PoŠtnina plačana y gotorini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7 —, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova fDoba Cftna 2 Din. Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva uüca 1, ¦ pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plaČIjive. Štev. 102. Celje, torek 24. decembra 1929. Leto XI. Celjske občinske zadeve $eja občinskega sveta. V petek 20. t. m. od K7. do VAO. zvečer je imel celjski občinski svet zadnjo sejo v tem letu. Po otvoritvi seje je imel župan dr. Goričan sledeč" nagovor, ki so ga občinski odborni- ki poslušali stoje: »Iz Ljubljane sem dobil obvestilo, da se slovenska mesta in trgi po svo- jih zastopnikih poklonijo Nj. Vel. kralj'1 ob njegovem letošnjem rojst- nem dnevu. Takoj sem brzojavno odgovoril, da Celjani z radostjo po- zdravljamo ta korak in se hočemo z veseljem udeležiti te poklonitvene deputacije. Prepričan sem, da smo si vsi edini, da je mesto Celje vedno brez ugovora stalo na stališču, da pomeni rešitev za Slovenijo samo močna in konsolidirana Jugoslavija, ker le v tej in taki državi se more Slovenija nacijonalno, gospodarsko in kulturno izživljati, udejstvovati in razviti vse svoje sile. Ta situaci- ja je po modrosti, uvidevnosti in ju- naštvu našega kralja ustvarjena s 6. januarjem, katerega nujna posledica je bil zakon z dne 3. oktobra. S temi zakoni in z energičnim udejstvova- njern našega kralja se je hipertrofič- no razvito strankarstvo in partizan- stvo cdpravilo. To dejstvo je treba ponovno pribiti. Ustvarjena je solid- na podlaga za bratsko sožitje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sedaj je na nas državljanih, da se tega velikega dejstva zavedamo in delamo vsi brez- pogojno za napredek res svoje drža- ve, ker samo v močni in konsolidi- rani Jugoslaviji je jamstvo z& popol- no nacijonalno, kulturno in gospo- darsko izživetje vseh državljanov. Ko so izšli omenjeni zakoni, ki po- menijo zdravo osnovo dobre držav- ne ureditve, je naš občinski svet, spontano se zavedajoČ velikih tre- nutkov, pozdravil te pridobitve in čestital odgovornim predstavnikom k tem odreSljivim korakom. Ravno sedaj, ko je obhajal naš kralj svoj prvi rojstni dan v prenovljeni Ju- goslaviji, sem prepričan, da govorim iz src vseh Celjanov, ako mu česti- tamo s tega mesta in mu zagotovimo našo zahvalo in udanost. Kot viden izraz temu zakličem: Živel naš kralj Aleksander I.!« ObCinski svet se je enodušno pri- družil temu vzkliku. Poklonitvene deputacije, ki bo sprejeta od Nj. Vel. kralja 12. jamiarja 1930, se bodo v imenu celjske mestne občine udele- žili gg. župan dr. Goričan, podžu- pan dr. Ogrizek, prof. Mravljak, Po- savec, dr. Vrečko in Rebeusehegg. Zupan je nato poroeal o zahtevi sreskega poglavarstva, da mora mestna občina kriti stroške za po- pravilo fasade, strehe, električne na- peljave in strelovodov na poslopju sreske^a poglavarstva. Stroški so proraCunani na 120.000 Din, k temu pa je treba prišteti še 8.000 Din let- no za redno vzdrževanje poslopja. Mestna občina je proti tej zahtevi odločno protestirala. če bi pa mora- la proti pričakovanju nositi omenje- ne stroške, bi jih krila v treh letnih obrokih po 48.000 Din. Novi izdatki mestne občine, ki v proračunu za le- to 1930 še niso mogli biti predvideni, bodo v prihodnjem letu: za popra- vilo poslopja sreskega poglavarstva 48.000 Din, za stanarino uöiteljem osnovnih so! 200.000 Din in za pred- videno stanarino učiteljem meščan- skih šol 00.000 Din; skupno torej 308.000 Din. Zdravnik g. dr. M. Dereani je za- radi bolezni odpovedal službo mest- nega lizika. Začasno opravlja te po- sle g. dr. D. Hočevar. Poročilo personalnega odseka je podal obč. odb. prof. Mravljak v daljSi tajni seji. Finančni odsek (Referent obč. odb. dr. V r e č k o). Sresko poglavarstvo zahteva od mestne občine še nekaj novih prostorov za policijo. ObCina temu ne more ugoditi in predlaga, da ostane policija začasno v doseda- njih prostorih. Mestni občini za leto 1930. se ne bo treba nositi stroSkov za policijo. — V stanovanje stražnika g. Urban Krivca »Pri kroni« se uvede električna razsvetljava na stroške ob- tine. — Samski mestni dclavci, ki ni- majo nad 1800 Din mesečnih prejem- kov, dobijo letos zopet božičnieo v znesku 200 Din, oženjeni pa po 250 dinarjev. — Izložbene Šipe na novem mestnem poslopju »Pri kroni« se za- varujejo pri »Triglavu«. — Oprosti- tev novih zgradb od ob&inskih doklad se ne nanaša na vodarino in kanal- sko pristojbino. — Občina ne bo pre- vzela barak šolske poliklinike, ker niso porabne za stanovanja. — Ob- činski svet je zvišal votirano vsoto za gradnjo podzemeljskega stranišča poleg kolodvora-na 105.000 Din. — Načrti za varijanto za regulacijo Sa- vin je (preložitev struge k Bregu) in zadevni proračuni bodo izgotovljeni te dni. Glede regulacije Savinje bo občina intervenirala na pristojnih mestih. - Pavšalirana veselična davšuna za. Mestni kino se za leto 1929. «.visa od 28.000 na 47.000 Din, za leto 1930. pa se bo pobirala v znesku 10% ud bruto-dohodkov. Gospodarski odsek (referent obč. odbornik prof. Mravljak). Vodstvu dekliške meščanskc sole se dovoli brezplačna kurjava za kuhinjo, na- menjeno učenkam, ki čakajo na po- poldanske vlake. — Odkloni se proš- nja žtefana Lestana za lokal v novi mestni hiši, v katerem je nameraval otvoriti brezalkoholno točilnico. — Trafikantinja ga. A. Sedlačkova je ponudila mestni občini svoj kiosk na Ljubljanski cesti poleg javne tehtni- ce. Občina se za nakup ne zanima, paC pa je ge. Sedlačkovi lokal v novi mestni hiši na Ljubljanski cesti proti mesečni najemnini 550 Din na razpo- lago. — Odklonita se proänji gg. Maksa Hölzla in Antona Coha za dva lokala v novi mestni liiši (eden lokal za trgovino s kolesi, motocikli in av- topotrebščinami, drugi pa za brivni- co), odda pa se lokal na Ljubljanski cesti brivcu g. Koprivšku proti me- sečni najemnini (550 Din. — Stavbne parcele gdč. Suhačeve, ge. Vidmarje- ve in g. Grilca na hribu sv. Jožefa, ki so postale proste, se dodelijo živino- /dravniku g.- Arminu Tomažiču, poStni uradnici gdö. Zinki Grobelni- kovi in učitelju g. Gvidonu Srabotni- ku, parcela poleg vile g. Zumra pod cerkvijo pa g. Ivanu SkoČirju. Fi- nančni in gospodarski odsek bosta razpisala prodajo bukovega lesa iz mestnega gozda. Obrlni odsek (referent obČ. odb. Dobovičnik). Za avtokoncesiji gg. Alojza Filipiča in Planiiiška se izreče lokalna potreba. Pred kolodvo- rom se uvede nočna služba avtotaks; število avtotaks se zaradi tega zviša od 17 na 18. Odsek za podjetja. 1. Vodovod (re- »Merkur« se dovoli prenovitev in de- »Mersur« se dovoli prenovitev in de- loma tudi nova napeljava vodovoda. — Ge. Haidingerjevi na Bregu se zni- ža vodarina za tri mesece na dve tretjini zneska, ker so se pojavili v vodovodu v njeni hiši nedostatki. — Javna bolnica dobi vodomer, vodari- na pa se bo doloCila pri pogajanjih z upravo bolnice. — 2. Mestna elektrar- na (referent obč. odb. P o s a v e c). Pri liiši g. B. Detička v Kersnikovi ulici in pri poslopju sreskega pogla- varstva se namestita dve cestni sve- viljki (pri sreskem poglavarstvu mo- derna armatura), mecl sreskim pogla- varstvom in Marijino cerkvijo pa se Vsein ceuj. čitateljem iu inserentom želita vesele božične praznike redakcija in uprava. Današnja številka obsega 12 stranL Prihodnja številka izide redno r pe- tek 27. decembra. Danaänji fitevilki smo priloüli sten- ske koledarje in po&tne poloznice, ki se jih naj blagovolijo cenj. naročniki pridno poslnžiti. izmenjata dve svetiljki z modernima armaturama. Socijalno-politični odsek (referent obč. odb. dr. V o r š i č). Cestne ogra- je pri novi stanovanjski koloniji pri Sp. Lanovžu oz. v Kersnikovi ulici bo postavilo stavbno podjetje g. Kališni- ka, ki je stavilo najnižjo ponudbo. — Prošnja enega interesenta za gradnjo hiše v okviru splošne gradbene akci- je ostane v evidenci, dokler se ne se- stavi obračun o tej akciji. Slučajnosti. V občinski kmetijski odbor so bili izvoljeni kot člani obč. odb. Ravnikar, Janič, Rebeusehegg in Žumer, kot namestnika pa obč. odb. ravn. Brinar in dr. Skoberne. V občini bo treba ustanoviti tudi kme- tijski sklad. — Obč. odb. V o g 1 a r je nasvetoval, naj se mestno načelni- štvo obrne do šol, staršev in policije, da zabranijo otrokom drsanje po ce- stah in hodnikih za peSce, ker se 3 tem ogroža varnost pasantov. — Obč. odb. dr. H r a 5 o v e c opozarja, da še vedno vozijo vozovi in celo avtomo- bili Za kresijo med Kralja Petra ce- eto in Samostansko ulico in skozi Ozko ulico. Pri ograji v Kolenčevi ulici sta dve veliki jami, ki jih bo treba