za čim številnejšo udeležbo. Pričakujemo okrašenih vozov in muropoljskih jezdecev v narodnih nošah. Sodeluje več godb.
Ob pol 9. uri se razvije od cerkve Sv. Petra obhod, ki gre čez Podgrad, mimo murskega mostu, pred poslopje Posojilnice, kjer nastopijo govorniki.
Pridite dne 8. avgusta vsi, stari in mladi, v našo obmejno trdnjavo — v Gornjo Radgono. Naj se razlega tudi preko Mure pesem :
Čujte gore in bregovi da sinovi Slave smo!
Vprašanje našega trgovinskega stika s Siamom.
(Konec.)
Mi imamo mnogo produktov, katere hočejo izhodno — azijski narodi, namreč izborno vino, konzervno suho sadje, moko, maslo, sir, kondenzirano mleko, slatino, jesih, mnogoštevilne produkte naše industrije in obrti itd,; Azijati pa imajo zopet tropične produkte in surovine kakor izborno kavo, čaj, mušket, cimet, klinčke, kakao, kinaskorjo in mnogoštevilne drože za zdravila, riž, bombaž, sladkor, gumi, petrolej, svilo, cin, wolfram, mangrove skorje za čreslo, lak, benzol, itd. Obširno o tem bodem razpravljal v bodočih razgovorih in poročilih.
Ali ne bi bilo zato častno in koristno, da bi tudi naš narod odposlal lastne pijonirje v kraje te izhodne Azije, kjer bodemo našli odmev?
Upam, da bo uspešen moj predlog glede stika z izhodno — azijskimi narodi, posebno sSiamom, deželo »belega slona« in »Thainaroda«.
Siamska vlada se prav gotoyo ne bo protivila dobro upeljanemu predlogu glede naših interesov. Vendar ta naloga naj se izroči v roke le takim zaupnim in izkušenim možem, ki poznajo razmere in kulturno — narodni položaj in značaj izhodnih Azijatov. To je potrebno, ker sicer nastopi nevarnost, da se prične napravilno nastopanje in delovanje, podobno onemu, kt se je godilo premočno na pr. od strani Nemčije in bivše Avstro-Ogrske ter drugih držav Kakor že v začetku spomenice rečeno, je napačna avstrijska politika rodila vsestransko slabe posledice, namrečuničenje njenih interesov oziroma zaplenjenje vsega, celo privatnega premoženja za časa vojne, pridobljenega z lastnim umotn in znanjem posameznikov. To je jasno, ker nasvetov izkušenih mož avstrijski državni organi niso poslušali, Kljbu temu, da avstro-ogrske monarhije ni več, vendar še vprašanje o zaplenjenem privatnem premoženju jugoslovanskih državljanov s Siamu ni rešeno. To sem opisal ministrstvu za zunanje zadeve v spomenici z dne 4, maja 1920.
Eden sam nezmožen konzul oziroma diplomat ali pijonir v taki tuji (azijski) državi lahko pokvari toliko, da deset izkušenih in pravilno mislečih mož ne more popraviti napake. Ako pa bode državna uprava izbrala za to naloge može pravilno v smislu, kakor zahtevajo in bodo zahtevali to naši interesi v izhodni Aziji oziroma v Siamu, tedaj je uspeh zagotovljen. Mi bodemo uživali spoštovanje in bodemo z našim blagom in vedo dobrodošli; mi si bomo dalje pridobili bogate vire za nam potrebne azijske produkte in surovine; naša trgovina in promet se bosta razvila ugodno na vseh straneh, tudi v mednarodnem narodno — gospodarskem tekmovanju. S tera bodemo svetu dokazali, da smo v krogu evropskih narodov tudi mi zmožni tekmovanja v civilizatorskem in gospodarsko — konkurenčnem boju.
