47. štev. Postntna platana V Ljubljani, sobota 27. novembra 1926. imoa mn i-so Leto VI. K Uredništvo in uprava v Ljubljani, Narodni dom, 1. nadstr. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina 6 dinarjev, za inozemstvo pa 8 dinarjev. >s Delu ljubezen, Sv. pismo nas uči, da je delo kazen za greli. «V potu svojega obraza si boš služil svoj kruli,» je bilo rečeno človeku, ko je jedel prepovedani sad. Po tem učenju in po vzgoji, ki nam je bila na podlagi tega učenja vcepljena v kri in mozeg, naj delo ne bo nekaj svetega in vzvišenega, nekaj, kar človeka dviga nad žival, ga utrjuje moralno in krepi duševno in ob primerni zaščiti tudi telesno, pač pa nekaj ponižujočega, sramotnega, bridkega, kar povzroča neprijetne duševne in telesne občutke, kar daje človeku znak sužnja. Delu čast in zaščito! pa je glas modernega časa. Po tem geslu je priznano, da je delo, duševno in telesno, vse ohranjujoča sila, ona skala, na kateri je zidan ves napredek človeštva kot celote in napredek posameznika. Delo je ona gonilna sila, ki premaguje ovire in vodi k izpopolnitvi človeške družbe v moralnem in gmotnem oziru. Delo daje veselje do življenja, kajti edina prava in čista radost v življenju je veselje nad uspehom lastnega dela, lastne vztrajnosti, iznajdljivosti in izurjenosti. Delo v človeku mori živalske instinkte, ga dviga kvišku, da ne propada moralno, duševno in telesno. Delo odvaja pijanca od pijače in prinaša srečo v družino, delo kože pot mlademu fantu in dekletu, da ne zaide v nevarnosti življenja, delo utrjuje značaj, vežba razum in vzgaja človeka k vedno večji popolnosti. Delo ustvarja srečo. Vzgoja k ljubezni do dela je naša neob-hodna etična potreba in zahteva. Brez te osnove je vsak nadaljnji naš boj brezuspešen, samo poln žrtev brez zmag. Delo ni kazen 7-a greh, ni madež na človeku. Ono je angel rešitelj; Delo ne daje samo kruha, ono daje več: ustvarja in vodi življenje, drži in bo držalo družbo človeško na površju. Zato delu čast in zaščito! Današnja vzgoja delavstva gre v napačno smer, katere se zlasti drže demagogi, ki pod silo in voljo popularnosti svojih gesel boj proti kapitalizmu vodijo tako, da množica izpred oči izgublja pravega sovražnika in se njen srd obrača bolj proti delu, kakor proti kapitalizmu. Saj smo^bili in smo priča, da je delavstvo v Rusiji razbijalo še po zmagi revolucije tovarne, kakor da bi bile tovarne sovražnik delavca. 1 ovaine so tudi vidna koncentracija ttela, ne samo izraz kapitalizma. Dalje vemo, h kako strogim odredbam je morala seči ruska sovjetska vlada, da je obranila delo. Vojaško je organizirala delo, vsako zanemarjanje dela strogo kaznuje. Stavke so prepovedane. Ru- je najlepši dokaz, kako je delavcu manj-lo osnovnih pogojev, da prevzame in vodi novo uižbo, ki brez dela tudi ne more živeti. , "a,| no vzgojo, katero jc delavcu nudil zlasti Komunizem in revolucijonarne delavske stranke sploh, je bilo povzročeno, da je delavec zamenjal pojme in jc v sebi bolj občutil odpor proti delu kakor proti kapitalizmu. Razumemo, tia je delo v kapitalistični tovrnii čast in zaščito! ozko zvezano z bistvom kapitalizma samega in da je tako delo nesimpatično in odbijajoče, toda ravno zaradi tega je bilo v boju postopati previdno, da boj proti kapitalizmu v delavcu ne zatre ljubezni in spoštovanja do dela sploh, kajti v novi družbi bo delo moralo igrati še veliko večjo vlogo, kakor jo igra danes. In to delo bo moral vzdržati delavec — nihče drugi. Ako bo hotel delo naprtiti komu drugemu, sebi pa dati le oblast, s tem ne bo dosegel cilja. Mi se borimo za enakovrednost dela, zato da jc delo soodločujoči faktor v narodnem gospodarstvu, da delo služi splošnosti, ne posameznikom, da nihče ne živi na račun dela fclrugih. S tem se pa nočemo boriti proti delu samemu. Iz tega vzroka tudi nočemo biti demagogi, ker demagogija bi oskrunjala svetost bistva dela. Razrednoborbene organizacije slone veliko na demagogiji. In ni slučaj, ako se dostikrat čuje, da ravno člani takih organizacij store vse, da v delavcu ubijejo veselje do dela. Seveda pravijo, da je to boj proti kapitalizmu, kateremu z delom nočejo služiti. Niso pa zmožni in voljni, da bi to tenko in inponderabilno razliko znali delavcu primerno obrazložiti. V delomržnosti skozi desetletja vzgojevano in utrjevano delavstvo, recimo, po revoluciji ne bo postalo čez noč vztrajno, delavoljno. Glej primer Rusija! Kar se Janezek nauči, Janez zna, ali: navada je železna srajca. Ogromna socijalna borba, ki se je razplamtela v angleški premogovni industriji letošnjega 1. maja in ki je omajala ves gospodarski sistem Anglije, se bliža svojemu koncu. Angleški rudar se je skoro sedem mesecev junaško upiral nameri premogovnih podjetnikov, zlomiti enkrat za vselej mogočno njegovo organizacijo. Skoro sedem mesecev je gladoval in stradal, da bi si ohranil življenski položaj, katerega si je tako težko priboril. Sedaj pa pristaja na predloge, ki obsegajo trpko popuščanje tako z ozirom na mezdo kot z ozirom na delovno dobo. Poleg tega primoran soglaša z oklestenjem principa vsedržavne ureditve razmerja med delodajalci in delojemalci. To je bilanca skoro sedemmesečnega boja, ki gotovo ni ugodna. Toda če pomislimo1, s kako ogromnimi težkočami so se morali boriti rudarji, moramo vseeno priznati, da se niso borili zaman. Njihovi voditelji so morda zagrešili nekoliko težkih napak in bi mogli v različnih obdobjih spora doseči ugodnejše pogoje, toda to ne izpremeni ničesar na dejstvu, da premogovni baroni kljub vsemu niso dosegli svojega cilja ter da je ostala vsedržavna organizacija rudarjev še nadalje celotna. Ponovitev celotnega poteka premogovnega | Mi stremimo za tem, da potom sistematične vzgoje in izobrazbe delavca usposobimo, da more s polno odgovornostjo in polno veljavo sodelovati v narodnem gospodarstvu. Hočemo, da je delavec pripravljen duševno in telesno, da izpolni svojo vlogo bodoče družbe, da bo tako prehod v nov družabni red drugačen, kakor je bil v Rusiji, ki ni prinesel izboljšanja, ampak znatno poslabšanje. Res je, da ima danes delavec v Rusiji potom svojih sovjetov večjo besedo kakor nekdaj. Toda večja beseda brez boljšega življenja ni nič vredna. Kaj ima ruski delavec od revolucije? V tovarni mora biti vojaško pokoren. Po vsem svetu so stavke več ali manj dovoljene, v Rusiji ne. Ruski delavec jc namezdni delavec, njegov delodajalec je država. V bistvu ni izpremembe. V Rusiji je večja brezposelnost kakor drugod. Dolžnost naših organizacij je, da o bistvu in važnosti dela razmišljajo in da nikdar ne pozabijo, da je delo življenje, ki bo potrebno vsaki organizaciji človeške družbe. Boj proti kapitalizmu ne sme nikdar biti v svojih posledicah boj proti delu. Tega občutka delavec naše organizacije nikdar ne sme imeti. Taka vzgoja boja proti kapitalizmu ne slabi, nasprotno, ona ga krepi in mu daje moralno vrednost. Bojno razpoloženje dvigajmo s spoštovanjem in ljubeznijo do dela! čim večja bo ljubezen, tem večja bo vztrajnost v boju, da dtelo v človeški družbi dobi mesto, ki mu gre. * spora v vseh njegovih fazah bi vedla predaleč. Da pa moremo pravilno presoditi dalekosežnost pogojev, ki tvorijo osnovo za konec spora, moramo vendar seči nekoliko v preteklost. In to vse do 1. 