zasuti, da se preprečijo nesre- ?e. — Sprožena je bila misel, naj se dovoli poleg drevoreda na Glaziji ko- lesarjcnje in jahanje. — Ker ogrožajo številni kolesarji na cesti pred oko- liško osnovno solo prihajajoCe in od- hajajoCe šolske otroke, bo treba za- devo na kak način urediti. — Stav- ljen je bil tudi predlog, naj se poli- cija opozori na prehitro vožujo avto- mobilistov in motociklistov po me- stu. -- ObC. odb. G o 1 č o r je predla- ga], tla se uvede preiskava o razme- rah v mestni klavnici, ker je bil za- radi svoje kritike v zadnji občinski seji od vodstva klavnice napaden. Obč. odb. Rebeusehegg je v tej zadevi predlagal vsestransko preis- kavo. Zupan dr. G o r i č a n je izja- vil, da se preiskava že vrši in da bo poročal o tem v prihodnji občinski seji. V- V.: V sveti noči Davno je že tega, kar se je naselil stari Jakob Sirotnik v bajti, ki stoji kot iz zemlje vzrasla tarn v položni rebri za vasjo. Star je že bil, ko ga je vrnila tujina domači vasi, dolgih de- set let je preteklo od takrat, ljudje pa ga še vedno skoro niso poznali. Sam zase je živel, v cerkev ni hodil in po gostilnah ni posedal, le po dimu, ki se je sukljal iz nizkega dimnika vrh bajtine strehe, je vedela vas, da stari Jakob äe živi. * * * Pa se je zgodilo tisto leto, slučaj je hotel ali pa usoda, da je bilo baš na sveti večer, da se je dvignil Jakob s klopi ob peči in se prestopil dvakrat. trikrat po dolgem v majhni, nizki iz- bi. Nekaj nepoznanega, veselega se je zganilo v njegovem sreu, in po/orne- je, svetleje so zasvetile njegove oči. »Kaj mi je, vraga?!«, je zamrmral v svojo dolgo, neurejeno brado, skoro skozinskoz prepreženo s starostno srebrnino in stopil k nizkemu oken- cu, odgrnil je zamazano platneno aa- grinjalo in se zazrl ,v noč. »Kako cud- no svetlo je nocoj in tako pokojno.« Zopet se je prestopil po izbi, odprl vrata, da je planil mraz z divjo silo v toplo izbo, nato pa je odšel po su- hem, zmrzlem snegu proti vasi. Na ovinkvi je začuden, osupel obstal. Njegove stare oči so naenkrat zagle- dale prizor, kakor ga niso videle še nikoli v vsem dolgem, starem živ- Ijenju. Doli, sredi doline, je romala po ve- liki cesti, ki se vije kot brezkončna, trpcča misel skozi iskrečo se snežno belino, je romala dolga, Crna proce- sija globoko sključenih postav, opo- tekajočih se pod težkimi bremeni. Počasi so stopali tesno drug za dru- giivi in nepreglcdna, brezkončna je bila njihova vrsta. Preko vsega polja je sPffala, vse tja do črnega gozda, in najbrže še dalje. Za gozdom pa, pod strmo, belo pianino, je svetila Cudna jasna svetloba, ljuba in prijetna očem, draga in zaželjena duši. Pohitel je Jakob Sirotnik, kolikor so mu dopuščale okorne noge, na ce- sto in molče se je pridružil mračnim, nepoznanim romarjem. Dolgo so ho- dil i, nežno jim je bilo daljno zvonje- nje na uho, vajeno poslušati le klet- vine in jok, kvante in psovke. Preho- dili so gozd, zadnja gola drevesa so ostala za njimi in s Cudnim, vročim pričakovanjem so zrle njihove trud- ne oči pred se. Kot da so vedeli, da ne romajo zaman. Pred njimi je vstala prekrasna sli- ka, kakršna se more roditi le sredi presvete noči. Sredi razorov, sredi bleščečega se snega stoji Gospod, iz jasnih oči se mu vsiplje odpuščanje in milost in ljubezen, mehko lega na vse te ne- pregledne tisoče siromakov, njegove bele, topic roke jemljejo vsakemu po- samezniku težko breme z upognjenih ramen in delijo blagoslov, brišejo solze in trpljenje raz bleda, koščena lica. Velik je Gospod, mogočen kljub svoji nežnosti in dobroti, in neizmer- na je ljubezen, ki odseva iz njegovih oči. In tako sladek, lep je smehljaj njegovega lica. Vedno bližje mu je prihajal Jakob Sirotnik, vedno težje mu je bilo pri duši in čutil je, kako ga vedno tes- neje in hujše pritiska k tlom silno breme, ki mu je med potjo neopazno zraslo na plečih. Vedno poCasnejši so njegovi koraki, kakor da so se noge spremenile v težki svinec, in zdi se mu, da ne bo mogel stopiti pred Nje- gov obraz. V mislih vstajajo inlada leta, vse dolgo življenje plava raz- ločno pred njim in jasno se zaveda: svojega .gorja in težkih grehov, jas- no mu je pa tudi zasluženje in poko- ra, ki tudi ni bila premehka in pre- kratka. In ko skuša primerjati to dvoje, drugo z drugim, spoznava, da je več, veliko preveč zla in greha kot pa dobrih del. Pri duši mu je, da bi kar obupal in stopil iz vrste, in t gozd, v njegovo samoto in temo bi se vrnil. Odpasal bi jermen, ga zadrgnil okrog gibke, močne veje ter . . . »Jakob!« je zaklicalo pred njim milo in toplo, »ne sili v greh in te- mo, ko ti je pa odpuščanje tako bli- zu in te čaka gorka izba in rnehka postelja tarn, kamor je hrepenelo tvoje ubogo sree ves svoj živi dan«. Zdrznil se je grešnik Jakob Sirot- nik, prestrašen je pogledal pred se in srain ga je bilo črne, grde misli. Go- Stran 2. »Nova Dobit« 24. XII. 142& Stev. }02. Domače vest! d Aretnclja dr. Vladka Mačka. Za- grebška policija je prišla na sled te- roristični akciji, ki bi se bila imela vräiti v dneh, ko so zastopniki hrvat- akih mest in kultur.nih druätev odha- jali v Beograd, da se poklonijo Nj. Vel. kralju. Po izpovedbah aretira- nih udeležencev teroristične akcije in glavnih krivcev so še imeli izvršiti njihövi atentati v Zagrebu s priprav- Ijenimi peklenskimi stroji in sicer na vlak, s katerim so 16. t. m. iz Zagre- ba potovale poklonitvene deputacije^ dalje v katoliški katedrali med slo- vesno službo božjo 17. t. m. o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja in naj- brž tudi zvečer istega dne med slav- nostno plesno zabavo v hotelu »Esp- lanade«. Nekateri aretiranci, ki so priznali svojo udeležbo, so pred pre- iskovalnim sodnikom označili kot pomagače dr. Vladimira Mačka, biv- šega narodnega poslanca bivše Hr- vatske seljačke stranke, ki je dal de- nar nekaterim osebam, ki so imele izvršiti teroristično akcijo, Vsled te- ga je preiskovalni sodnik odredil v nedeljo aretacijo dr. Vladimira Mač- ka in vseh drugih zasliSanih oseb. d Finančni inspektorat v Marlbo- ro. Finančni minister je na podlagi člena 10. zakona o organizaciji fi- nancne uprave odredil ustanovitev finančnega inspektorata v Mariboru, ki bo obsegal davčne urade v Mari- boru, Celju, Ptuju, Dolnji Lendavi, Murski Soboti, Ljutomeru, Ormožu, Prevaljah, Slovenjgradcu, Šoštanju, Konjicah, Slovenski Bistrici, Šmarju pri Jelšah in.ctogatcu. Finančni in- spektorat prevzame zaenkrat samo posle, ki se tičejo neposrednih dav- kov, v kolikor spadajo v pristojnost finančnih direkcij, izvzemši odmero dr\ižbenega davka. Poslovati začne s 1. januarjem 1930 in bo y vsakem pogledu podrejen finančni. direkciji. Finančni inspektorat bo moral vsa- kega 15. in zadnjega v mesecu poro- čati finančni direkciji o stu.nju vseh svojih poslov. d Otvoritev proge Kragujevac-— Kraljevo. V .nedeljo. jo bila slovesno otvorjena železniška proga Kraguje- vac-— Kraljevo, ;ki. tvori del jadran- ske proge. 'iv^i..; d Zakonskl nnčrf za likvidacijo ve- leposestnega vpra&anja v zvezi z agrarno reformo je izgotovljen in predložen ministrskemu predsed- stvu. d Za poklonitveno deputacijo slo- venskih občin, ki bo 12. januarja sprejetä od Nj. Vel. kralja, se je do- slej prijavilo že nad 100 obcih. d »Srpski Soko« vstopil v novega Sokoia. Glavna uprava društva »Srp- ski Soko Dušan Silni« je na svoji iz<- redni seji y četrtek sklenila, da vsto- pi »Srpski Soko« v enotnega Sokola kraljevine Jugoslavije. Prcdsednik in dva člaria uprave so bili pooblaščeni, da izvedejo ta sklep. Društvo je po- pod pa je $to,pil naproti, pogladil ga je z desnico po glavi in osivelem te- menu, težko breme pa je kot samo od sebe zdrkriilo z ramen in se po- greznilo v snežno belino kraj ceste. »Odpus.ti, o Gospod!« je zlaprosil Jakob s tiliim, ginjenim glasom in se spustil na trda, stara kolena. Zazde- lo se mu je in celo zgodilo se je pred njegovimi odprtimi očmi, da je Go- spod iztegnil roko, odprl vrata tarn, kjer je maloprej dihala samo mrzla deeemberska noč. v jasno, zvezdnato nebo, in je stala sedaj naenkrat vi- soka, bela palača, in odvedel Jako- ba v njeno prelestno, žarko sevajočo notranjost. Slekel je svoj plašč in ogrnil z njim smehljajočega se Ja- koba, nato pa se je sklonil nizko k njemu in ga poljubil na velo, nagu- bano Celo . . . Tak je bil starca Jakoba Sirotnika sveti večer. Ko so se peljali drugo ju- tro Jakobovi sosedjc k maši v sosed- njo vas, so nagli sredi polja Jakoba zmrznjenega. Nikoli ga še niso videli takega; preko obraza mu jo bi!o raz- lito otroško veselje in iz polodprtih oči je živo sijal njegov edini srečni sveti večer . >, . slalo pozdravni brzojavki.