Ugovarjalo se mi bo najbrž, da še nimamo primerne mornarice za prekmurski promet. Tak ugovor bi bil ničev. Poglejmo Švico! Ta država nima mornarice, a vendar ima posebno v izhodni Aziji dobro organizirane trgovske stike. Povsod se najde razširjeno švičarsko kondenzirano mleko, sir, maslo in drugi produkti. Vse to in mnogo izdelkov švičarske industrije, kakor tudi nemške, je prišlo v Azijo le potom švicarskih podjetnikov. Premislimo, največji del prekmorskih prometnih podjetij so vendar privatne kompanije in tem gre v prvi vrsti za zaslužek; torej vsak,
| ki plača za prevoz na ladji, ta zaraore računati s tem, da bo njegovo blago došlo prej ali slej tudi na oddaljena trgovinska središča. Seveda, želeti je, da bi dobili kmalu lastno mornarico, naša podjetja bi pridobila s tem eminentne ugodnosti.
Oziraje se na razloge, navedene v tej spomenici, predlagam torej vladi:
1.	Da uvede konzularno zastopstvo v državah Siam, Kina in Japan, isto naj te izroči le v roke našim državljanom, ker ti bodo čuvali in ponmoževali kot »naši» naše interese v nam ugodnem smislu.
2.	Če se smatra potrebno, da se razmere še prouče na mestu — kar bi bilo želeti — tedaj se naj imenuje poverjeništvo (misija) v to svrlio, ki bo izvršilo ekspedicije v izhodno Azijo ter proučilo vse potrebno in ukrenilo na licu mesta, kakor naj to zahtevajo naši interesi.
Tudi vprašanje o zaplenjenem priyatnem premoženju naših državljanov v Siamu bi se tem potem najlažje in najhitreje rešilo v korist posameznikov.	Inž. Ferdo Lupša.
Sli bo vojna?
Po vaseh se mnogo govori o novi vojni, V starih, dobrih časih so bile take govorice tako po ceni, kakor vino in kruh. Možje so si jih privoščili iz dolgega časa in za zabavo. Saj je bil samo v kakem kotu dedec, ki se je lahko pobahal: bežal sem pred Prusi gori pri Kenigrecu, ali: tepel sem se s Turki v Bosni. Svetovna vojna pa je menda vsakogar poučila dovolj. Razgalila mu je vso bedo, neizmerno trpljenje in blazno strahota človeškega klanja. Danes je vino drago in slabo, pa tudi govorice o novi vojni so preklicano kisle in nič več po ceni. Človek se boji vojne, ker jo pozna in njen duh ga straši, kadarkoli se spomni nanjo.
Ali bo vojna? Pravijo, da bo najprej vojna z Italijo, na to pa tudi z Avstrijo in Madžarsko. Na ysera tem, seve, ni nič resnice.
Predvsem: Italija. Na drugem mestu poročamo, kako divjaško so nastopili Italijani proti našim bratom v zasedenem ozemlju. Zažgali so našo državno zastavo in oplenili naše poslaništvo. Nekoč je bila zaušnica francoskemu konzolu dovolj, da se je vneia vojna; tržaški dogodki so pa tako kričeči, da bi lahko veljali kot napoved vojne, brez drugih posebnih dogovorov, Toda pomisliti je treba, da živimo v povsem nenormalnih razmerah, ko še ni nič ustaljenega ne pri nas in ne drugod. Sicer je vse v gibanju, da se osredotoči in ustali, toda pravega miru in redu ni nikjer. Zato se morajo, tudi taki dogodki presojati drugače. Italija bo dobila svoje plačilo za nasilje nad našimi rojaki, o tem ni nobenega dvoma. Razdivjana masa, ki je danes zažigala »Narodni dom«, bo jutri naskočila vladne palače. Igra z ognjem je zelo nevarna in Giolitti je tak starec-otrok, ki se igra v eni najtežjih dob, ki jih preživlja država. Jadransko vprašanje ne bo rešeno, ali — kakor smo dejali na drugem mestu — to bo vrv za Italijo. Naša država pa zaenkrat ni zmožna, da se zaplete v novo vojno, dokler ni ta vojna neizogibno potrebna. Govorice o bližajoči se vojni, o ultimatu, o mobilizaciji itd. so pretirane, kar dokazuje zadnja izjava ministr. predsednika Vesniča, ki je dejal, da bo vlada že storila svoje, ni pa govoril o vojnem nastopu.
