GLASILO OBČINE DOMŽALE 6. junija 2003-letnik XLII, št. 7 Na tradicionalnem dobrodelnem golf turnirju v Arboretumu Volčji potok so se pred kratkim zbrali člani Kotim klubu Ihnnžale ter pripravili tudi dražbo umetniških del. lil je bilu skupaj. izkupičkom turnirju tet prispevki donatoijev in sponzorjev, med katerimi je bila letos tudi zavarovalniška Ima Slovenica, namenjena Kliničnemu oddelku :a otroiko kina (fi/o in intenzivno terapijo, pomagati bodo v borbi proti \ otroški paralizi, del zbranih sredstev pa so namenili tudi INCE in rejeneem. stran H-9 Delamo in praznujemo skupaj je bil naslov prireditve, ki jo je /veza svobodnih sindikatov Slovenije - Območna organizacija Domžale pripravila na predvečer prvega maja. Z njo je želela širše predstavili problematiko današnjega odnosa do dela. do ustvarjanju pogojev z.a varovanje zaposlitev zaposlenih delavcev in o ustvarjanju novih delovnih mest. namen uspele prireditve pa je bil liuli predstavitev posameznih podjetij ter prijetno druženje, h čemur je prispevalo tudi igranje glasbene skupine KONTRAHANT. stran 16 Letm gledalište Dob 13. - 75 junij 2003 Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob vabita na Osrednjo občinsko prireditev ob dnevu državnosti v torek, 24. junija 2003, ob 2030. uri pri pomniku v parku pod Močilnikom v Dobu Slavnostni govornik: Malja/ PEČOVNIK, podžupan < )bčine Domžale V kulturni'm programu sodelujejo: Godba Domžale, Domžalski komorni Jun Domžale. Basist '/.oran Potočari, (ilrar Tomaž. Plalntinik. Plesaka Nena Vrbovec Stevens in Amlre\v Stevens. ( lani Kulturnega društva Jožef Virk Dob Krajevna skupnost Dol) in Župnija Doh vabita k maši za domovino, ki Iki 24. junija oh 193(1. uri v župnijski cerkvi v Dobu. Mednarodni dnevi folklore in plesa Občine Domžale. Kamnik in Trzin, turistične organizacije in sklada za ljubiteljske dejavnosti Domžak m Kamnik vabijo na 2. mednarodni folklorni festival 2003 TK/.IN - Športna ploščad ob OŠ Trzin Sobota. 21. junij 2<>(B ob 1730. uri KAMNIK - Kulturni dom Kamnik Sobota. 21. junij 2003 ob 20.00. uri DOMŽAI.K - hala Komunalnega centra Nedelja, 22. junij 2(X)3 ob 18.00 uri Nastopajo: -folklorne skupine iz Rusije. Avstrije in Hrvaške -Folklorna skupina Ozara Primskovo i olkloma skupina Sveti Sava Kranj Otroška folklorna skupnu Društva narodnih noš Domžale (Kroška folklorna skupina i/ Trzina Kvintet »Sotot je« u Podgrada 13. do 18. junija 2003-ploščad Vele -igralni kotički, ustvarjalne delavnice, risanje, modna revija za mlade, ponudba vi i i /.i otroke, modna re\ ija plesna .mmi.u ija Plesne šole Miki. nastop Romane Kranjčan pit "u. i navijaške skupine, Pupe, cetvot ka, Break bati le plesni speklakel plesal« ev l'K Miki Dobrodošli! Mednarodni festival komorne g i 33 G* Grobeljski koncerti nic več v Grobljah?(!) stran 15 Ij'tašiijo sezami bosta domžalsko kulturnu sceno zagotovo zaznamovala livu tragičnu dogodka: izguba pianistu Aciju llerluiiclja in dokončno!'.') slovo grobeljske cerkve ZO vrhunske koncerte. In tuko, kol bu ostalo vse, kar je pianist Aei Hertiineelj s svojim delom in odnosom do glasbe pustil v nušem okolju, laka bodo v našem spominu ustali nepozabni koncertni dogodki, ki smo jim lahko prisluhnili v čudovitem okolju baročne cerkvice v Grobljah. Ob tem pu mnogi ne bomo mogli nikoli razumeli, zakaj prav v natem okolju ne moremo hiti deležni izjemnosti, ki nam je takorekoč ponujena na dlani, namreč povezati doživetje iluzionisličnih s vetopisemskih fresk z. vrhunsko komorno izvedbo klasičnih glasbenih del. Dolgoletni trud glasbenih zanesenjakov, ki so pred leti "odkrili", kako izjemno doživetje /e prisluhniti odličnemu koncertu prav v grobeljski cerkvi, je takorekoč izničen. Izničena so ludi prizadevanju Aciju Itcrtnnclja in vseh drugih sooblikovalcev progrumu grobeljskih koncertov, ki so prav zaradi izjemnosti, ki jo ponuja grobeljska cerkev, negovali programsko shemo koncertov tako v izvedenih delih svetovnih in slovenskih avtorjev, kakor tudi pri izboru sodelujočih umetnikov. Tu so bili umetniki svetovnega slovesa, tu so bili najvidnejši slovenski glasbeniki, tu so bili nadarjeni mladi talenti, in tu so bile najboljše ljubiteljske skupine in posamezniki našega okolja. Groblje niso bUe samo baročna cerkvica. Groblje so bile "blagovna znamka" odličnosti komorne glasbe v vseh njenih elementih. Odličnost izvajalcev nas je vodila tudi pri oblikovanju letošnjega programa štirih koncertov, ki bodo izvedeni v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Iti i ml n v Domžalah. Triintrideseto sezono koncertov ho pričelo pel odličnih slovenskih glasbenikov, članov Slovenskega kvinteta trobU. Trije vrhunski nemški solisti bodo gotovo vrhunec letošnje sezone in bodo koncertirali samo pri nas. Dobro ime ruskih glasbenikov bo potrdil Trio Glinka iz Si. Pelerburga. Sežano pa bo v svoji odličnosti zaokrožila skupina domačih in tujih glasbenikov Camerata Sbnenica. Več o koncertih, posvečenih spominu na pianista Acija Iti umu I in si lahko preberete na notranjih straneh. Ob dnevu državnosti iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje Županja Cveta Zaiokar Oražem Občinski svet Občine Domžale Politične stranke Uredništvo Slamnika V zaščitno reševalni vaji DOMŽALE 2003 so sodelovale vse enote civilne zaščite Občine Domžale stran 2 Čestitke domžalskim godbenikom! (iodba Domžale je na 23. tekmovanju slovenskih godb z doseženimi 92.8 točk ter zlato plaketo dokazala, da sodi v sam vrh slovenskega in evropskega godheništva. /. uvrstitvijo v prvo težavnostno stopnjo so godbeniki ponovno izkazali svojo zelo visoko kakovost, ki je sad prizadevanj vseh godbenikov ter njihovega dirigenta Gregorja Vidmarja. Vsem iskrene čestitke! Cveta Zaiokar Oražem Županja Občine Domžale Kulturno društvo Mirnu Kulturni poletni Studenec 2003 15. junij ob 21. uri CELJSKI GROFJE zgodovinska drama v izvedbi SLG Celje 21. junij ikI 21. uri JUHICA komedija v izvedbi Mojega teatra iz Ljubljane Poletno gledališče Studenec Dobrodošli! kur Škocjan festival te« Stran _ RAZPISI POSOJIL 22-23 V današnji številki ne prezrite naslednjih javnih razpisov: razpis STANOVANJSKIH POSOJIL Občine Domii.de, razpis o dodeljevanju posojil a obnovo FASAD na območju Občine Domžale, razpis za ugodna posojilu za pospeševanje in vnja OPRTI IN MALEGA GOSPODARSTVA ter razpis posojil za RAZVOJ KMETIJ IN KMETIJSKIH DOPOLN11MIH DEJAVNOSTI v Občini Domžale. ŠTAM PILJKE v 1 uri www.s-graf.si 01 721-91-70 s-graff" siolnel Tel: 8342140 www/genec4» ti Dorlan DVIŽNA GARAŽNA mm VRATA K LE PAR STVO KROVSTVO TRIMO SISTEMI I I j Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine I • ESAL d.o.o. ANDREJ VRTAČIČ Fortunato Bctgonta 3,1740 Kamnik Melon/lak 01 831? 355, GSM 04168? /50 II • TRIMO TREBNJE (licenčni partner) ' • TONDACH, BRAMAC, CREATON "1— CVETJE KJEMJA Ljubljanska 67, tel.: 72413 01 Depala vas 120, tel.: 7215514 DOMŽALE Dober dan, dragi bralci in bralke \ Uredlliitvu Slamnika so še prav nič ne pozna, da prihaja poletni čas in z njim počitnice. Pravzaprav ste nas v tem časa prav /asuli s svojimi prispevki in človek je včasih prav presenečen, kaj vse se dodaja v naši občini, /al IkkIo tudi tokrat morali nekateri članki počakati, a le kratek čas. saj v juniju 2003 pridemo med vas še enkrat, ob koncu meseca. Na tokratno številko bi posebej rada opozorila vse starše, ki še ne vedo. kje bi njihovi otroci preživeli letošnje počitnice. Različnim razpisom in povabilom k prijavam za organizirano preživljanje letošnjim počitnic smo namreč namenili skoraj celo stran. Poiščite jo in se prepričajte, daje ponudba zelo pestra in zanimiva, vsi organizatorji po vrsti pa zatrjujejo, da se bodo maksimalno potrudili, da bo organizirano preživljanje počitnic prijetno. Preberite in skušajte najti najprimernejšo priložnost za vaše najmlajše. Tudi v tokratni števili pa boste našli kar štiri razpise, med njimi posebej opozarjamo na javni razpis stanovanjskih posojil, občina bo pomagala tudi pri obnovi fasad, razpisana so posojila za področje kmetijstva in obrti, ne prezrite pa tudi povabil, ki so povezana z pmstorsko ureditvijo našega mesta. Udeležite se različnih javnih razprav in povejte svoje mnenje. Kot navadno ste tudi tokrat kar pridno klicali v uredništvo in predvsem opozarjali na različne probleme, za katere ne najdete rešitev. Tako nas je bralka iz Zahoršta opozorila na problem številnih mačk. ki redno obiskujejo njeno c i.i ilio > m jo (mesna/ujejo. njihovih lastnikov (mačk seveda) pa to sploh ne moti. Strinjamo se z njo. da bi morali zanje pi>skrbeti lastniki m če berejo te vrstice, naj zadevo skušajo urediti. Na podoben problem nas je i ipozonl tudi eden izmed bralcev, le da tukaj v glavni vlogi nastopajo psi. katerih lastniki se ne ozirajo na to, da njihovi ljubljenčki svoje ..ostanke« puščajo tudi na otroških igriščih, kjer naj bi se brezbrižno in varno igrali najmlajši. Toliko v razmislek vsem lastnikom psov. Se na en problem sem bila opozorjena. Bralec z Vira nam je namreč sporočil, da nekateri najbolj pridni podjetniki in obrtniki delajo tudi ob sobotah in nedeljah in se ne menijo na želje sosedov, ki bi vsaj oh koncu tedna imeli radi mir. Ker jc tovrstno podničje vsaj po mojem vedenju odvisno predvsem od medčloveških odnosov, bo treba tudi tu iskati, predvsem pa najti razumevanje vseh v pletenih, ki najbrž ne bi smeli pozabiti, da si ljudje vsaj oh koncu tedna želimo predvsem miru. Naslednja osma številka bo med vas, spoštovani bralci in bralke, prišla konec junija, prispevke - potrudite se. da bodo kratki in po možnosti s fotografijami, pričakujemo do 16. junija vključno. Ne pozabite. da pred počitnicami iziđemo še enkrat! Toliko za danes. Preden pa se di»končno poslovim in vam ziiželim prijeten začetek počitniških mesecev, predvsem pa uspešen konec šolskega leta, še zelo zanimiva misel o sreči, ki sem jo našla v eni od knjig, ki jih žal preredko vzamem v mke: Nihče ni lastnik sreče, včasih jo dobimo na posodo, postanemo njeni podnajemniki. Naiemnino jc treba plačevati zelo vestno, sicer si zelo hitro na cesti. . Plačujete vestno tovrstno najemnino'.' Lep pozdrav Odgovorna urednica Zaščitna reševalna vaja Domžale 2003 Pripravljeni na potres Občina Domžale je tako kot celotna Slovenija pa tudi cel svet izpostav I jena naravnim nesrečam, ki velikokrat pomenijo ovire v njenem razvoju. Nesreče povzročajo tudi narav ne geografske značilnosti, med katerimi je na osnovi ocene Ogroženosti možnost potresa na našem območju ena izmed večjih. Občina ima za ukrepanje oh naravnih in drugih nesrečah organiziran zaščitno reševalni sistem, ki se stalno dopolnjuje in spreminja, s konkretnimi reševalnimi vajami pa preverja tudi njegovo učinkovitost. Tako je oh koncu maja oh predpostavki, da je zaradi potresa (občina se nahaja na Območju X. stopnje DO evropski potresni lestvici l prišlo do posledic, ki so ogrozile življenja občanov in njihovo premoženje, obseg nesreče pa je tolikšen, da so potrebne reševalne intervencije na območju celotne občine, polekala Zaščitna reševalna vaja Domžale 200.1. v kateri so sodelovali: Jamarska reševalna cnola. Alpinistična reševalna enota. Operativna gasilska enota CPV Domžale. I. oddelek za reševanje civilne zaščite. Kinološka reševalna enota. Potapljaška reševalna enota, BnOta Za /veze, taborniška reševalna enota ter Zdravstveni dom Domžale. Med zbiranjem zaščitno-reševalnih enot je dežurni operater v Centru požarne varnosti zbral podatke o posledicah potresnega sunka na območju občine Domžale, na podlagi katerih je Občinski šl.iln .ivilne zaščite, ki ga vodi liane An/in. uy< »lovil trenutno stan je ter določil l< ikacije, kjer je bilo zaradi največje ogroženosti potrebno začeti z reševanjem takoj: Peter Gubane, Vera Vojska Prvi oddelek za reševanje civilne zaščite je odstranil ruševine, izpod katerih so predhodno rešili zasute. Porušil se je most nad Kamniško Bistrico v smeri Studa-lhan V tem času sta bila na mostu dva kolesarja. Eden je ostal pod ruševinami mostu v reki, drugega pa je odnesel vodni tok - -neri proti Ihanu. Posredovala je Potapljaška reševalna enota Zelo pomembno nalogo so opravili člani enote za zveze, ki so razporedili veziste na vse lokacije ter vzpostavili brezžično povezavo vodij ZR enot z vodstvom vaje. V Domžalah se je porušil del stanovanjskega bloka v Ulici Matije Tomca in v 11. nadstropju sta v stanovanju ostala ujeta dva občana, katera se zaradi porušenega objekta in poškodb nista mogla umakniti na varno. Rešila ju je Jamarska reševalna enota. V tovarni Helios Količevo je prišlo do poškodbe rezervoarja, ker je potres povzročil premikanje ležišča cistern in zaradi tega iztekanje goriva iz rezervoarja. Posredovala je Operativna gasilska enota CPV Domžale. Pomembno nalogo, odkriti zasute, so imeli člani Kinološke reševalne enota, t naj bi potres porušil kar nekaj stanovanjskih objektov tako v Domžalah kot Jaršah. Taborniška reševalna enota je pripravila logistični center ob mobilizacijskem zbirališču oz. na makadamskem dvorišču ob tovarni Helios Količevo. Občinski štab civilne zaščite Domžale se zahvaljuje vsem lastnikom in upraviteljem, ki so nam prijazno odstopili svoje objekte in zemljišča, na katerih smo izvedli zaščitno reševalno vajo "Domžale 2003". Vajo so nam tako omogočili; stanovalci stanovanjskih objektov SPB - I in Matije Tomca 4, podjetje Helios Količevo, G. Juhant Janez, ter družini Ijme in Jaševec. Hvala. Ob koncu uspešno izvedene Združene reševalne vaje Domžale 2003 se je vsem sodelujočim ter vodstvu vaje za prikazano zahvalila županja Cveta Zaiokar Oražem ter poudarila pomen strokovne, praktične in tehnične usposobljenosti vseh enot civilne zaščite v Občini Domžale Iz. Urada županje Tiskovna konferenca: Groblje 2003 ter ostale prireditve Konec maja je županja Občine Domžale sklicala tiskovno konferenco, na kateri je skupaj s sodelavci predstavila nekatere kulturne prireditve, ki bodo v naši občini potekale v juniju. Največ časa in vprašan j jc bilo povezanih z letošnjim Mednarodnim festivalom komorne glasbe (Jrnblje 2003, v zvezi s katerim je bilo zaradi nesprejetega dogovora novinarjem predstavljeno naslednje stališče Občine Domžale: Dne, 7.3.2003, so se na Občini Domžale sestali predstavniki Občine Domžale, javnega zavoda Franca Bernik in župnik izGrobelj, g, Janez Kvalcmik. Namen sestanka jc bil uskladitev si (delovanja pri 01 ■ganizaciji priredit ve tradicionalnih koncertov v Grobljah. Pobudo za sestanek jc podal g. Janez, Kvatemik. ki se ne Strinja Z vsemi vsebinami koncertnih izvajanj v objektu grobeljske cerkve. Predlagal je dve rešitvi ali cerkev i/plača vložena sredstva občini, kijih je leta vlagala V objekt ali pa predlaga podpis nove pogodbe med Občino in župnijo. V novi pogodbi jc predvideno, da se v objektu cerkve lahko izvajajo le tiste koncertne vsebine, ki ustrezajo svetosti kraja, kar presodi posebna mešana komisija soglasno, in če župnija Jarše na progritm ne poda pisnih pripomb. Občina I )omžale se s lako spremembo pogodbe ni Strinjala,kef je prav I. presoja predi nel sedanjega zapleta med občino Domžale 111 g.lanezi (in Kvalcmikom. Poudarjamo, da je posebej izraženo stališče, da se lahko v cerkvi prireja samo glasba s cerkveno vsebino. Na navedenem sestanku smo predstavniki Občine in javnega zavoda predstavili rešitev, da se organizator zavezuje, da v objektu cerkve ne bo prirejal izvedb, ki so omalovažujoče licha|io celoviti ureditvi pn uneta; Roman lenassi, N.Si, se m strinjal s predlagano rešitvijo, ker preveč »betonizira« mesto, trgovski center bi morali graditi izven mesta; zanimalo gaje lastništvo knjižnice in tribune, delež občine v začetni fazi, pa tudi podpis pisma 0 nameri gradnje trgovskega centra; Anli in I Vcskar, LDS, je podprl umestitev trgovskega centra v mesto, saj je področje osnovne oskrbe slabi i p< ikriti t, < ipozori I je na pi ilrebni »si preučitve izvoza z ac na območju Šinile; Jakob Smolnikar, SLS. je i >| k i/i iril na mnenje KS Simona Jenka i tomžale ter postavil vprašanje o obstoju sedanjega Mercatorja; Roman Kur-manšek, SDS, pa je predstavil stališča svetniške skupine, ki posebej opozarja na poslabšanje prometnih razmer; postavil jc vprašanje ureditve pogojev za muzejsko dejavnost; Matjaž Pcčov- nik. SMS, je podprl predlagane rešitve ter se posebej zavzel za zagotovitev primernega števila parkirnih mest; Romana ('i/elj Jordan, SDS, je želela podrobnejšo obrazložitev prometne študije; v zvezi s prometno ureditvijoje razpravljal tudi Lovro Lončar, SDS. Županja (veta Zalokar Oraženi ter načelnik Zoran Vitorovič sta med razpravo večkrat odgovarjala na postavljena vprašanja ter pojasnjevala predlagane promelne rešitve. Ob zaključku razprave je Jane/ Slihrič. SDS, predlagal odmor, po katerem so svetniki in svetnice brc/ glasov PR() 11 sprejeli amandmaje in ob koncu točke ludi naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejema amandmaje k Odloku 0 spivi i ići i ibah ii i do|x linit vali ureditvenega načrta D 20 - nad športnim parkom, in sicer: 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta območja D20nadšpi >nnini padaim iu Program opremljanja stavbnih zemljišč za izgradnjo komunalne infrastrukture za območje D20 nad športnim parkom v predloženem besedilu, ki ju je i/delalo podjetje LUZ d.d.. Ljubljana, marca 2003, pod St 5318, 3. Investitor |c dolžan pred rušenjem obstoječih industrijskih objektov izdelati arhitekturne posnetke in objekte fotografsko dokun lentirati ler dokumentacijo predali Občini Domžale. Navedena obveznost se uredi z urbanistično pogodbo. 