-. Nj.' -W«i\}, kralju in predsedniku vlade. d BožiČne počitnice trajajo na os- novnih, meščanskih in srednjili So-' lah do 31. decembra. d Poroka. V Mariboru se je poročil' v pondeljek 23. t. m. v stolni cerkvi g. Danilo Gorinšek, član mariborske- ga Narodnega gledaliSča, z gdC. Sla- vo Cepičevo, članico istega gledali- šča. Kot priči sta fungirala za neve- sto g. M. Čepič, za ženina pa odvet- nik g. dr. K. Koderman. Obilo sreče! d Skandal v beograjskem kinu. V Beogradu so te dni prvič predvajali zvočni film. Kino je bil zaseden do zadnjega kotička, a že po prvem de- janju je začelo občinstvo ogorčeno protestirati, ker je opazilo, da se predvaja običajni nemi film z gra- mofonskim spremljevanjem, ki se je le tu pa tarn ujemalo s filmom. Ob- činstvo je zähtevalo povračilo vstop- nine. Interveniratiii/ie morala polici- ja, vendar pa nrprl&Iodo izgredov. Mastni klno Celje. ' '' • Na bozicmi dan d Hud mraz je nastopil v zadnjih dneh v notranjosti države. Iz hrvat- skih ki-ajev poročajo o velikih ne- urjih s snegom in bui'jo. V Liki je zapadlo ponekod že nad I meter sne- ga, vendar pa je železnjžki promet $e vedno normalen. V Južni Srbiji ni Bosni je ponekod padlo že nad 2 me- tra sncga. IzCeljainokolice c Razširjenje celjske bolnice. Ka- kor smo že poročali, se je l«tos zače- lo z gradnjo novega^ samoatojnega oddelka za ginekologijo in porodni- štvo v celjski javni bolnici. Tas"z~grad*Ü! ba bo moderno urejeno bolnišHo po* slopje in bo imela prostora za SO po- stelj z vsemi pripadajočimi operacij- skimi dvoranami in laboratoriji. Zgradba je v surovem stanju dogra- jena razen enega trakta, ki je pa tudi že skoro dovršen in bi se bil tudi le- tos dovršil, da ni nastopil ostrejŠI mraz. Istočasno se je začelo. « pove- čanjem oddelka za nalezljive bolez- ni, tako da bo z novim prizidkom, ki je tudi v surovem stanju dograjen, izolirnica pov^čana za nadaljnih 24 postelj, s čemur bo glavni potrebi mesta.Celja in celjskega oki-aja v ve-. liki meri zadoščeno. Ko bodo vsa ta del a drugo leto končana, bo mogla, celjska bolnica sprejeti 380 bolnikov, kar bo vsekakor lep napredek. Doslej je imela bolnica prostora za 275 bol- nikov. c Božičnica abeh mestnih osnovnib. šol. V ]jondcljek, 23. decombj-a ob A. uri popoldne je.^ilo obdarovanih v telovadnici meati:i« osnovne. sole 70 revnih dečkov in ravno toliko siro- rnašnih deklic, torej 140 otrok. Obda- rovanje se je vryilo ob prižganem bo- žičnem drevesu s sledečim spore- dom: deklamacije, petje božičnih posmi s spremljevanjem na novem, veiikem šolskem barmoniju in ob koncu zahvalni govor ene obdaro- vanke. Revčkom se je razdeljevalo obuvalo, obleka, perilo in pecivo. V imenu obdarovanih otrok izrekamo najiskrenejšo zahvalo predvsem kra- jevni zaščiti dece in mladine v Celju, ki je naklonila vsaki šoli po 5.500 di- narjev in vsem onim, ki so radevolje darovali prispevke bodisi v denarju, bodisi v blagu in sicer: g. R. Ster- niecki 200 Din, g. A. Posavec, lekar- nar 100 Din, drogerija »Sanitas« 100 dinarjev, g. A. Mastnak, trgovec 100 dinarjev, g. F. Strupi, trgovec 100 di- narjev, Mohorjeva družba 100 Din, g. lekarnar Tončič 50 Din, gospa D. Zamparutti 50 Din, g. Jos. . Jagodič, trgovec 50 DJn, g. Jos. Zabukošek 30 dinarjev. V blagu s.o darovale trgo- vine: Kramar & Mislej, Ravnikar, Loibner, Meinl, Goričar & Leskošek, Pšeničnik, Josek, Drosenik, Cerlini, Weren, Zangger, Hladin, Vajt, Fi- scher & drug, P. Slugova, Lukas, Do- bo vičnik, Plavc^ Kudiš. PrisrČna hva- la tudi pekarnam Vošnjak, Achleit- ner, Janič in Kirbisch za božično pe- civo ter gospem Loibnerjevi, Gori- čarjevi, dr. Kalanovi, Logarjevi, Ko- sti(5evi, Orožnovi, Plešivčnikovi, Le- bičevi, Grajzlovi, Stermeckijevi in Robekovi za izvrstne kolače. ¦—=• Upravi obeh šol. c JBožičhica na okoliški deški os- novni šoli v Celjn. Zima je pritisnila. V pondeljek- 23. t. m. je naša šolska mladina vsa premražena prišla v so- lo, roke je tiščala v borne suknjice, ušesa so skriväle kape, obraze pa po- končni ovratniki sukenj. A v šolski telovadnici je bilo v pondeljek gorko in lepo. Sola je priredila zelo prisrč- no božičnico. Krasno je bilo petje učencev in božična igrica je bila prav dobro pogodena. Vse se je zlilo v po- etično in vzgojno enotno prireditev. Visoko božično drevo, vse pokrito od tal do vrha s svilenim snegom in ža- reče od mnogih lučic, je stalo pred odrom. Šol. upravitelj g. Voglar je stopil pred otroke in jim kratko raz- ložil pomen božičnega praznika, ki prinaša ljudem mir v srca. Sola bi rada osrečila vse otroke in jim po- magala, toda ne zmore vsega in zato ne more storiti vsega, kar bi hotel a. Nato je še opomnil otroke, naj bodo marljivi in vestni. Voščil je otrokom jn staršem prav vesele božične praz- nike in srečno novo leto. Učiteljstvo je pričelo deliti otrokom. Vsak je do- bil zavoj in v njem to, kar je najbolj potrelioval, ali kos obleke ali Cevlje, ali gorko perilo, poleg tega še mleč- ;^io ätruco in sladkarije. Obdarovanih jö bilo 225 otrok. sola je izvršila s svojo božičnico lepo karitativno in vzgojno delo. . C Za-božičnico mestnih revežev so (Ja^OV^||t|;elj^ki denarni zavodi, pod- ¦^e.tj^'.'.^u trgovci (5.155 Din. Za ta zne- aek1 bö obdarovanih 9G mestnih reve- ,žey z najpotrebnejšim kurivom, oble- ko in jestvinami. c Sokolski Silvestrov večer se bo vršil. Po Celju so bile iz gotovih kro- gov razširjene tendencijozne govori- ce,, da se letosnji sokolski Silvestrov večer v Cpljskem domu ne T3b vršil. CeljsjkiO naro<4no in sQkolsko javnost obveščamo,- da so te .vesti.popolnomä iieosnovancin da.se bo običajni so- ko.lski Silvestrov večer vrŠil y pol-' nem obsega, kakor ze. ppprej vsako loio, tudi letos 31. decembra v Celj- ("-keindorrijU. S poliloštevilno udeležbo boste dokazali, Celjani, da vas take ti»ndencijozne vesti ne morejo zavesti in odvrniti. od pose.ta našegu skupne- ga slovesa od leta, ki nam je dalo to- liko koristriega in zgodoyinsko veli- častnega. c Autobus Celje—Teharje—Store vozi na željo Teharčanov in Štorja- ,no,y pd nedelje 22. t. m. vsako nedeljo in, praznik (ne t,udi ob delavnikih) popoldne ižpred kolodvora v Celju ob .13.40 uri do Štor in se iz ötor vrača ob 14. uri zopet v, Celje. Tako imajo potn,iki, ki pridejo z mestnim auto- busom z Vranskega ob 13.35 v Celje, čez 5 minut že zvezo na Teharje in v Store. Celjanom je omogočeno, da po obedu gredo na Teharje in Store, ka- mor so že doslej ob takih dneh radi zahajali. ötorjanom in Teharčanom pp. je omqgoceno, da prispejo že ob ><15. uro v Celje. ' ¦•. f e čiščeiije in posipanje hodnikov. Mest.no načelstvo razglaša: Ilišni po- sestniki in posestniki zemljišč, od- nosno njihovi zastopniki se opozarja- jo na § 9. cestno-policijskega reda za 'niesto Celje, ki določa, da morajo biti hcJiiiki preß hiSami in zemljisöi do 7. ure zjutraj očiščeni in v zimskem. času zadostno posuti s pepelom, pes- kom ali žaganjern ltd. v namenu, da se preprečijo ponesrečenja vsled pölzkih hodnikov; Osebe, ki ne bodo üpostevale predmetnih določil cest- no-policijskega reda, bo mestno na- Celnistvo kaznovaio ?, vso strogostjo in bo pustilo njihove hodnike očisti- ti, odnošno posuti na njihove stroške; poleg tega more take osebe zadeti tu- premišljujte če potrebujeti obleke, umpak si oglcjtQ ie da- nr.^ izloibe in veliko zalo/n> wie rcovinc R. XTEKMECK!, . kjer boste vid;>li ogfofnno iztiiro sukna, ievjotii in kamgarn za moilkc obleke, krasne^a in n j.e tudj sklenil üvesti na hribu javno električno raz- svctljavo, ki jo bodo prebivalci goto- vo z veseljem pozdravili. c Podporno drvištvo za revrte otro- ke v Gaberju je priredilo v nedeljo (). l. ni. svojo običajno Miklavževo pri- roditev. Ob tej priliki je bilo obdaro- vanih (55 otrok iz dečje 'stanice. v Ga- berju in 40 drugih revhih btrbk. Oko- liški deški osnovni šoli je poslalo društvo 30 m hlacevine ter 58 m fla- nela, zavodu šolskih sester pa 45 m narhanta in 3G m flanela. Blago se je v navedenih šolah razdelilo mod rev- no otroke. Odbor društva se vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tej obdaritvi, v imenu revne dece najiskrenejo zahvaljuje. c Pobesnel je. V sredo 18. t m. ob enajstih zvečcr je bila policija pozva- na v neko gbstilno v Gosposki ulici, da umiri 27-letnega' brezposelnega ključavničarskoga pomočnika Ferdi- nanda Mustra v/. Maribora, ki je za- čel v gostilni razgrajäti. Muster je dobil konsino še živčni näpad in je pričol besneti. Trije štražniki so ga ukrotili in odvedli v policijski zapor. Ker pa je bil Muster drugo jutro zelo oslabljen, so ga izpustili. c Skesan grešnik. Poročali smo, da je 20-letni Ivan Arzenšek 7. t. m. po- ne veril trgovki ge. M. Karlovškovi na Lavi 1.585 Din, s katerimi ga je bila poslala v mesto. Arzenšek se je od- peljal z denarjem v Šibenik, kjer je • Siev. 102. »Nova Doba« 24. XII. 1929. Stran 3. ^prcj služil kot vojaški godbenik. Ko je denar zapravil, se je vrnil v Celje in se v soboto 21. t. m. opolnoči javil policiji, ki ga je izročila sodišču. ..c.Tatvina. v trgovini. V soboto 21. ^ t.1 in. Qb devetih dopaldne je nekdo * lzniaknil s prodajne miz-e v Raku- i[ sohevi trgovini zavitek s §#stimi pari f. medenih kljuk, vrednih 600 Din. Dol- jj,. goprstncž je izginil broz sledu. I- c Koncerii v Celjskem domu. V če- |vtrtek 26. (Štefanovo), soboto 28. in ne- \ d.ejjo 29. t- m. od 20. ure daljc sc vrši t; v Geljskem domu koncert. 