1921., ko je bila sklenjena med lastniki premogovnikov in rudarji tako zvana tarifna pogodba, ki še obsega zarodke, iz katerih sc je razvil sedanji spor. Po tej pogodbi se zlagajo rudarske plače iz dveh postavk: iz osnovne mezde in iz tako zvanih okrožnih dodatkov. Osnovna mezda je dana z višino rudarskih plač iz 1. 1914. Dodatek pa je različen v različnih okrožjih in se ravna po produktivnosti premogovnikov. Izračunava se tako, da se od celotne vrednosti produkcije odštejejo produkcijski stroški (v katerih pa niso vštete mezde), ostanek pa se razdeli v razmerju 15:85 med delodajalce in rudarje. Dodatek pa tvori ona vsota, ki preostane od na rudarje odpadajočih 85 odstotkov po odštetju mezd. Tarifna pogodba iz 1. 1921. pa določa med drugim, da morajo znašati dodatki najmanj 20 odstotkov osnovne mezde. Podjetniki pa so znali brzo urediti stvar tako, da bi rudarji ne dobili nikdar večjih nego minimalnih dohodkov v izmeri 20 odstotne osnovne mezde. Delavstvo sc je naravno Angleška stavka. proti temu triku uprlo in 1. 1924. se mu je posrečilo1 doseči, da se je minimum dodatkov povišal na 33 in pol odstotka osnovne mezde. Lastniki premogovnikov so se takrat brez velikih bojev podali, ker je z zasedbo Porurja nastala zanje zelo ugodna konjunktura. Toda to ni trajalo dolgo. Nemška konkurenca je kmalu onemogočila sijajne dobičke in lastniki premogovnikov so bili prisiljeni iskati sredstva, s katerimi bi se dala premostiti kritična situacija. Prvi njihov korak je bil seveda, obrniti občo pozornost na delavske mezde in delovno dobo, dasi bi se z izboljšanjem produkcijskih metod in boljšo organizacijo industrije dalo doseči sigurnejše znižanje proizvajalnih stroškov, kar je priznala tudi kesneje ustanovljena Samuelova premogovna komisija. Premogovni podjetniki so torej odpovedali tarifno pogodbo in Anglija je bila tako že lansko leto postavljena pred možnost, da bo produkcija premoga naenkrat zastavljena. Takrat je odvrnil izbruh stavke ministrski predsednik Baldwin, ki je premogovni industriji dovolil državno podporo vse do konca meseca aprila letošnjega leta. Medtem je kraljevska premogovna komisija izdelala načrt za reorganizacijo premogovne industrije, ki pa ni našel milosti niti v očeh lastnikov, niti v očeh rudarjev. Tako je bilo 1. maja ustavljeno delo v premogovnikih, 3. maja pa je izbruhnila splošna stavka. Po neuspehu generalne stavke so rudarji nadaljevali boj popolnoma osameli in po nekolikih brezuspešnih posredovalnih poskusih so stali rudarji pred izbiro: ali sprejmejo Baldvvinove predloge ali pa se bore do izčrpanosti. Baldwinovi predlogi obsegajo za rudarje velik plus v tem, da so v njih osnovne poteze tarifne pogodbe iz 1. 1921. v bistvu ohranjene. Sporazumevalo se bo sicer po okrožjih, toda ključ 15:85 ostane še nadalje v Veljavi in minimum dodatkov je določen na 20 odstotkov osnovne mezde. Poleg tega se ima določjti za slabo1 plačano delavstvo minimalna mezda, ki bo obvezna za vso državo in okrožne pogodbe ostanejo v veljavi cela tri leta. Šest mesecev bo zasedalo državno razsodišče kot najvišja instanca, kateri se imajo predložiti v potrditev okrožni sporazumi in ki bo tudi odločevala O podaljšanju delovne dobe povsod, kjer naj bi se podaljšala preko sedem ur na dan. V luči gesla, s katerim so rudarji stopili v boj («niti penija od mezde, niti minute od delovne dobe»), pa pomenijo ti predlogi za delavstvo1 seveda izdatno grenko; popuščanje. Toda, če pomislimo, da so bili lastniki premogovnikov trdno odločeni, da ne priznajo nobenih vsedržavnih principov ter da uničijo popolnoma osrednjo rudarsko organizacijo, potem moramo priznati, da ti predlogi pomenijo vendarle uspeh, katerega se ne sme podcenjevati. Baldwinovi pogoji so pač kompromis, ki ni po godu niti delodajalcem niti delojemalcem. Podjetniki bodo1 morali prenehati s svojim odporom proti vsedržavni ureditvi in zopet priznati kompetenco osrednje organizacije, rudarji pa izgube pridobitve pogodbe iz leta 1924. in bodo morali delati dclj časa, če bodo hoteli doseči stare mezde. To so bistvene točke Baldwinovih predlogov, o katerih so glasovali in katere so sprejeli stavkajoči angleški rudarji z večino 216.000 glasov. Toda, ni verjetno, da bi bila ta rešitev definitivna. Cez nekaj časa bo zašla angleška premogokopna industrija gotovo v novo krizo in zgodovina se bo ponovila: podjetniki bodo hoteli znova izkoristiti delavstvo. In vendar počiva koren vsega zla znatno .globlje. Če se ne bo posrečilo Baldvvinovi vladi doseči združenja nezmiselno razbite premogovne industrije, če se ji ne posreči odpraviti tako zvanih «royaltics» (vsot, ki jih morajo rudniki plačevati lastnikom zemljišč) in prisiliti podjetnike k izpopolnitvi tehničnih naprav v premogovnikih in k izboljšanju produkcijskih metod, potem bomo po treh letih priče novega spora. Vprašanje pa je, če bo Anglija prenesla gospodarsko tudi ta udarec. Vsaj je po treznih ugotovitvah stal premogovni spor Veliko Britanijo okoli 300 milijonov liber šterlingov (6 milijard dinarjev) dnevno in angleški premog najbrže ne bo nikdar več dobil nazaj vseh tržišč, ki jih je izgubil med sporom. S tem pa bo Anglija trpela škodo, ki se danes sploh še ne da niti oddaleč presoditi. Kolikor se tiče vpliva, ki ga je imela stavka Boj proti ni: Če se trudijo evropske vlade in konzu-mentski krogi za pocenitev najvažnejših predmetov vsakdanje potrebe, se na drugi strani očividno uveljavljajo nasprotna stremljenja produktivnih gospodarskih skupin. Ta pojav je sicer povsem naraven in se da razlagati po zakonu o ponudbi in povpraševanju. Toda zelo resno postaja to vprašanje, če se uporabljajo za vzdrževanje ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem metode, ki ne po-menjajo več boja za zaščito minimalnih cen, ki se morajo doseči, če naj se produkcija gotovega blaga še izplača, temveč ki pomenijo boj za zagotovitev kar največjega dobička in to tudi za ceno težkega oškodovanja gospodarske celote, ki jo predstavlja posamezna država, oziroma na svetovnem trgu zastopano človeštvo. Podobne metode so znane že od nekdaj. Toda, medtem ko so se uveljavljalo v prejšnjih časih le v velikih presledkih, so se pričele sedaj uporabljati kar na splošno in prav ta okolnost mora vzbujati največjo bojazen. S postopno naraščajočim karteliziranjem vse produkcije so dobile velike produkcijske skupine v roke praktično1 neomejeno možnost «re-gulacije» cer, pri čemer se poslužujejo raznih valorizacijskih metod, «usmeritve