4. Predlagatelj gradiva mora po sprejemu amandmajev primerno dopolnili ludi Program opremljanja stavbnih zemljišč za izgradnjo komunalne inliaslniklure/a območje D20 Nail športnim parkom. Investitor je dolžan na lastne stroške zgraditi obojestransko kolesarsko Stezo, ki leži na območju obravnave. 5. Investitor trgovskegacertojeddžan V celoti zgradili komunalno opremo v obsegu, kot ga določa priloženi Program opremljanja stavbnih zemljišč za izgradnjo komunalne infrastrukture za območje D2()nad športnim parkom v ocenjeni vrednosti 355.671.872 SIT. 9, ()bčinski svet ()bčme Domžale se strinja, da se zemljišča oziroma dele zemljišč znotraj gradbene parcele trgovskega centra s parcelnimi številkami 4215/1 del, 4228/2 del. 4237/1 del,4237/2del,4238/1 del. 4239/2 del, 4249 del in 5418/10del. vse k.o. Domžale, v skupni ocenjeni površini 2.174 m' v skupni vrednosti 77.779.198,(K)Sf I 'in vložek v komunalno opremo iz tretjega sklepa, zamenja za etažno lastnino na tribuni v Športnem parku, v ocenjeni vrednosli MOmio.SIT.ki mora bili /grajena pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja trgovskega centra. Občinski svet Občine Domžale pixiblašča županjo za vodenje vseh postopkov, ki so potrebni z.a izpeljavo postopka menjave. 7. Investitor trgovskega centra in Občina Domžale bosta sklenila urbanistično pogodbo, ki bo urejala 11 icdseh »jnnrazn terj: tint ibvezni >st i. V urbanistični pogodbi morajo bili zneski, ki so obveznost Občine Domžale, navedeni v absolutni vrednosti. Obveznosti iz poglavja 2.5 in 2.6 Programa opremljanja morajo biti sestavni del pogodbe. 8. Z zemljišči navedenimi v o. sklepu se dopolni letni program prodaje stavbnih zemljišč za leto 2003. 9. Vrednost del je določena na 31.3. 2003 in se valorizira z indeksom podražitev, ki jih objavlja (iZS -Združenje za gradbeništvo in KiM za |*xlux"jc: ostala nizka gradnja. K). Občinski svet soglaša / vsebino Pisma o nameri za nakup pn tston rv za knjižnico, s pogojem, da se v drugem ixlstavku ti ičke II. črta tekst » ceni lec Stane M: uli ivič i i/iroma«. 11.Program opremljanja stavbnih zemljišč za izgradnjo komunalne infrastrukture /a območje D20 se objavi bre/grafičnih prilog, ki so na v ju igled pri i ibčmskcn i < irganu, ki jc pristojen Za opremljanje stavbnih zemljišč 12.Občinski Svet Občine Domžale Sjprejme rezultate d(xlalne|in>mctnc študije /a ureditev prometa na vstopnih cestah z avli ceste v mesti i Domžale kot podlag« i za celovitejši i ureditev prometnih tokov. Pri tem občinski svet soglaša, da se Sprejme za ureditev križišča Savske, Ljubljanske in Karantanske ceste rešitev z dodatnimi zavijalnimi pasovi in sen lalorsko ureditvijo. Občinska uprava naj takoj pristopi k naročilu projekta za ureditev križišča Savska,Ljubljanska m Karantanska in ga predloži v obravnavo do konca leta 2003. Lokacijski načrt za bodočo Kliniko Domžale Tudi tokrat jc bil uvodni poročevalce Zoran Vitorovič. načelnik Oddelka za prostorni varslvookolja, razpravljavci pa: Franci (ierbec, predsednik Odbora za prostor, Anti m Preskar, LDS; Simon Miivsar. LDS, Roman Lcnassi, N.Si. Po odgovorih uvodničarja so svetniki in svetnice sprejeli naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme predlog lokacijskega načrta za območje §5 - Ob Mlinščici ■ sever (KLINIKA DOMŽALE) -prva obravnava, in ga posreduje v 30 dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Predlog lokacijskega načrta se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska 2 in Krajevni skupnosti Simona Jenka. Slaminkarska 14, Domžale. 2. Javna razgrnitev bopctekala 30dni /začetkom naslednji dan po objav i sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo potekala v prostorih Občine Domžale, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. 3. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi s predlogom lokacijskega načrta za območje Š5 - Ob Mlinščici - seva (KLINIKA DOMŽALE) - prva i ibravnava, vpisati v knjigi i pript n i il i, ki bona mestih javne razgrnitve ali jih posredi rVati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in v; iN vi) i >kolja. Ljubljanska 69,123() I tomža le. ()bvest i lo oja vni razgrnitvi in javni obravnavi se na krajevno običajen način posreduje javnosti. 4. Na podlagi ()dloka o lokacijskem načrtu Š5 Klinika je do druge obravnave potrebno izdelati idejne projekte komunalne in cestne ureditve širšega območja ter izdelati pn igram komunalnega opremljanja z;11ibmočjc klinike, s pripadajočimi infrastruktumimi objekti in napravami. 5. feosnutloKidloka in grafičnih prilog se črta 12. člen in vsi deli členov, ki se nanašajo na helikoptrsko vzletišče. 6. Pred drugo obravnavo se izdela in potrdi ustrezna prometna študija ter zasnova namenov rabe prosttira in ureditve prometa za celotno južno območje S5 ob Mlinščici - sever (Klinika Domžale). 7. Elaborat presoje vpliva na okolje se izdela do druge obravnave odloka. Program opremljanja za območje ZND12-Bistra Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja je v krajši uvodni informaciji predstavil predlog programa opremljanja, po razpravi Antona Preskarja. LDS, pa je županja Cveta Zalokar Oražem podrobneje predstavila finančni del programa. Franc Čemagoj, Zeleni, je poudaril, da je proti realizaciji zazidalnega načrta, prou je glasoval ob njegovem sprejemu, ter predstavil stališča prizadetih krajanov, o katerih sta razpravljala tudi mag. Jožica Polanc, LDS, in Franci Gerbec, ZLSD, ki je podprl sklic zbora občanov pred pričetkom del. Mag. Marko Vresk, LDS, je poudaril pozitivno spremembo kvalitete življenja tega dela mesta, v katerem bo namesto kemične tovarne urejena stanovanjska soseska, o tej problematiki pa je razpravljal tudi Simon Mavsar, LDS. Po pojasnilih Zorana Vitoroviča so bili ženim glasom PROTI sprejeti naslednji sklepi:. 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Program opremljanja za območje Zazidalnega načrta D12 -Bistra v predloženem besedilu, ki ga je izdelalo podjetje N-Invest d.o.o., marca 2003, pod št. 003/03. 2. Investitor SGP Graditelj d.d., Kamnik je dolžan v celoti zgraditi komunalno opremo v obsegu, kot ga določata priloženi Program opremljanja območja in Zazidalni načrt Dl 2 - Bistra, razen plinovodnega omrežja, ki ga bo zgradil koncesionar.V primeru spremembe cestnega režima na SZ delu izven območja opremljanja (priključe vanje Ulice Nikole Tesla na R2 -447). jc investitor dolžan na lastne stroške prilagoditi projekte in izvedbo novim zasnovam ureditve. 3. Občina Domžale bo pri semafo-rizaciji križišča Ljubljanske ceste in Ulice Nikole Tesla sofinancirala sredstva v višini 30% dejanskih stroškov in za podhod pod glavno cesto R2 - 447 sredstva v višini 50 % dejanskih stroškov. Investicija se izvede na podlagi javnega razpisa, ki ga opravi Občina Domžale. 4. PokončanihdelihboSGPGraditelj d.d., Kamnik zgrajeno komunalno infrastrukturo in vse površine namenjene javni rabi (ceste, kolesarske steze, parkirišča) in vrtec s pripadajočim zemljiščem brezplačno prenesel v last in upravljanje Občini Domžale. Vse medsebojne obveznosti in pravice se uredijo v urbanistični pogodbi. 5. Investitor SGP Graditelj d.d. Kamnik in Občina Domžale I« ista sklenila urbanistično pogodbo, ki bo urejala medsebojna razmerja in obveznosti. 6. Vrednost del je določena na 1.1.2003 in se valorizira t indeksom podražitev, ki jih objavlja GZS -Združenje za gradbeništvo in IGM za področje: ostala nizka gradnja. 7. Program opremljanja za območje Zazidalnega načrta D12 - Bistra se objavi brez grafičnih prilog, ki so na vpogled pri občinskem organu, pristojnem za opremljanje stavbnih zemljišč. Predkupna pravica občini V razpravi o Odloku o določitvi območja predkupne pravice na nepremičninah v Občini Domžale so razpravljali: Franc Čemagoj, Zeleni, ki je predlagal dopolnitev s področjem varstva naravne in kulturne dediščine, podprl gaje Franci Gerbec, ZLSD; in Simon Mavsar, nato pa je Občinski svet soglasno sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o določitvi območja predkupne pravice na nepremičninah v Občini Domžale. Spremembe pri dodeljevanju socialnih stanovanj v najem Po krajši razpravi, v kateri so sodelovali Franc Poznič, DeSUS, Saša Kos, LDS, Franci Gerbec, ZLSD, ter županja je bil Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka 0 dodeljevanju socialnih stanovanj v najem soglasno sprejet. Urejena pokopališka in pogrebna dejavnost V razpravi so sodelovali: Roman Kurmanšek je kot predsednik Odbora za javne gospodarske službe predstavil stališča odbora, Franci Gerbec, ZLSD, je opozoril na vsebino koncesije ter lastninska vprašanja; o tej problematiki je razpravljal tudi Simon Mavsar, LDS; Roman Lenassi, N.Si, je predlagal redakcijske popravke, po pojasnilih Iztoka Obreze, načelnika Oddelka za gospodarske javne službe, pa je Občinski svet s 24 glasovi ZA sprejel naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč s predlaganimi redakcijskimi popravki. 2. Občinska uprava v roku treh mesecev po sprejemu odloka predloži občinskemu svetu program izvedbe aktivnosti s terminskim planom. Do konca seje so svetniki sprejeli še Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Domžale ter sklep o potrditvi statusa grajenega javnega dobra z naslednjo vsebino: Zemljišča pare. št. 2766/1 - pašnik v izmeri 385 m2, pare. št. 276672 - pašnik v izmeri 482 m\ pare. št. 2766/3 -pašnik v izmeri 27 m2, pare. št. 2747 -pašnik v izmeri 759 m2, pare. št. 2698 - dvorišče v izmeri 510 m2 in pare. št. 2697 - dvorišče v izmeri 728 m2 vse k.o. Domžale pride ibijc > status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Peta seja seje zaključila s svetoiškimi vprašanji, pobudami in predlogi, ki so jih podali: Janez Stibrič, SDS (prometne oznake v centru Domžal); Roman Lenassi, N.Si (člani Komisije za plin, specifikacija izplačila sejnin); Frane Čemagoj, Zeleni (sprememba namembnosti zelenic v parkirišča, odlok o občinskih taksah za pse). O.U. I-"-~~- -1 I-:-■ ■-1-1 I - , alU '" _ ' ^^^B ^fesaBli —-J^^^Bi........'' niiiižSfif p^_J^^^^B^^^^dai ' .................. .ini,) i i ■ ... SLAMNIK - Junij 2003 VMI -h + OD TU IN TAM stran 4 Ob 50 letnici prostovoljnega, neplačanega krvodajalstva Začetki prostovoljnega, neplačanega krvodajalstva so stari 5(1 let. V obdobju, ko je področje krvodajalstva in organiziranja krvodajalskih akcij prevzel Rdeči križ in ko so krvodajalci nehali dobivati plačano nadomestilo za odvzeto kri, so bile krvodajalske akcije močno aktiv istično obarvane. Krvodajalstvo je solidarnostna dejavnost, ki se izvaja v skladu z načeli prostovoljnosti, brezpla-čnosti in anonimnosti ter zajema vse aktivnosti motiviranja, obveščanja, organiziranja, izobraževanja, pridobivanja in klicanja krvodajalcev za namene nacionalne oskrbe s krvjo. Dokler je bil glavni promocijski naboj dovolj močan, so kri jemali tako rekoč vsakemu občanu, kije prišel na krvodajalsko akcijo. Trend naraščanja krvodajalstva je bil zelo močan in to seje odražalo tudi v razvoju zdravstvenega sistema. Dolgo časa so podjetja, sindikati in številna združenja krvodajalstvo izdatno podpirala, tako. da so krvodajalci v številnih podjetjih obodvzemu krvi dobili prost dan, nekateri celo dva. Krvodajalcev je bilo vedno veliko. Danes je stanje drugačno. Število odvzemov se lenio giblje okoli 100.000. Potreba po krvi in krvnih kompev nent ostaja enaka, kar p< imeni, da morajo letno zbrali okoli 45.000 litrov krvi, da zadostijo potrebam. Rdeči križ Slovenije je skupaj s 56območnimi združenji RK. med katerimi je tudi domžalski, glavni organizator krvodajalstva. Skupaj z Zavodom RS za transfuzijsko medicino in transfuzijskimi oddelki v Sloveniji je sistemsko vpet v zagotavljanje nemotene oskrbe zdravstvenega sistema z varno krvjo. V Sloveniji daruje kri okoli 5 %• prebivalcev. Da zadostijo dnevnim potrebam zdravstva po krvi, potrebujejo vsak dan okoli 400 krvodajalcev in krvodajalk. Letno zberejo okoli 45.(KX) litrov krvi. Zelo pomembno je tudi. da zberejo varno kri. Stališča Rdečega križa Slovenije so jasna in nedvoumna, saj se zav zemajo. da omogočimo vsakemu polnoletnemu posamezniku (s pri memi) zdravstveni i pretek k v-stjo - zdravemu posamezniku) naše države udeležbo na krvodajalski akciji. Vsak ima pravico odločiti se ali bo daroval kri ali ne. zato se je potrebno ljudem na ustrezen način približati in z ustreznim pristopom širiti to poslanstvo. Z uresničevanjem svojega poslan-siva bodo nadaljevali tudi z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, zato se že sedaj prilagajajo novim standardom. Transfuzijska služba se reorganizira po vzoru evropskim držav. V to področje sodijo krvodajalstvo, področje zbiranja, predelave in testiranja krvi ter klinična uporaba krvi. Transfuzijski oddelki se modernizirajo in postajajo prijaznejši do uporabnikov, njihova kvaliteta storitev pa se nenehno povečuje. Ministrstvo za zdravje RS je ustanovilo Nacionalni strokovni svet za preskrbo s krvjo, ki bo načrtoval nacionalno politiko in povezoval različna področja transfuzijske dejavnosti v celovit sistem. Saša Kos 0b podpisu pogodb za obnovo sedmih vodnjakov iz Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda: Na fotografiji so z leve: župan Blok Jože Doles, predstavnik ministrstva za okolje, prostor in energijo mag. Mitja Bricelj in Janez Jesenko, direktor profitnega centra dekorativni premazi v Heliosu. Helios na uspešni poti Postati pomemben evropski proizvajalec premazov Poslovni sistem Helios iz Domžal nadaljuje z uspešnim poslovanjem. V lanskem letu je dosegel zavidljive poslovne rezultate, saj so prodali nekaj več kot 66.000 ton izdelkov v vrednosti čez. 26 milijard tolarjev. Kazalce poslovne rasti beležijo tudi letos. V letu 2001 so na Hrvaškem kupili podjetje Chromos, boje i lukovi in ga uspešno vključili v Heliosov poslovni sistem. V lanskem letu pa še slovensko trgovsko in distribucijsko podjetje Mavrica d.d., ki se ukvarja s prodajo izdelkov široke potrošnje s področja barv, lakov, lepil, pleskarskega materiala, drobnega orodja in čistil, zadnja novica pa je povezana z informacijo, daje Helios s 15. majem 2003 postal večinski lastnik večjega proizvodnega podjetja za barve in lake v Srbiji. Gre za Hemijsko industrijo Zvezda Al) iz < ionijega Milanovea. Helios je z uspešnim nakupom srbskega kemičnega podjetja korak bližje do uresničitve svoje vizije, postati pomemben evropski proizvajalec premazov. I leliosježe v lanskem letu v Beogradu odprl lasten distribucijski center DBC Beograd. / nakupom Zvezde pa uresničuje in nadaljuje svojo strategijo nastopa na srbskem trgu tudi s proizvodnimi potenciali. V Heliosu pričakujejo, da bo dodatne pozitivne učinke na njihovo nadaljnjo rast prinesel dolgoročno tudi omenjeni nakup podjetja Zvezda AD v Srhi j i Hkrati pa je Helios nadaljeval tudi s sodelovanjem v ekološkem skladu za ohranjanje čistih slovenskih voda za obnovo in revitalizacijo njihovih vodnjakov. Tako so bile pred kratkim z župani Mestne občine Koper ler Občinami Gornja Radgona, Metlika, Majšperk, Žalec, Kuz.ma in Bloke p«xjpisane pogodbe, ki bodo zagotovile obnovo vodnjakov na njihovih o-bmočij. Letošnja finančna sredstva Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, namenjena obnovi in revitalizaciji