1013 Zadnji ohhA ihor Sokolskega dništva v Celra V petek 20. i. m. zvečer se je vršil v društveni telovadnici ob prisot- llosti lepega števila, prcdvsem telova- dečega, članstva 40. in zadnji obCni zbor Sokolskega društva v Celju z edino točko dnevnega reda: sklepa- nje društva o pristopu k novemu So- kolu kraljevine Jugoslavije. Občni zbor je otvoril dolgoletni starosta br. dr. Milko Hrašovcc, po- zdravil vse navzoče, predvsern sta- rosto sokolske župe br. Smertnika, podal na kratko zgodovino celjskega Sokola in izvajal med drugim, da je to zadnji občni zbor celjskega Soko- la, ki je bil ustanovljen pred 40 leti ria vročih celjskih tleh. Priči žila- vosti, delavnosti in razmaha tega društva sta ponosni Sokolski dorn v Gaberju in krasno urejena telovad- nica v mestu, ki so nam ju postavili naši fcokolski borci. Nalogo, ki jo je vršil celjski Sokol pred vojno v na- cijonalnern in telesnem oziru, je do- vršil v celoti in vidno, kajti ni je sko- ro slovenske družine, ki bi ne imela bodisi sedaj ali prej kakšnega sokol- skega pripadnika v svoji sredini. Naš ponos je tudi slavni sokolski prapor, ki ima nešteto ran, prizadetih od kamnov nekdanjih in tudi še seda- njih naših nasprotnikov. Toda pre- bili smo se zmagovito do našega ci- lja, ki si ga je postavilo vse Sokol- «jtvo, do svoje lastne nacijonalne dr- Lave. Po tej dobi Celjski Sokol ni prenehal delovati, zavedajoč se, da naloga sokolska fie ni dovršena, in s podvojeno močjo je zavzel razmah, kakor rnalokalero društvo v Jugosla- viji. Vsled vedno naraščajočega šte- vila telovadečih je bil ustanovljen so- kolski odsek v Gaberju, ki je z mest- nim oddelkom tvoril mogočno sokol- sko armado. Predvsem gre zasluga agilnemu prednjaškemu zboru, ki je ;: idealizrnom prostovoljno vršil to odgovcrno nalogo. Toda vsega tega je za danes konec, ko nastopa za So- kolstvo nov trenutek preosnove in se mesto dosedanjega ustanovi Sokol kraljevine Jugoslavije. Vsled tega smo se danes zbrali, da se izjavimo o prestopu našega Sokola v novo, vi- teško telovadno organizacijo. Mestni kino Celje. Na Stef anovo in petek K besedi se je nato oglasil br. Smertnik. Izvajal je, da zakljucuje celjski Sokol danes castno nalogo in apeliral na vse navzoce, da poneso seme, ki so si ga pridobili pri starem Sokolu, v novo organizacijo in naj tain vzklije nova sokolska moč\ ki bo v ponos vsej državi in vsemu Sokol- t,tvu. Naj ne bo člana, ki bi v novem Sokolu klonil, kajti tarn je treba po- kazati, kaj smo bili, kaj zmoremo in da nas je treba upoStcvati. Pod takl- mi pogoji lahko postane naša država s pomočjo Sokolstva druga moclerna Sparta. NaSe Sokolstvo bo tudi v bo- doCe ucenec svojih uCitcljev in v tern znamonju vsi z delom naprej za na- predek vsega Sokolstva. Nato je prečital tajnik br. Novak sledečo rcsolucijo: »Sokolsko društvo v Celju sklene, da preide v novo or- ganizacijo Sokola kraljevine Jugo- slavije«. Ta resolucija je bila soglas- no sprejeta, nakar se je brat starosta zahvalil vsem sokolskim delavcem za njihovo neumorno delovanje v sta- rem Sokolu in zaključil ta zadnji občni zbor, ki je bil pomemben do- godek v celjski zgodbvini. Upamo, da eeljski Sokol svojih mogofnih kril, ki jih je razpel pred 40. leti, ne bo povešal, temveč bo mirno zrl V lepšo bodocnost. Zdravo! Pro'slava 401etnice sod siega zavarovanja v Celju V nedeljo 22. t. m. dopoldne so prst- slavile združene celjske strokovne organizacije enako, kakor tudi v dru- gih slovenskih mestih, 40-letnico uvedbe socijalnih zavarovalnih , za- konov v naSih krajih. Zborovanje Je otvoril in vodil strok. tajnik g. Les- kovSek, ki je po kratkem xivodu, v katerem je opisal razmere delavstva pred 1. 1889., ko sta bila sprejeta pr- va zakona o bolniSkem in nezgod- nem zavarovanju, in po pozdravu vseh navzočih podal besedo slavnost- nemu govorniku g. Boletu iz Ljub- ljane, ki je prispel kot zastopnik OUZD v Ljubljani. G. Bole je v svojem daljSem, toda izčrpnem in s podrobnimi statistiC- nimi podatki podkrepljenem govoru podal natančno in jasno sliko razvo- ja in napredka socijalnega zavaro- vanja. v nažih pokrajinah. Naglasil je potrebo, da postanejo pri nas de- ležni ugodnosti bolniškega in ne- zgodnega zavarovanja tudi vsi polj* ski delavci, ki so še danes nezavaro- vani. Zlasti potrebno pa je, da se čim prej uvedejo pri nas tudi tri panoge zavarovanja, ki so bile določene z za- konom o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. To je obvezno zavaro- vanje za slučaj starosti, invalidnosti in srarti. Ta tri zavarovanja bi mo- rala stopiti v življenje že 1. julija 1925, toda so bila odložena s sklepom minislrskega sveta na nedoločen čas. Svoj poljudni in temeljiti govor je /aključil govornik s pozivom, naj vsak posameznik deluje z vsemi svo- jimi silami za izpopolnitev in konč- no dovršitev zgradbe naše socijalno- gospodarske kulture. PreCitana je bila daljša resolucija, ki zahteva skorajänjo izpopolnitev socijalne zakonodaje v naši kralje- vini in uvedbo zavarovanja za slučaj starosti, invalidnosti in smrti. Reso- lucija je bila od navzočih, ki jih je pa bilo le skronino število zaradi pol- netfa obrata luüajsnje industrije in trgovine v čakU-proslave, navdušeno in soglasno sprejeta. * Ob 11.30 je g. Leskovšek s primer- nim nagovorom zakljucil zadovolji- vo uspelo proslavo. Vsem svojim cenj. strankam vesele božične praznike in srečfio Novo leto ŽGli Foto Piunm \CEL3iy Anekdote Angleški ministrski predsednik Macdonald je znan po svojem Siro- kem skotskem narečju. Ko so ga ne- koč vprašali, zakaj Škot ne izgubi svojega naglasa, je odgovoril: »Škot ni navajen ničesar izgubiti, pa niti ne svojega naglasa«. — O nekem pre- bivalcu Aberdlena pripovedujejo, da je odletel molj iz njegove listnice, ki jo je bil ob neki priliki primoran od- preti. V Dundeeju so celo trdili, da je bil molj že mrtev! Napoleon Bonaparte je znal komaj srancosko pisati, ko je napravil osnu- tek za svojo tragedijo v verzih »Hek- torjeva smrt«. Po obleganju Toulona, ko je živel brez posla v Parizu, je ho- tel spraviti svoje delo na oder. Po- znal je nekatere igralce. Njegovi ver- zi pa so bili šibki in s tragedijo ni imel sreče. Ko je postal konzul in pozneje cesar, se je zopet spomnil »Hektorjeve smrti«. Naročil je na- darjenemu peniku Lucienu de Lanci- valu, da napravi iz tragedije moj- strovino. Igralci Th6atre franc.ais pa so jo odklonili. Cesarja je to silno ujezilo. Ko so bili naslcdnjega dne vsi igralci zbrani pri skuänji v gleda- lišču, ?e je pojavil cesarjev konjski hlapec v delovni obleki z Lancivalo- vim rokopisom in cesarjevim pis- mom, ki sc je glasilo: »Igralci Thč- atre i'ranyais bodo v enem mesecu igrali tragedijo, ki so jo v svoji ne- uinnosti odklonili. Napoleon.« Igral- ci so osupli, ker so uganili zvezo in grožnjo. »Hektorjevo smrt« so hitro naštudirali in zasedli uloge z naj- boljšimi igralci. Tragedija je dožive- la velik uspeh in časopisje jo je hva- lilo na vse pretege. Po svetu s 147 let poročena. Rekord je do- segel nedavno zakonski par na Mad- žarskem. Mož in žena sta živela sku- paj 147 let v srečnem zakonu in bi bi- la skoraj obhajala tretjo zlato poro- ko. Oba zakonca sta umrla istega dne. Mož je dosegel starost 172, žena pa 104 let. Ob 'njunem grobu je jokal njun 116 let stari sin. s Sijajen honorar. Smith, ki je pri zadnjih volitvah kandidiral za pred- sednika Združenih držav, je napisal za neki ameriäki list flanke, v kate- rih opisuje svoje življenje. Uprava lista mu je izplačala za članke 80.000 dolarjev. Članki obsegajo 8.000 besed. Za vsako besedo je torej prejel 10 do- larjev. s Prebivalstvo zemlje. Naša zem- lja ima sedaj približno 2 milijardi ljudi napram 1.600 milij. 1. 