Avstrija nima vojaštva in tvori za nas najmanjšo nevarnost. Komaj životari od dne do dne, pa bi se še vojskovala? Prvi dan vojne z našo armado bi jo sunil v prepad za večno.
Madžarska preživlja v svoji notranjosti težke krize. Nekatera poročila vedo povedati, da stoji pred revolucijo. Kakor znano, vladajo v Budimpešti zopet stari magnatje — veleposestniki. Malega kmeta, ki tvori večino prebivalstva, pa je vojna vzbudila in organizirala. Dviga se proti grofom. Ti se vzdržujejo z nasilji, a dolgo se ne bodo mogli.
Tako pri nas ni izgledov za vojno, pač pa se jadrno bližamo boljšim časom. O tem se razgovarjajmo, in ne o novih vojnah!
Tedenske novice.
Zlatomašnika. Dne 22. julija bo služil zlato sv. mašo velečastiti gospod Davorin Meško, kn. šk. duh, svetovalec in župnik pri Kapeli, Vrlemu in velezaslužnemu bojevniku za naše narodne pravice, neustrašenemu nasledniku po- : kojnega B. Raiča, naše najiskrenejše čestitke ! — zlatomašniški jubilej obhaja tudi veleč. g. Lovro Janžekovič, župnik v Veržeju, tih a za služen narodni in cerkveni delavec. Bog mu nakloni še mnogo srečnih let!
Orožne vaje letnika 1893. Dravska divizijska oblast v Ljubljani je na ukaz Nj. Vel. kralja F. Dj. O. Br. 113. 610 od 30. marca 1920 z odlokom. Pov. Dj. Br. 912 z dne 6. julija 1 920 odredila, da se ima letnik 1893 j zglasiti dne 22. julija 1920 K dvomesečni orožni vaji, pri pristojni polkovni okrožni ko mandi. Tezadevne pozivnice so se že odposlale. Ako bi ne bile pravočasno dostavljene, se vsak obveznik tem potem poživlja, da se ima brez-pogOjno dne 22. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj javiti pri omenjeni komandi. Kdor ima vpošte-vanja vredne vzroke, da se ga oprosti od orožne vaje, naj prinese osebno kolekovane prošnje s seboj.
Koroški plebiscit. Dne 15. t. m. sta dospeli v Celovec angleška in francoska sekcija glasovalne komisije, dan pozneje načelnika obeh sekcij in na to tudi italijanski knez Borghese s svojim osobjem. Nemci so stavili predlog, naj bi se demarkacijska črta na Koroškem odprla. S tem bi se odprle na stežaj duri najhujšim nemškim hujskačem, ki bi utegnili napraviti iz koroške drugi Tješin in izsiliti rešitev brez plebiscita. Jugoslovanska javnost se je odločno uprla tej nemški nesramnosti in kakor dcznava »S. N.«, se je deželna vlada postavila na stališče, da pod nobenim pogojem in za nikako ceno ne dovoli, da bi se ugodilo tej nemški zahtevi,
Apače zasedli. Dne 18. t. m. so naše čete zasedle apačko kotlino, ki giasom mirovne pogodbe pripada Jugoslaviji, bila pa je v smislu mariborskega dogovora začasno pod nemško
upravo. Z zasedbo je bil napravljen konec nemškemu rovarenju, ki je že presegalo vse meje. Prebivalstvo je ne le nahujskano od raznih nemških agitatorjev, temveč celo oboroženo, pri čemur ima zasluge proslula Bauernkommando v Stradnu. Prvo delo naših oblasti mora biti, da poberejo naščuvanim kmetom orožje in odstranijo Kamnikarjeve agente, kolikor niso že pobegnili preko Mure.