vodnjakov, znašajo 3.3 milijone SIT. Prav pred podpisom novih pogodb pa so na osrednjem trgu v Rogatcu v okviru Heliosovega ekološkega sklada svečano odprli obnovljeni vodnjak, ki se ponaša z dolgoletno zgodovino. To jc bil žc osemnajsti obnovljeni vodnjak I leliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. V. Iz. AS Domžale REMONTA Z novim malim avtobusom v Evropo Na kratko vam predstavljamo novi minibus IVEC0 AS 2002T, število sedežev 28+1+1 AS Domžale REMONT I).1.1.M Dimcakc že od leta 1995 svojo dejavnost usmerja zlasti v storitvene dejavnosti za cestna motorna vozila, kamor so sodila generalna popravila avtobusov ter njihova notranja oprema, predelave in dodelave vozil (izdelali že več kot 100 minibusov, ki so jih prodali predvsem v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem), poslovno sodelovanje s tujimi podjetji, karoserijska dela na vozilih, površinska zaščita ter notranja oprema in servisiranje motornih vozil. S spremembo zakonodaje, ki določa, da več kot 11 let stari avtobusi ne sinejo več opravljati prevozov Otrok, so izgubili pomemben del dejavnosti, vendar jih to ni presenetilo, pravi g. Anton Žnidar, direktor AS Domžale Remont. Podjetje zaposluje 43 ljudi, med katerimi so si vsi osnovni poklic pridobili v tem podjetju, stanujejo v okolici in so 10(1% lastniki podjetja. V zadnjem času so zaposlili pet delavcev. Direktor, g. Anton Žnidar, nam je v pogovoru tudi povedal, da so že pred leti razmišljali o dodelavi manjših avtobusov, pomemben del njihove dejavnosti pa so tudi hihlibusi, kjer so že zdavnaj dosegli evropsko kvaliteto, saj je bil njihov hihliohus v Holandi.ji proglašen kol ISlKLIlil S LETA 2001 V EVROPI. V /vc/i z dodelavo avtobusov so ugotovili, da je veliko prostora zanje pri dodelavi manjših avtobusov za potrebe turizma, saj je veliko pomanjkanje primernih vozil za turistične prevoze manjših skupin. Tako prav v teh dneh prihaja iz. AS Domžale, REMONT, prvi tovrstni avtobus /a naročnika Kompas Bled. g, Žnidar pa poudarja, da so tovrstna vozila - do 30 sedežev, primerna tudi za mestni promet v mestih, ki niso dostopna za velike avtobuse, zaradi znižanega poda pa je možen tudi prevoz invalidov in oseb z otroškimi vozički. As Domžale REMONT od proizvajalca IVECO dobi podvozje, na katerega poslavi ogrodje vozila. Spodnji del je izdelan i/, nerjavečih inox profilov. Prednja in zadnja stena in prtljažniki so izdelani iz po in so nalepljeni na ogrodje. Prtljažna in vhodna vrata so i/ aluminija, boki pa i/ pocinkane pločevine. Vse to zagotavlja daljšo garancijo in nerjavenje posameznih delov avtobusa. Opremljen |e /. n Ijsodobnejsimi turističnimi sedeži .VOGEL, stekli, grel jem in klimatsko napravo. Avtobus ima lih ekološki motor, katerega poraba je do 15 litrov, hkrati pa minimalno onesnažuje okolje. Najsodobnejša zavorna tehnika, zadnja os so »Će ne bi reskiral, ne bi prolltiral«, je s trenutno situacijo v AS Remont zelo zadovoljen direktor Anton Žnidar, ki meni, da bi lahko letno doma in v tujini prodali 30 do 40 tovrstnih avtobusov. Ce pa tovrstne dejavnosti ne bi načrtovali žc pred leti, bi bilo podjetje danes brez dela, morda bi ga morali celo zapreti. Tako pa načrtujejo nadaljnje povečevanje izvoza, saj dosegajo v primerjavi z letom 2000, ko so izvozili 5 odstotkov proizvodnje, odlične rezultate do konca maja 2003 so namreč dosegli kar 60 odstotni izvoz, kar znese več kot milijon cvrov. Svoje izdelke izvažajo predvsem na Hrvaško, vNemčijo, Švico, Poljsko in na Madžarsko. Potreb v Evropi jc še več, g.Žnidarja najbolj zanimajo tuji poslovni partnerji, ki si želijo sodeto vanja AS Domžale kenionl pri ptodajj manjših avtobusov IVECO v (talijo, zato polihem že razmišljajo 0 povečanju proizvodnje, ki jo bodo sprva zagotavljali s popoldansko izmeno, kasneje pa morda tudi z dodatnim zaposlo vanjem. Svojo priložnost pa iščejo tudi v nadaljnjem izdelovanju biblibusov. Pri njihovi prodaji sodelujejo predvsem s fondacijo Soroš, zadnji biblibus so izdelali za plujsko knjižnico, podo- z.račnc blazine, omogoča varno in prijetno vožnjo. Zanimiva je tudi skupna masa, saj jc minibus z 4X00 kg precej lažji od dosedanjih tovrstnih avtobusov, ki skupno tehtajo več kol 6 ton. bnega pripravljajo za knjižnico v Novi Gorici, 0 prodaji lega evropsko priznanega izdelka pa se pogovarjajo tudi s Čehi. AS I lomžalc Remont želimo tudi v prihodnje veliko uspeha! Odgovorna urednica Vele Domžale Skrb tudi za zdravje kupcev Na pobudo VELE Domžale je v aprilu Društvo za zdravje srca in ožilja izvajalo meritve dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja za kupce v Vele Domžale. Krvni tlak so izmerili 112 kupcem (79 žensk, 33 moških). Povišane vrednosti krvnega tlaka (od 140 / 90 mmHg in več) so ugotovili pri 37-ih kupcih oz. pri 33%, od tega 26-im ženskam (32 %) in ll-im moškim (33 %). Opravili so tudi 63 odvzemov krvi in izmerili po posamičnih komponentah 58 holesterolov, 58 glukoz, in 52 trigliceridov. 39 kupcev oz. 67% je imelo povišane vrednosti holesterola i nad 5.0 mino/L). IX kupcev o/. 31 je imelo povišane vrednosti glukoze v krvi (nad 5.6 mmo/L) in 24 kupcev oz. 46% je imelo povišane vrednosti trigliceridov (nad 1,7 mmol/L). »Ljudem smo svetovali v zvezi s povišanim krvnim tlakom, zlasti glede redne kontrole in nekatere kar v najkrajšem času poslali na posvet k izbranemu zdravniku. Najnovejša spoznanja v svetu kažejo, da je optimalna vrednost krvnega tlaka okoli 120 /X() mniHg, ne glede na starost,« je povedala .lasna Pclrovčič, prol. /dr vzg. in viš. med. sr, ki jc o zvišani vrednosti holesterola, trigliceridov in glukoze v krvi ljudem priporočila, kako s primernim načinom prehrane in vsakodnevno aktivnostjo lahko sami vplivajo na vrednost maščob in sladkorja v krvi. Oh ugotovljenih zelo povišanih vrednostih so jim svetovali obisk pri izbranem zdravniku. Ob meritvah je bilo kupcem na voljo informativno gradivo na temo dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. V sodelovanju z. Unilevcijctn VELE smo kupcem ponudili margarino Becel, ki je bolj priporočljiva v prehrani, zlasti zaradi višjih vrednosti nenasičenih maščohnih kislin. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki se je VELE zahvalilo, ker sojini omogočili omenjeno akcijo, ocenjuje, da so kupci VELE Domžale pokazali veliko zanimanje in prisluhnili nasvetom, marsikdo pa je izrazil željo, da bi takšne meritve morale potekati pogosteje. V. V. Količevo Karton 2003 Kolesarski dan Pod geslom "Naredile nekaj za svoje zdravje" se je v soboto 17. maja več kot šesldeset zaposlenih in njihovih družinskih članov udeležilo žc tradicionalnega kolesarskega izleta, med katerimi je bil tudi direktor družbe, Branko Rožič, s člani družine. Ker delovni proces v družbi Količevo Karton zahleva več izmensko delo, se jih kar nekaj zaradi delovnih obveznosti izleta na žalost ni moglo udeležili. Kljub lemu, daje bilo jutro še hladno, pa je bilo vzdušje pred gostiščem Kovač veselo. Ohelal seje lep in sončen dan, kol naročen za kolesarjenje v naravo. Med udeleženci so bili ludi otroci, zalo je biki skrb za varnost udeležencev na prvem rnestu, za kar je poskrbela varnostna služba JUS Security, ki nas je spremljala na motorjih in nam omogočila vanio prečkanje prometnih cest in križišč. Pot nas je vodila na Gorenjsko; naprej skozi Rodieo in Mengeš proli Vodicam, kjer smo naredili kratek postanek. Med počitkom nam je serviser in spremljevalec Boštjan Lekan i/kolesarske trgovine Tcrrabike z Vira hitro in strokovno odpravil okvare na kolesih. Po krajšem predahu in okrepčilu smo zavili proti Cerkljam, kjer se nam jc odpri zelo lep pogled na Kamniške Alpe, ki so bile ob tako lepem in jasnem vremenu kot na dlani. Oh idili ribnika Lahovčc smo si vzeli malo več časa za počitek in pogovor, otroci pa so prišli na svoj račun s sladoledom. Pol smo nadaljevali skozi cerkljansko Dobravo proli Križu, Duplici in čez. Radomlje do našega cilja na balinišču Budničar, kjer smo se pomerili še v balinanju. Gostišče Kovač nam je pripravilo dober prigrizek, najbolj vneti pa so se zavrteli ob glasbi Milana Pesnika. Tako smo ob piijelnein razpoloženju srečno zaključili 38 km dolg kolesarski izlet v prepričanju, da ga naslednje leto zopel ponovimo. Prelovšek Franc DILO JE nlKOC - /v . • /v - - Z V . • /•>?. • z v - - z V • " '•>> ' - Z V •* <1» " /v • - ZV • * ZV - * t V « » ZV - /V - " /V • • /V • * /V • * (•>> ' • Z V • '(V Uresničevanje programa drugega samoprispevka: Čedalje večje potrebe po šolskih zmogljivostih... » v m i Ko se je iztekalo petletno obdobje prvega samoprispevka, se je že lahko videlo, da z zbranimi sredstvi nikakor ne ho mogoče uresničiti vsega, kar so si ob sprejemanju zastavili kot cilj občinsko vodstvo, družbenopolitične organizacije, strokovne službe, izobraževalna skupnost in navsezadnje ljudje, ki so samoprispevek izglasovali. Poleg omenjenih neuresničenih ciljev pa so se pojavljale nove in nove potrebe po šolskih prostorih, opremi in pogojih za izobraževalne procese. Na omenjene, nenehno povečujoče se potrebe so šolniki ves čas opozarjali, tako da so še pred iztekom prvega samoprispevka ustvarili potrebno ozračje o nujnosti novega samoprispevka. Tudi v medijih je bila omenjena nujnost novega samoprispevka nenehno poudarjena, tako da so pravzaprav ljudje še pred glasovanjem o novem, drugem samoprispevku, spoznali nujnost podaljšanja prvega samoprispevka. Po široki javni razpravi in ko je bilo ocenjeno, da je bilo v petih letih kar veliko .storjenega, je bil na referendumu 31. marca 1974 izglasovan drugi samoprispevek. Kaj vse je bilo predvideno v drugem samoprispevku? Program drugega samoprispevka je predvideval: 1. Gradnjo telovadnice z veznim hodnikom in dozidavo pri adaptaciji OŠ Dob; 2. Gradnjo lelovadniee z. veznim hodnikom pri OŠ Janko Kersnik na Brdu pri Lukovici; 3. Gradnjo telovadnice z veznim hodnikom pri OŠ Jurij Vega v Moravčah; 4. Gradnjo popolne OŠ Venclja Perka v Domžalah na novi lokaciji; 5. Gradnjo podružnične osnovne šole v Krašnji; 6. Različna vlaganja v podružnične šole v Ihanu. Trzinu in na Vrhpolju; 7. Odkup zemljišča za gradnjo posebne osnovne šole v Homcu; Od kod naj bi dobili potrebna sredstva? Ob predvidevanjih, kje dohiti denar, so se načrtovalci vedno zanašali na to, da bo večino sredstev zagotovil samoprispevek, v znatnem deležu pa naj bi pri vseh načrtovanih gradnjah in investicijah v šolstvo seveda sodeloval tudi občinski proračun z dinamično zagotovljenimi zneski za vsako proračunsko leto posebej. Drugi samoprispevek je potekal od I. maja 1974 do 30. aprila 1979, v tem času pa naj bi ljudje namenili 28 milijonov takratnih dinarjev. Ob zneskih tedaj zbranega denarja jc danes ležko reči, kolikšen "denar" hi tO pomenilo danes, saj so v času političnih, bančnih, tečajnih in dnigih spremembah izginile verodostojne možnosti Ustreznega preračunavanja v današnje zneske. Zaradi zanimivosti vendarle prinašamo podalke o predvidenem denarju, ki naj bi bil zbran med 1, majem 1974 in .31. aprilom 1979. Samoprispevek naj bi prinesel 28.(1(1(1.000 dinarjev. Proračun, kredili bank, izvajalcev, občinska izobraževalna skupnost naj bi znašali 13.0(10.0(10 dinarjev, Skupaj naj bi bilo zbrano 41 .OOO.OOO dinarjev. Kaj pa je bilo v resnici realizirano? Zaradi nenehne inflacije in s tem v zvezi v zneskih povečujočih se plač so se seveda povečevali tudi zbrani predvideni zneski zbranega samoprispevka. Koliko je bilo zbranega denarja v drugem samoprispevku? S.......prispevek 49.906.000 din Občinski proračun i t.ooo.ooo din Občinska izobraževalna skupnost 10.015.000 din Drugi vin 14.379.000 din Skupaj zbranega denarja 87.300.000 din Kam so šla zgoraj zbrana sredstva? I teiiar, ki je bil zbran med leli 1974 do 1979 je bil porabljen takole; I . Osnovna šola Martin Koželj Dob 15.3,50.000 din 2. Osnovna šola Jurij Vega Moravče - 12.800.000 din i. Podružnična šola Krašnja - 12.500.000 din 4. Osnovna šola Janko Kersnik Brdo 9 800.000 din 5. Odplačila obveznosti prvega samoprispevka 400.000 din Preostala sredstva so bila rezerviran« za gradnjo Osnovne šole Venclja Perka, za katero je bil temeljni kamen položen 29.1 L 1978. V okviru programa II. samoprispevka vsi postavljeni cilji niso bili uresničeni, saj je lulo kai nekaj denarja porabljenega za poravnavo obveznosti i/ prvega samoprispevka. Ob lem jc bil sprejel tudi zakon o obvezni gradnji zaklonišč, tako da so gradbeni stroški zelo narasli. .v. za/. - /a/«- za/»» za/«- /<•/•• »;■■<>/«• /a/.•/&/«• • <■&/«•/»/»• ry»- rfrz -- «w«- /a/. - a>/* f\St FIATJAZ DII0 J A fl • Ay ~f~ MMB stran ■ Dober dan, Jože Pogačnik, častni občan Občine Domžale Pogum in človečnost Marsikaj o gospodu Jožeta Pogačniku, čutnemu občanu Občine Domžale, ste lahko že IzvedeH iz obrazložitve. V njej so predlagatelji posebej poudarili njegovo preprostost in skromnost, ugled med delavci, ki so ga cenili zaradi izrazitega socialnega čuta in razumevanja za malega človeka, hkrati pa zapisali, da sta pogum in človečnost vrlini, po katerih ga poznamo ohrani naše občine. Zato sva se odločila, da bova govorila o stvareh, ki so manj znane, pa zalo nič manj pomembne za njegovo življenje. Začela sva v Srednji Dobravi, rojstnem kraju. V Pogačnikovi družini se je rodilo pet deklet in pel fantov, moj sogovornik jc bil šesti po vrsti. lepo jc bilo, ker nas je bilo veliko, obuja spomine na otroštvo in se posebej rad spominja začetka Šolanja. V pivih dveh razredih gaje učila kar lela, prvi razred pa jc bil celo v njihovem skednju. Kako prijetno! (le se je od očeta in matere naučil dobrote m ravno prave strogosti, od maleie tudi poguma, saj jc po nesreči očeta prevzela večji del skrbi za družino, je pečat njegovemu mlademu življenju dal učitelj Stanko Žagar z zamislijo o delovni šoli, kjer so govorili parlamentarno, izvolili predsednika pouka in z odprtimi usli spremljali njegove besede o naprednih idejah.oskrbi za ljudi, o Soški fronti, življenju v drugih deželah, pa tuđi prizadevanjih proli pijanstvu. V gimnaziji v Kranju je bil njegov sošolec Ivan Javor, kasnejši komandant Prešernove brigade, pa Mirko Bračič in I .juho Sire predsedniški kandidat, v spominih pa jc ostal tudi strogi šolski režim kateheta, ki jc dijake nadziral, če kadijo, če hodijo zvečer po deveti uri domov. Njemu se ni zdelo prestrogo, mladi pa hi se tovrstni skrbi danes najbrž nasmehnili. Po kom m tekstilni šoli seje v letu 1938 zaposlil v Mariboru v firmi Rosner. Lastnik je bil zelo socialen do delavcev in uslužbencev, plače so bile primerne, poskrbel je tudi za porodnice in prehrano in ta odnos do delavcev je tudi na g. Pogačniku pustil pečat, ki ga je spremljal vse življenje. Podoben odnos je imel ludi direktor tovarne Rosner. pri katerem je delal po služenju vojske. .