produkcije* in kakor se pač še imenujejo raznovrstne krinke, pod katerimi sc skriva nemoralna dobičkaželjnost sebičnega kapitalizma. Osnovna modrost vseh kartelov je omejitev produkcije, s čimer povzročajo umetno' pomanjkanje blaga. Resnici na ljubo je treba reči, da to ni nikak nov izum. Tako postopajo celo navadni pomorski ribiči, če je lov preveč bogat. Pomečcjo enostavno del plena nazaj v morje, s čimer preprečijo, da bi cene padle in dosežejo z manjšim delom in trudom isti dobiček. Znana je tudi «valorizacija» kave v Braziliji, pri kateri se sicer blago ne uničuje, pač pa zadržuje in tako umetno zavira padanje cen. Tudi ravnokar ustanovljeni evropski železni kartel vidi svoj glavni cilj v omejitvi produkcije, s čimer hoče doseči povišanje cen surovega železa in s tem tudi vseh železnih izdelkov. V zadnjem času pa sta prišla na vrsto zopet dva važna predmeta svetovne trgovine, s katerima uganjajo skartelizirani proizvajalci svoje mahinacije, da se zaščitijo pred «kata-strofalnim padcem cen». V resnici pa jim gre edinole za to, da ohranijo ogromne dobičke, katere ogroža dobra žetev. V mislih imamo kavčuk in bombaž. Kavčukova industrija je dosegla v nekaj poslednjih letih velikanski razmah. Po večini se ta industrija nahaja v rokah Angležev, medtem ko konzumira največ kavčukastega blaga America. Velika potreba kavčuka, ki z razvojem avtomobilizma še vedno stalno j na angleško delavsko gibanje, se ne da tajiti, da ga je oslabila. Generalna stavka je za daljšo dobo ohranila njegovo bojno silo na gospodarskem polju. Toda kljub temu mu bo morda tudi ta okolnost v gotovem pogledu koristila. Podoba je, da so voditelji angleških strokovnih organizacij precenjevali moč strokovnega gibanja, pri čemer so podcenjevali učinkovitost političnega boja. V tej smeri je Mac Donald pravilno pokazal, v katero smer da mora iti bodoči razvoj: k ojačenju politične moči angleškega delavstva, ki sc bo končno odražalo tudi V ojačenju njegove moči na gospodarskem polju. Poslednje občinske volitve pa so dovolj jasno pokazale, da politične možnosti angleškega delavskega gibanja še dolgo niso izčrpane. ckim cenam. narašča, je povzročila tudi naraščajoče in intenzivno pridelovanje kavčuka, tako da je produkcija znatno presegla potrebo in da .le postala ponudba večja od povpraševanja. To pa je bilo treba seveda odpraviti in pojavil se je tako zvani Stevensonov načrt, po katerem se je, izhajajoč iz gotove minimalne cene, osnovno omejila produkcija. Posledice so se brzo pokazale. Ne samo da je takoj prenehalo padanje cen, temveč so se cene zopet pričele dvigati in to v taki meri, da so prisilile Zedinjene države k zadevni intervenciji v Angliji! Isto sc odigrava sedaj z bombažem, torej snovjo, ki je nujno potrebna najširšim ljudskim slojem, saj se iz nje izdeluje obleka in perilo. Zgodila sc je namreč nesreča, da je bombaž nepričakovano dobro obrodil in bom- baževina bi se morala in se je deloma že pocenila. To se mora sovoefa na vsak način ,.a- braniti in preprečiti in takoj se je pojavil Stevensonov načrt v drugi izdaji. Produkcija se mora omejiti, da se bodo mogle zvišati cene. In kaj pride na vrsto po bombaževim? Do sedaj je dobra žetev ene ali druge vrste pridelkov dobrodelno vplivala na trg in povzročila znižanje cen. Sedaj se godi obratno in dobra žetev povzroča — povečanje draginje! «Ščiti se» kava, «ščiti se» sladkor, «ščiti sc» kavčuk in bombaž, «ščiti se» kratkomalo vse proti dobri letini. Dobre letine so šiba božja za velekapitalistične izkoriščevalce in zato se jih boje kot vrag križa in bore se z vsemi mogočimi sredstvi proti posledici dobrih letin, pocenitvi produktov. Samo široke vrste konzumentov se ne morejo braniti in ščititi proti tej vrsti izkoriščajoče jih mednarodne špekulacije. Nezaščiteno ostaja samo pošteno delo v boju s požrešno dobičkaželjnostjo. Tukaj je še široko polje za praktična udejstvovanje mednarodne socijalne politike. Ker splošni gospodarski položaj človeštva sc bo dvignil samo s povečano produkcijo- 1,1 PJ^v to iz umazane sebičnosti zavirajo velekapita-listični špckulantje. ..... .______ Miljenko Vidovič vodja etično-p*‘°svetne Sole v Sarajevu predava v nedeljo, dne 28. novembra 1.1. ob 10. url dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Tema: „Dve kulturi.“ Najvljudneje vabimo k temu predavanju. Vidovičev klub v Ljubljani. Politični pregled. Volitve v oblastne skupščine, lizunovifieva vlada je razpisala volitve v oblastne skupščine za dan ‘23. januarja 1927. Štefan Radič ni nič kaj zadovoljen z razpisom volitev in je mnenja, da bi se morale prej izvršiti občinske volitve. Ne bo pa kazalo Štefanu Radiču drugega, da vzame Uzunovičevo odločitev na znanje, kajti v nasprotnem primeru bi bila HSS v nevarnosti, da odleti iz vlade. Z razpisom volitev v oblastne skupščine so se pojavile vesti, da odide parlament na počitnice, da imajo poslanci čas za agitacijo. Volitve so torej obenem pripraven plašč za pokritje parlamentarne nedelavnosti. — Vsekakor je razpis volitev pozdraviti. !‘rvič se bo pokazalo, ali ima sedanja vlada še zaupanje naroda, drugič pa pridejo oblasti do zastopstev, ki lahko v gospodarskem, socijalnem in kulturnem pogledu veliko koristnega napravijo. Oblastne skupščine naj bi ne bile toliko središče političnih bojev, ampak mesto, kjer se je strankarska demagogija umaknila resnemu in stvarnemu delu. Oblastne skupščine si bodo šele ustvarile svoj delokrog v okviru zakona in v naprej je gotovo, da bi bile mrtvorojeno dete, če bi v njih gospodovalo malenkostno-oštarijsko politično ozračje. Delovanje oblastnih skupščin bo tudi pokazalo, koliko je vredna samouprava Vidovdanske ustave in na praktičnih izkušnjah se bo pokazalo, kaj je popraviti in dopolniti. — Po zakonu bo štela ljubljanska oblast za volitve 14 in mariborska oblast 15 volilnih okrajev. Mesto Ljubljana voli 5 poslancev, Maribor 3 in Celje 1 poslanca. V ljubljanski oblasti voli sre/ Brežice 3, Črnomelj 2, Kamnik 4, Kočevje 4, Kranj 5, Krško 5, Laško 3, Litija 4, Logatec 3, Ljubljana okolica 7, Novo mesto 5, Radovljica 3 in Kasfav 1 poslanca. V Mariborski oblasti voli srez Celje 5, Dolnja Lendava 4, Gornji grad 2, Konjice 2, Ljutomer 3, Maribor desni breg 5, Maribor levi brez 5, Murska Sobota 5, Prelog 5, Prevalje 8, Ptuj 7, Slovenjgradec 3, Šmarje 5 in Čakovec 5 po- ! slancev. V celem bo štela mariborska skupščina 63 in ljubljanska 54 poslancev. Oblastna skupščina izvoli iz svoje srede oblastni odbor, ki šteje najmanj 5, a največ 8 članov. Oblastnemu odboru predseduje predsednik, ki je bil izvoljen na oblastni skupščini, docim so ostali člani oblastnega odbora tudi izven oblastnih poslancev. — Volitve v oblastne skupščine se vršijo na podlagi volilnih imenikov za ob- ! lastne skupščine. Sploh je ves volilni postopek ^ enak volitvam v narodno skupščino. ; Razbijanje javnih shodov. V Vojvodino