Nahujskani kmetje razdrli želez, progo.
Dne 19. t. m. so nahujskani nemški kmetje a po navodilih Bauerkcmmande razdrli železniško progo blizu postaje Purklja pri Cmureku. S tem so menda hoteli pokazati pred antantno komisijo, kako bo izgledal prosti tranzit, s katerim nas je te dni tolažil g. britanski podpolkovnik Ross. Ljudem, ki razdirajo progo, je na srcu samo sovraštvo do nas in bi bil najboljši odgovor takojšnja zasedba te proge. Sicer pa — ali bomo mi pri Mariboru tudi razdirali progo, kadar bodo šli v Avstrijo tramporti jugoslovanskih živil? Pričakujemo, da bo naša vlada ostro nastopila pri dunajski vladi in storila vse, da se nam zasigura prost in neoviran promet na železniški progi med Mariborom in Ljutomerom. Avstrijska vlada, ki nima moči, da vkroti naščuvane obmejne »Heimkehrer-je», nam mora dati primerno garancijo,
Medzavezniška komisija je nastanjena v grajščini Freudenau pri Apačah. Ta grajščina je znana kot največje hujskaško gnezdo v celi apački kotlini, dasiravno se g. Meinl rad postavlja za nevtralca, ki nima nič proti, če njegovi posestvo pripade Jugoslaviji. Radovedni smo, koliko upliva Freudenau na nepristransko postopanje odposlancev naših zaveznikov?
Kdor znà, pa zna! Radgonski patriotjc so hoteli prepričati medzavezniško komisijo, da je okolica Radgone »strammdeutscb«. To je preklicano težavno, zakaj znano je, da so vasi jugovzhodno od Radgone, v smeri proti Prekmurju, skozinskozi slovenske. Toda med slovenskimi vaščani je precej radgonskih podrepnikov, ki bi dali dušo za Kamnikarja. Znani vele-mučenik in večkratni posestnik jugoslovanskih vinogradov g. Kleinoscheg je zdirjal z kolesom v te vasi, zbral svoje pristaše in jim dai generalski »Befehl«. Ob napovedanem času se ie zbralo na vaški cesti nekoliko nemčurskih kričačev, ki so hoteli komisijo prepričati, da lahko zamorec postane Anglež, če ve ziniti par besed po angleško. Komisija je seveda tudi v teh vassh dobila nepristranske informacije, ne vemo pa, ali je spoznala, da nihče ne more tako lahko postati Anglež, kakor postane Nemec. Ni treba omeniti, da večina vaščanov niti vedela ni, da pride komisija, ker bi sicer dobili ti gostje povsem drugačen vtis.
V Ljutomerskih goricah se je mudila pretečeno soboto popoldne medzavezniška komisija za izpraznitev Radgone. Ogledala si je naša kraie, spoznala naše ljudi in poslušala naše pesmi. Goste je pogostil g. Fric Zemljič v svoji vili na Kamenščaku. Ob tej priliki se je zbralo več domačinov in se razgovarjalo z njimi. Angleška zastopnika sta hvalila lepoto naših krajev in milozvočnost naše pesmi. Mučen dojem je delala prisotnost italijanskega zastopnika. Ob odhodu je francoski kapitan g. de Maillé napil Jugoslovanom, britanski podpolkovnik g. Ross pa vrlemu slovenskemu narodu.
Povračilo pridržanih nežigosanih bankovcev. Predsedstvo delegacije ministrstva za finance nam naznanja, da se v zmisiu naredbe ministrstva za finance vračajo o priliki koikovanja pridržani neiigosani in neveljavno žigosani bankovci. Stranke se poživljajo, da se radi izročitve teh bankovcev zglase pri onem davčnem uradu, v katerega okraj spada zavod, ki jim je bankovce pridržal. Pobotnica, ki so se svojčas izdale o zaseženih bankovcih, naj stranke prineso s seboj in jih naj oddajo blagajni, ko bode vračala dotični denar.