Še danes mu v ušesih zvenijo njegove besede, ki mu jih je izrekel ob obisku v bolnišnici, kjer se je zdravil za malarijo, naj jc več špeha, tedaj jc bil namreč moj sogovornik zelo suh. Druga svetovna vojna ga jc presenetila v Aračinovem pri Skopju, od koder so ga Nemci so ga kot vojnega ujetnika odpeljali v najprej v Skopje, od lam pa v Bolgarijo. Med ujetniki je našel sošolca Stan ta Paiiuljcta iz Kočevja, ki mu je kasneje v Romuniji rešil življenje, spoznal pa je ludi Staneta Rozmana, kasnejšega domžalskega prijatelja. Življenje v ujetniStvuje bilo težko, le poparjeno zelje in leča kot hrana niso zadoščale, zato jc povsem oslabel in žc omenjeni sošolec gaje potegnil v vagon, s katerim je pel dni brez dovolj vode in skoraj brez hrane potoval v Nemčijo v Slalag IV. V taborišču Zhorna je opravljal gozdna dela, čistil zemljišča za ribnike in ob napadu na Rusijo dobil novo »zaposlitev« na eni od kmetij, kjei sla »gospod sel in gospa šefinja" imela trgovino za prodajo kmetijskih pridelkov, hrano za živ ino in gradbeni material, Konec julija 1942 pa SO ga poslali v prehodni lager Hohn-stein, po krajšem postanku v taborišču Kaiscrsleinbruchu jc X. avgusta 1942 v spremstvu Stražarjev prišel v Maribor /. odpustnieo leiučini markami za hrano se jc preko Celovca odpeljal domov, kjer ga domači v belgijski uniformi skoraj niso prepoznali, so ga pa bili od siva veseli. Vsa lela njegovega ujetništva namreč niso imeli slikov, dopisoval sije namreč le s sesti o. ki je bila v Salzburgu pri stricu. Po prihodu domov je motal na delo v Železarno na Jesenice in nato sta se v maju 1943 z bratom Dušanom, ki je kasneje ludi padel, odpravila v partizane, kjer so bili vsi Pogačnikovi fantje. Sprva jc bil v Gorenjskem (Klredu. nato v PreseiUOVJ brigadi ob njeni ustanovitvi, kasneje na Dolenjskem v Šercerjcvi brigadi. Junija 1943 je bil na Lancovem pri Radovljici ranjen iz nemške zasede. Iz njegovega partizanstva zapišimoše.da je bil tudi na zboru 14. divizije, ki jo je vodil Mirko Bračič. njegov sošolec, ki je odločil, da g. Pogačnika zaradi slaheg zdravja, saj je po strelni rani le počasi okreval, pošlje na Gorenjsko na terensko organizacijO. Vključil se |c v kr.ije.vni odbor OF Kropo, in še danes se rail spominja, kako enotna je bila Klopa in kako uspešno so opravljali politično delo. skrbeli za prehrano, liskarne ipd. Kasneje jc delal v koVnandi mesta Kranj, v (Ikrajnein odbIm inski odbor NSi Domžale. Pogovora namenoma nisva začela s politiko, ampak je moj sogovornik najprej spregovoril o svojem prostem času. Kako najraje preživljate prosti čas? Pnisti čas preživljam, če je le mogoče, na svežem zraku. Rad mejam vrt okrog hiše. rad hodim po naših hribih m planinah. I'lav lako pa skupa| z ženo rada potujeva l'oleg lega i.id iglam sah m iiaiiu/ni tenis, kjei sem aktivni sodnik < le mi preostane kaj prostega časa, se ukvarjam zzrumkami ni izobražujem ob knjigah. Sem dinamičen *' 'Vek, ki ne 11 ioiv samo sedeli prilelev i/i|i ler počivati m kei uživam v izzivih, sva z ženo lansko zimo v lebruaijii obiskala, skupaj z nekaj ••norimi Slovenci... najsevernejšo ločko Evrope - Nonl cap na Norveškem. Vreme je bilo čudovito iepo in primemo mrzlo, samo -35°C. Kdaj in zakaj ste v stopili v politiko? V politiko sem vstopil v 9<). letih, takr.it ko si- je izoblikovala stranka SKD. bil sem med njenimi ustanovitelji. Zakaj? V sistemu, kije propatk*!. sem viikl. kako iz ust tedaj vodilnih l|iidi prihajajo same lepe besede, ki pa se v praksi niso uresničevale. Zime pa je politika uresničevanje dane besede, Kei nisem bil zadovoljen z združitvijo SKD in SLS. sem takoj ob ustanovitvi prestopil k stranki NSi. ( epiav ste na lanskih ohčiiiskih volitvah l«is(ali oIh iuski svetnik, ste se že tudi veliko prej ukvarjali z -če smem tako reeHilK'inskimi zadevami. Zelo aktivni sle bili posclicj v Nadzornem odboru prejšnjega sestava občinskega sveta. Po naravi sem vztrajen in natančen, zato tudi dosegam rezultate v zadnjih štirih letih v Nadzornem i delovali, kopa smo začeli delali, pa smo naleteli na vse mogoče ovire. Glede naše pristojnosti smo morali dobili ixlgovor z ministrstva da lahko pregledujemo dokumentacijo tudi za pretekla obdobja, kajti pred tem odgovorom županja v to sploh ni hotela pnvoliti. Iz štiriletnega obdobja, ko sem bil član Nadzornega odbora, sem si nabral dovolj izkušenj, zalo dobm vem. kako poteka delo na I llviui Domžale. In kakšne so vase prve izkušnje V klopeh olieinskegn • parlamenta.' Tudi v novi funkciji boni svoje delo opravljal v duhu gesla naše stranke, in sicer »beseda velja«. Prve izkušnje, ki sem jih dobil kol občinski svetnik, pa niso ohrabrujte Glasovalni stroj županje, kjer so združene vse1 stranke, razen NSi, SDS in SLS. vse predloge opozicije z glasovanjem zavrne. Dovolj pove že dejstvo, da v začetku meseca maja le vedno ni bil izvoljen Nadzonu rjdbor.kljub lemu da je občinski svel sprejel sklep, da se Nadzonu odbrj izvi >li na .seji občinskega sveta, ki je bila ze v mesecu aprilu. Zakaj? Zato ker vodilni na olx 'iiiiir-manijo tineli veelakega nadzornega i «llxiia, ki bi bil sposoben, da Strokovno pregleda in kritično n eni delo na občini in kjerbiopozicjja imela večino. Vsi na občini zatrjujejo, tki se vse dela po veljavnih ziikonih in predpisih, hkrati pa zavračaji >, tki bi sc preglctk rvalo opravljeno delo s strani Nadzornega odbora. Predlagam bralcem - občanom, da bi sc občasno udeležili seje občinskega sveta kol gledalci ali opazovalci, tako bi lahko sami videli, kakosc izvaja politika občine. Vemo, da so v občinskem svetu stranke, ki kot namazan glasovalni sin »j Uilj ali manj nekritično podpira županjo oziroma njene najbližje »prišepeto-valee«. Kako sploh lahko Koalicije Skivenije vpliva na občinsko priliko? Koalicija treh strank NSi. SDS in SLS v občinskem svetu deluje normalno. Problem jc samo v tem. da ima koalicija vseh treh strank na seji občinskega sveta samo 1 () glasi iv. i istalih 21 glasov pa ima pt izicija Navedel bom zgled za takt* delovanje vladajoče koalicije. Proračun Občine Domžale seje sprejemal z glasovi pozicije. Opozicija je predlagala nekaj dodatnih predlogov, ki pa so bili vsi. razen enega, preglasovani. Sam sem opozoril, da sc vodstvo občine ne drži dogovora pri sprejemanju razvojnega pn igrama občine Domžale za lela 2001-2005. ki je bil ravno tako sprejel, dobil pa sem odgovor, da seje la program sprejel v boljših časih. Prav tako sem na seji opozoril, da se občinski preračun sprejema vsako leto za tekoče leto šele v pomladanskih mesecih, to pomeni prepozno, kajti sprejeti bi ga morali do konca lekočega leta za naslednjo lelo. kar pa sc v zadnjih 6 letih še nikoli ni zgodilo. Posledica pa je seveda ta. da se nujna dela na cestah. v(xlov(xIih in pri izgradnji kanalizacije lahko pričnejo šele jeseni ali pozimi (kako se izvajajo tlela na cestah pozimi, pa ve vsak občan sam. Zadnji primer je rekonstrukcija ceste skozi Radomlje pazim) leta 2(X)I/2(X)2. (katere izvedba ni bila v redu), oziroma da se ves denar, ki jc za ta dela namenjen, ne porabi. Domžale so že videti kol »betonska dzuiigla-. Kmalu Iki okoli nas samo še železo in lieton, beton in železo, kol seje nekoč izrazil znani slovenski pesnik. Zazidalni načrti so nenel ino na »tekočem traku« občinskega svela. Kaj menite o tem? Moje mnenje je. da je potrebno vsem pterlivalcemrla(lbm(lčju()bčinef>)mžak• zagotoviti enako kvaliteto komunalnih in infrastrukturnih storitev, kar pomeni vodovod, kanalizacijo in ustrezne ceste. Prav tako moramo misliti na našo b sedemdesetih litih prejšnjega stoletja je število prebivalcev v mestu Domžale tako hitro naraščalo, da je bila stara stavba I. osnovne šole »pri kehm« premajhna. S pomočjo samoprispevka sta bili zgrajeni novi šolski stav hi, in sicer ()S Josip Broz lito in OŠ Šlandrove brigade. OS Šlandrove brigade je dvajset let kasneje dobila novo ime OS Domžale. I čenči, ki danes v njej nabirajo učenost, se starega imena ne spominjajo več. Da bi tudi oni razmišljali o zgodovini šolske stavbe, smo se odločili, da njenih trideset let obeležimo z vsebino, ki učencem poleg uspehov v znanju prinaša največ zadovoljstva. Jubilej smo praznovali KI. maja s športnimi vsebinami, ker na nase veliko veselje prav šport postaja del vsakdanjega življenja za večino učencev. V očeh učenke Masa ( evec. mlade nov inarke. je ta dan je dan potekal takole: »Kartežko verjamemo, daje šola stara 30 let. saj ji po njenem izgledu ne bi prisodili take starosti: je n;utireč še lepo ohranjena. Da pa šola ostaja taka. kot je bila ob začetku delovanja, je odvisno od ljudi, ki so v njej. K temu so veliko pripomogli učitelji in tudi mi. učenci. Za nas je šola pravzaprav drugi dom. ker v njej prebijemo veliko časa in se tudi zelo veliko naučimo. Na šoli imamo veliko različnih interesnih dejavnosti, ki nam omogočajo, da počnemo stvari, ki nas veselijo. Zato je prav. da tako pomemben dogodek, kot je obletnica šolske stavbe, tudi proslavimo. radan srno prazni rvali športno. 1 'čenči smo lahko početi mnogo zanimivih stvari. -Športne aktivnost so se odvijale v okolici šole in v Športnem parku Domžale. Mlajši učenci so igrali nogomet, se pomerili v štatetnih igrah ter risali na to temo; eni na risalne lisic, drugi pa na asfaltne površine okrog šole. Skupina učencev si je ogledala predstavitev pasje šole. druga skupina pa seje pomerila v kvizu na temo športa. Starejši učenci so igrali nogomet, odbojko, namizni tenis, baseball. dekleta pa so se sprostila ob plesu. Novinarji smo vsa dogajanja pozorno spremljali. Naredili smo veliko fotografij, ki smo jih že predstavili na naši spletni strani. Našega praznovanja so se udeležiti številni starši, česar smo bili vsi zelo veseli. Ob enajsti uri smo imeli sklepno prireditev v Hali Komunalnega centra. Prireditev je vodil Matevž Vidmar, ki je postal že izkušeni voditelj. V košarki so sc pomerili učenci proti učiteljem in staršem. Tekma je bila zelo zanimiva in napela. Ko je bila napetost v dvorani najvišja, seje pričel polčas. Med polčasi so zaplesale plesne in navijaške skupine. Prve so nastopile sveii iv ne prvakinje, pom-pori skupina Zmajčicc. Za njimi je stopila na parket plesna skupina Hot angels. do lani naše uspešne Sovice, ki so si prislužile našli >v evropskih viceprvakinj. V goste so zopet priskakljali Žabice in Žahoni iz OS Log - Dragomer. Najprej seje predstavila navijaška skupina, nato pa nan i jc zastajal dih ob skt ikih akn ibali rv, žabonnv. Ob njihovem nastopu smo resnično uživali. Obe skupini sta dosegli odlično prvo mesto na linalni prireditvi Šolske košarkarske lige. V nadaljevanju smo v kleli naše mlade Sovice, ki so zopet odlično zaplesale. Nekatere med njimi plešejo tudi v navijaški skupini in so že prav verzirane v skokih nad glavo. Obe skupini sta letos dosegji odlične rezultate v tekmovanju SKL: plesna skupina prvo mesto, navijaška pa četrto mesto. Z zelo lepim nastopom so se predstavili karateisti, ki so uprizorili napad in pokazali, kako seje treba v tem pri meni hraniti. Najmlajši plesalci, plesna skupina Pinky. učenci 2. razreda devctlctke, so bili po nastopu deležni bučnega aplavza. Na koncu sc je predstavil še plesni par. Tekma med učenci in učitelji jc bila ves čas zelo zanimiva in napeta. Letos imamo dobro košarkaško ekipo učencev, zato so sc ves čas enakovredno borili s starši in učitelji. Na kiincu so. kiikor vsa leta doslej, zmagali učitelji. Prireditev seje zaključila ob 13. uri. Danje minil zelo hitro, še posebej zato, ker smo ga preživeli v dobri družbi in z obilico zabave". K poročilu mlade novinarke bi dodali le še to. da sc iskreno zahvaljujemo vsem staršem, ki so sodelovali v košarkarski ekipi, ali pa navijali na tribuni. Z naši m i srečan j i bomo pi islej nadaljevali, zato že sedaj velja vabili > za prihodnje leto. Daje prireditev tako OSpela, ima zasluge Košarkarski klub Domžale, ki nam je omogočil, da so naše plesne skupine lahko zaplesale na velikem košarkarskem igrišču. Tudi njim iskrena hvala. 0 praznovanju sva poročali: mlada novinarka Maša Cevec in ravnateljica Jožica Polanc Tekmovanje v znanju slovenščine Za Cankarjevo priznanje 2003 Letošnji razpis za tekmovanje iz. slovenščine za Cankarjevo priznanji' je ponujal temo DRUGAČNOSTI iz knjige Janje Vidmar Princeska z. napako za I. stopnjo (7. in S. razred osnovne šole), Vlada 1'eleršiča Pokvarjcnko za 1. stopnjo (poklicne šole). I erija Lainščka Namesto koga roža cveli za 3. stopnjo (Lin 2. letnik štiriletnih programov) in Iterte Bojilo lili« i ni doma za 4. stopnjo (3. in 4. letnik štiriletnih programov). 14. in 15. novembra 2002 sem se udeležila seminarja za mentorje tekmovalcem na tem tekmovanju, ki je potekal na Vrhniki. Odločila sem sc. da bom. glede na ti >. da tega tekmi ivanja na Srednji šoli Domžale še nikoli nismo organizirali ozin ima niti zanj pripravljali dijakov, pripravljala le dijake na 2. stopnji, torej poklicne usmeritve. Mnogim se jc to. da bodo dijaki poklicne šole tekmovali v branju in poznavanju leposlovja zdelo blizu norosti ali pa vsaj zelo naivno. Pa vendarle ... V slogu pregovora, da poskusiti ni greh. sem začela pri dijakih tipati, ki wa bi pa la stvar I zgi niha 11 zeli I bistri dijakinji poklicne šole iz neurejene družine, ki zanosi, svojo nosečnost skrbno skriva, po porodu pa otroka takoj umori i le zanimala. Kljub temu torej, da branje ni ravno bobi naših dijakov, seje priglasilo I \ kandidati >v. s katerimi sem sc po ni ivcm letu začela intenzivneje pripravi jati (dva-do Irikrat tedensko eno ali dve šolski uri. tudi individualno) na šolsko tekmovanje, ki je potekalo na Srednji šoli Domžale v lorek. I L februarja 2003. Pod budnim očesom šolske tekmovalne ki miisijesc jc tekmovanja udeležilo 10 dijakov (trije so že prej omagali). Štirje dijaki (Eva Jennan iz I. j, Mcrin Agovue, Vesna Grilje in Milena Sušnik, vsi iz. 2. h razreda) so dosegli bronasta Cankarjeva priznanja, s čimer smo upravičili norost z. začetka članka (celo dijaki poklicne šole berejo, in še celo zelo dobro!). Komunalno podjetje Prodnik in Vrtec Urša v Domžalah Ločujemo, da ohranjamo! \ našem vrtcu veliko pozornost namenjamo v /.goji otrok do okolja. Naš glavni cilj je. da otroci pridobivajo izkušnje, kako sami in drugi ljudje vplivajo ua naravo in kako lahko dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju nara-v nega okolja. Še posebej smo veseli, če se v naše projekte vključijo tudi starši in seveda širša okolica. Sredi meseca maja smo bili s strani Komunalnega podjetja Prodnik povabljeni na ogled smetišča. Na to smo se skrbno pripravili. Ogledali smo si ekološki otok in že na začetku meseca smo začeli zbirati različne odpadke. Primerjali smo jih med seboj in razvrščali v za to pripravljene škatle, podobne kontejnerjem na ekoloških otokih. Ugotovili smo. da se veliko odpadkov lahko še uporabi. Razne stekleničke smo pobarvali in dobili zanimive va/ice. Papir smo porisali, gubali različne izdelke, časopisni papir pa smo reciklirali in naredili svoj unikatni papir. Pri vsaki dejavnosti smo senakaj naučili. Prišel je dan. ko smo se z avtobusom odpeljali na izlet na smetišče. Sliši sc čudno, vendar je bila za nas to prava pustolovščina. Otroci so bili prvič na smetišču. Tam so se sami prepričali, kam veliki kamioni odvažajo odpadke iz ekoloških otokov in naših gospodinjstev. Začudenj so bili nad vciikostji i in urejenostjo smetišča. Navdušili so jih veliki bagerji in srnij za mletje lesenih Odpadkov. Zanimivo in poučno je bilo vse to opazovali. Kmalu so ugolovioi. da je (oen zelo velik ekološki otok. Oh koncu obiska so nas presenetili šc z dari lom. V vik otrok je ili ibi I maj ico. na kateri je natiskana podoba Grinija. Navdušenje je bilo izredno. Zahvaljujemo se direktorju g. Faturju in vsem zaposlenim v JKI' PriKlnik za tako lep sprejem in dobro organiziran ogled ter upamo, da se bo naše sodclvoanje nadaljevalo tudi v prihodnjem šolskem letu. Tina Pančur, Vrtec Urša "Angleške minutke" v vrtcu Urša Projekt smo izvedli v tromesečneni obdobju, in sicer tako. da sem dvakrat tedensko prihajala v isto skupino otrok, kjer smo izvajali različne dejavnosti in ob tem skusili osvojiti kakšno angleško besedo ali celo frazo. Nismo imeli klasičnega tečaja; naš namen je bil. da si otroci razvijejo posluh zatui iczik. zato sem jim veliko govorila v angleščini in seveda tudi prevajala. Pri vnaprej pripravljenih pojmih pa sem jih vzpodbujala, da ponavaljajo za menoj. Otroci so radi sodelovali in po odzivih nekaterih staršev lahko sklepam, da so tudi doma znali povedati marsikaj. In res jc dobro slišati otroka: "Jaz pa vem. kako sc reče po angleško..." Mira Mlakar Korbar Deseta obletnica vrtca Dominik Savio Kar it a s Domžale Naš vrtec smo mi, otroci luči V soboto, 10. maja. se je vrtce Dominik Savio Karitas Domžale veselil desetega rojstnega dneva. Kol je ob rojstnih dnevih navada, smo se zbrali vsi. ki smo / vrtcem na kakršen koli način povezani. listi, ki so sodelovali pri nastanku, tisti, ki so začeli z vzgojnim delom iu ga še danes opravljajo, nekdanji iu sedanji varovanci vrtca, starši in vsi prijatelji. Veseli smo bili tudi navzočnosti predstavnika Občine Domžale, podžupana g. toneta Dragana. Pester program, ki smo ga začeli z zahvalno sveto mašo v župnijski cerkvi, nas jc združil in razpoložil za globoko hvaležnost in doživljanje notranjega veselja. Praznovanje smo nadaljevali pred vrtcem, kjer smo v kulturnem programu povezali ustvarjalnost prvih otrok tega vrtca, ki so sedaj že gimnazijci, tistih otrok, ki danes ohiskujcjo^isnovno šolo in otrok, ki so še v vrtcu. Nekaterim posebej zaslužnim za delovanje vrtca smo podelili posebna priznanji in sc iskreno zahvalili za njihovo požrtvovalnost. Po prireditvi smo vse povabili šc k ogledu razstave zgodovine vrtca, k razslavi izdelkov otrok in seveda tudi vrtca. Ob dobrotah, ki so jih priprav ili starši in vrtec, pa smo sc zadržali šc oh klepetu. Za praznovanje dcselc obletnice smo si izbrali geslo »Naš vrtec smo mi, otroci luči«, ker hi radi. da hi otroci. ugasnile, ampak le le