je prišel Svetozar Pribičevič rušit postojanke radikalov. Agitacije samostojnih demokratov so »e radikali tako ustrašili, da so pričeli organizirati skupine plačancev, ki naj razbijajo shode, na katerih govori Svetozar Pribičevič. Preteklo nedeljo so samostojni demokrati sklicali shod v Crepaji pri Pančevi. Tu je bil izvoljen za poslanca Pašičev pristaš Šuvako-vič. Še pred pričetkom shoda je prišel na zboro-valni prostor samostojnih demokratov Šuvakovič z večjim številom radikalov, Madžarov in Nemcev z namenom, da onemogoči shod Pribičeviču. Šuva-koviču se je načrt deloma posrečil in zaradi umetno uprizorjenih kravalov Pribičevič ni mogel govoriti. Razbitje shoda je imelo povod, da so samostojni demokrati v skupščini vložili zakonski predlog o zaščiti javnih zborovanj. Debata v narodni skupščini je izzvala burno debato, v kateri so samostojni demokrati zavzeli najostrejši afront proti radikalom. Istočasno so šefi opozicijonalnega bloka poslali predsedniku vlade pismo, ki se glasi: Razbijanje političnih javnih zborovanj je začelo zavzemati tak razmah v zadnjem času, da predstavlja že sistem, ki ga policijska oblastva ali sama izvajajo ali pa tolerirajo. Policijska oblastva ogrožajo na ta način še ono malo pravic, ki jih ima opozicija po členu 14. ustave, da svobodno govori na zborovanjih in se z narodom dogovarja. A ogrožava se tudi osnovna pravica narodnih poslancev, da polagajo račun vo- lilcem o delu narodne skupščine. Ker vidimo, da se vse to godi pred vašimi očmi, gospod predsednik, in da nič ne storite, da bi se to preprečilo, dvigamo svoj glas proti takemu načinu in delu, ki nas pred volitvami v oblastne skupščine sili k misli, da se bodo, ko pride čas volitev, dogajali krvavi spopadi med narodom, kakor je to bilo o priliki zadnjih volitev. Opozarjamo vas, da bomo sprožili to vprašanje tudi v narodni skupščini in vam tako dali priliko,, da tudi vi enkrat položite račun o vsem lem, kako vodite posle naše države, v kateri svobodni državljani zgubljajo svoje pravice, ki so z ustavo in zakonom zajamčene, drugo za drugo. Premirje v rudikalski stranki. Na komunike, ki sta ga sestavili na prijateljski večerji Uzunovičeva in Pašičeva skupina in ki glasno zatrjuje, da so odstranjena vsa nesoglasja v radikalski stranki — ni še politične javnosti prepričal, da je vse to res, kar so gospodje zapisali. Še vedno se vodi med radikali ostra borba. Pašič se ni udeležil sporazuma-ške akcije in še vedno čaka, kdaj pride njegova ura. Prav nič ne kaže razumevanja stari voditelj radikalov, da bi se umaknil v zatišje in da bi izpustil vajeti vodstva stranke iz rok. Radikalni cen trum dela sedaj na to, da bi tudi Jovanovičevo skupino privedel nazaj v stranko. Jovanovičevci stavijo kot pogoj za sporazum, da se razveljavi sklep o Jovanovičevi izključitvi iz stranke in se mu da tudi popolno zadoščenje za krivico, ki mu jo je z izključitvijo napravil Pašič. Zakon o centralni upravi bo predložen narodni skupščini že prihodnji teden. Mladinski vestnik. JESENICE. V nedeljo dne 21. novembra 1926. je imelo «Bratstvo» drugi redni letni občni zbor, katerega je do izvolitve novega odbora spretno vodil dosedanji predsednik br. Janko Smolej. O. i. o. NSM je zastopal njegov predsednik br. Kozinc, ki je izročil prisrčne pozdrave vodstva ter imel ludi lepo predavanje. «Bratstvo» v Ljubljani je zastopal br. Rajko Sedej. Za krajevno organizacijo NSS je zbor pozdravil tov. Rado L a v s e g a r, za NSSZ pa br. Lojze F e r t e ž a r. Med vršitvijo zbora je dospel tudi pismen pozdrav ženskega od- | seka Bratstva* v Ljubljani. Po izčrpnih poročilih društvenih funkcijonarjev se je podelil odboru in predvsem bratu blagajniku soglasno absolutorij. Za novega predsednika je bil z velikim navdušenjem članstva izvoljen br. Lojze Božič. Novi odT bor je le deloma spremenjen. Na občnem zboru je govoril tudi br. St. Bokal, pod čigar vodstvom je pred zborom in po zboru igrala društvena godba. Želeti je, da v tretjem letu delovanja zastavimo vse svoje sile za razvoj naše ideje. Predsedniku naj tvori odbor močan delovni kader, a članstvo naj stori svojo dolžnost, pa so nam uspehi zagotovljeni ! Naročajte in razširjajte „Novo Pravdo**! Po svetu poidemo! (Iz življenja treh mladih prijateljev.) Spisal Anton Stražar. . (Nadaljevanje.) Tretje poglavje. Ni vse zlato, kar se sveti! (Narodni pregovor.) * 'sto Popoldne, ko so odšli Goričanov Jaka, Janez m i lorjan v družbi Kolenškovega Pavleta t,on,a’ )C s’cde>i Slaparju. Jaka in Florjan imata pri sebi svoji Ukleti.« Drenulka je ravno spila kavo. Obrisala se je okrog ust, nato pa odgovorila: ne "Naj gredo bahači, kamor hočejo. Nobenega naj neža Vež nazaj- P°s<*no na Goričanovega ošab-tudi nad* iczna- veš' kdaj! To ti povem, znositi Ko1abno Koprivčevo deklino se hočem hi prišla ti na Q0"e_ biI°’ f niof,oče dos<*la« da Goričanova ČTv * ? “ "C ** Jakova žena!« ’ Koprivčeva "c b° «Ej mati, dvomim, Če se vam posreči )) «Ne boj se, Polonca! Vrane mi 5e niso izpile možganov!» liči je mislila ravno nekaj spregovoriti, pa je videla po stezi prihajati moža. Tudi Drenulka ga je ugledala. «Polonca, ti, ki dobro vidiš, kdo gre po stezi?» Dekle je pazljivo motrila prišleca. «Uganite, mati, kdo je?» Drenulka je gledala in gledala, pa ni mogla spoznati moža. «Povej no, kdo je?» «Nihče drugi, kot Lisjakov Tinče.« Hčerin odgovor je zelo razveselil Drentilko: «Ravno prav, da prihaja Tinče. Polonca, ali ni še nekaj žganja pri hiši. Če ga ni, greš ponj. Tinčetu ga moram dati.« Tinče je prišel do žensk! «Bog z vama! Dolgo me že ni bilo naokrog. Upam, da se danes malo dalj pomudim pri vas. Kakor vidim, se še ni nobena izmed vaju omožila. Kaj pa vendar čakata?® «Pozdravljen, Tinče! Res te ni bilo že dolgo Pri nas. Kakor vidim, si še vedno dobre vo!je.» «Zakaj bi pa ne bil! Čeprav nimam niti toliko svo.ie zemlje, da bi se vsedel nanjo, pa vendar mi ni sile. Živim čisto pa «svetm jevangelju«: Ne sejem in ne žanjem, pa vendar se preživljam, mogoče še boljše kot marsikdo, ki seje in žanje.» Ženski sta povabili Tinčeta, naj gre z njima v hišo. «Grem! Zakaj pa ne. Toda dolgo se zaenkrat ne bom mogel zamuditi. Zbada me po trebuhu. Iti moram v vas, da dobim malo žganega.« «Nikamor ne boš hodil! Zdravila dobiš že pri nama!« «Če je tako, se pa kaj pogovorimo. Saj smo še žlahta v tretjem ali četrtem kolenu.« Tinče je odšel z ženskama v hišo. Drenulka je ukazala Polonci, da gre v trgovino po žganje. Ko sta bila sama, je začela Drenulka: «Tinče! Tebi ne pravijo zastonj, da si zvit kot kozji rog. Ali mi boš šel sedaj kaj na roko?« «Zakaj pa ne, prijateljica, kar govori!« Drenulka je Tinčetu na kratko povedala, da je imela «smolo» pri Goričanu, kakšno sramoto ji je naredil Jaka, in kako sovraži Koprivčevo Francko. Obljubila je Tinčetu dobro plačilo, ako ji pomaga, da bi se maščevala. «Veš — stara prijateljica — težko bo pomagati. Veliko je vozlov, ki jih bo treba odvezati. Dobro moram preudariti in premisliti, na katerem koncu bom pričel. Da ne bom navsezadnje naredil tako kot je Ribničan, da je s svedrom kravo drl.