1910. V Aziji jih živi 900, v Evropi 500, v Ameriki 220, v Afriki 150 in v Avstra- liji 7 milijonov. V Evropi je razdeli- tev sledeča: evropska Rusija 115 mi- lijonov, Nemčija 62.5, Velika Brita- Dolores del Rio nija 42.7, Italija 41, Francija 39.5, Španija 21.3, Poljska 20, Rumunija 17, Čehoslovaška 13.6, Jugoslavia 13, Madžarska 8, Belgija 7.8, Nizozem- ska 7.6, Avstrija 6.5, Švcdska 6, GrCi- , ja 6, Portugalska 5.4, Bolgarija 4.5, \ Sc vcdüo mucite z mencanjem in trenjem perila, ko vender z Schichtovim RADIONOM lahko tako enostavno in udobno perctc? Način je sledeči: 1. Običajno namekanje preko nod.' 2. Raztopiti Schichtov RADION v nnzii vodi in perilo 20 minut pre- kuhati. S. Perilo najprvo v topli, nato večkrcit v r-rxii vodi dobro izplakniii. Poskusitc samo enkrat i.. uverili $e bodete, da Vam noben« stvar n^ pri- pomore do tako lepetfct perila kot Irska 4.2, Estonska 4.1, Švica 3.9, Fin- ska 3.5, Danska 3.4, Norveška 2.7, Lit- vanska 2.1, Letonska 2, evropska Turčija 2, Albanija 0.8 in Luksera- burška 0.26 milijonov. Kino Mestni kino Celje. Sreda 25. decem- bra (Božič): »Plamen ljabezni«. Sen- zacijonalen velefilmv 7 dejanjih. V glavnih ulogah Ronald Colman in Vilma Banky, znana iz vele- filmov »Crni angel«, »Bela sestra« in »Noč Ijubezni«. Režija: Henri King, režiser velefilma »Crni angel«. — Ce- trtek 26. (štefanovo) in petek 27. de- cembra: »Osveta« (»Revanche«). Ve- lefilm iz svobodnega in nebrzdanega ciganskega življenja na podnožju vi- sokih Karpatov. V glavni ulogi slo- vita Dolores del Rio. Predstave na Božič in Štefanovo ob 4., 6. in 8.15 zvečer. Predprodaja vstopnic v trafi- ki ge. Kovačeve v Aleksandrovi ulici. Dopisi Št. Juris ob juž. žeL Občinski odbor trga St. Jurij ob juž. žel. je podelil bivšemu gerentu celjskega okrajne- ga zastopa g. vladnemu svetniku dr. Antonu Farčniku, sreskemu načelni- ku v Dolnji Lendavi, za velike zaslu- ge, ki si jih je pridobil za šentjursko občino, častno občanstvo. Konjice. Dravinjska podružnica Slovenskega planinskega društva v Konjicah je letos v avgustu otvorila svojo kočo na Pesku pod Rogljo, ki je celo leto oskrbovana.J Podružnica je opremila kočo z novimi Lutzovirni pečini. Pri koči je priznano najboljäi teren na Pohorju. Za Celjane je naj- ugodnejši pristop iz Vitanja preko Sv. Vida, kamor se lahko prispe v šti- rih urah. Deznikarna ]QS. VRAH3EK, CEL3E Kralja Petra cesta 13 priporoča sv potožila: »Tone, hudo mi je v želodcu. In ravno zdaj za praznike. Bogve, ali jih preživim . . .« »Požirek žganja bi vam ne storil napak«, je menil Tone. »Saj zato sem mislila, poprosim te zanj.« »Še ga imam zelenko, zudnja je. Ali po praznikih bom žgal.« »Dober si, Tonč!« Odkrevsala je v koco tik Tončeve in se je vrnila z uanazanim kozaroem. V hiši ji je natocil zganja do polovice in se je napotila z zadovoljnim. mr- mranjem preko dvorišča. Toda nena- doma je obstala in se okrenila: »Tonč, čuj, olja ninnam, da bi mi hie: gorela nocoj prod jaslicami. In denarja ni, da bi kupila. Vrnem ti, ali pa odslužim. Sveti večer je nocoj . . .« »No, izpijte, pa vam se olja nali- jem!« ^Da bi kar izpila?« »V hišo stopite in se pogrejte! Mati so doma.« »Dober človek si, Tone?« In jc lezla v hi so, ki je bila vsa snažna in topla. Dub. po sveži peki se je blagodejno širil v njej. V polimraku | je ob belo pregrnjeni rnizi sedela sta- j ra Kozineljka in je skozi očala čitala iz Zgodb svetega pisma. Na klopi ob peči je dromal črn maček. Tereza je sedla k peči in je pohva- lila Tončevo dobro sree. Nagnila je kozarec in je zamižala ob prvem po- žirku. Nato je pristopila h Kozmelj- ki: »Kaj je res, da se Tone ženi? Pod- gornikovo vzame? Pridna ml a da bo in bogata tudi. Men da že ta pred- pust?« »Menda že fcmalu«, ie prikimaJa Kozmeljka. »Glej, glej! Dobro ti bo potlej. Vse delo ti odvzame.« »Saj ne znmorem več vsega.« »Vnučke bas že še pestovala.« iČe doaikam.« »Knj ne bi! Nisi še v mojih letih. Jan pa bom sama do konca, kakor že kIirisloset let skoro, odkar je moj rajn- ki odšel v Ameriko. Včasih mislim, da bi labko šo živel, tako pa jo prezgodaj dogaral tam.« In je nagnila kozarec do kraja. Tone je pogledal v -hišo: »Tereza, vam je dobro zdaj?« »'Kar odleglo mi je, veš da. Taka žganjica! Glej, kozarec jo prazen. Ali bi mi posodila olja, samo za jasiice, da bo pred njiini lucjka gorela nocoj?« Stopili so v kuliinjo. Koaineljka je ! natočila solneničinega olja dva prsta ' j visoko. Tereza je s kozarcem na pragu obstala. Solze so ji zablestede v očeh in je zastokala: »Dtv nitmam za praznike. Malen- šek mi jih še ni utegnil pripeljati. Ali bi mi posodila tačas drva? Oh, revna sem, da mi je že kar hudo zaradi rev- | ačine.« »Kos di'v vain prinesem, da .o Bo- žiču no znnrznete v koči.« »Odsilužim drva, ali pa jih vrnem. Kako bi drugade zdaj za Bo/ič? Vsaj zinrzovala ne bom in lažje prestanem brez mesa in potice. Ne pomnim tako žalostnih praznikov, kakor se mi obe- tajo letos. Jokala bom vse te dni.« In so se ji vlile solze po ra.zoranem obra- zu. »Tereza! Tone ti odreže kos reberc, saj smo klali. In še kos potice pride- ne.« »Zmirom sta mi doibra. Saj bo to moj zadnji Božič, mislim. Tako sem včasih slaba. Born pa včasih luščila fižol, da vsaj nekaj dobrote odsluzim. In kožuhala bom tudi.« Starki sta se vrnili v toplo hiso. Teroza si je obrisala aolze in je sedla k peči. Nanjo je postavila kch- zarec z oljem in je prekrižala roke. Macek ji je leno zJezel v naročje in ga je božala. Tonč je na mizo položil kos svinji- ne in potičin ogal: »Za vas, Tereza.* »Bog poplačaj!« Ko je bil Tone odšel, je zopet izpre- govorila: »Veš, takole sem mislila. Zladnjič se mi je v sanjah prikazal rajnki. Že tri leta nisem dala za mašo zanj. Morda me je hotel opomniti. Pa saj veš, de- narja nimam zd'aj. Po praznikih bi rada pla.čala mašo. Jabolka prodam, dobre štiri škafe jih imam letos.« »Tudi midva jih prodava. Kar, Tone naj jih vzame in ti jih plača in proda z našimi vred.« »Lepa jabolka so in dobra.« »S Tončom se ameni!« »Glej, meso imam zdaj in potico tudi. Drva in. olje tudi. Pridelala sem krompirja dovolj do Binkošti. Ali za- bele nimam zdaj. K mesu bom jedla to pel krompir. Pa vsaj o praznikih bi rada jedla zabeljen krompir. Oh, če bi dobila le malo zabele! Saj ve-s, da dve leti nisem redila svinje. Morda jo zre- dim drugo leto, če živim tako dolgo še.« Nie ni rekla Kozmeljka. Z rahlo nevoljo je vstala in se je napotila v kuliinjo. Ko se je vrnila s posodico mbele, je Tereza že stala na hisnem pragu. V rokah je držala meso, poticx) in kozarec z oljem. Vzela je še zabelo in se je zahvaljevala: »Bog vanna povrni! Lepo bom ob- hajala Božič, zadnji morda. Nikoli vama ne pozabhn. Če umrem, ko/.o vama zapustim za dobrote. In še kaj.« In je krenila iz hiše čez dvorišče h koci. Ökoro se je bilo že povsem znočilo, ko je Tone s košem dtrv obstal pred Terezino keco: :>Odpnte} drv sem vam prinesei.* »Oh, Tone!« In je odklenila. V mrz.li. »zatoMi, zacrneli koči je brlela iučka v kozarcu na mizi pred papirnatimi jaslicami in angel je vi- sel nad njimi. Bleda avetloba je ob.se- vala starkin izmučeni obTaz, ki se ^e rahlo smehljal. Tone ji je pomagal, da je zakurila v nizki železni pscici. Veselo je prasketal ogenj. Že je za- dišalo po toploti. >Zdaj imam vse«, se je pohvalila starka. »Luč, drva, meso, potico, za- bclo. Tudi v želodcu mi je odleglo. Vse si mi dal. Lepi prazniki bodo letos in morda ne še zadnji. In tudi za mašo dam po Božiču. Zadnjič se mi je v sanjah prikazal rajnki. Oh, štirideset let je ze, odkar je odÄel in poteni je umrl . . .« Bruhnila je v kreevit jok in se je sesedta na borno posteljo. Solze so ji polzele po izsusenih licih, jokala je huje in huje. Tone je vprasal: »Tereza, kaj vam je? Kaj vatm se manjka, povejte!« Stokala je neutolažljivo. »Tereza, povrejte! V želodou vam ni dobro?« Jeeljala je v joku: »Vst'ga imam zdaj, vsega. Ali ko bi bjl rajnki še živ, oh, ko bi še živel, da bi skupaj obhiajala Božič! Zakaj je le čel in je umrl, mene pa je samo pustil na svetu . . .« »Ne morem vam več pomagati, Te- resa«, je dejal Tone. »Lahko nor!