za slaršc in drobne lučke ne postajale lučke, i okolico, ampak za naš kraj. za našo domovino in posredno tudi za ves svel. Svet potrebuje luči, ki od znotraj spreminja naše mišljenje, čutenje, delovanje. Ne ugašajmo drobnih luč. Skrbno, z vso odgovornostjo jih varujmo, prilivajmo dragocenega, najboljšega olja in sc pustimo od njih ogreti, razžariti. Tudi mi odrasli sc zavedamo, da smo otroci luči. smo otroci, stalno sc učimo, sc vzgajamo. Pravzaprav ne moremo bili učitelji, vzgojitelji, če ne znamo biti učenci, če se nc pustimo vzgajali Širimo okrog sebe svetlobo, upanje in loplolo ljubezni, pa čeprav bi nam la trud izpil vse moči. Opravičimo božje priznanje, dostojanstvo in povabilo: »VI STE II C SVETA«. ..vsi stojimo V KROGU UPANJA, DRUG DRUGEMU SI PODAJMO PLAMEN. ČE MOJA LUČ UGASNE, JO no ZANETILA TVOJA. SKUPNO ODDAJAVA SII.NIUŠ1 ŽAR.,, SLEHERNA LUČ NA SVOJ NAČIN OBETA, DA TEMA NIMA zadnji: Iti SI.I H- (David McC'auleyl Ivanka Tadina Vse štiri sem prijavila na 26. državno tekmovanje,ki sc jeodvijafo&marai 2003 od Sil) do 12.00 V Ljubljani na Filozofski fakulteti. Na 2. stopnji je tekmi ivali > W kandidati >v s pi (klicnih šol po vsej Sloveniji. Z. začelni nieivozo. morda celo majhnim strahom, so sc mešali tekmovalni duh. želja po doživetjih, samodokazovanju in še čem. In čeprav sc lastna hvala pod mizo valja, ponosno ponujamo še en dokaz, da |e vredno tvegati, poskusili nekaj novega si drznili seči visoko: Domžalčani, "zelenci" na tem tekmovanju, smo kar prvič osvojili dve srebrni ('anka rjev i priznanji' Na obletnico Cankarjevega rojstva sla ju prejeli Eva Jerman in Milena Sušnik. To. kar se mi zdi največ vredno (poleg lega. da s takšnimi rezultati zelo lepo reklamirajo Domžale), pa je dejstvo, da so dijaki na pripravah in tekmovanjih uživali, se imeli lepo. Takoj s(m)o se odločili, da bomo naslednje leto seveda spel sodelovali, pokazali, kdo smo in kaj zmoremo... in da bomo BRA1 i. saj je to vendar nekaj zabavnega, veliko zv eš. nati i lahki 111 len i še razpravljaš... Celo na poklicni šoli. mentorica dijakov Nataša Jurjevec Juvan Raziskovalne naloge učencev OS Rodica V šolskem letu je nekaj zelo prizadevnih učencev OŠ Rodica pod vodstvom mentorice prof. Vilme Vrhičnik Me mm izdelalo za naše kraje zelo zanimive raziskovalne naloge /. ličnimi plakatnimi predstavitvami. Kalja Bigec, I jasa /upam k in Kalja klopi ii so raziskovale vodnjake v Jaršah, na Koilici in Viru, Andraž Vrhovec in Dejan Tcsovnik stare hiše v Jaršah in na Rodici, Klemen Kos in Žiga /upanek pa ohranjenost kozolcev v Jaršah in na Kodici. Naloge so bile predstavljene na srečanju mladih raziskovalcev v okviru Gibanja znanost mladini, ki ga jc za domžalsko-kamniško območje 24. aprila 2003 uspešno izvedla OŠ Stranje |iod vodstvom koordinatorice Martine Ozimek. Raziskovalne naloge so bile deležne številnih pohval, raziskovalna naloga o ohranjenosti kozolcev pa sc bo predstavila tudi na državnem nivoju na srečanju mladih raziskovalcev, ki bo 6. junija v Murski Soboti. Avtorji raziskovalnih nalog so razttltatc svojih raziskav vodnjakov, kozolcev in starih hiš 22. maja 2(X)3, na dan odprtih vrat. predstavili . učencem šole in njihovim staršem. Krajani Jarš in Rodice ter drugi obiskovalci so si razstavo o starih hišah, vodnjakih in ohranjenosti kozolcev lahko ogledali v času ikI 23. do 25. maja v Kulturnem ilonui Groblje v okvini prireditev Druženje pod lipami. Vsem mladim raziskovalcem želimo Še veliko raziskovalne vnetne pri odkrivanju zanimivosti domačega kraja. Klemenu Kosu in Žigi Zupanckti pa veliko uspeha na državnem srečanju mladih raziskovalcev. Kratke povzetke raziskovalnih nalog bomo predstavili tudi bralcem Slamnika Ohranjenost kozolcev v Jaršah in na Rodici V okolici naselij Srednje Jarše. Spodnje Jarše in Rodica so bili nekoč kozolci zelo pogosti, danes pa postopoma izginjajo. Anion Mclik jc uvrstil naše kraje v območje, kjer so kozolci služili kot edini način za sušenje v preteklosti. V raziskovalni nalogi jc obravnavanih enajst kozolcev: Zalaijcv dvojni kozolce m Pen grinov toplar na Rodici. Skofičcv in Kraljev toplar. Borcev in Ježelčkov kozolec s plaščem in Žibettov stegnjenj kozolec v Spodnjih Jaršah. Ručigajcv in Kobalčcv kozolec s plaščem ter Zajcev in Kobalčcv enojni ste-gii|cni kozolec v Srednjih Jaršah. Danes se Zalarjev dvojni kozolec nahaja sredi gosto pozidanega naselja Rodica, ostali pa stojijo ob robu domačij in kmetijskih zeinl|išč. Postavljeni so večinoma v smeri vzhod-zahod, ker imajo naselja zemljiško razdelitev na delec v tej smeri. Za sušenje sena m žita to ni bilo najbolj ugodno, saj sc je na severni in južni sirani neenakomerno sušilo. Najbolj pogost lip kozolca na območju Jarš in Rodice je kozolec s plaščem, za njim enojni stegnjenj kozolec in vezani kozolec ali toplar. Dvojni kozolec jc samo eden. kozolca na kozla pa na našem območju ni. Največ kozolcev (55 %) je bilo zgrajenih pred letom 1040. trije od teh (ali 28 %) pred letom 1900, Starejši kozolci so v celoti leseni in imajo opore ali šprajce. Novejši kozolci, ki so bili postavljeni na mestih, kjer so pred tem stali dotrajani kozolci, imajo večinoma betonske stebre. Na kozolcih danes prevladuje opečna kritina. Kozolci so nekoč služili za sušenje žita in sena. danes pa služijo predvsem za shranjevanje drv ter drugega materiala in le trije šc za sušenje sena. Večina kozolcev je dobro vzdrževanih. Žihcrtov enojni kozolec je v stanju podiranja. Kraljev toplar pa so v času zaključevanja te naloge že podrli. Lastnikom sc obnova kozolcev nc zdi potrebna, vendar jih nameravajo ohraniti. V raziskovalni nalogi sla poleg fotografij obravnavanih kozolcev tudi skici Žibertovcga enojnega stegnjc-nega kozolca, ki je bil natančno izmerjen. Dolg je .3.3.6 metrov, visok 4.07 metra in ima osem oken ah šlaniov, v vsakem od njih pa je enajst lat Klemen Kos in Žiga Zupanek stran 7 Zborovanje Gasilske zveze Domžale A priln 2003,jc imela (.nsilska zveza ((. /i Domžale v /rjah volilni občni zbor. Na njem so bili prisotni delegati vseh 14 prostovoljnih gasilskih društev (PGD) /veze, treh • industrijskih gasilskih društev ter Centra požarne varnosti s Količcvega in gosti i/. (V/, Slovenije, sosednjih GZ, pobratene GZ Lendava in Občine Domžale. Izporc^ilapredsednika(IZ,g Marjana Slatnarja, lahko sklepanu >. ila so i ugani GZv preteklem letu pridno delali. Velik uspeh je bil /lasli v leni. da |i je uspelo nabavili dve kombinirani gasilski vozili za potrebe PGD v Ihanu in Studi ter kombi avlo /a PGD Domžale, Zaradi razvejanega sodelovanja z domačimi in nekaterimi tujimi gasilskimi organizacijami so se tekom leta srečali in izmenjali izkušnje z gasilci iz pobratene GZ Lendava, Slovenj Gradec, Srednje vasi, I ihelič. Dekanov, iz. avstrijske Poloče in VS Koprivnice (Hrvaška). V G/ največ dela sloni na komisijah. Tako je tehnikčna komisija, ki jo vixli dr. Anton Bcrgant. skrbela za vzdrževanje gasilskih domov, nabavo in vzdrževanje vozil, nabavo opreme in vzdrževanje zvez, Kot takaje največji porabnik proračunskih sredstev Z\ rzc. Komisija za tekmovanja (p. vido Kokalj) je organizirala več mcddrušlvcnih. ligaških in meddržavnih tekmovanj, katerih Poglavitni cilj je usposabljanje članstva za potrebe gasilskih intervencij. Pomembno je bilo delo Komisije za strokovno vzgojo in izobraževanje (g. Marjan Slalnar). Ta komisija je tudi lani organizirala številne tečaje za nazive vseh stopenj gasilskega kadra. Poleg lega je sodelovala v organizaciji tekmovanj omenjenih skupin in društev, Prav tako je Komisija za veterane (g. Aleksander Rihtar) organizirala in izvedla srečanje starejših gasilk in gasilcev, kakor tudi tekmovanje v regiji in /vezi. Komisija za odlikovanja in priznanja Ig. Nainle Starin I je odobrila 77 predlogov za vse tri stopnje odlikovanj. Komisija za zgodovino gasilstva (ing. Janez, Kccclj) zbira podatke in eksponate i/ preteklosti gasilstva na območju domžalske občine, še vedno pa se ukvarja s problemom pridobivanja objekta za shranitev tega gradiva. Komisija za deloz mladimi (ing. Porjan Zabrel) je organizirala zbor mladinskih komisij, tekmovalni kviz. tečaj za naziv inenlor in še kaj. Komisija /a organizacijske in finančne zadeve (g. Ione Pavlic) je skrbela za finance in problematiko zavarovalništva članov in tehnike. Komisija za delo s članicami lin;.' Tatjana Kakovcc) je organizirala tečaje članic za napredovanje, regijske posvete, pohode, vaje. proslave in druga dela iz lanskega programa. Komisija za tlelo v industriji (ing. Milan Tomše) seje ukvarjala z gasilsko problematiko v industriji in pri izvedbi velike gasilske vaje v Hcliosti. Torej so se vse komisije s pomočjo DRUŠTEV poveljstva GZ in v okvirih objektivnih mmožfiostih prizadevale opravili naloge iz lanskega programa, lega pa je bilo veliko saj se z leti potrebe požarne varnosti povečujejo. Prav tako je bilo obširno in zanimivo poročanje poveljnika GZ. g. Janeza Breceljnika. Med drugim nam je naštel intervencije v preteklem Iclu, ki zgovorno pričajo 0 pripravljenosti in učinkovitosti gasilcev (;/ Domžak V Občini Domžale je tako bilo lani 77 požarov, največ v marcu (21) in oktobru (12). najmanj pa v juniju in decembru (po 3). Izven občine so gasili 13 požarov. V isleni obdobju so 69 ki al intervenirali v tehničnih nesrečah -največ v juniju (12 kral) in najmanj v oktobru (3 krat). Izven občine pa v 20 primerih. V 7 primerih so gasili v nesreči z nevarno snovjo. Poleg lega sla P(il) Radomlje in Ihan v siisnein obdobju opravila 144 voženj pitne vode prebivalcem nekaterih vasi. Tekom lanskega leta so torej skupaj gasili 186 požarov in drugih nesreč. Vr\ tem so rešili velika materialna dobra in morebitna ljudska življenja. Poveljnik GZ nanije posredoval ludi protipožarne aktivnosti Zveze za obdobje zadnjih pet let (1997-2002). V tem obdobju so torej gasili 355 ORGANIZACIJ požarov, izven občine 79. v industriji pa 133 požarov. Tehničnih intervencij je bilo v občini kar 378. izven občine pa III. intervencij z nevarno snovjo 44 v občini in 27 izven občine. Poročal pa je še o 1786 vožnjah s pitno vodo. Glede tega, da GZ Domžale pokriva tudi Občino Trzin, so bili predlogi, da bi se GZ Domžale preimenovala v GZ Domžale in Trzin, česat članstvo ni sprejelo. Da je pluralnost dobila svoje mesto tudi v GZ. seje izkazalo tudi pri opozorilih nekaterih članov glede pomanjkljivosti pri sklicevanju zborovanj in pri nasprotovanju kandidaturi nekaterih članov za vodilna mesta v Zvezi. Sicer pa so delegati in gosti bili zadovoljni z delom organov Zveze ter so podprli ponovno izvolitev g. Marjana Slatnarja za predsednika GZ Domžale, ing. Janeza Breceljnika pa za poveljnika. Izvolili so petnajstčLansko predsedstvo in vse organe Zveze. Vse te aktivnosti gasilcev in številne druge, ki v tem poročilu niso navedene, pričajo, da so gasilska društva nepogrešljiv garant za varovanje materialnih dobrin ter za reševanje dela in življenja naših delovnih ljudi in občanov Dr. Velimir Vulikic Tekmovanje GZ Domžale T udi mladi gasilci GZ Domžale smo se pridružili praznovanju Občine Domžale, 26. aprila 2003 je |* »trkal kviz mladih za |x>k.il GZ Domžale. Tekmovanje je |x »trkalo v soorganizadji It .1 > Vir v Kulturnem domu na Viru. Med gosli pa so bili predstavnica Mladinskega svela (i/, Slovenije, Ivanka Hočevar Islenič, predsednik GZ Domžale. Marjan Slatna, in predsednik KS Libcličc, /alesnik Aili ijnn. V kvizu so sodelovale starejše in m al j Še ekipe. Pri mlajših so sodelovale ekipe. PGD Rova, PGD Studenec, PGD Domžale -mesto in gostje iz PGD Libcličc. Pri starejših ekipah pa so se v veščinah spoprijeti mladi iz PGD Dob. PGD Vir, PGD Jarše - Rodica. M' 12. aprila 2003 smo opravili občni zbor Društvo vojnih invalidov Domžale Predsednik DVI, Jože Itrodar. je pozdravil vse navzoče in ugotovil, da se občnega /.bora ni udeležil nihče od povabljenih županov novo nastalih občin, prav lako ne Zveze DVI Slovenije. Moški pevski zbor "Togama" iz Vira je pred uradnim dekan srečanja zapel Zdravi jim. V delovno predsedstvo so bili predlagani Jože Kveder, za predsednika, člana Ivanka Jevšnik in Mile I X'die. za zapisnikarja j'i is|nxlična Nina Koželj, za overilelja zapisnika l-ojz Hroval in Ivanka Jevšnik. Sledila so poročila predsednika DVI. blagajnika, N() in tajniško porot ilo gospodične Nine Koželj. V DVI je včlanjenih i X(> članov iz sedmih občin. Na terenu delujejo tudi pododbori Domžale 57 članov. Kamnik 56 članov. Lukovica 12 članov, Moravče 16članov in Mengeš I ("člani»v. DVI Domžale je elan Zveze ''VI Slovenije. Po številu smo eno manjših društev, zato so dotacije majhne. Za delovanje društva in socialne programe se društvo financira jz članarine, dotacij občin, donatot je\ jnsredstev fundacije. Poraba teh dotacij je lahko 75 '/i za socialne programe in 25r/, za delovanje društva. Ti sredstva pa ne z.idošca|o. da bi imeli ledno Zaposlene, Kljub vsemu pa v določenih rokih opravimo zahtevane naloge s strani /veze in drugih institucij. Odbor ima že tretje leto delovna srečanja, uradne ure pa vsak četnek, od9. do 11. ure na l jiihljnnski 36. v Domžalah. Društvo vsako leto pripravi finančni načrt, ki ga dopolnjuje deset socialnih programov. O delovanju DVI veliko piše in poroča kulturni referent lože Novak. Povprečna starost članstva jc visoka, nekateri tudi nad 05 let. Predlagano jc bilo. da bi se v mesecu maju opravili zbori po pododborih, ta srečanja pa hi poimenovali 'Invalidski leden*. Ugi 'i.iv I jamo. da tudi druga društva ze delajo takoin so uspehi na terenu vidni. V razdobju štirih let je umrli> 27članov našega društva, zalo je predsednik predlagal enominutni rnofle njihovemu spominu. N( )je po štiriletnem mandatu blagajnika Lojzeta I [rovata, kije podal poročilo, brez pripomb razrešil. Tajniško poročno je |n Klala Nina Koželj, ki jc s predsednikom DVI priprav ila nov Statut in Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju. Člani so bili obveščeni, da bo 21. junija 2003 srečanje vojnih invalidov Slovenije v Trbovljah. Predsednik loze Brodar seje zahvalil za zaupanjeob|X)iiovni izvolitvi, zaželel še veliko iei zdravja in sreče ter razglasil konce uradnegadela Ob koncu je še enkrat zapel oktet Tosama. Zasluge za takšno delo gredo pridnim člani trn, ki so pod vodstvom upravnega odbora in zlasti požrtovalncga predsednika gospoda Jožeta Brodarja res pridno delali. V imenu upravnega odbora DVI Jože Novak PGD Radomlje in PGD Domžale. Kviz jc vodil predsednik mladinske komisije, Florjan Zabret. Tekmovanje pa je budno spremljala pel članska komisija, ki ji je predsedoval Šare Igor. Vse ekipe so tekmovale v sledečih disciplinah: požarna preventiva, gasilska abeceda, splošna znanja, vezanje vozlov, spajanje cevi na trojak, sestavljanki in družabni igri, ki ju jc pripravil gostitelj PGD Vir. Na koncu tekmovanja so se pri starejših najbolj veselili mladi PGD Dob, ki so prejeli ludi prehodni pokal pred ekipo Jarše Rodica m ekipo Pf il) Domžale - mesto. Sledili sta še ekipi PGD Vir in PGD Radomlje. Pri mlajših pa so prehodni pokal odnesli mladi i/ PGD Domžale - mesto, sledile pa so ekipe P( 11) Rova. PGD Libcličc in PGD Studenec. Zmagovalni ekipi sta se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo potekalo v mesecu novembru. Florjan Zabret Društvo izgnancev Domžale Kdaj zakon o poplačilu vojne škode p'edsedst»o Občnega zbora DVI Domžale, z leve predsednik DVI Jože Brodar. Podpresednik Mile Dedič, Jote Kveder, delavni predsednik, gospodična Nina i tajnik in blagajnik Vida Burnik. Prav v dneh, ko bo la številka Slamnika prišla med bralce, se bomo člani in članice Društva izgnancev I )oiiizalc udeležili letošnje osrednje prireditve ob dnevu izgnancev, ki jo pripravljajo krajevne organizacije z območja Ljubljane. To bo letos osrednja republiška proslava in /brali se bomo v Moslecu, kjer nas bo nagovorila Ivica Znidaršič, predsednica Društva Izgnancev Slovenije. Več o proslavi v prihodnji številki, danes pa na kratko o Zakonu o poplačilu vojne škode za premično in nepremično premoženje žrtvam vojnega nasilja za obdobje 1041-1945. V zadnjem času se namreč na našo organizacijo obračajo številni nekdanji izgnanci in i/.gnankc ter druge žrtve vojnega nasilja z vprašanji o leni, kje lahko oddajo vloge za nadomestilo VOJne škode za premoženje, /al moramo vse obvestiti, da Zakon o poplačilu vojne škode za premično m nepremično premoženje žrtvam vojnega nasilja, še ni