« Oba spletkarja sta ugibala in ugibala in kovala ne ravno lepe naklepe. Naposled vzklikne ves v veselju Tinče: «Smo že skupaj!« Ko je razložil svoj načrt Drenulki, je ta Tinčka potrepljala po rami: Po drugih državah. Pred volitvami na Madžarskem. Ko se je na Madžarskem pred dobrim mesecem v parlamentu začelo razpravljati o predlogu za ustanovitev gornje zbornice, ni še nikdo slutil, da pomenja ta predlog prav za prav ouverturo k volitvam. S tem predlogom bo na Madžarskem zopet upeljan dvodomni parlamentarni sistem in vedelo se je tedaj, da se bodo nove volitve vršile šele enkrat prihodnje leto. Za novo gornjo zbornico volitev itak prav za prav ni treba, ker se vanjo skoro vsi člani imenujejo. Toda ker so istočasno krožile vesti, da poslanci vladne večine grofa Betli-lena zelo resno stremijo za tem, da bi se poslanski mandati podaljšali, se je zdelo, da do volitev v doglednem času sploh ne pride. Grof Bethlen je danes na Madžarskem v resnici diktator, in to prav tako v parlamentu, kakor izven njega. Če bi ne imel z volitvami nekega posebnega namena, bi gotovo privolil v to, da se poslanski mandati podaljšajo. Saj ima v sedanjem parlamentu tako ogromno večino, da večje skoro ne more dobiti pri nobenih volitvah. Tekom debate o predlogu glede ustanovitve zgornje zbornice pa se je pokazalo, kakšne posebne namene da ima grof Bethlen. Nekaj opozicijo-nalnih poslancev ga je namreč napadlo, češ, da je uvedba zgornje zbornice, v kateri bo imel vladajoči režim seveda prav tako veliko večino kot v spodnji, prav za prav samo prvi korak k zasedbi madžarskega prestola, ki je po zakonu iz 1. ,1920. prazen še vedno menda vsled tega, ker zunanjepolitične okolnosti še ne dovoljujejo, da bi si Madžari izvolili kralja po svoji volji. Zadnji čas je v evropskem časopisju o zasedbi madžarskega prestola vest sledila vesti in razširjale so se najraznovrstnejše kombinacije. Govorilo se je o nnadžarsko-romunski personalni uniji, govorilo se je o jugoslovansko-madžarski uniji, toda najdalje se vzdržujejo vesti, da ima priti na madžarski prestol kak član rodbine Habsburg in to brez ozira na to, da se je po znanem puču eks-cesarja Karla s posebnim detronizacijskim zakonom iz I. 1922. odvzelo vsem Habsburgom kakršnokoli pravico do madžarskega prestola. Tega zakona madžarska vlada seveda ni nikdar jemala resno. tožila, da se na Madžarskem kljub omenjenemu detronizacijskemu zakonu pripravlja restavracija Habsburgovcev, so imele velesile vedno gluha ušesa. Madžarski propagandi se je namreč tekom zadnjih let posrečilo vodilnim inozemskim političnim krogom vsugerirati misel, da se je Madžarski napravilo z mirovnimi pogodbami strašno krivico in da se mora vsled tega sedaj z njo postopati kar najpopustljivejše. Ta okolnost je seveda vplivala na nadaljnje postopanje madžarske vlade - pravi se, da madžarska vlada že kaki dve leti sondira teren pri velesilah, če bi bila pripravljena priznati restavracijo Habsburgov na Madžarskem - in danes je zadeva ~2e tako daleč, da smatra madžarska vlada sedanjo dobo že za ugodno za eventuelno kronanje Habsburgovcev. Grof Bethlen je tekom debate o predlogu glede zgornje zbornice podal važno izjavo, v kateri je označil voljo naroda kot izvor vsega prava v državi in popolnoma jasno povedal, da je za svobodno volitev kralja, kar pomeni, da nikakor ne vztraja na tem, da bi moral zasesti prestol prav najstarejši Zitin sin Oto. Pri tem grof Bethlen niti z besedico ni zavrnil vesti, da bo prva naloga bodočega parlamenta izvolitev kralja. Da bo ta volitev izpadla samo tako, kot bo hotel on, je samo po sebi umevno. Vsaj si lahko grof Bethlen že danes lahko izračuna, da bo dobil v poslanski zbornici preko 200 mandatov, zgornja zbornica bo pa cela njegova, ko je imenovanje vanjo odvisno edinole od njegove dobre volje. Gre torej prav za prav samo za to, koga bo hotel grof Bethlen za kralja na Madžarskem. Pra-vijo, da mu je enako pri srcu trojica habsburških nadvojvod, Albrecht, Josef in njegov sin Franc Josef, da pa je le za spoznanje bolj vnet za Albrechta, za katerega sc peha nienova bistroumna in spletkarska mati Izabela in za katerega je menda pridobljen tudi italijanski diktator Mussolini. Pristaši Zitinega sina Otona, tako zvani legitimisti, ki so se še pred kratkim časom pred vsem svetom postavljali v pozo, kot da bodo samo oni odločili, kdo da bo na Madžarskem kralj, so danes, ko gre zares, čudovito tihi. Najzvestejši med pristaši «kralja Otona®, kot radi nazivajo Zitinega sinčka, so se razlezli po svojih gradovih, kot da je zavladala med njimi nenadna panika. Njihovo pona- Ce pa se je katera okolnih držav katerikrat pri-1 sanje razlagajo dve verziji. Po eni smatrajo legi- «Moj stari ljubček! Danes ga bova pa pila, to ti rečem!» Polonca je med tem prišla doniov. Drenulka ji je vsa vesela ukazala: «Sedaj se pa hitro zasukaj in skuhaj čaj.» «Takoj grem! Ivovem vama, da sem bila priča, ko so se poslavljali fantje od svojih ljubic. Kislo sta se držali deklini.» «Naj se le! Zapomni si: Koprivčeva ošabnica se bo še večkrat držala kislo!« Polonca je odšla v kuhinjo kuhat čaj. Bila je zelo vesela obetanj, da se zbirajo temni oblaki nad Koprivčevo. * 2e visoko je bilo v vročeni poletnem dopoldnevu solnce na nebesnem svodu, ko je prav počasi koračil po stezi med podgriškimi njivami Lisjakov Tinček. Nikamor se mu ni mudilo. Čemu tudi. Potrebna jedila je dobil pri dobrih ljudeh. Marsikdo bi ga bil zapodil od vežnega praga, ko bi vedel za vse njegove spletke in hudobije, ki jih je uganjal. Premeteni Tinče se je vselej znal izmotati iz nevarnosti in je običajno vso krivdo zvalil na svoje soudeležnike. Prav dobro se je imel poprejšnji večer pri materi Drenulki. Postrežen je bil, kot bi na ženitnino vabil! Na pot mu je dala celo ocvrtje in v stekle-ničico žganja. Tinček je prišel do visoke košate hruške, ki je stala komaj par korakov od stezice. Ker se mu ni nikamor mudilo, je legel v senco. Ko si je obrisal znojno lice, je potegnil iz suknjiča stekle-ničico in si privoščil par požirkov. Po tem okrepčilu se je spravil na ocvrtje in modroval sam med seboj: Prav lep dan imamo danes. Prileže se mi v senci. Malo se moram odpočiti in preudariti, kako ustreženi Drenulki, ki me je tako dobro pogostila. Kar je pa najglavnejše: Ako reč dobro izpeljem, dobim cel petak o Božiču in klobas in slanine. To pa niso mačkine solze! Sedaj ne kaže drugega, kot zavihati rokave in prijeti za dobro! Kakor nalašč je prišla po stezi Koprivčeva Francka. Tinče jo je pozdravil. Francka mu je odzdravila in hotela oditi dalje. Tinče jo je zadržal: «Dekle, počakaj malo. Povem nekaj. Ne smeš mi zameriti, ako vem, da sta bila z Jakom «malo tako«. Veš, dekle, Lisjakov Tinče ve marsikaj, ker hodi vedno po svetu. V kratkem grem proti Trbovljam. Ako imaš kaj naročiti Jaku, napiši pisemce!