« Stopil je na dvorišče in je preniisl.il takole: »Zadnji Božič obhajam sam in še brez žene. In morda bo čez leto dni že jokalo malo dete v hiši. Kakor Jezu- Mek v jaslicah . . .c Srce se miu je nasmejalo. Obstal je. Iz Terezine koče ni bilo glasu. Okre- nil se je k njenemu oknu in je pogle- dal v kočo. Pred jaslicami je klecala Tereza. Media svetloba ji je ozarjala splahne- li'obraz. Božala je papirnate podobe v jaslicah in s kosčenim prstoin je po- ganjala angela, da je plaval semintja nad hlevom s sveto družino, pastirčki in živakni. Komaj slišni glasuvi so ji dahnili izmed brezzobih čeljusti: »Tiiha noč, blažena noč ...» Tonču se je milo storilo v duši. V temo svetega vecera so se opote- kale snezinke. Vsenaokrog je bila raz- prostrta tišina in vanjo je bila odeta skrivnost rojstva Gospodovega. Dr. Franc Miste: Božična noč vrh Pohorja Ribniško Sedlo, visoko 1530 mi, ni sedlo; tsedlo, ki tvori tu skozi vratica prehod iz Dravske v Mislinjsko doli- no, leži bolj spodaj, tam, kjer groblja kaanenja, poraslega s smrečicanii in grmovjem, popotnikom razodeva po- božne želje pohorskega ljudstva, da bi tu se-zidalo cerkvico. Xelje se ni.so iz- polnile; ali sedlo je dobilo značilno in zasluzeno ime »ÜlJri cerkvici«. Kopa, ki se zove Ribnisko jSedlo ali boljše Je- zerski Vrh, okrogla in stožčasta kakor ugasel ognjenik, moli iz vseh tajnosti in skrivnosti, ki jih je razgrnila okoli nje sveta noc, božična noč. Jasna je, da se vidi dalec naokoli na vse strani preko pohorskih vrhw, kop in grobenov, preko Visavja, Cr- nega Vrha, preko Velike in Male Ko- pe, preko Rogle in Velikega Vrha na ves nočnočarobni kras dostojanstveno molčečih Savinjskih planin, na veli- častno resnost Karavank s Plešivcem, O'birjorni in Koäuto in na oni prelepi svet, kjer mladeniči in mladenke na- šega rodu in naše krvi na nam ugrab- Ijeni grudi pred zelenimi jaslicami po- l^evajo svojo starodavno božično pe- sem še vedno v svojem materinem je- ziku: »Pastirci na polju . . .« Jasna je tu sveta noč, božična noč, da se vidi doli v polmraku zavita dolina, skozi katero nosi božične pozdrave Drava iz dežele naše Gospe svete nam in vsem bratom doli do Beograda in še dalje; jasna, da se vidijo razločne in odloč.nc konture našega zvestega ob- mejnega čuvarja od Dravograda ko- roškega pa do tja, kjer sv. škof Vrban nad Mariborom podaja, vesel in zdrav Božič želeč, svojo roko preko globoke zareze vinorodnim Slovenskim gori- cam. Clim visje se dviga luna, tem jasnej- ši in kra«nejši postaja ves svet, ki nas obdaja, v bližini in v daljavi, kjer iz- ginja in se izgublja v neskonenost. Malo in lahno potegne v§ter iz dveh, Stran 6. »Nova Bcjaa 24. EH. 1Ö2S. Stev. 102. treh strani, iz dveh dolin in preko gre- benov, in že začujemo inilo, prelepo ubrano zvonenjo zvonov in neznan- sko lcpo, krasno, srce sleliernega oča- rujoee pritrkavanje. Morebiti segajo vslcd lalinega vetreka sem gori zračni valovi, vzgibani od zvonov v cerkvici sv. Bolfenka pod Veliko Kopo ali v cerkvicah sv. Antona in sv. Primoža. Pa ti ne zvonijo, ne donijo tako ne- beško lepo! Ne! To so zvonovi, ki zvo- nijo, vsakemu pravemu planincu do- bro slišno, tik pod narai, tik pod Je- zerskim Vrliom na Ribniškem Sedlu pri »Cerkvici«. Sila in hitrost zracne- ga gibanja se stopnjuje; s severa iz Dravske, z juga iz Mislinjske doline prihaja novo vrvenje, novo gibanje: že prihajajo posetniki polnočnice sean gori k »Cerkvici«; znova pozvone zvo- novi in kmalu nato se čuje pobožno petje iz »Cerkvice«, ki je še niso mogli zgraditi Pohorci. Za čas, za trenutek vse utihne. V »Cerkvici« je očitno ves narod zatop- ljen v gorko, pobožno molitev; tudi mi tu gori na Ribniškem Sedlu; zatoplje- ni v molitev, vsak v svojo, v svoje otroškonežne misli, v občudovanje krasne jasne božične noči, ki leži oko- li in okoli nas in nas zaziblje polago- ma v prijetno uživanje. Tik pod nami pod vrhom na na- sprotni strani Sedla spi, vkovan in vklenjen v tisoc ledenih verig, sivo- bradati orjak Jezernik, ki se je poleti tako rad vozil na »šotnih čolnili, v mrz- lih vodah Uibniškega jezera. Okoli njega in tudi okoli nas je razprostrt heJi prt snežene odeje, prijetne ne le za oko, ampak tudi za vse, kar pokri- va. Le tu pa tarn je slisati, ko veter zo- pet potegne močneje, zamolklo ječanje mladih smrečic, ki se, kakor visoke bre/e do tal upognjene, še niso nava- diie vso dolgo zimo nositi težke, bele oblekice in zajočejo na glas, če jib ve- ter Zibudi iz zimskega spanja. da st- tresejo" od mraza. Tain blizu jezera, tik pred Jezerni- kovim gajem, pred njegovim grajskim vrtoiii, ki ga tvori nizko, zimi in mra- zu že davno prilagodeno ruševje, sa dviga samotna smreka, pokonci sto- ječ, od vrha do najnižjili vejic, sega- jocih do tal, s snegom pokrita. Ne sa- mo s snegom; tudi z božičnimi darili za Jezernika in za nas. Dragoceni, težki so in zelo mnogo jih je; zato se njene vejice šibijo do tal. In ko svetla luna, vedno vise in vise se dvigajoč, o polnoči, ko je pri »Gerkvici« žeumolk- nilo zvonenje zvonov, ubrano petje in pobožna molitev, s tisoč in lisoc ea- robnimi biseri in diamanti v blestečih se sneznifli fcrdstalih zacne pri&guti tisoč in tisoč lučic in svečic v vseh mogoči.h najlepših. barvah, stoji tam doll, med nas in Jezernika postavlje- no, božično drevo, a takšnimi nebeš- kiiini darili, v tako lepi nebeški svet- lobi, da si sličnega še noben pesnik ni znal izrnisliti, da ni sličnega šo nofav na umetnikova roka znala postaviti. Pa ko se utrga z nebeškega svoda zvozdica in v srebrnosvetlem loku bli- 7,u nas nekje pade na zemljo, zapušča- jot: za sa-bo vidno sled, segajočo od po- ll orskih vrliov do nebc-s, tedaj vsi ve- mo, kod in kam. Božična noe, jasna noč vrh Pohor- ja! E. &: „Sveta noč, blažena noč (Božična kulturna öirtica.) Bilo je 24. decembra 1818. leta. Nad vasico Arnsd'orf pri Solnogradu so bleščale mrzlo se lesketajoče zvezdiee z nočnega neba. Zadnji glasovi orgel so odrnevali iz male vaske cerkvice. Gorko oblečeni možje in žene so se vračali od1 polnočnice v svoja doniov- ja. Kmialu je nastala čarobna božična tišina. Osamela je astala eerkev sredi počivajooe narave, bleda lunina svet- loba je sipala svoje žarke skozi cer- fcvena okna v ladjino temo. Le vecna luč je počasi utripala in dßlala pre- mikajoče se sence. Eden je še ostal v zapus.eene.ni bož- jem hramu, Franc Gruber, va&ki or- ganist. Orgle je zaprl in zamišljeno zrl pred se. Žalostne misli so sc podile po njegovi duši. Zopet je zaigral svoji obcini veseli, tolažljivi napev, zopet je gledal radostne in slavnostno razpo- ložene obraze; le njemu ni bil usojen sveti praznik, mesto kupe veselja je moral izpiti kupo trpljenja. Stresel se je, mrazilo ga jo. Pograbil je note, z njimi tudi niali, drobno po- pisani listič, ki niu ga je izročil ka- plan Jožef Mohr, s prošnjo, naj bi tem priprostim besedam zložil melo- dijo. Kako naj najde v t;iko zalostrit'im razpoloženju vesele, slavnostne akor- de? Počasi je vzel kapo, stopical po skripajoeih stopnicah in .stopil v svet- lo noč. Pred njim se je razprostiralo malo pokopališče, pod belo snežno odejo so snivali mrliči božični sen. Na koncu je ležal še svež, mal grob, na katerem venci še niso obledfeli. Tu je dal pred par dnevi materi:. zemlji svojega cdinega otroka. Po kratki molitvi je odkorakal proti vasi. Veter mu je podil mrzlo snežinke v obraz. Sem in tja ga je pozdravilo ki kako razsteljeno okno, iz dLmnikov se je vil dim in petelini so zaceiiz ju- tranjim petjem. Urno je tekel v svoj tihi dorn. Tu ni bilo luci. Ob posteljici dragega otročiča je stala njegova že- na v tugi in žalosti. Tiho je st'opil k iijoj in jo prijel za rame. Topo ga je pogledala. Ni vodel kako bi jo potola- žil. Stopil Je k staremu klavirju in no- hote so zaigrali prsti po tipkah. Ved- no mogočnejši akordi, vedno- lepša inelodija se je oglašala. Njegova žena se j(? predramila, pristoi^ila k njemu in poslušala. Franc Gruiber je eutil, kako vpliva godba na njegovo ženo, zagledal je v dusi še življenje, polno miru in zad'ovoljnosti, nohotn je od- prl usta in tiho zapel: »Sveta noč, blažena; noč!,« S tresočim glasorn je začel, a posta- jal je močnejši in zavestnejši. Njego- va ljuba žena ga je strme poslušala. Zopet se je pojavilo v njej življenje, ni bila več obupajoöa mäti, am])ak ljubeča in zvesta tovarišica svojemu moMU. Njegova pesem je postala kmalu po- pularna. V žalosti porojena, globoka, priprosta m-olodija je osvojila srea \seli ljudi. Danes se razlega po vsem svetu in milijoni ljudi jo pojejo ob ve- selih božičnih praznikih. Pupllarnovapni zavod riaj ^>olj vai>na naložba Olttii Hnicg mariborske oblasfi C^nfrala: MSd&lBOR, tr«j SvotoodLe TELEFON 281. POSTNÄ HRÄNILNICÄ 12.363 Podpužnica: CEL|E, CankaHeva ulica št 11, nasproti poštc TELEFON 93. POSTNÄ HRÄNILNICÄ 10.727 Sprejme vloge — najugodnejše obrestuje Dovoljjje vsakovrstna posojüa — najugodnejši pogoji Za variiost jHiiiči Draxska hHiiovina s svojo davciio inočjo i» prcinožriijem. Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 27 Po teh besedah je porinila svaki- nja bližje njen lonček in ji podala picten krožnik s pecivom. Gospa Kondelikova ni nič izbirala, vzela je žemljico, razlomila jo in pornočila v kavo. In kakor da bi nadaljevala v teni trenutku pretrgani govor, je spregovorila z očitajočim glasöm: »Torcj po osemnajstih letih, Ka- tinka!