sprejet, še več. pripravljen jc le osnutek tega zakona, ki ga je pripravilo slovensko društvo izgnancev, Zato je seveda še mnogo prezgodaj, da bi oddajali kakršne koli vloge, pač pa bi vtis radi opozorili, da Že sedaj začnete zbirati dokumente, s k.iicnmi boste dokazovali upravičcnosl do nadomestitve odvzetega premoženja Po predlogu naj bi bili namreč upravičenci do poplačilu vojne škixle državljani Republike Slovenije, ki jim je bila vojna škixla povz.rtxIcna in to lahko dokažejo: - s pisnimi dokazili o popisu vojne šktxlc; - Nz dokumenti o odvzemu premoženju s strani okupatorskih oblasti: - na osnovi druge primerne dokumentacije ovojni škodi; naosm ivi dokazovanj s pričami; - na osnovi meril in ocen. kijih določi organ vlade za poplačilo vojne škixlc. Vse naše člane in članice bomo o veljavnosti zakona in pričetku vlaganja vlog pravočasno obvestili. Prvi letošnji izlet bo predvidoma 1 .julija, obiskali pa bomo Velenje ter velenjski grad. spominsko sobo v Jopoiščici ter Bele vikIc. kjer je padel Karei I )eslovnik Kajuh. Vsi prijav (jeni boste o izletu pravočasno pisno obveščeni, ostali se lahko prijavite na znane telefonske številke. /biramo pa tudi prijave za obisk osrednje slovenske spominske slovesnosti na Rabu. Prijetno poletje! D.l. Občni zbor TD Jarše-Rodica Na 5. občnem /.boru mii ugotovili, da se je od 43 ustanovnih članov število s podpornimi člani povzpelo preko 200. / veseljem ugotavljamo, da .je društvo v naši KS zelo zaživelo in upamo, da se lxi šlrvilo članov še povečalo. Na dobro obiskanem občnem zboru s številnimi posti smo ugotovili, daje bilo dmštvo na vseh podrixjjih delovno in aktivni i. da smo zastavi jene naloge skesaj v celoti izpeljali. Poleg že standardnih prireditev, kijih vsako leto organiziramo, smo na UO sprejeli še naslednje: - v II. polovici maja smo skupaj s sodelovanjem KS in KD Groblje organizirali 10-dnevno druženja krajanov v drevoredu Groblje (razstava rezbarjev, nastop domačih glasbenikov, koncerti, boljši sejem in razne drage dejavnosti. - izlet preko Kranjske Gore na Vršič. Trento in Most na Soči - na predlog turističnega krožka na OŠ Rm JeglitVvih p< »snetih filmov - tekmovanje s starimi kolesi, saj je kot kolesar prekolcsaril tudi daljše poti in - izdelali osnutek ter postavili skalnjak na zelenici pred njegovo hišo. V zimskem času bomo organizirali: - tekmovanje v teku na smučeh ob baklah in - silvestrovanje / nan xlnimi m >šami se udeležujemi i vseh prireditev v bližnji in daljnji okolici, pa tudi izven naših meja. Sodelujemo na sejmarjenju v Dt »mžalh. na Hi »rjant »vem sejmu v Trzinu in Mihaelovem sejmu v Mengšu, na sejmu "Narava in zdrava", skupaj z EKO-šolo Rodica. Tradicionalno čajanko, ki jo vsako letu organiziramo v decembrskem času. smi > jo dvakrat organizirali tudi v TD Straža pri Novem mestu. Sodelujemo na prireditvah in akcijah naše KS in turistični i rekreativnih akcijah drugih turističnih društev in zveze ter turističnega knižka. Veseli nas. da imajo novi člani KS z novim predsednikom veliko posluha za naše društvo in nas pri vseh naših aktivmistihpidprajo.Zatipravljanje naše dejavnosti so nam dal i v upi rabi »prostor v Grobi jah. ki ga bi »mi i uredili z njihi »vi > pomočjo, mi pa ga bomo še opremili. Taki »bomo čez leti > lahki»< »pravijali razne učne delavnice, v zimskem času pa nična dela itd. V štiriletnem mandatnem obdobju nas je kar polovica članov in članic UO prazni »vali»i »kn »gli > < »bletnico in pri vseh smo poskrbeli za prijetno praznovanje s hudomušnim programom. Za p ivorke in druge prireditve pričakujenu > nov zapravljivček. za katerega je donator Janez Juhant. delno pa je sredstva pnšpevalotudi naše društvo. Dobrotniku se za to najlepše zahvaljujemo, prav taki > tudi za vso |x »mi x' in razvednia pri prireditvah, saj se brez njegi »ve harrn ni zaključila še m »bena prireditev. Zahval tudi našim gasilcem, saj nam vedno priskixij<»na pomi >č. kojih potrebu jerm > Nenazadnje pa tudi zahvala vsem posameznikom, ki pridno urejajo in zalivajo cvetlice na vseh naših nasinlih Našim članom in članicam UO in NO pa tudi drugim članicam, ki sn* i v tem i »bdi ibju za vsako prireditev brezplačno napekle mnogo peciva in domačega kruha g Krambergcrju za čaj ter za vsi»pi »mi »č pri raznih prireditvah, g. Cemivcu. ki vsako leti > p »skrbi za gni > jen je naših nasadi »v, pa še prav posebna zahvala. Nenazadnje bi se v imenu TD zahvalila Občini Di »mžale za vsi > finančni»pt »mi »č. saj jo bomo za uresničevanje naših ciljev še kako potrebovali. Nevenka Narobe DAJTE SVOJ GLAS PODPORI ZA ZAKONODAJNI REFERENDUM. Obrazce za podporo dobite na Upravni enoti, pri sindikalnem zaupniku in na Območni organizaciji ZSSS Izpolnjeni obrazec podpišite pred upravnim organom pristojnim glede na vaše stalno prebivališče! Potrjeni obrazce oddajte svojemu sindikalnemu zaupniku ali na (lahko tudi pošljete) Območni organizaciji ZSSS Domžale. SINDIKAT DELAVCEV TRCOVINE SLOVENIJE Zveza Svobodnih Sindikatov V Slovence Območno organizacija ZSSS Domžale + POLITIČNE STRANKE stran' Podmladek Liberalne demokracije M LD Domžale Srečanje z gosti iz Hrvaške Mladi liberalni demokrati Domžale smo se na sobotni dan 17.85. udeležili mednanxlnega srečanja v Šmarjeških Toplicah s kolegi i/, lokalnih liberalnih odborov in gosti iz vrst hrvaške liberalne demokracije (HNS). Dogodek seje pričel v Novem mestu, kjer je naša delegacija posadila drevo življenja. S tem simbolnim dejanjem smo obeležili dan podnebnih sprememb, ki je bil 15.5. Podnebne spremembe znanost opredeljuje kot enega najpomembnejših ter potencialno daljnosežnih in fatalnih procesov, ki so ne toliko posledica naravnih dogajanj, temveč predvsem človekovih dejanj, točneje dejanj tako imenovanega razvitega, industrijsko ra/vitega dela sveta, katerega način bivanja je okolju neprijazen. Spreminjanje podnebja. kar je posledica povečanja učinka tople grede, je v prvi vrsti rezultat bistvenega povečanja emisij toplogrednih plinov (C02. CH4. NOx. HFC...). katerih vir so danes v največji meri energetika, pnimet in kmetijstvo. V MLD Domžale menimo, da se ski >zi spreminjanje podnebnih karakteristik lahko ovedemo svojega globalnega vpliva. Onesnaženje s joplogrednimi plini, ki ga povzroča razviti svet. s svojimi posledicami ne pnz.nleva le tega dela sveta, pač pa se odra/a globalno. Gre torej tudi za pnx.es. ob katerem se mora izkristalizirati nova etika gospodarsko razvitega dela sveta. Dogodek seje nadaljeval v Šmarjeških Toplicah, kjer smo se s kolegi iz vrst IINS-ja in MLD Slovenije (lokalni odbori) udeležili mednarodne prijateljske tekme. Rezultatsko smo bili MLD-jcvci uspešnejši, samo srečanje pa se je končalo uspešno in v prijateljskem duhu. MLD Domžale Zeterfi. Zeleni Domžal se še kako zavedamo skrbi za čisto in zeleno okolje, zato smo se pridružili tabornikom v njihovi čistilni akciji in nabrali kar nekaj vreč smeti. Štafeta mladosti Študentski klub Domžale jc organiziral štafeto mladosti, ki je tekla od Osnovne šole Dob do centra Domžal, do Pošle kjer se ji je pridružil tudi Mladi Forum ŽLSD Domžale Teka seje udeležili i kar nekaj mladih, ki so pokazali, da imajo radi svoj dan "dan mladosti", medtem pa so nas bučno pozdravljali vsi mimoidoči, ki so podoživljali nostalgijo svoje mladosti. Ko smo slavnostno prispeli pred Pošto v Domžalah, nam je za dobrodošlico zapel Partizanski pevski zborz udarnimi legendarnimi pesmimi ob katerih petju so šle mnogim poslušalcem "kix.ine pokonci". Na koncu pa je nam zaigrala še ena redkih pravih rokerskih glasbenih skupin, ki se spominjajo stiirih skladb - "Zaklonišče prepeva", ki so poskrbeli, da je bilo z. vsakim zaigranim komadom vzdušje dobro, na koncu pa soekspl, če menite, da vam ne plačujejo tistega, kar vam za pošteno delo pripada, če potrebujete pravno ali materialno pomoč, če se radi družite in vam ni vseeno.... sem prebrala v eni izmed bnišur, ki so jih delili na prireditvi, ki jo je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Območna organizacija Domžale pripravila na predvečer največjega delavskega praznika - prvega maja. Vse, kaf Se mije zapisalo, smo lahko spoznavali in srečevali 30.aprila pred VELE, kjer so se nam predstavila tudi nekatera domžalska podjetja ter Medobčinska obrtna zbornica Domžale - vsi tudi z drobnimi pozornostmi za obiskovalce, / dobrolami so prireditev popestrili člani in članice dništva AJDA, svojo stojnico jc imel Študentski servis Domžale, posebej so se predstavljali sindikalisti, za prijetno počutje jc poskrbela glasbena skupina Konltabant, pri kulturnem delu utripa srečanja pa sla jim pomagala oklel'kosama in (lodba Domžale. l i S To smo mi pridni člani in članice AJDE, ki nas najdete tudi na tržnici. DRUŠTEV ORGANIZACIJ MILF - domžalski filmski projekt Jeseni 2001 smo se skupina filmskih navdušencev spoznali na filmskem seminarju JSKD v Ljubljani. Da hi lahko zaceli tudi sami kreativno delovati v širšem območju avdio vizualnih medijev, smo se odločili ustanov ili društvo MU J*', ki deluje kot povezovalna baza vseh sodelujočih ljubiteljev filma in nam tudi formalno omogoča realizirati različne projekte. IVI II,K ima svoj sedež v Dom Žalah, od koder je tudi večina članov. Na polletnem seminarju smokoncep-irali filmski projekt, kije zavzel obliko celovečernega filma. Film se je po večmesečnih predpripravah in usklajevanjih s sodelujočimi začel snemali jeseni 2(K)2 in se ravnokar končuje. Nadaljevali bomospostprodukcijo. ki bo predvidoma končana spomladi 2004. ravno pravi čas, da ujamemo festivalsko sezono. .Snemanje je potekalo na več lokacijah počeli Sloveniji, med dnigim pa ludi v centru Domžal in v Radomljah, film z delovnim naslovom "Denarnica" je strukturiran kol 6 zgodb, ki jo kot rdeča nil veže povezovalna zgodba. Vsako od zgodb je režimi, lako da je razvidnih več različnih pristopov in možnosti uporabe filmskega jezika, I dnina produkcija se je izvajala pod nadzorom mentorjev profesionalcev, Tako smo sodelovali z akademskima igralcema, bratoma Vajevcc. hrvaško režiserko in scenaristko Biljano Čakič - Veselic, s profesionalnimi snemalci ter strokovnjaki za svetlobo, film bi žanrsko težko opredelili. Vseeno bi ga v grobem lahko označili kot dramo z obilico komičnih vložkov. Pripoveduje o mladem Studentu, ki se spoprijema z. vsakdanjimi težavami (ljubezenskimi, težavami s starši, eksistencialnimi...). Ko najde denarnico, za katero sc odloči, daje ne bo kar tako vrnil lastnici, sc prične miselna odisejada skozi probleme in frustracije Janez Vajevec (mentor za igralce), Darko Štante (režiser), Biljana Čakič svetovanje pri naslednjem kadru Veselic (mentorica za scenarij in režijo) iz preteklosti, ki se manifestira preko šestih zgodb. Scenarij je konceptualno zastavljen kot gradacija lika. ki na koncu pride do določenega spoznanja in osebnostno zraste. Sama pnidukcija je bila nizkoproračunska in neodvisne narave. Produkcijska sredstva nam je pridobival Marko Oeepek. ki je producent tega filma in hkrati tudi ostalih projektov, s katerimi se ukvarja MILK Kol producent neodvisnega lilma. ki bazira na avtorskem pristopu, nam pri tem igranem projektu pušča popolno kreativno svobodo. Večino sredstev smo pridobili kot sponzorske in donatorske dajatve, nekaj pa prek razpisov za sredstva, ki jih ptnJcljuje javni sklad za kulturo. Seveda so vsi sr in šc nekateri). Prireditev je izredni i lepi > uspela in i ugiuiizirati želi k i. da bi likovni cx-tcmporc prerasel v vsakoletni idruženje. Vsi udeleženci soobjubili.da drago leto spet pridejo. DŠ "Kaj lahko občine naredijo pri ustvarjanju novih delovnih mest" je bilo vprašanje za Toneta Peršaka, župana Občine Trzin, ter Vinka Juharta, podžupana Občine Domžale. Začelo se je nekaj po I 2. mi s pozdravom .lusti Arnnš, sekretarke t »bini k ne organizacije/SSS Domžale, ki |e nanizala nekaj ugotovitev 0 kakovosti današnjega odnosa do dela, o ustvarjanju pogojev za varovanje zaposlitev zaposlenih delavcev in 0 ustvarjanju novih delovnih mest Prav vse jc povabila, da skupaj delamo in praznujemo I. maj in vsak po svojih "MKJch prispevamo, da bo šc lepši, kot je bil navadno. Po njenem pozdravu se ienaodnj razvila prava klc|X'lnlnicn.ki i" je začela Katarina Bremec s predstavitvijo možnosti in priložnosti, ki jihpinujnšludcnlskisoivisDomžale. po pivi Isiaviivi občin sta, žal, sot lek rvala le Anion Peršak, župan (>hčinc Trzin. ter Vinko luliarl. podžupan Občine Stojnica podjetja HELIOS Domžale. Povedala sta marsikaj zanimivega o življenju in delu obeh lokalnih skupnosti, ki pa nimata prav velikega vpliva na povečanje možnosti zaposlovanja, obe pa skušata kar v največji meri pomagati pri razvoju podjetništva in obrtništva »Kraj. kjerse končajo sanje« jc bil naslov prispevka Klice Pasalič z Urada za delo. ki jc predstavila piKlatkc o številu nezaposlenih, starostni strukturi, projekti, s katerimi pomagajo nezaposlenim do zaposlitve, pa tudi možnosti izobra zevanja, o prihodnosti delavcev v gospixlnrskih dnižhah pa so spregovorili Janko Velkavrh, predsednik uprave TOSAME, Matej Svet. v.d. predsednika uprave VEI .K. ter pt xlpred-sednik uprave Heliosa. mag. Marko Vrcsk:opixlnx;ju obrti in pidjctništva pa so govorili Zoran Poljšak. Andrej Počivavšck ter Franci Mušič: prijetno, skoraj celodnevno srečanje pa je zaključil (iregor Miklič. Izvršni sekretar Predsedstva ZSSS. DELAMO IN PRAZNUJEMO SKUPAJ jc bil dober poizkus praznovati skupaj, predvsem pa drugače največji delavski praznik in lahko rečemo, daje bi li i prvi i ti ivrstni i prazni ivan je lepa priložnost, ki smo jo vsi. ki smo to želeli, tudi dodobra izkoristili. Prireditev, ki so jo odlikovali pozitivni odnos vseh nastopujix?ih ter jasne informacije o prihodnosti delavcev, pa tudi prijeten kiiliumi in družabni del,bi lahko postala stalna oblika praznovanja prvega maja. ki ga je večina prisotnih tudi letos zaključila na tradicionalnem kresovanju halinarjev na Količcvem. O.U. Poleg informacij so vas na stojnici Medobčinske obrtne zbornice Domžale tudi pogostili. T -...... "T-. i — * dMa TOSAMA se predstavi. Župnijski dan - služimo z veseljem Služba bližnjemu je najučinkovitejša pot do popolnosti. Je čas, v katerem živimo, temu naklonjen? Kaj lahko posameznik naredi na tem področju za kvaliteto življenja? Nikjer človek ne zori tako močno kakor v iximiranju svoje sebičnosti. In ker je prav služba drugim prežeta z njim. je prav ta najučinkovitejša pot dočloveške in krščanske zrelosti. Naš čas nas izrecno in vključno peha v indvidualizem. Zapiranje vase in v svoj mali svet kažejo postavitve visokih in nepreglednih ograj okrog stanovanjskih hiš (včasih smo to poznali zgolj iz, muslimanskega kulturnega okolja (.obešanje napisi >v "Pozor, hud pes", nezainteresiranost za najrazličnejše ponudbe kulturnih, socialnih in vzgojnih programov (vabila na recitale, razstave, predavanje, koncerte, izobraževalne ponudbe), kjer se ljudje srečajo in sc skupaj veselijo in drug drugega bogatijo. Množijo pa se oblike druženja, ki jih sami načrtujemo, ki se odvijajo v krogu najbližjih sortxlnikov in prijateljev. Na ta način se ljudje sicer dobro počutijo, ker vnaprej vedo. kakšna bo vsebina časa. ki ga želijo preživeti skupaj z drugimi. Izostaja pa zelo pomembna komponenta druženja, odprtost, sposobnost čudenja in hvaležnosti, drža veselja in oblikovanja primernega vzdušja. Na ta način se ne oblikuje samo posameznik, njeg« >va osebnost, ampak predvsem zdrava skupnost, v kateri živimo. Če izkušnjo navežemo na krščansko življenje, bomo hitro ugotovili, da je naše poslanstvo lahko zelo misionarsko, katoliško To namreč pomeni, da je odprto vsem. da. sprejema vsakogar in vse. ki se nam želijo približati. Vsakoletni, tradR-kinalni Župnijski dan v naši župniji ima prav ta namen. Nedeljsko praznovanje Svete Trojice bomo dopoldne doživeli pri bogoslužju naGoričici, popoldne pa v skupnem doživljanju veselja, povezanosti, ustvarjalnosti, spretnosti, različnih darov in sposobnosti posameznikov in župnijskih skupin, ob športnih in družabnih tekmah, s srečelovom, ob jedači in pijači, v medsebojnem pogovoru in ob vsem drugem, česar nili ne moremo predvideti Bog nam bo pripravil tudi kakšno presenečenje. Z naše strani je potrebna le udeležba. Ta je izraz pripadnosti skupnosti Jezusovih učencev. Zato bo razumljivo, da na ta dan ne iščemo, če je le mogixie. drugih oblik druženja ali celo odsotnosti iz domačega kraja, pač pa zavestno damo poudarek tej obliki skupnega praznovanja. S tem drug drugega utrjujemo v pripadm isti občestvu in uresničimo tisto, kar nam Gospod tako močno polaga na srce: "Kjer sla dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi." Kako ho to izgledalo? Igrali bomo nogomet, tekmovali bomo v različnih spretnostih (npr. polževa vožnja s kolesom), za sproščenost bo skrbel gosptxl Boris Kopitar in nam bo v živo tudi z veseljem kakšno zapel. Svojo prisotnost med nami bo daroval za naše občestvo, za kar se mu že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Na voljo bo pijača in jedača, na račun btxk> prišli majhni otnx;i (zanje bodo organizirane delavnice), šolski otroci se rxxlo predstavili v različnih točkah in pomerili v športnih disciplinah. Mladi fxxlo na svoj način oblikovali svoje potrebe in interese. Za družabnost bomo pripravili tudi srečelov. Ker bo prihodek celotnega Županijskega dne namenjen ureditvi parkirnega prostora pri učilnicah. Vas vse ljudi dobre volje prosimo, če pa svojih močeh in iznajdljivosti prinesete dobitke v župnišče do 10. junija. Tudi vsaka druga oblika pomoči je zelo dobnxlošla. V nedeljo. 