® Dekleta je bilo zelo sram, ko ji je Tinče imenoval Jaka. «Kaj bi te bilo sram, Francka. — Poznam mlade ljudi! Vse mi lahko zaupaš. Molčeč sem, nisem baba!« «Oglasite se pri nas, kadar greste. Ne bo za- timisti vsak boj proti Bethlenu za brezupen, po drugi pa uvidevajo, da Madžarska ne more ostati brez kralja vse do Otonove polnoletnosti, ker bi sicer moglo priti pod pritiskom širokih ljudskih slojev do proglasitve republike ali pa bi proglasili sedanjega upravitelja države Hortliyja za kralja. V vsakem slučaju se na Madžarskem pripravljajo veliki dogodki, katere morajo sosedne države, med katere spada tudi Jugoslavija, pazno zasledovati, ker nobena politična kombinacija ni preveč pustolovska, da bi ne bila na Madžarskem izvedljiva. Ali nimamo zato že dovolj dokazov? Ali smo se kaj posebno čudili madžarski ponarejevalni aferi, ki se je bila po očitkih opozicije pričela v soglasju z madžarsko vlado? Na volitve, ki se bodo vršile na Madžarskem že pričetkom decembra, moramo gledati kot na pričetek teh dogodkov. Rezultati teh volitev so nedvomni; glasovalo se bo javno in grof Bethlen bo pri njih zmagal s svojim terorjem prav tako gladko, kot jc zmagal pri zadnjih volitvah. Pri teh volitvah bomo lahko predvsem opazovali, kakšna nova pota si bo izbral volilni teror in pa, v koliko se je izpopolnil od onih znanih volitev Banff.vje-vega režima, ki so zaplavila vso Madžarsko s krvjo opozicijonalno razpoloženih volilcev. * Rusija aia zbližanje i Jugoslavijo. Sovjetski listi so zadnji čas priobčili več člankov, kjer zagovarjajo zbližanje med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo. "Tzvestja* objavljajo celo uvodnik, kjer se spominjajo nekdanjih bratskih odnošajev med Jugoslovani in Rusijo z željo, da se prijateljstvo zopet obnovi. Težkoče češkoslovaške vlade. Predsednik vlade Švehla noče priznati Hlinki tako zvariega slovaškega ministrstva. Hlinka grozi z opozicijo. Pogajanja se še nadaljujejo. Če bo Hlinka vztrajal na svoji zahtevi, je češkoslovaška vlada pred demi-sijo, ker brez Hlinke nima večine v parlamentu. volitve v lioijranji. rreieino nOTel^o so se vršile v Bolgariji volitve /.a okrožne skupščine. Opozicija, sestavljena iz zemljoradnikov in demokralov, je dobila večino v vseh bolgarskih mestih. V večjih bolgarskih mestih je dosegla opozicija čez 84.000 glasov, vlada pa le 43.000 glasov. V Sofiji je dobila opozicija 22.000 in vlaga le 10.000 glasov. Rezultati z dežele še niso znani. Konec britanskega imperija. Na konferenci ministrskih predsednikov vseh britanskih dominijo-nov je bilo sklenjeno, da bo v bodoče ves dosedanji britanski imperij zveza popolnoma samostojnih stonj! Zelo se mi mudi. H materi na njivo moram. Zbogom!« Francka je odšla dalje, l inče je tudi vstal in šel počasi naprej. Prav zadovoljen je bil. Od Drc-nulke ima obljubljeno plačilo in od Francke tudi. O, ko bi dekle vedelo, v kakšno past se je ujelo! Kar naenkrat se je Tinče ustavil ob križpotju. Kadar mu je prišlo kaj posebnega na misel, je vselej zapel tisto domačo: Mam’ca me kregajo, * očka tepo, hlačke m’ dol lezejo, oh, kaj še vse bo! Ko je odpel, je zavil na kolovozno pot. Odločil se jc, da gre k vdovcu Piskerniku: Ko imam opravek za Drenulko in Francko, '>!,i M 'Ham še za prismojenega vdovca. Potegnem ga, da ne bo vedel, kje je leva ali desna! Prav hitro je stopil Tinče proti Piskerniku, v zabavo si je spotoma še pel: Pa ona, pa ta, za mano caplja, pa ona, pa tista, za mano pritiska. Kavno je izpel, ko je prišel že do Piskerniko-vega sadnega vrta. Veliki pes «sultan», ki je bil za hlevom priklenjen, je gospodarju z lajanjem naznanjal Tinčkov prihod. samo na predlog prizadetih vlad. Vsi dominijoni | imperij in slopi na njegovo mesto Zveza britanskih nastopijo v bodoče samostojno napram tujim drža- l držav. Tedenske vesti. držav, ki bodo združene samo še po osebi angle- j vam, sklepajo z njimi mednarodne pogodbe in ime-1 obrnilo na prosvetni inšpektorat velikega župana škega kralja. Podkralji in generalni guvernerji do- ■ nujejo pri njih svoje poslanike. Vojne uprave bodo j ljubljanske oblasti za informacije. Inšpektorat je minijonov ne bodo več zastopniki angleške vlade, tudi ločene, le organizacija bo enotna. S 1. januar- odgovoril: <■'/■ odlokom O. N. br. 2896 od 81. janu-ampak neposredni zastopniki kralja in imenovani jem preneha formalno obstojati sedanji britanski a rja 1925 je ministrstvo odločilo, da je za razvrščanje uradnikov dovršena osemrazredna osnovna šola v Sloveniji enakovredna z dovršeno meščansko šolo za vse one, ki so dovršili osemrazredno osnovno šolo do 31. oktobra 1024. Navedeni odlok je ministrstvo za prosveto na novo potrdilo z odlokom O. N. br. 65.899 z dne 15. januarja 1928. Po 31. oktobru 1924. dovršena osemrazredna osnovna šola ni več enakoveljavna dovršeni meščanski šoli; to poudarja ministrstvo prosvete izrečno z odlokom O. N. br. 25.445 z dne 16. oktobra 1926., da se je z odlokom O. N. br. 3896/25 napravila izjema, ki se ne more v nobenem slučaju nadaljevati, ker bi se drugače prejudiciral značaj popolnih osemrazrcd-nic ter se tako znižala vrednost meščanskih šoI.» — S to rešitvijo je jasno, da so vsi naknadni izpiti za osem razredov ljudskih šol brezpredmetni, ker si na ta način ne bo nihče pridobil pravice do 111. kategorije. — Prvoboritelj treznostnega gibanja v Ljubljani. Voditelj protialkoholnega gibanja v Ameriki Johnson je obiskal Ljubljano. V Mestnem domu je imel predavanje, kjer jo temeljito zagovarjal prohibicijo. 1/, Ljubljane se je Johnson odpeljal na Dunaj. 41 ' — Jugoslavija v številkah, (ilasom statističnih potlatkov je znašalo število prebivalstva koncem leta 1925. 12.017.^23 oseb. Od tega je 6,803.507 moških in 6.123.776 žensk. Po veri je 5,(502.227 pravoslavnih, 4,735.154 rimokatoličanov. 1.336.687 muslimanov, 217.847 protestantov, 65.105 Židov, 41.597 grkokatolikov, 17.536 ostalih priznanih ver in 2116 brez konfesije. Po narodnosti je 8.525.000 Srbohrvatov, 1.024.761 Slovencev. 513.472 Nemcev. 472.409 Madžarov, 441.740 Arnavtov. 