Konjerejci ! Poverjeništvo za kmetijstvo namerava v priliki premovanja konj meseca julija, avgusta in septembra t. 1. nakupiti 30 do 40 prvovrstnih žrebčkov, da si samo izredi potrebne žrebca — plemenjake. Na to se opozarjajo lastniki tistih žrroet, ki obetajo postati dobri plemenjaki, da jih pred navedenim časom ne odprodajo ter jih zanesljive pripeljejo k premovanju.
Gornja Radgona. Na nedeljo dne 29. t. m. napovedana prireditev gasilnega društva se preloži na poznejši čas.
Zanimivosti iz zasedenih Apač. Zasedba apačke kotline se je izvršila brez vsakih incidentov. Prebivalstvo je bilo docela nepripravljeno. V Apačah se je ravno vršil hujskaški shod, na katerem sta govorila v znanem strupenem tonu nadučitelj Gross in kaplan Polaček. Sklenili so, da gre posebna deputacija k medzavezniški komisiji v Freudenau, toda mesto deputacije so prišli vrli srbski vojaki z komandantom majorjem Petrovičem na čelu. Medzavezniška komisija, ki se je že tako navzela blagodejnega duha na Meinlovem gradu, da bise jo le po slabi nemščini in uniformah dalo ločiti od ostalih gostov, je bila precej neprijetno presenečena. G. major si je rekviriral stanovanje na gradu, toda zavezniški polkovnik — Anglež je baje izjavil, da ne mara biti pod isto streho s srbskim častnikom. »Na fronti smo pa bili dobri v istem strelskem jarku z vamil« Slavna komisiji namreč najlažje kaže svojo nepristranost v krogu Viljemovih podrepnikov. Hudo je pač, ako jo v tem prijetnem razpoloženju zaloti zavezniška armada.
Naše vrle Čete imajo s seboj dovolj pušk in topov. To bo za razgovor z onimi, ki bi se drznili dotakniti jugoslovanskega brega Mure. — Z zasedbo apačke kotline smo pridobili okrog 4000 ljudi, od teh približno 50% Slovencev. Polja so lepa in rodovitna; ob Muri je več mlinov in prevozov. Ker je zdaj odpravljena demarkacijska črta, bo tudi tihotapstvo bolj otežkočeno. Ce pomislimo, da so nam tod šli milijoni v izgubo, je že z tega stališča pridobitev velevažna.
Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni se lahko ponaša z vedno večjimi uspehi. Zadnje dni se je izvršila pri vseh podružnicah inventura, ki je pokazala zelo zadovoljivo bilanco. O tej spregovorimo prihodnjič več. Veseli nas, da se ravno v obmejnih krajih in pa v Prekmurju razvija in razcvita slovensko zadružništvo, ki je v njem edinem naša rešitev pred poplavo židovstva, kakor na Hrvaškem, v Galiciji in drugod. Kakor dozna-vamo, število zadružnikov vedno raste: dokaz, da zadružna misel prodira zmerom globočje med ljudstvo.
Iz Prekmurja. Kmetska zveza se je osnovala dae 4. julija v Dolnji Lendavi, Načelnik je župan Sever, tajnik dr. Sabec in blagajnik kaplan Berden. Ima že čez 69 članov. — Odvetniško pisarno je otvoril v M. Soboti dr. Vladimir ákerlak. — Novo mašo bo pel 1. avgusta duhovnik stolnobelograjske škofije Jožef Horvat v Črenšovcih — V D. Lendavi se je naselil državni živinozdravnik Anton Sok. — V M. Soboti se je otvorila podružnica državnega urada zoper navijalce c«n, tihotapce in verižnike. Tudi državna posredovalnica za delo je odprla istotam svojo podružnico. Vodi jo brezplačno domačin Franc Kerec — OrožniŠtvo iz Murske Sobote je naredilo preiskavo v ciganskih kočah v Boreči. Prišlo je na sled, da so ti cigani v enem letu zakrivili enajst velikih vlomov in ropov.