15. junija 2(X)3 od 15.-22. ure bo torej spet priložnost za nekaj lepega v naši skupnosti. (ieslo prazni rvanja "SI TJZI M< > Z VESPJ JEM" naj med nas vnese še več pripravljenosti za služenje, i ibčutek za sočloveka in priložnost, da oznanimo kakšno evangeljski i vrednoto na preprost in sproščen način. Tone Kompare MLADI stran 1 O Publika v MKC Literarni večer ali kako oživiti mlade verze Mladinska poezija ima v Domžalah dejansko že tradicijo. Od bližnje zgodovine, v kateri je Center za mlade Domžale (CZM) kot pionir ' TekrutiraT prve mlade, ki so izdajali knjige na to temo, do današnjih dni, ko se s tem žanrom ukvarjajo tako še na CZM (Center zsa mlade), kot se trudimo v Akumulatorju. Včasih bolj po Sizifovo, drugič bolj na Herkulovski način. Vsakič /nova lahko ugotovimo, da so dnevi kavarniškega "recenzijskega" preletavanja raznih stihov žc mimo. Redki sc. sicer v lastnih krogih, šc dobivamo in sc zabavamo na račun svojih ali tujih verzov. Ob teh trenutkih se ustavimo stari nostalgiki in sentimentalneži. ki prisegamo na vsebino in iščemo v poeziji predvsem estetiko misli in polnost vsebin. »Sc pomnite tovariši,« bi bil slogan, ki velja za tovrstne večere. Nova generacija pa že od puška naprej velja za revolucionarnost pristopa k poeziji. Danes mladi zahtevajo altrenativnc pristope in drugačen pogled na poezijo. Ce je nekdaj poezija slonela na kavarništvu in gledališču, je danes drugače. Vsaj v našem mestu kaže. da gre vse bolj za filmski pristop in klubsko alternativo, ki zahteva drugačno vsebino, drugačne pristope in predvsem drugačno publiko. Tako smo lahko filmske poskuse zasledili žc v času Jesenskih besed. Nov pristop k poetiki vsakdana in dokumentarnim filmskim klipom je bil pol-mistični vložek sodobnega pristopa k poeziji. Alternativo pasmo razvijali tudi v Akumulatorju. Post punk literarni večeri so v nekem obdobju postajali namenjeni protestnemu izrazu večera, v katerem sta Jure in Rok ter Skofo, ki kol pesnika in nc-pesnik v stilu starih uporniških manifestacij zažgela poezijo in elruga dva "razbijeta" mit velikega brata televizije, katerega ekran zgovorno seva v pričujoče gledalce. Jasno in glasno (le da morda nismo vsi razumeli). V čast in slavo materinskega dneva s poezijo nismo varčevali. Od Cankarja do Gregorčiča in Prešerna smo odpeli slavospev vsem materam in ženam. V bolj klasični maniri lahko pričakujemo samo politikov govor. Ravno tak izraz z drugim pristopom Gledališka celica: Teater Teror Sredi meseca maja so v Akumulatorju zaživele razigrane l.upinicc. Ime je spomin na stari strip za otroke, ki sem ga prebirala v času. ko sem lovila metulje. Konec te zgodbe je srečen in zato nosi simbolični pomen, da nam uspejo naši projekti bolje, kot si mislimo. V prvem letu življenja Lupinic sc bomo seznanili z osnovnimi tehnikami gledališke igre. Velik poudarek bo na vajah za glas, govor in dihaje, da se nas bo slišalo v sosednje mesto. Vaje za sproščanje nam bodo pomagale obvladati telo, občutke, prostor, ter igro s solupinicami. Najbolj zabavni del. so vsekakor improvizacije, kjer urimo nujne igralske sposobnosti. Seveda pa ne smem pozabiti šc zadnji del, zaradi česar so Lupinice zaživele: manjši nastopi poezije, proze, improvizacije, kratkih iger, ki sc bodo odvijale v prostorih Akumulatorja in navsezadnje priprava velike predstave, s katero bomo polupinčale okoliške šole in gledališča. V okviru vaj. se ho z mesecem septembrom vzporedno snemal tudi dokumentaren film o naslajanju prve predstave. V igro Lupinic vabim vse, ki so stari od 14 do 19 let in vas neizmerno zanima teater. I .ep dan vsem. ki ste prebrali teh nekaj vrstic in zlati pozdravček Lupinicam. Mentorica: Mateja Lojen (031/778-526). akumulator Program za mesec junij torek 3. "Mladinska socialna politika" okrogla miza (Vesna) ob 1S.(X) petek 6. Rap večer (nastop mladih Rap izvajalcev iz Domžal ob 21.00 in okolice) sobota 7. Mi otroci s postaje ZOO - gledališka skupina iz Brežic ob 21.00 petek 13 Jazz koncert ob 21.00 sobota 14 Metal koncert ob 21.00 torek 17 film - Riget (Kraljestvo) ob 21.00 petek 20. Cube Stone - koncert glasbene skupine ob 21.00 sobota 21 MILK ob 21.(K) - dokumentarni dogodek s snemanja filma poned. 23. Omithologv tpiartet Jaz/ koncert ob 21.00 torek 24 Pool party atter hour od 23.00 sreda 25 Vialka - Band Rokc'n Roll (Francija) ob 21.00 petek 27. The Cure rtight ob 21.00 sobota 28. 60's - dance night ob 21.(K) sta nanizala Simon in Luka, pesnika tega kova, da se bolj konvencionalno nc moreta izražati. Prvi je s soneti metal scene in drugi, s trgano prozo, ki jo je našel kar v knjižicah svoje mladosti. Nič nenavadnega, le da sta sc oba stisnila v najbolj undcrgrotind ambienlii Akumulatorja in v družbo privabila še dva poeta. Slednja sta Bontt in Jure, ki sta vsak na svojem bregu zvočnih dodatkov spremljala literarni večer. Kol zadnji in najbolj kontroverzni literarni večer so prispevali projektni dvojce Marine Bahovcc in Elvis Grizli, ki so z konpaktnim pcrfomiancc-om, kombinacije poezije in post-punk koncertom razgibali občinstvo. Take silovitosti v kombinaciji z modrostjo še nismo doživeli. Razgibano občinstvo? Navadno sc zgodi, da ime poezija sovpada s "prešemizmi in cankarjanstvom", in čc je kaj sreče, v srednji šoli srečamo Kosovela, kije za vsak konvencionalni um vsaj za odtenek uporniški. In morda ravno zati > vsi, ki sc ukvarjam i s p le/.iji >. tako globoko občudujemo pijanske mekerske zabave, ki pritegnejo množice in ostale komercialne poteze z. enakim učinkom. Poezija pa je očitno preveč stigmatizirana smer, da bi pritegnila kaj več kot dobro peščico obiskovalcev. In ne glede na to, v kakšni obliki je predstavljena, šc vedno velja za p e/iji t, Torej; zakaj kaj man jccnjeni >umetni ist? Habo Akumulator Majali smo se in še se bomo! Ja, prav ste prebrali, majali smo se, no ne od preveč popitega alkohola, temveč na projektu, ki ga je organiziral Študentski klub Domžale. 17. maja seje vse skupaj začelo s pečenjem palačink na ploščadi pred trgovskim centrom Vele. Tisto soboto se vas je veliko spraševalo, zakaj palačinke, kaj je to Pejmo se majat, ali so palačinke res zastonj. Pejmo sc majat je bil eden od večjih projektov, ki jih je tudi tokrat organiziral Studentski klub Domžale Aktivisti v klubu smo želeli povečati promocijo občine in občanom pokazati, daje klub šc zmeraj aktiven ter obenem ponuditi zabavo tako dijakom kot študentom iz naše i ibčinc in širše okolice. V tednu dni dogajanja sc jc zvrstilo vrsto koncertov: Zoran Prcdin,Adi Smolar, Duo Prim to, Jani Kovačič, Krik, Glisti, Magnifico in Zaklonišče prepeva. Da, tO so znana slovenska imena, ki so zabavali Domžalčane in okoliške krajane. Poskrbeli smo tudi za športne aktivnosti, kol so ročni in mali nogomet, odbojka na mivki in streetbali. Pa to šc ni vse, vrstile so se različne tematske delavnice, 24-urni filmski maraton, ulično gledališče... Nekaj teh aktivnosti jc vidnih tudi na naši fasadi v prostorih našega študentskega kluba. Vsi, ki si jih šc niste ogledali, vljudno vabljni, da si jih pogledale od bliže. Pa tudi na dan mladosti nismo pozabili, priredili smo tek po domžalskih ulicah s štafeto mladosti in prepevanjem partizanskega zbora ter zabavo, ki sc je zavlekla dolgo v noč. "Kaj pa mi rejvarji?" so sc nekateri spraševali, pa tudi kremšnite na nogah in ckc v ustih smo nekaj organizirali. Hottscday s house partycm v Spornu. Bilo vas je dosti, upamo, da vas bo naslednje leto še več. Pa da ne boste narobe razumeli, to ni bil Zadnji letošnji projekt v naši organizaciji. Vsi bodo redno objavljeni na naši spletni strani vvvvvv.studentski-kli ib.com in v našem mesečnem glasilu Mesečnik, ki ga lahko dobile v klubskem prostom ( Kolodvorska X) vsak dan med K in 22. uro. Študentski klub Domžale akumulator.org Oblikovalska in e-eclica akumulatorja sta v polnem pogonu žcixl začetka leta. Kot pkxl si(delovanja je nasitila spletna stran, kjer najilete vse inlomiacijeo programu v akumulatorju, dejavnostih njegovih celic, novice, naš kontakt in kontakte sorodnih organizacij po Slovenji. Sedaj, ko so začetna dela končana, vabimo k sodelovanju pn isti ivi iljcc z znanjem na p x Ineju oblikovanja in računalništva, saj imamo ves čas veliko dcki z, oblikovanjem svojega promocijskega materiala (plakali, letaki,...) in osveževitnjem spletne sirani. Vabimo vas, da v vse to vnesete kakšno svojo idejo! akumulator Ker pa je že čas, da mladim ponudimo kakšen kratek tečaj iz oblikovalskih programov bomo veseli tudi vsakega novega mentorju/ice in seveda interesentov za učenje oblikovanja. Oglasite se pri nas. V živo ali na spletu. Javno povabilo Vodnik obšolskih dejavnosti za občino Domžale Mladinski svet Domžale je krovna mladinska organizacija na področju upravne enote Domžale in združuje društva, organizacije, podmladke p »Uličnih strank in posameznike, ki sc ukvarjajo Z mladino, še posebej v obdobju od 15. do 29. leta starosti. S svojim delovanjem želimoprispevatih kvalitetnejšemu in ustvarjalnemu preži v I j;in ju pn »stega časa ter zdravem u življenjskemu slogu. ' V letošnjem letu pripravljamo vodnik obšolskih dejavnosti za mladino iz našega področja. V njem želimo čim bolj zgoščeno in informativno predstaviti dejavnosti, ki so na razpolago mladim za preživljanje prostega času. Zavedamo se, da je trenutno ustvarjalno udejstvovanje v obšolskih ali obštudijskih dejavnostih slabo razvito, s tem vodnikom pa želimo poskrbeti, da razlog za to ne bi bila premajhna informiranost mladine. Predstavili bomo vsa društva, organizacije, skupine, krožke ter neformalne skupine in dejavnosti, S/TT" ki trenutno potekajo v našem okolju in so namenjene mladim. Predvidoma bo vodnik izšel v septembru 2003, brezplačno pa naj bi ga prejela vsa gospodinjstva v naši občini. V prihixlnjihdneh boste vse nam znane organizacije prejele pi isto s povabilom in obrazci za podatke, ki jih želimo predstaviti v Vodniku. V primeru, da pošte nc boste prejeli, želite pa predstaviti svoje dejavnosti v Vodniku, se nam seveda oglasite! Zelo je dobrodošlo, če lahko komunicirali io piv.ko elektronske pošte: vodnik domzalcfavolja.net, ali pa nas poklicale na (;SM:'()41 365 551 Rok R. ali 031 428 145 Rok P. Vodja projekta: Rok Ravnikar Predsednik Mladinskega sveta Domžale: Alen Lapajna Jani Kovacic je legenda V četrtek, 22. maja je v M KCI kmžalc nastopil Jani Kovačič. Uvodoma smo gledali nastope glasbenika Toma VVaitsa, s katerim imata nekaj skupnih točk. V prvem delu nastopa jc nitnizal nekaj novejših skladb v bolj umirjenem šansonskem ritmu za malce starejšo publiko, ko seje spustila noč in so prišli li idi mlajšii ibiski >valci,pasnx »slišali večino |X'sniiiznjegoveg;iŽele/iKTare|x'i1iiatia. Zanimivo je, da so bila besedila pesmi izpred dvajsetih let sprejeta kot aktualna danes, tako je požela ovacije pesem Predsednik Zl )A/predmanoniboga,sem predsednik ZI )A. vse: ho šli >, vse ho šli >... v /rak/, Zarc lepolee / prvi jc bil.../, Revolucija, manj razumljena je bila Škofljica /mladimi ima v današnji ekonomiji manj težav/alkoholom in več /drogami/indoka/al,da mladina |xi/na Ivscdilo Zdravi jiccizdnige roke/ ini/. Junija Kovačiča, ki jc sicer profesor lilo/olijcinuedvelišludailk, so p »sluša lei neradi spustili domov ob odraslemu čl< »veku pniucmi po/ni itn in senčili niiprej iz lastnih izkušenj. In šc namig, njegove pesmi si lahko I iiim itn i tete i ia s| ilelni sirani nci/dani.nct. Kristina Brodnik Filmski seminar - FILM in MI Film je dokaj zapletena zadeva, saj je sestavljen iz majhnih delčkov, ki pa je vsak zase zelo pomemben in šele skupaj tvorijo celoto. Namen lilmskega seminarja je predstaviti in se pobliže spoznati z vsakim takim delčkom, ki ga vsebuje filmski jezik in tako lahko kot celoto dobimo končni izdelek - film. Seminar poteka v organizaciji Akumulatorja in Društva MILF, ki preko svojega kadra in izkušenj prispeva k šc kvalitetnejši in vsebinsko bolj popolni obliki seminarja. Na seminarju smo najprej predstavili film ki »t umetnost, potem so potekali ogledi in hkrati analize filmov, spoznavanje z osnovami kamere (kompozicija, luči,...), režija, scenarij, vaje s kamero,... Po spoznavanju osnov smo sc lotili pisanja scenarija, ter tako pripravili teren za snemanje kratkega filma, pri katerem vsak od udeležencev prevzame določeno delo. Takojc končni namen seminarja spoznati < »snove filmskega jezika in tako ugotoviti, kaj od tega dela te najbolj zanima Marko stran 1 1 IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Tudi brez. alkohola se imamo fino Z glavo na zabavo V okviru projekta Pojmo se inaja(t), ki stu ga v 111:1 ji 101 ganizinilii in izvedla studii itsku klul 1:11 )i m izaic in Kamnik, je bil 17. nuij prav poseben dan. 'Pa večer je namreč v okviru nastopa /orana Predina s skupino Žive legende ter pm Iskopinama Alkotest in Day Out potekal vseslovenski projekt Z GLAVO NA ZAHAVO, v katerem je poleg obeh študentskih klubov iz Domžal in Kamnika sodeloval tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pnimetu RS in ol xii ia Domžale. IVircditcv so si ogledi iti in tudi aktivno sodelovali vsi trije domžalski |X>džiipani. Ta se je pričela s tekmovanjem /.a na|hitrc|si reakcijski t, is .mketiranjem obiskovalcev IcrpromiK'ijskc prodaje uradne btezal koholne pijače pn \jek i a ter splošnim spodbujanjem prodaje ncalkoholnih pijač ter nastopom Pelin s kitaro, skupin FJnname ter Generacije Nulanulii. Med obiskovalci je obilo smeha povzročil nastop skupine s panidijo na Kvmvizijo, zabavala pa sla jih tudi pevca' I i kii j in PižatiKi, sledilo pa je finalno tekmovanje za najboljši reakcijski čas, v katerem je z. najboljšim časom zmagal domžalski podžupan Toni Dragar. Prisotni pa so se pomerili tudi v nagradni igri Voznik ne jezi se, ob koncu pa so organizatorji izžrebali tudi vrsto glavnih nagnid, med dmgiin obisk adrenalinskega parka v Podljubelju, spust s kajakom po Savinji, polet z balonom, pilcl z motornim letalom nad Vipavsko dolino in izlet v Gardaland, PoročM in cek Krta prireditev jc v hesali in sliki Objavljena na inlemelni slnini www.fundaciia-zgnz.si. kjer si lahko ogledatefoti igrati je s prireditve in odzive tiskiinih medijev. V.B. Likovna razstava slik v Modri galeriji Tomaž Goetz V mesecu mu ju je v Modri galeriji -Pevec s.p. razstavljal svoja slikarska platna samostojni umetnik, slikar Tomaž Goetz, ki živi in ustvarja v I julijam. (Gledalcem je predstavil svoj najnovejši opus abstraktnih podob, v katerih se motivno navezuje o.i njegovo drugo veliko ljubezen - glasbo. Slikar TomaŽ (loetZ jc poleg končane šole za oblikovanje v Ljubljani obiskoval tudi glasbeno šolo, smer pihala. In posledično-hote ali nehote rad upodablja različna glasbila, kot so tolkala, brcnknln m seveda primarna pihala. V izboril in oblikovni obdelavi leme je opaziti jasne povezave s kubisnčrrim slikarstvom iz začetka 20. stoletja, kajti svoja delit slika v posebnem odnosu do ozadja oziroma obdajajočih se ploskev: glasbilo deloma razstavi na posamezne povezane like, ki kljub razdrobljenosti obdržijo osnovno podobo glasbila, in le Obda z različno obarvanimi ploskvami, ki morda opisujejo "barvo" različnih tonov melodije. Glavna podobajetorej iztednopoenostavljena, deformirana in se vztrajno vrača k