« »Vidiš, da se to tudi lahko zgodi«, je odgovorila Katinka. »Jaz pozivam neko gospo, ki je povila po šestnaj- stih letih svojega zakona. Saj jo mor- da tudi ti p^znaš — gospa Holafko^ va.« »To je nekaj drugega, Katinka, l'oda v moji starosti!« »0 kaki starosti pa govoriš, otrok? Stirideset let imaš.« »Ne še štirideset«, je pripomnila prospa Kondelikova. »Torej, vicliš, punca, v najkrasnej- &ih letih si; saj si taka kakor kaka mlada gospa.« Gospa Kondelikova je vzdihnila, kakor bi se ji znatno olajšalo. Toda takoj je zopet padla v otožen ton. »Ako bi se to zgodilo pred tremi, pred dvema letoma, prav nič ne bi bila žalostna. Toda sedaj! Ko sein omolila heer! Zdi se to, kakor bi ča- kala, da mi napravi mesto. Kaj po- lečejo Ijudje!« »Na to se najmanj oziraj, draga Beti. Tu gospodujieS ti, pod tem stro- poni, za ljudi se ne brigaj.« »Tako sem se veselila, da bova brez skrbi živela in sedaj-------« Go- spa Kondelikova je pogTedala k ok- nu in skozi okno v zimski y)opol- d(an. »Oba nisva več te^a navajena -- jaz iii Kondelife.« »Pa se zopet privadita«,. je rekla teta Katiinka. »Iw če te to najbolj iDuči, Boti, veruj nii, da je kakor bogokletstvo . . .« Ko je Katinka to govorila, je po- stal njen glas bolj strog. Gosj'st Kon- delikova ni odgovorila. Brez besede, kaor bi bila posvarjena, je gledala taproj skozi okner!1 »Skrbi te, Beti«, je nadaljevala te- ta Katirrka, »kaj bodo rekli ljudje. Povem t!, da ti Ix> marsikatei-a go- spa zavidala. Da, Beti, zavidala! Kj«r so leta in l'eta aastonj čakali takega angelčka in j.im ga vendar ni štorklja prinesla — kjer vedno manjka, Cesar so se Ijudje najbolj veselili------! In ne bodo ti zavidale samo gospe, Beti, —- da. Toda ko je mladost odbežala in ko sem videla, ko je tako nepreinag- ljivo pritiskala name starost, ko sem nekega dne zavzeta spoznala, da sem odcvetela devica —« Katinka je zajeeljala. Gospa Kon- dolikova se je osupla ozrla nanjo. »Saj nisem ničesar rekla, Katin- \ Največji most na svetu imajo na Kitajskem. Dolg je 145 kilomterov in ! ,ima nad 40.000 lokov. Kralj Edvard I. je teta 1306. v Angliji prepovedal kurjenje s kam- i.'itim premogom zaradi dima in ne- prijetnega vonja. Energija bliska je vredna približ- no 100 dinarjev. Bodensko jezero daje letno 9.500 do 10.000 stotov rib, ki jih je približno 20 vrst. V morju je 6.000 milijonov ton zla- ta. Po Langleyevih merjenjih vsebuje- jo solnčni žarki ^5 odstotkov celotne energije v obliki vidne luči, 65 od- I ka, s čemur bi te razžalila!« se je opravičevala v zadregi. Katinka si je obrisala z robeem oči> čeprav so bile suhe in so jo sa- mo pckle in je nadaljevala: »— in ko je poteklo leto za letom, tedaj nisem več hrepenela po možu ¦— medtem sem si pridobila tudi mnogo izkušenj — toda šele sedaj sem spovmala, kako je to življenje pus to, ako ne more človek za koga, skrbeti, kako je dolgočasno za samo, opušceno žensko, in tedaj seni brid- ko tožila, da mi ni bilo usojeno ime- ti rodbine, Beti, deteta, na kat'erega bi vso svojo neizrabljeno ljubezen prenesla, hčere ali sina, Beti, čeprav brez moža in očeta, Beti! Samo otro- ka! Vidiš, B«ti, to ni v meni zamrlo in ne bo zamrlo do smrti. Poglej, za koliko si ti srečnejša! Jaz stojim tu, stara devica, kakor strašilo v zelni- ku, samo v posmeh sosedom in nji- hovim dovtipora — samo spomni se;. kolikokrat mi je to Venceljček sam zabrusil, vein, da ne iz /lobe, samo- hi klepetavosti. Opotekam se po sve- tw kakor izgubljena ovca, tako brez eilja in sama po poti k grobu, Beti, nad katerim ne bo zajokalo nobeno otroško srce hv Ceprav- nisem niko^ m\ar v nadlego, sem vendar povsod le polo kolo, pri vozu — in ti si ime- la vsa ta leta hčer, speljala si jo ka- kor koklja, priSel je pošten človek, polbžila si mu jo v roke, čez malo časa ti privede vnuke — in ti sama boš še mamica. VidiŠ, Beti, tudi jaz ti zavidam!« Gospa Kondelikova je skoro pre- plažena gledala- Katinko, kako je z razgrctim obrazom govorila v eni sa- \)i te besede, kako ji je pri tem vsa- ka žilica na obličju igrala. V tem tvenutku je začutila odkritosrčno usmiljenje do te stare device, kateri jo vsled svoje lastne žalosti odprla stare, nezaceljene' rane. Naglo se je gospej Kondelikovi zazdelo, da se mo-rat a njuni vl'ogi spremeniti, da mora sedaj ona- tolažiti Katinko, in vendar (si je inislila), vendar je sa- mo ona pomilovanja vredna. »Vidiš, Katinka«, je rekla mirno, »ravno zato, ker imam hčer, se ne moreni ubraniti očitanj. Omožila sva jo, ničesar se. nisem nadejala in v dnlm sem si že mislila, kako damo to hišo na Vinogradih Vejvarovim, moj Bog, kdb naj bi jo drugi dobil in. tu naglo — all razumeš to, Ka- tinka? — nastane delitev. In meni s,e zdi, da jo vse moja krivda. Ali ne misliš, da bodo Vejvarovi prikrajža- ni?« Ko je teta Katinka prej dokonča- la, si je hrisala z robcem vroča lica;- ge po vprašanju gospe Kondelikove: je nekai časa molčala, potem pa je- odgovorila: »Kaj je Vejvara vzel hišo in ne Pepice? Kaj ni uradnik? Ml ad člo- vek je, delal bo, pomikal se bo na- prej, nekaj l>o prihranil in po vaju ostane zadosti za vse. In poleg tega, Beti, čeprav nisem bogata, kar- je mojega, ne vzamem v grob, kofikor časa bom živela, se ne pritaknem kapitala, bližjih sorodnikov nimam. — .dobro veš, da bodo podedovali tvo- }i otroci . . .« stotkov pa je nevidnih in taplih žar- kov. Največjo drevesnico na svetu ima- jo v ITaugenu (Montana) v Združe- nih državah. Letno producira DribUž- no 4 milijone mladih dreves. V Berlinu so s'ele leta 1799. uvedli hišne številke. Ren odplavi v cnem letu 200 kg zia- ta in 400 kg srebra v morje. Strojno ažuriranje Din 150 Strojno entlanje Din I"— L<2po sol'dno delo samo pri B. Piišnik Cankarieva cesta 4 (stara hi5a Liudske posojilnice poleg davkarije). Za šivilje znaten popust. Štev. 102. »Nova Dcba<; 24. XII. 1929. St ran 7. 'Uesefe ßozicne prazniße in srečno uToüo feto žetijo usem cenjenim stranßam, gostom in odjematcem sfedeče tordRe: Zvezna tiskarna in knjigoveznica Celje Stojan Holobar slikar in pleskar Celje — Za kresijo Änoncna in reklamna pisarna Miroslav Rudolf Celje Franjo Dolžan kleparstvo in vodovodna inštalacija Celje — Za kresijo Fischer & drug manufakturria in modna trgovina Celje, Kralja Petra c. Anton Zupančič strojno mizarstvo Celje, Gosposka ulica Ivan Naraks izdelovalnica soda vode in pokalic Zgor. Ložnica pri Žalcu Slavko Zavrl sodavičar Celje — Kralja Petra c. Josip Jagodič trgovina špecerije in železnine Celje, Glavni trg I Karl Loibner trgovina špecerije in delikates Celje, Kralja Petra c. Dežnikarna Jos. Vranjek Celje, Kralja Petra c. Jos. Plevčak čevljarska delavnica Celje, Kralja Petra c. Gostilna F. Berger Celje — Gosposka ulica Ivan Strelec tapetar Celje, Samostanska ul. Zaloga Glavni trg Restavracija »Wilson« Ivan Golmajer Celje—Gaberje Josip Kos čevljarska delavnica Celje, Dečkov trg Martin Orehovc krznarstvo in izdelovanje čepic I Celje, Gosposka ulica Anton Fazarinc trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter delikatese Celje, Kralja Petra cesta Lina Koschier modistinja Celje, Gosposka ul. 8 J. J. Mere restavrater hotela »Balkan« Celje Drago Cerlini modna in konfekeijska trgovina Celje, Glavni trg Spedicija Maks Koschier Celje, Kralja Petra c; 13 Telefon 13 Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem cenj. gostom kolodvorska restavracija Zidani most in hotel Union v Celju CIRIL IN ÄN1CA MAJCEN Roza Stegu točilnica in delikatesa Celjef DcCkov trg | r Veletrgovina Anton Kolenc nasl. Celje, Kralja Petra c. ! i I Glavna zaloga Delniške pivovarne »Union« Ljubljana~Lasko-Ä\aribor v Cclju R. Plavc trgovina z mešanim blagom Celje, Vrazov trg Vlado Cajhen kolarska delavnica in izdelovanjc autokaroserij Celje-Gaberje Belak & Inkret inštalacijsko podjetje Celje, Prešernova ul. 3 J. M. Sanc točilnica in delikatesa Celje, ' Kralja Petra c. 23 Rudolf Tkalčič čevljarstvo I Celje—Gaberje Marija Borovič trgovina šivalnih strojev in koles Celje, Miklošičeva ul. M. Rauch trgovina stekla in porce-lana Celje, Prescrnova ul. Stran 8. »Nova Doba« 24. XII. 1929. Štev. 102. Izdelovalnica sodavode in pokalic Ä. M. Baldasin Celje — Gaberje Čistilnica perils M. Covnik Celje — Prešernova ulica Vesele božične praznike vsem cenjenim strankam manufakturna in modna veletrgovina Valentin Hladin Celje Restavracija K- Kus Vesele božičnc praznike in sreCno Novo leto vsem cenjenim gostom Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenjenim gostom Franc Rebeuschegg hotel »Pri pošti« Celje — Glavni trg Celje Modni atelfe Maks Zabukošek Celje — Cankarjeva ulica Karol Florjančič elektroteh. podjetje Celje — Cankarjeva ulica Drago Gams mehanična delavnica in trgovna elektroteh. predmetov, strojev iii koles želi vsem cenjenim strankam vesele božične praznike in srečno Novo leto Gaberje — Celje Vsem cenjenim strankam vesele božične praznike F. & Kullich, kamnoseštvo Celje — Aškerčeva ul. Vesele božične praznike vsem cenjenim strankam Engelbert Mecilošek izdelovalnica »Chabeso« Breg — Celje J^öfe/$La c/ružfa v Ce/fe/ *Zfese/e fož/c/ie />/-az///Le /a srec/to J^ovo /e/o /fofe/„ Lvro/>a " Stev. 102. »Nora Doha« 24. XII. IMS. Stran 9. Veselc božične praznike in srcčno Novo leto Ciril Vajt tovarna pletenin Celje Vsem cenj. strankam vesele božične praznike in srečno Novo leto frizerski salon Maks Motoh Celje — Gosposka ulica Anton Zontič čevljarska delavnica Cenjenim strankam vesele božične praznike in srečno Novo leto Celje — Gosposka ulica Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem cenj. strankam Joža Medved krojaška delavnica Celje — Matija Gubca ulica Izdelovalnica cementnih izdelkov Maks Lipičnik želi vsem cenj. strankam vesele božične praznike in srečno Novo leto Čret pri Celju 'Zfese/e 6bž/č/?e /jraž/z/če üse/n ce/z/e/z/Wz od/e/na/ce/n. Jffles//za e/eA/rar/za v Cefa J%avar/ta „ J^ferLi/r SJ v Ce/fa 'Zkse/e 6bž/c/ze />raz/2/Le vsem ce/i/e/i///z jfos/o/n J& ~/7e&C rfaua/Tzar Stran 10. »Nova Dobac 24. XII. 1829. Stev. 102:. Vesele božične praznike in srcčno Novo Icto želi vsem cenienim strankam Matevž Zadravec pekarna Celje — Gosposka ulica Franc Dobovičnik manufakturna trgovina in modna trgovina Vsem cenj. strankam vesele božične praznike in srečno Novo- leto Celje — Gosposka ulica Matija Esih mesarija Vsem cenj. strankam vesele božičnc praznike in srečno Novo Icto Brcg — Celje Vsem cenj. strankam želim vesele božične praznike in srečno I Novo leto ; i Karl Mantl ;.; slaščičarna Celje — Gosposka ulica Jože Stanjko kolarstvo in izdelovanjc autokaroscrij želi cenj. strankam vesele božfcne praznike in srečno Novo leto Ccljc — Ljubljanska cesta Vaclav Schramm ( trgovina glasbil Vsem cenj. strankam vesele božične praznike in srečno Novo leto Celje — Kralja Petra cesta Kolman Lampreht izdelovalnica čevljev Cenjentm strankam vesele božične praznike in srečuo Novo leto Celje — Za kresijo Cenjentm strankam vesele božične praznike Franjo Vehovar tovarna pohištva : Zaloga : Glavni trg Celjc Vesele božične praznike in srečno Novo leto cenj. strankam Antonija Strovs trafikantka Celje — Kapucinska ulica Marija Janžek trafikantka Vesele božične praznike in srečno Novo leto •¦"•¦ .-¦ »> ¦*; ¦ Celje — Gošpbška ulica Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem cenj. strankam Anton Čoh frizerski salon Celje — Ljubljanska cesta Vsem cenj. strankam vesele božične praznike in srečno Novo leto Otmar Zidarič krojaška delavnica Celje — Kapucinska ulica Vsem svojim cenj. strankam želim vesele božične praznike in srečno Novo leto Ladislav Vegi manufakturaa in modna trgovina Celje — Glavni trg 10 (pri farni cerkvi) Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenjenim gostom Fric Skoberne hotel Skoberne Celjc Ana Natek gostilna pri „Mostu" Vsem cenj. gostom vesele božične praznike in srečno Novo leto Breg — Celje E. Paidasch frizerski salon za dame in gospode želi vsem cenj. strankam vesel Božič in srcčno Novo leto Celje — Matije Gubca ülica Vesele božične praznike in srečno Novo leto Friderik Vidic manufakturna, modna, konfekcijska in galanterijska trgovina Celje — ,Kra!ja Petra cesta Ivan Leskošek mesarija Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem cenj. strankam Zavodna — Celje Alojz Kališnik mestni stavbenik Vesele božične praznike vsem cenj. strankam Celje — Glavni trg Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem cenj. odjemalcem Tvrdka A. Ussar Celje — Prešernova ulica 4 Franjo Kunšek foiograf Vsem cenj. strankam vesele božične praznike in srečno novo leto Celje — Cankarjeva ulica Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. gostom in odjemalcem mesa Luiza Savodnik mesarija in gostilna Celje Stev. 102. »Nova Doha« 24. XII. 1929. Stran 11. Mestni kino Celje {Lastnik Ferdo čeplak) J. Jellenz trgovina z usnjem in sirovimi kožami Cclje Trgovina z južnim in domačim* sadjcm, s kanditi in slaščicami R. Delenjak Celje, Kralja Pctra ccsta 15 Prva juznQstajerska vinarska zadruga Cclje Ignac Grilec strojno mizarstvo Gaberje 140 Josip Rojc mehanik Celje, Prešernova ulica 16 Ignac in Marija Simenc Sčetarska in galanterijska trgovina Celje, Kralja Petra cesta R. Salmič ure, zlatnina, optika Celje, Narodni dom L. Putan Celje Ignacij Zagradišnik gostilna na Skarpi Celje, Breg Ivan Taček ml. prva celjska parna barvarija in kemična čistilnica «?rrj Celje, Gosposka ulica 21 Vesele bužične praznike in srečno Novo leto želi Franc Lesjak parna pekarna Celje, Breg Liker, konjak, rnalinov sok, rum, žganje na veliko F. S. Lukas Celje Anica Pajk & Co. nasl. J. Veble Celje, Kralja Petra c. 18 Čevljarna »ADRIA« Celje Najprimernejša darila za »BOŽIČ« Okraske, boribonjere vseh vrst, najfinejSe likerje, žganje, konjak itd., čaj, prvo vrstne pražene in surove kave, rozihe, mandelje in drugo dobite po znižanih I ' * cenah pri »; TT 1. llavnikap, Celje t Najyarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let V CELJU, KREKOWTRG (v fast . ^iači pri Iralodworu) Prihrankom rojakov v simeriki, densrju nedo- letnih, ki ya ulagajn sodišča ter nalolbam cerkvenega in obcin- skega denarja posveča posebno paZnio. f'ranihiica daje poso- jila na zcmljisča po najnižji obrestni meri. Use prošnje rešuje brezplačno. Za hranline vioge ydinti poieg premožcnja hrauiinice %t mesto Celje z vscoi premozcnjem in vso d&včno močjo. Stran 12. »Mot« Doba« 24. XII. »19. Štev. 102. Ceijska posojilnica d. d. v Celju v lastni palači liarodni dom Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000.000 — Lastna glavnica in rezerva nad Din 13,000.000'— Sprejema hranilne vEoge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju in točnemu izplacifu* Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnice: Maribor, Šoštanj I Božlčna darila! I -a to o >* Moško sukno za obleke in zimske suknje, vol- «/» Js ij^ijic neno, baržun, pliš za obleke in plašče, Crepp "~" i2 ^Zsflgj^- de Chine v raznih barvah za obleke, platno, ^ P ® $&L&&$ cefir, oblačilni in perilni barhent, moške srajce, a 2. Ü 2 nSPSsE^ samoveznice, ovratniki, dežniki, rokavice, noga- %¦ ** °* 4*fffWilpft^ vice, žepne rute, pletenine, snežke, copate ltd. .g | ^^^T Znižane cene! 1 >« mHi^^tt?^5) 2a obilen obisk se priporoča g 3 Alojz Drofenik, Celje, Glavni trg 9 z Slavnemu občinstvu priporoča Josip Goi*enjakf mesar in klobasičar, gostilna npri jelenu" w Celju, Kralja Petra cesta 37, veliko zalogo vsakovrstnih mesnih izdelkov sveže goveje meso, prekajeno, vsakovrstne klobase. Cene nizke, prekajeno meso s šunko cena kg Din 26'—, klobase cena kg Din 15'— do 30'—. Specijaliteta blaga zajamčena ! Sa mo na veliko! Sa mo na veüko! C^dJ — Mount Everest v ZöVitkih in zabojih nudi po originalnih cenah Alojz IVE^stnalc CELJE, KRALJA PETRA C. 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerljskega blaga Uastna, ppažapna kave IMElin za disct^re Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inStalacije,. strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila- Postre2ba točna in solidna. Cene zmerne. 50-24 Velika izbira božičnih daril, kakor bonboBov, čoUolade, čokoladniti bonbonov in Južnega sadja pri R. DEBENJAK, Celjf, Prešernova uliea 8. HajpFimernEjša bcžicna in nopoletna darila Prodajna zaloga gramofonov tvrdke ^^aV* JtCL jHL &5$ JLJE JEU JBHt ^3Jr JeLi ^tCL Gramofonske plošče: „His Master's Voice", „Columbia" „Odeon", „Polydor" „Elektra" itd. Sivalne stroje: „Rast & Gasser", „Styria" in „Puch" kolesa ppodaja tvpdka A. Ussar, Celje 'Prežernova ullca št. 24 liinHjonstfl kredifno banka Delniftka glavnica Din 50,000.000-— Rezervni zaklad okoll Din lO.OOO.OOO-— Centrala: Ljubljana, Dunajska c. poDRužNicE: B**ežicev Celjc, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Mari- bor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Prevalje, Ptuj, -----Rakek, Sarajevo, Slowenjgradec, Split, Trst.----- Brzojnwnl naslow 1 Banka Ljubljana Telefon št. 261, 413,502,50310 504 se präporoca za wse v bančno sfroko spadajoče posle. Ürejuje Rado Pečnlk. — Ödgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. — Oba v Celju.