Proti italijanskim barbarstvom v Trstu in Istri
so se vršila v Ljubljani in Mariboru velika protestna zborovanja.
Italijani so ojačili svoje Čete ob demarkacijski črti. Pri Črni proti so premaknili Črto za kakih 15 m na naše ozemlje.
Konferenca v Spa se še vedno peča z vprašanjem Nemčije. Med drugim je prišlo do sporazuma glede oddaje premoga antantnim državam. Francija bo mesečno sprejemala 1,600.000 ton, Italija pa četrt milijona ton.
Stari ne bomo, Če je resničen izum nekega dunajskega profesorja. Učenjak je iznašel način za operacijo t.zv. pubertetnih žlezd, katerih delovanje se vzbudi na novo in tako star človek postane zopet svež in mladosten kakor fant.
Nove knjige. Prejeli smo in ljubiteljem slov. slovstva priporočamo sledeče nove publikacije: Vladimir Levstik, Višnjeva repatica. Satiričen roman. Knjižnica »Jugoslavije«, II. in lil. zvezek. V Ljubljani 1920. Tiskala in založila Zvezna tiskarna. Strani 506. Cena 40 K. —Anatole France, Kuhinja pri kraljici gosji nožiči. Poslovenil Oton Župančič. »Narodna knjižnica«, snopič 19 — 23. V Ljubljeni 1920. Natisnila in založila Zvezna tiskarna 297 strani. Cena broš. 34 K. vez. 40 K. O teh knjigah še spregovorimo. — Los Filibusteros de Piume, por Leptir. Buenos Aires 1919. Biblioteca del »Jadran«. Lepa knjižica, ki v milo-denečem španskem jeziku razlaga z jugoslov. stališča o jadranskem vprašanju, ziasti o Reki. Knjižica je ilustrirana, na čelu nosi Wilsonovo sliko, med tekstom tudi zemljevid prve Jugoslavije — Napoleonove Ilirije.
1. slovanski orlovski tabor v Mariboru.
Iz taborske pisarne. Dosedaj je prijavljeno že veliko število udeležencev. Zato najbrže ne bo mogoče vsem, ki so se priglasili za posebno prenočišče, tega preskrbeti. Zadovoljiti se bodo morali s skupnimi prenočišči, posebno ker se moramo ozirati na goste. Skrbeli bomo v prvi vrsti za tiste, ki se takoj prijavijo.
Za narodne noše prejemamo prijave iz dežele. Kdor se še misli, nai se kmalu priglasi, da preje lahko ugotovimo število.
Izletniki na Bled ob priliki tabora imajo tudi polovično vožnjo. Prijaviti se ps morajo poprej taborski pisarni, nakar dobe posebne, za ta izlet veljavne izkaznice. Želimo, da več udeiežoikov potuje z gosti, da jim razkažejo najlepši dei naše zemlje.
Vs9 prijave za narodne noše, prenočišča, izleta na Bled itd. se zaključijo 20. t. Ml. opoldne in potem se sprejemamo nikakih prijav več.
Vozni red posebnih vlakov na vseh progah objavimo v časopisju takoj ko bodo končane vse prijave in bodo končani razgovori z Južno železnico. Čim preje bomo imeli zbrane vse prijave, tem preje lahko to storimo.
»Maribor« krajepisni in kulturno zgodovinski pregled — je mala knjižica, ki je izšla v Cirilovi tiskarni v Mariboru za udeležence Orlovskega tabora. Lep kažipot je to za slovenski Maribor, za vse ki so že bili in ki še niso bili tam.
»Seznam ulic in trgov mesta Maribor« je tudi izšel. Služil bo dobro vsem, ki se ga bodo posluževali.
»Spominski znaki na I. slovanski orlovski tabor«, ki jih je izdelala češkoslovaška tvrdka, so že gotovi. Imajo za sedanje razmere vkljub lepi izdelavi zelo nizke cene, vsak stane komaj pet kron. Ta lep spominek si bo gotovo vsak vzel iz Maribora.