229.309 Romunov in 388.635 ostalih narodnosti. Na enem kvadratnem kilometru živi v Srbiji 53. na Hrvatskem in v Slavoniji 62, v Vojvodini 70. v Sloveniji 65. v Dalmaciji 48, v Bosni in Hercegovini 36. v Južni Srbiji 32 in v Črni gori 20 oseb. — Prejemki javnih nameščencev. V Beogradu se je vršila začetkom tega meseca konferenca Glavne, zveze javnih nameščencev. Na konferenci so se demantirale vesti, da namerava vlada znižati prejemke javnim nameščencem. V novem finančnem zakonu ni ničesar, kar bi poslabšalo položaj nameščencev. Nasprotno, v novem proračunu so postavljene draginjske doklade v polnih prejšnjih Miljenko Vidovič. Kuj me življenje, kuj!...! In kovalo je življenje Vidoviča, pravi kremen. Kremen, ki se je raz-iskril, vžgal luč in prinesel dan v srca onih, ki so z njim. Vidovič!? Kaj neki ima posebnega na sebi? Cisto nič značilnega, nič nenavadnega, nič posebnega. Vidovič je — človek. Nič drugega. Da ga vsaj malo spoznamo, čujmo par njegovih izjav. Ko sem v službi prišel v stalen stik z delavci in drugimi sloji, sem imel priliko spoznati vso '1cdo in človeka nevredno življenje. Začel sem vpli-Vi,ti na njihovo zavest, vzbujati in podžigati v njih najlepša čuvstva, zatirati pa slabe njihove navade in instinkte. Njihov krog je rastel in avtomatično se je razvila iz teh začetkov moja večerna sola za odrasle. Oni sami so si jo ustanovili, ker jih ie žejalo po izobrazbi. Od teh časov verujem v zdravo jedro našega naroda.« «Moderua kultura stremi le za tem, da čim bolje spozna vse pojave izven nas, ne obrača pa pažnje na noter — v človeka samega, v subjekt. I ;i pa je popolnoma zanemarjen in treba pribiti, da tekom stoletij na tem polju ni zaznamovati ni-kakega napredka. V tej enostavnosti tiči temeljna zmota današnjega obrazovanja in vzrok tolikemu nezadovoljstvu. Ta kultura liči na usodo Ikarovo: čim više dviga človeka, da ga tem globlje strmo- glavi.* ^Spotikajo sc nad mano, ker izobrazujeni na-red. Hiperprodukcija inteligence! Ali je hiperpro-dukcija inteligence tam, kjer je izobražen vsak delavec? Vem, da je sreča človekova odvisna od vsakega posameznika. Ta pa dandanašnji mora biti splošno izobražen, mora imeti neko mero izobrazbe, deloma v zaščito, deloma pa zato, da more graditi naprej. To izobrazbo dajem članom svoje dopisne šole. Ne poučujem zato, da bi se moji učenci sunkoma pomikali iz skupine v skupino, iz kategorije v kategorijo, marveč insistiram na tem, da je izobražencu delo — vsako, tudi po- polnoma manualno delo — v čast, izobrazba pa le za vsestransko izpopolnjevanje in spoznavanje samega sebe. Kdor pa je dovolj krepak in zmožen, naj stopi više! To je osebna pravica in celo dolžnost vsakega poedinca.» «Le tedaj bo naša izobrazba popolna, ko bomo tudi v dejanju .izvajali ljubezen do bližnjega in tedaj bo samo odpadlo vprašanje kruhoborstva.« Naj zadostujejo ti obrisi! Miljenko Vidovič, rodom Dalmatinec, je človek izrazite energije. V enem letu je naštudiral vso snov srednje šole in z uspehom položil izpite. Pozneje je obiskoval tehnično visoko šolo na Dunaju in v Pragi, kjer je diplomiral. 2e tedaj se je boril z eminentno socijalnimi problemi. In danes je največji, najpriljubljenejši vzgajatelj mladine; spoznal je, da so baš ta tla neobdelana in tako plodovita. In ta Vidovič je prišel v Ljubljano. V nedeljo 28. novembra bo imel ob 10. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma javno predavanje o temi «Dve kulturi*. Brezdvomno bo to predavanje v Ljubljani edino te vrste in bo zlasti gg. profesorje, kakor tudi ostale intelektualce izredno zanimalo. Naj omenim, da je g. Vidovič izredno dober govornik, kot sploh vsak, komur je duša polna. v. B. Pravilnik k novemu stanovanjskemu zakonu izdeluje posebna komisija v ministrstvu za socijal-no politiko. Pravilnik naj bi rešil sporne točke zakona. — Ribarstvo. Po statistiki pomorskega prometa v Splitu znašajo dohodki našega ribarstva 45 milijonov dinarjev letno. Vseh ribičev na nvorju je 13.000 in vrednost orodja, ki ga rabijo za ribolov [ se ceni na 60,000.000 dinarjev. — Pogoji za uvrstitev v lil. kategorijo uradnikov. z ozirom na razne nasprotujoče si objave v dnevnem časopisju, se je UJNŽB v Ljubljani Vdovec Piskernik je pred hlevom klepal koso, ko ga je pozdravil Tinče: «Bodi mi pozdravljen, preljubi Matevž! Dolgo te že nisem vidci. Kako se ti kaj godi v vdovskem stanu?» Nagovorjeni je odzdravil Tinčetu in prenehal z delom. «Sedi na hlode, Tinče. Pogovorila se bova kaj!» Tinče se je vsedel na hlode in začel: »Matevž, oženiti se bo treba!« «Saj bi se, ko bi dobil žensko, ki bi bila meni '^seč. Pomagaj mi, ko si z vsemi mazili namazati. Rečem ti kar naravnost: Povšeči mi je samo Ko-privčeva Francka. A kaj, zlodja, ko je pa dekleta premotil Goričanov Jaka.» «Matevž, svoje čase si bil dober kristjan. Gotovo imaš pijačo doma. Rad bi govoril, pa ne morem, ko imam čisto suho grlo!» Piskernik je bil zelo radoveden, kaj neki mu |,llNe 1 inče. Povabil ga je v hišo. — Seveda je usti egel njegovi želji in mu postavil na mizo dobrega vina. (iladko je šlo Premetenemu Tinčetu. Zaljubljeni vdovec je venomer postavljal, kako mu je vedno v mislih Francka Sam ne ve, koliko bi dal tistemu, ki bi pregovoril dekleta, da ga vzame. ‘ Matevž, velja! .laz ti ugladim pot do Francke. Koliko mi daš?« «Ceprav 50 goldinarjev!« «Velja! Seziva si v roke, da bo beseda kaj držala!« Pa sta si segla v roke! Tinče je še pripomnil: «Koncem tedna ali v nedeljo grem na delo. Mahnim jo proti Trbovljam. Prosim te, daj mi nekaj kronic za na pot, da bom sem in tja lahko spil kak kozarček.’ Saj veš, da je do Trbovelj dplga pot.« «Po kaj za zlodja greš v Trbovlje?« «Še vprašaš! Grem, da nalažem Jaka o Franckini nezvestobi Ko se mi enkrat posreči ta zmešnjava, potem bo že imelo tudi tebe rado. Še hvaležna bo, ako jo boš maral.» «Tinček, ti si od zlodja zvit. Vedel sem že, da nimaš ajdovce v glavi, ali, da ti gredo tako zvr-stoma vse misli v glavo, kaj takega si pa nisem mislil. Kadar greš proti Trbovljam, sc oglasi. Dam ti tolar. Danes pa dobiš kronico od mene!« I inček je še južinal pri Piskerniku, nato pa je odšel dalje po svetu. Vdovec Piskernik je bil zelo dobre volje. Vsi domači so se čudili tej hitri gospodarjevi spremembi. Zvečer, ko jc Piskernikov hlapec Šimen krmil živino, dekla pa molzla krave* jc dekla Liza govorila hlapcu: «Simen, nekaj novega se bo zgodilo pri naši hiši. Saj vidiš, kako jc naš gospodar dobre volje. Ženitev bo!» «Ja, ja, nekaj takega bo, Liza! Veš, brez vzroka ni hodil Tinček okrog hiše. Kaj pa Liza, kdaj se bova pa midva vzela?« «Bog ve kdaj? Veš, Šimen, ti me samo slepariš, hodiš pa za drugimi!« «Ni res, ljuba moja'!« ■ Šimen je stopil k Lizi in jo poljubil. Krava »sivka« se je tako ustrašila, da bi kmalu pohodila deklo. Micko, ki ga je imela Liza v golidi, se je večjidcl vse zlilo. I iza je bila huda na Šimna, ki se je smejal: »Dekle, ne jezi se! Ce se naš gospodar oženi, se morava tudi midva!« «Saj ti ne verjemam nič, Simen!