Spominske razglednice, štiri različne vrste je zi-delala Jugoslovanska tiskarna. Izdelane so sicer okusno, a vendar smo jih morali vsled velikanskih stroškov dati v delo le enostavno.
Stran 4.
rgglsfrofafla ladfKga i ugomseao lavezo
sprejema od vsakega ?n njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brc* posebnega naročila
h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez, vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da
' •*£ bi se njih obrestovale kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
***	i** ca- osebni kredit, na hipoteka, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposujuje tudi na zastavo vred-
Pmmm	costBifc papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej.
I vw JJU '» Stroški za ip ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje zb vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka
so vsak pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih se sprejema io izplačuje denar.
se dajalo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli	Tf^Srfm	50 v lasin* hiši, Glavna cesta,
izvršujejo vsak delavnik: od 8. do 12. ur» dopoldne.	«I 8«m f * UaSiUFi §tev. 1-4, tik kolodvora.
„Murska
Straži
IIIBIIBIIIBIIIIIIK.
fiJSBBBERBHBBBBBBElHBBEBffl BB EBRBEEBHSBBRBBBRBBBBBBBBBBEBBBBiSBBB IBBBHHEBBBBBBBBBB1B»BBBBBBBBEBBBBBBBBBBSBBBBBBBBB**EEBBBBBBBB:
BBBRBBEBBEaiBBKHHBBBffttaSBHBSBBSHSBBBBBBBBElBBBl
Giasovite Radenske zdravilne kopelji so p. n. posetnikom od 30. maja do 15. septembra na razpolago V zdraviliščni restavraciji je poskrbljeno za najboljšo postrežbo po zmernih cenah.
Po možnosti bode vpeljan vozovni promet med zdraviliščem, Radgono in Mursko Soboto.
Za obilni poset se priporoča	rsimaieiJstifOi
Miroslav Nabergoj, Maribor,
gosposka ulica 14, uhod tkalska ulica (iMergasse), zaloga manufakturaega blaga.
Velik i3&or balista, cefirja, platna 30 srajce in rjuhe, sukanca, hoffi&ašeuine, nogavice itd.
Tovarniške cene.	Samo na debelo	direkten uvoz.
3E^SÖÖg^ElEE5E
3E=*
Zveza slovenskih trgovcev vCelju
ima na zalogi od vlade dodeljene stvari in sicer: sladkor, sol, petrolej, vžigalice navadne in Ciril ¡Metodove. Naročila naj se naslovijo direktno na Zvezo. Telefon šiv. 135 Brzojavi i Keditno fslatto«
S aI k a
Import : Maribor t Ekšport
nudi prave švedske vžigalice, poper smgapore, sultanine, cvebe, Maršala vino medicinahio, dateljne, pralno italijansko milo, piment, morsko sol, i. t. d. po najnižji ceni, samo na debelo.
Podori
Posor!
K, Worše, Maribor,
Gospodška isliea št-v. 10«
Veletrgovina z fflannfakturnim blagom. Priporoča svojo bogato zalogo po jako znižanih cenah.
Združene veletrgovine v Celju
A, Kolenc, Elsfeacher, Gvesskel to ^a^oikai*
priporočajo po znižanih cenah s slanino svinjsko mast, hučno olje, jedlftio olje, wm\\m olje, kufume in pšenične atelvske izdelke, oses, kauo, 31atorog in slavonsko milo,
Telefon štev. 135.	Brzojavi: žito.
mm
Citajte „Mursko Slrtjo“
CEO
U zavarovalna zadruga v Zagrebu
....... ustanovljena leta 1884.	=====
Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Stari trg §1.
ZAVARUJEi Življenske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. — Posebno Eavarovauje prati nezgodam na železnici in parobrodu za celo žiwljensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika znatnega zaslužka. Zastopnik v Ra 3-goni je gospod Zdravko Vrišč, Spodnji gris štv. 7.