« «No, če mi dosedaj nisi verjela, mi boš pa sedaj!» Seveda jc s temi besedami znova premotil Ši-men svojo staro prijateljico. Vse mu je verjela! Kot vedno mu je rekla: «Ja, če me res vzameš, ti dam za nedeljo goldinar, da se boš postavil med fanti in dekleti. Samo to ti-rečem: Z drugimi ne pustim, da bi plesal. Samo z menoj moraš, da veš!» (Dalje prih.) inserirajte v„Novi Pravdi"! zneskih, torej v tistih, takršni so bili v sedanjem proračunu pred znižanjem' po poplavah. Za izplačilo razlike je postavljenih zopet deset milijonov dinarjev. Uprava Glavne zveze je ugotovila te-le zahteve javnih nameščencev, ki jih hoče izvesti do uveljavljenja na kompetentnih mestih: 1.) da se zahteva eksistenčni minimum, ker se je ugotovilo nezdravo dejstvo, da državni uslužbenci še danes nimajo minimuma eksistence; 2.) da se izplača z zakonom zajamčena razlika plače državnim uslnižben-cem v šestih mesecih; 3.) da se ustavi neupravičeno odvzemanje zneskov za poplavijence; 4.) da se poviša stanarina na faktično stanje; 5.) da se takoj izdela pravilnik o razdelitvi vsote, ki jo določa proračun za zgradbo uradniških stanovanj; 6.) da se uvrste v 1. draginjski razred mesta Skoplje, Zagreb, Split. Sarajevo, Ljubljana in Maribor; 7.) da se delegirata dva člana Glavnega Saveza v komisijo za revizijo uradniškega zakona; 8.) da se kronske pokojnine pretvorijo v dinarske; 9.) da se regulira vprašanje potnih in selitvenih stroškov kakor oficirjem; 10.) da se prizna pravica do pokojnine rodbinam onih uslulžbencev, ki ob vršenju službe obole ali umro po petih letih; 11.) da se vojna in druga leta priznajo šele potem, ko zadobi uslužbenec pravico do pokojnine; 12.) da se postavljajo uradniki samo s kvalifikacijo po zakonu; 13.) da se takoj donese zakon o centralni državni upravi in ureditvi državnih oblastev; 14.) da se podaljša stanovanski zakon do leta 1931.; 15.) da se izenačijo uradnice v pogledu pravice do osebnih doklad; 16.) da se prizna pravica do pokojnine ženski deci tudi po polnoletnosti; 17.) da se mesečni prejemki izplačujejo redno, ne da bi bilo treba čakati ofvorenja kredita; 18.) da se vrne državnim uslužbencem stalnost; 19.) da se vrši redukcija v zmislu ustave (člen 1061). — Aretirani komunisti. Ljubljanska policija je izvršila več preiskav v stanovanjih znanih komunistov. Aretiran je bil in pridržan v zaporu Albert. Hlebec. — Naši izseljenci v Kanadi. V časopisju so se širile vesti, da so naši izseljenci v Kanadi izpostavljeni največji bedi. Z ozirom na to je izdal konzulat v Montrealu o položaju izseljencev v Kanadi ta-le pojasnila: Precej resnice je na tem, da v Kanadi razen na farmah ni dobiti dela. Potrebno je, da so vsi doseljenci, ki pridejo v Kanado, poljedelci in da tudi ostanejo pri tem poslu. Res je, da niso ravno privlačne mezde na farmah in da se lahko v rudnikih zasluži več. Farmarji plačujejo svoje stalne delavce od 30 do 40 dolarjev mesečno (1500 do 2000 Din) s hrano in stanovanjem. Ob času žetve zaslužijo poljedelski delavci tudi več. Kanadska industrija je še nerazvita. Velika razočaranja do-žive oni naši doseljenci, ki zapuste farme v nadi, da dobe boljši zaslužek v tovarnah in rudnikih. Gesto ostajajo tudi doseljenci tedne in mesece brez posla in žive od podpor svojih tovarišev, ki delajo, ali pa od podpor prijateljev in sorodnikov v Zedinjenih državah. Veliko zla povzročajo našim doseljencem poizkusi, da prekoračijo mejo in se naselijo v Zedinjenih državah. V velikih mestih Kanade obiščejo naseljenci razne agente, ki prodajajo parobrodne karte in izvršujejo druge usluge doseljencem. Morala teh agentov ni posebno visoka in pogosto vrše utihotapljanje doseljencev v Zedinjene države. Naši ljudje plačajo velike vsote, da jih agenti na ta ali oni način spravijo preko meje. Ta pod vzet ja imajo včasih uspeh, zelo pogosto se pa končajo nesrečno za uboge doseljence. Ameriške obmejne straže polove -velik del takih doseljencev, jih zapro in izroče sodišču, kar končava z deportacijo. Trditev, da na tisoče naših državljanov leži po barakah v kanadskih mestih in da tam umirajo od gladu, ni resnična. V Montrealu je n. pr. komaj nekaj desetin naših ljudi. Vsi pa dobro vedo za konzulat in se tudi nanj obračajo pri vsaki priliki. Pozimi, ko ostanejo brez posla, se obračajo na konzulat s prošnjami, da jim preskrbi službo, če pa to ni takoj mogoče, da jim priskoči na pomoč s podporo za prehrano. Konzulat vedno ugodi proš- njam brezposelnih, kolikor mu je pač mogoče. V ostalih večjih krajih so razmere nekoliko drugačne, ker je večje število prositeljev. V nobenem kanadskem inestu pa ni več kot 500 naših ljudi in ne more biti govora o umiranju od gladu, ker v nobenem mestu teh tisočev ni. Veliko je primerov, da ostanejo delavci brezposelni brez lastne krivde, ker jih odpuščajo farmarji, ko jih več ne potrebujejo. Ali večina brezposelnih lahko dobi zaposlitev pri drugih farmarjih. Kakor rečeno, pa naši doseljenci ne ostajajo radi na farmah in to povzroča največjo nevoljo. Nerazvita kanadska industrija ne more dati vsem posla, a v rudniških krajih je običajno mnogo onih, ki čakajo na delo. Najboljše sredstvo, da se zasičti naše doseljence v Kanadi, je, da se nikdar dovolj ne naglaša vsem našim ljudem, ki odpotujejo v Kanado, da svoj korak dobro premislijo in da pridejo v Kanado samo oni, ki resnično hočejo delati kot poljedelci in da potem nekega dne dobe lastno posestvo. Vsi oni, ki pa pridejo z namenom, da se utihotapijo v Zedinjene države, ali oni, ki mislijo, da zaslužijo v delavnicah in tovarnah mezde, ki se plačujejo v Zedinjenih državah, vsi ti izseljenci naj ne odpotujejo v Kanado, kajti prej ali pozneje jih doleti v Kanadi razočaranje. — Vsem članom NSS v Slovenjgrailcu in ostalim darovalcem, ki so mi priskočili na pomoč v mojem osemmesečnem bolovanju na roki, se najtopleje zahvaljujem za podporo. Nadalje se zahvaljujem tudi Narodno-strokovni zvezi v Ljubljani za podporo v času mojega najbolj kritičnega položaja. — Ivan Č e r č e, žagar, Slovenjgradec št. 47. — Znižanje potniške tarife. V prometnem ministrstvu se izdeluje načrt nove potniške tarife. Poroča se, da se zniža voznina pri brzovlakih in za potovanja na večje razdalje. Zniža se tudi voznina za 111. razred. ' — Novi predsednik CMD. Zaradi smrti predsednika Ciril-Metodove v št. Petru pri Gorici, Čitalnico, Prosvetno društvo «Napredek» in Športni klub Jadran* v Vrtojbi. Tudi ostala slovenska kulturna društva na Goriškem pričakujejo razpust. i — Zanimiva odločba glavne kontrole. Glavna kontrola je odtočila na eni svojih zadnjih sej, da imajo z ozirom na alinejo 2. člena 240. uradniškega zakona hčere onih uradnikov, ki so umirovljeni po starem zakonu ter prejemajo pokojnino po tem zakonu, izvzemši alinejo 3. člena 154. uradniškega zakona, pravico do pokojnine svojega očeta tudi po novem uradniškem zakonu. — V Zagrebu je umrla slovenska pisateljica Zolka Kveder-Demetrovičeva v nedeljo dne U t. m. Pokojnica je bila rojena v Loškem potoku. Po končani osnovni šoli pri uršulinkah je postala že s 17 leti odvetniška uradnica. Kmalu je pričela pisati in je bila najodličnejša slovenska pisateljica. Njena dela so bila priobčena v slovenskih, hrvatskih in nemških listih. Izmed njenih knjig je omeniti: "Misterij ženeš. Knjiga je izzvala velikansko senzacijo. Izšla je leta 1901. Istega leta je izdala Zofka Kvedrova v Pragi dialoge Ljubezen*, leta 1902.