Sliši - Podgane
stenice — ščurki
in vsa solate» mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno
■	■■	....	■■ psij-'-1-
iavaljena sredstva kot: proti mišim K S1—, za S S’-—, sa ščurke
_gkim edaase "is’ miši 10--
posebse
rstžsa tinktura za stenice E 10*—, naštevale? moljev K 10'—, prašek ža nši v obleki i* perila K 6-— in K 10'—, proti mravljam K 10'—, preti ašem pri peratBšni K 10'—, prašek proti mrčeiom K 10'—, mazil« prat; sšem pri Ijedeh K a'— in 10'—, mazil« za iSi pri živini K 8*— in 10-—, tinktura proti ®?č®SB. na «atija isi zelenja«! (»ničeva! tev rastlin) K 10'—, mazilo proti garjara K 10'—. Pošilja ps povzetja Zavod za ekspert
1. ISnSer, Zagreb 46, PetrlnjslanlicaS
Slifo lito In kovano Idejo
vsake vrste, kupuje pr> najvišji ceni vagone Vateo Kosi, Niakole.Pallčane, j
Pozor gostilničarji!
Nova, narodna vinska trgovina v Gornji Radgoni, Spodnji gris štev. 17. nudi | dobra pristna stara in nova vina z okraja Ljutomer in Gornje Radgone po znižanih cenah. Za obilen obisk se priporoča Alojzij Jurša vširsctržsc.
Pdefrgaoina Sfcrmecki razreže celo zaloga platna, osfiija, fishanlne, oolne, hlačinine in sukna n csfanhe ter razpošilja iste po fufouito znižani ceni u- zaoojih K 500'— in K lopo-—. Blago je angleškega, francoskega in italijanskega izpora. Kar ne ugaja se zamenja ali orne denar. Pri naročilu več zaoejeu se priložijo razna darila. Veletrgovina in razpošiljaina
R. Stenseefei, Celje št 301, Slovenija.
Solar c,,"”lnTO'
3anez flUifiil jaški krojač
Radgona, Sporgasse šiv. 95, L nadsiopje, prevzame obračanje, prenaredbe in popravila moških oblek ter izvršuje ista najtočnej« in zaračuei zmerno.
725j740 v železnih sodih po 400 kg, po ceni 39 K za kg. loko Ljubljana, prispe v pri» biižno 14 dneh. Naročila prevzame i „PROSViET^tehn.indust. podjetje, d. z. o. z. Ljubljana, gradišče štv. 9.
zanesljivi in vešč čevljarski pomočnik ki zamere peljati celo obrt. Nastop takoj pri g. Alojziji Sinko Sopnja Radgona, Glavna štev. 22.
umetni mlin, ali trgovino z nekoliko zemlje želim kupiti ali vnajem vzeti: Ivan Ivanuša mlinar in trgovec v Motniku pri Kamniku.
trgovski učenec, Karel
lepega vedenja zanesljiv in pošten se sprejme takoj v službo pri tvrdki Alojzij Krainz, trgovina modnega man n fakturnega in špecerijskega blaga v LJUTOMERU.
Zahteva se osebna predstava
s stariši in šolsko spričevalo.
štev. 53 pri Radgoni, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici, prevzame vsa stavbena in pohištven?. dela., kakor tudi izdelovanje šolskih klopi ter vseh pisarniških in trgovskih mizarskih izdelkov, točno, solidno in po nizkih cenah
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo,
tedaj 2 pesti, o zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil jo najvišje kolanje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaja. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali pri trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkčci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 30 kron 50 vinarjev z poštnino.
Pristopajte k „Jugoslovanski Sattel“.
Sar|ef
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonj*a in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino K i'2'50 pri lekarni Trnfecci, Ljubljana.
iSaJer*
| kateri tudi vinogradna dela razume se pod dobrimi pogoji sprejme kje pove upravništvo lista.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne F. Semiitsch v Radgoni,