arhaičnemu ali celo otroškemu celostnemu učinkovanju umetnine, vendarle lako preprosto ne smemo sodili o izraženi vsebini, t Imetnik skuša izraziti simboličen in nekakšen univerzalen pomen inje v ta namen pripravljen tudi deformirati realni videz predmeta. Na ("loetzovib podobah ni izražene nobene globine, je le sprpščena igra intenzivne barvitosti in poenosta vi jenosi i preiIn ictov brez senc, tako da kihko dela označimo za značilno abstraktna. Tudi barvni kontrasti pomagajo dajati smisel transccndcnci, ki premaguje vsakdanjo resničnost. Najlažje bi novi Goetzov ciklus slik opisali z besedami znamenitega francoskega ekspresionista in fovista Malissa. ki je bi! prav tako ljubitelj glasbe: "Je že ms. da glasbil in barva nimata nič skupnega, vendar tečeta v /poredno. Sedem not / nekaj rahlimi modifikacijami zadostuje za vsakršno partituro. Zakaj se ne bi moglo dogajati nekaj podobnega tudi v slikarstvu?" (Gabriele Crepaldi: Matissc: slepeči blesk lovistienib barv,Ljubljana 1998). Katarina Rus Petdeset let taborništva v Domžalah Praznovanje 50-letnice delovanja Rodu skalnih taborov i Tako, pa je za nami spomladansko praznovanje 50-letnice taborništva v Domžalah. No ja. skoraj za nami, pravzaprav. Ker nam jo je zagodlo aprilsko vreme, smo morali načrtovani piknik in prisego za naše nove člane preložiti na eno od junijskih sobot. Sicer pa so akcije, ki smo jih uspeli izpeljati v muhastem aprilu, odlično uspele. Da se pri tabornikih nekaj dogaja, so prebivalec Domžal opozarjale že razstave, ki smo jih postavili v izložbah dveh izpraznjenih domžalskih trgovin. Medlem ko je ena simbolično prikazovala taborniško življenje in delo, so na drugi razstavljene slike vsakemu, ki jc v svojem življenju vsaj nekaj časa preživel v taborniških krogih, obudile spomine na tc lepe in zares nepozabne trenutke. Z razstavami smo želeli pritegniti tako stare tabornike, kot tudi tiste, ki nas do sedaj še niso poznali, da se nam pridružijo pri zanimivih spomladanskih dejavnostih. Z aktivnostmi smo začeli že prvo aprilsko soboto, ko smo v parku Za občino organizirali tradicionalni mnogoboj. Cerarjev memorial. To vsakoletno tekmovanje je posvečeno Janezu Ccrarju. taborniku, ki ga naši mlajši člani žal niso poznatije pa zagotovo bil eden izmed najbolj zaslužnih, da se je taborništvo v Domžalah razvilo v tako pomembno dejavnost z že 50-letno tradicijo. DorJ DVIŽNA GARAŽKfi J lan 'VRATA SERVIS PRODAJ/ wrnrwi Telefon: 8342140 mvMugonec-sp.sl Naj ne mine dan brez knjige Mohorjeva družba iz Celja je te dni postavila na knjižne police bogato število knjig, izmed katerih sem izbrala knjige, ki govorijo o problematiki vstopa Slovenije v I v topo, knjige, ki bogatijo naš notranji duhovni svet in deli namenjeni mladim bralcem. Knjiga Sekira za dlako avtorja I ima Olivera VVusferja, celovškega absolvente dunajske univerze to Vinka < tšlaka, publicista, filozofa, prevajalca in urednika, prinaša 44 krat ki h filozofskih pogovorov 0 evropskih temah. Delo ho pritegnilo bralce, ki jih zanimajo pogovori študenta, ki objavlja pesmi, proz», eseje, članke in pravljice, prevaja, predava o filozofskih, krščanskih in družbeno- kiiiičnih temah, ter strokovnjaka in nadvse bogato razgledanega Vinka Ošhika, ki govori kol privi že sam naslov dela brez dlake na jeziku. Kvropska rimska pol je tlelo, ki ga je napisal avtor Remi Brague, francoski filozof in profesor in se navezuje na Evropo z zgodovinskega stališča. "Bistvena lastnost Evrope? Prilaščanje njej tujega, Zgodovinsko m filozofsko gledano: viri Evrope so v resnici zunaj nje"zasledimo v Umu delu, ki je vredno poglobljenega branja m razmišljanja. ( lovekov duh in resnica avtorja I heodorja Haeckerja je i/bor i/ filozofskih del eminentnega nemškega misleca, Delo je namenjeno vsem tistim, ki jih zanima filozofija. Avtor si v svojem delu postavlja vprašanje, kaj je človek m nanjodgovorja iz več perspektiv."' Ni Vračanje v prekomerno vlaganje v telekomunikacije Po ugodnem referendumskem izidu jc nastopilo obdobje čakanja na sprejetje popravljenega Zakona o vračanju v Državnem zboru, kakor buli čakanje na objav o lestvice o višini plačil telefonskih priključkov v urbanih naseljih, ki jo mora v t rudnem listu RS objaviti minister Gantar, pa tudi čakanje na poziv Republiške komisije za vračanje o pričetku vlaganj zahtevkov pri Državnem pravobranilcu. Priporočam, da lii čas izkoristimo za popolnitev in Izdelavo končnih seznamov Upravičencev do vračil, kakor tudi za pridobivanje manjkajoče dokumentacije pri Telekomu Slovenije d.d. V ta namen priporočam, da občinska komisija za vračanje izdela j»o/iv krajanom, da pristopijo k popolnitvi seznamov končnih upravičencev ter na podlagi teh, k pridobitvi manjkajoče dokumentacije, Na podlagi ustnega zagotovila 1lil 2003.) naše županje, je občinska uprava že pripravila predhodni seznam upravičencev iz dostopnih listin arhiva občine l tornžale, lepočakati je treba na proceduro^ejtaiiaZakonavDrlavnem /bom. ki bo osnova /a nadaljnje aktivnosti. Sele po leni se N> n:t občinski ravni sprejemal ODLOK o vračanju prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, Po sprejetju Odloka bo občinska uprava preko sredstev javnega obveščanja pozvala vse poirncialno upnivičcnce. da podaji > vlogoM. čl. osnutek Odloka). Toliko Informacij in prijetno poletje želim vsem. Anka Nastran VV. iako, da bi bila smrt najbolj osebna človekova stvar, saj jo deli z rastlino in še bolj intimno / živaljo, najbolj osebna človekova stvar je vest, ki sega prek smrii same." Mala knjiga o sreči avti irja Anselma Gruna prinaša razmišljanja in misli o sreči, po kateri hrepenimo, se ji z velikim naprezanjem bližamo in brezglavo drvimo mimo. Zakaj lako'.' Kiiko si ustvarimo srečo? Od česa je odvisno, ali bo trajala? Kako iti povezana človekova notranjost in zunanji svet? Avtor pravi: "Notranjega mini ne najtleino.ee osvojimo celi svel, tiajdempga le v sebi." V knjigi ne bomo našli hitrih receptov, a prišli bomo do spoznanja, da noben človek ni rojen zato, da bi bil nesrečen. Pisatelj svetuje, kako se vrnili k sebi. da se zavemo svojih čustev in misli. Za dosego sreče je Irebii spi iznali lashic omejitve in tudi svoje sanje in hrepenenja. Sončna pesem je drobna knjižica Frančiška Ašiškegu "biser svetovne religiozne poezije vseh časov", kot pravi Vinko Skalili v spremni besedi. Delo je opremljeno s čudovitimi fotografijami Franceta S ter leta inje namenjeno ljudem, ki bodo s knjižico /apeli svojo hvalnico stvarstvu. Pater Anselm Grun, redovnik in doktor teologije je napisal delo 50 angelov za vse leto, ki "prinaša petdeset kreposti, ki /morejo preoblikovati naše življenje in nam hkrati ponujajo oporo sredi nestanovitnega našega sveta". Avtor, ki poleg pisanja vodi tečaje, duhovne vaje, predava in "nudi duhovno vodstvo izgorelim možem in ženam, ki se šibi jo pod stresom modernega sveta." Delo bo pripomoglo k spravi, razposajenosti, hvaležnosti, svobodi, odpuščanju, ozdravljanju in še čemu. kar prinašajo angeli za vse leto. Moj čopič je beseda je zbornik petega literarnega natečaja, ki sta ga razpisala Radio Ognjišče in Mohorjeva družba Celje. Prinaša dela mladih in starejših pesnikov in prozaistov in ponuja obilo bralnega zadovoljstva. Za najmlajše pa jc Mohorjeva družba iz. Celja Izdala deli Hodim za Jezusom in Davidov pravljični vrt. Hodim za Jezusom je delo namenjeno najmlajšim in ne le njim. ki obiskujejo veroučne ure ter bodo v bogato ilustrirani knjigi našli pot do Jezusa in sledili njegovim mislim in sporočilom. Tatjana Angerer pa je napisala povesi Davidov pravljični vrt. ki na krilih domišljije popelje bralce v pravljični svet junakov Pike Nogavičke, Sneguljčice, Trnuljčice, Žabjega kralja, medvedka Puja in drugih, David s prijateljem netopirjem vsako noč odpre druga vrata, ki vodijo v novo pravljico. Knjiga je vredna, dajo preberemo. Tatjana Kokalj Na Šumberku smo posadili 50 dreves za 50 let delovanja našega rodu. Po uvodnem govoru smo začeli s tekmovanjem. Medvedki in čebelice so se po potnih znakih podali na "lov na lisico", malo starejši goz-dovniki in goz-dovnice pa so se preiz-kusili v nekoliko zahtevnejši orientaciji. Na kontrolnih točkah so jih čakale zanimive naloge: s kolesom so vozili slalom med stožci, se s kanuji vozili po Kamniški Bistrici, sestavljali so maketo tabora, vsaka ekipa pa je v okviru akcije 50 dreves za 50 let na ja-sici na Šumberku zasadila tudi svoje drevo. Veliko zanimivih aktivnosti sc jc odvijalo imli v parku: barvali smo kanuje, se prebijali čez "minsko polje". A-jali, tekmovali v štafetnih igrah... V enem od A-janje je ena od disciplin mnogoboja, pri kateri mora ekipa najprej sama sestaviti A, potem pa z njim 'prehoditi" določeno razdaljo. S kanuji je prečkanje Bistrice veliko bolj zabavno kot peš po mostu. šotorov postavili smo tudi malo trga vinico, v kateri smo prodajali taborniške kroje, rutice, kape in druge taborniške artikle. Za vse udeležence in naključne obiskovalce pa smo pekli tudi slastne palačinke, za katere so nam maso zopet prijazno pripravili v slaščicami Lenček. Ker je Cerarjev memorial odlično uspel, smo se naslednji petek polni zanosa in energije spet zbrali v centru Domžal, tokrat z namenom, da očistimo ulice in druge kotičke našega mesta. K sodelovanju smo povabili tudi planince, gasila- in druga domžalska društva, še posebej pa nam jc pomagal Mladinski kulturni center Akumulator. Žal nam jo je tokrat že malo zagodlo aprilsko vreme, kar sc je poznalo tudi v slabši Razstavljene slike so marsikateremu taborniku obudile spomine na lepe trenutke. udeležbi. No, vseeno nam je uspelo nabrati velik kup smeti, iz katerega so člani Akumulatorja postavili skulpturo, s katero smo želeli občane opozoriti na skrb za naše okolje. Čiv tilno akcijo smo zaključili z nastopom skupine Kiiperbusch sekstet. Naslednji dan, v soboto, smo želeli s piknikom za starše in s sprejemom novih članov v taborniške vrste zaključiti spomladansko praznovanje. A tokrat nam je dež dokončno pokvaril načrte. Tako bomo kuhanje golaža in petje ob tabornem ognju raje prihranili za junij. No, pa saj to niti ni tako slabo - spomladansko praznovanje 50-letnice tako še vedno traja! Irena Jeretjna Kresovanje in »Vegov pohod« Člani Športno rekreativnega društva Konfin - Sv. Trojica so na predvečer prvega maja pripravili tradicionalno prvomajsko kresovanje. Naslednji, praznični dan, pa so se podali na t radicionalni prvomajski »Vegov pohod«. Da smo ga poimenovali po našem velikem rojaku, matematiku, baronu Juriju Vegi, je »krivo« ljudsko prepričanje, da je bil stari oče Jurija Vege doma prav na Sv. Trojici. Podnigi strani pa vsako leto v načrtovanje pohoda vključimo obisk njegove rojstne hiše. Poleg tega smo se letos s Sv. Trojice pinlali na Muiovico, od tam do Sv. Križa, nato do Zagorice z obiskom muzeja Jurija Vege. Nadaljevali smo dO vasi Osredke, k je-i smo sc ustavili pri našem članu Ivanu I ožarju,ki nam je razkazal svojo zbirko starega kmečkega orodja. Pohod smo po šest umi hoji končali spel na Sv. Trojici / ukusnim, v kotlu skuhanem, golažem, Rok Ravnikar Foto: Skupina pohodnikov Ob 90. rojstnem dnevu je Alojzijo Skok obiskal tudi Jože Kveder, predsednik Društva in Domžale. Devetdeseti rojstni dan gospe Alojzije Skok Rada imam vse moje fante 26. junija 2003 bo praznovala svoj 90. rojstni dan gospa Alojzija .Skok. ki so jc rodila na domačiji pri Kunu u. njen dekliški priimek je Stavbi, v Zgornjih Lokah pri Blagovici. Mati jc skrbela za družino, v kateri sejo rodilo sedem otrok, oče je imel pozimi hranilnico in posojilnico, poleti pa je delal grušle. (Knov no šolo je obiskovala v Blagovici, pri 15 letih pa je odšla v trgovino Ane Zupan v Šmaren. Njena tiha želja je biki. da bi |Mislala učiteljica, žal denarja ni bilo in tako je po treh letih učenja postala pomočnica in delala tudi V trgovini v Blagovici. Rada se spominja nov ega kolesa, s katerim je večkrat prihitela doVnov, saj je sicer stanovala kar v Smarci. leto 1929 pa ji je šc posebej ostalo v spornimi zaradi obilice snega, leta 19.V>scjc poročila s Stankom Skokom in prevzela sta trgovino v Blagovici. »Lojzka in Stanko Skok. trgovina z mešanim blagom« je pisalo na izvesku, trgovina pa je bila praktično odprta 24 ur na dan. Mama Lojzka ni bila le trgovka, pravi eden izmed petih sinov, upokojeni profesor Ione, bila je socialna delavka, svetovalka, tudi mala posojevalka. predvsem pa prijazna in dobra trgovka, ki seje z radostjo v očeh še danes s|x>minjajo njeni nekdanji potrošniki. V zakonu se jima je rodilo pet sinov, najstarejši jc bil Stane, upokojeni uspešen direktor naše VELE. za njim Marjan, pa Tone, Jože in Lojze, najmlajši, ki živi z družino pri mami. Življenje jc mladi družini mimo teklo vse do 7. aprila 1941, ko so Nemci očeta zaprli. Le dober mesec kasneje seje rodil sin Tone. 7.julija 1941 pa so izselili vse Skokove. S seboj so lahko vzeli le dva kovčka in s tovornjakom so jih odpeljali v tedanji zbirni logor Šentvid, skupaj s Štolfovimi iz Krašnjc in Kersnikovimi iz Lukovice. Ko so skoraj brez vsega odhajali v neznano, sta starša le za hip razmišljala, da bi komaj dvomesečnega Toneta pustila pri sonxlnikih. Pa je rekel gospod Stanko: »Skupaj bomo.« In tega nista nikoli pozabila. Ostala sta skupaj tudi v Srbiji, kamor so jih odpeljali z vlakom, brez najosnovnejše prehrane, tudi za dojenčka, ki mu je oče skoraj čudežno pridobljeno kozje mleko grel kar pod pazduho. Po ozkotirni železnici, kar 138 tunelov jc bita. šc danes ni pozabila poti mama Lojzka, so se pripeljali v Milošcvac. blizu l(X) km južno od Beograda, in tam ostali štiri leta in en dan. Mama je pazila otroke, medtem seje mdil tudi četrti sin Jože, oče pa jc delal v Smederevu. Njihovo živ ljenje je bilo odvisno od letine, tako daje moral oče včasih prehoditi kilometre do bolgarske meje, da je družina preživela. Dnevi pred osvoboditvijo so bili najhujši, menjale so se vojske. Skokovi pa so ostali skupaj in se julija 1945 srečno vrnili v donxwino. Njihova trgovina v Blagovici jc bila sprenien jena v en sam bunker, zato so par dni ostali pri sorodnikih v Zgornjih Lokah, nato pa se vrnili v Blagovico, kjer sta imela mama in oče. ki jc bil tudi organist. trgovino vse do leta 1971. Kar 36 let delovne dobe seje nabralo, pove gospa Lojzka, ki se spominja, da so bili ljudje v Srbiji, ki so jih sprejeli, do njih sprva nezaupljivi, ker. češ da Slovenci nc znajo delati, ker sobili prelcjKioblečeni. Spoznali so njihovo delavnost in jih sprejeli. Včasih je bilo v trgovini zelo drugače, obuja spomine gospa Lojzka. Bilojc zeta. zelo lepo. ljudje so bili hvaležni za vsako stvar, ki so jo lahko dobili v tjgovini, zato sc kljub temu, daje bila deklica za vse, na voljo vsem 24 ur na dan, vseh dni rada spominja. V njihovi trgovini je bilo vse: od petroleja do šivankc, pa tudi težke vreče, ki jih jc nosi la sama, ob tem pa še odkupovala krompir, borovnice, gobe. lisičke. Marsikdaj je bilo treba dati tudi zastonj ali pa na daljše posojilo, ki ni bilo nikoli vmjeno.se spominja objokanih mater, ki po vojni polni hiši otrok niso imele kaj dati v usta. Gospa Lojzka in mož Stanko, kije umrl 25. marca 1977. sta bila dobrega srca in sta dala. pri tem pa nista pozabila, da mira njunih pet sinov, s katerimi jc gospa Lojzka danes zelo zadovoljna in skoraj nc najde besed, s katerimi bi to povedala, pridobiti vsaj osnovno izobrazbo. To jc bila po njunem edina dota, ki sta jim jo lahko dalaS^nustibilazctaslotjmna,an)pak za fante sta storila vse in matije bila, kol pravi sin Tone, včasih prava čudodclka. ki jc iz nič naredila vse. da bi bili fantje le uspešni. In so, vsi po v isti uspešni možje. Ic vnukov bi bilo lahko malce več, se nagajivo posmejc gospa Lojzka, ko pove, da jih je šest. Sin Lojze je njena desna roka in hvaležna je za skrb. Stan ist preži vlja v prijetni hiši na Rodici. Rada prebere vse. kar pride v hišo in časopisov res ni malo, vseh vrst so, med njimi tudi Rokovnjač in Slamnik. O prebranem rada razpreda s sinovi, posebno s Tonetom. Tudi televizijo pogleda, ampak nc preveč, poročila vedno, a jo včasih rodi razjezijo. Včasih pogleda smučanje, telenovele ji niso všeč, okoli nje pa sc stalno suče lepa muca. ki nosi ime Lučka, kot vse njene predluxJnicc. »Jaz imam rada vse moje fante, tudi molim zanje, čeprav nc verjamejo, da to kaj pomaga,« pravi sogovornica in jih pohvali, ker vedno mislijo nanjo. Veliko kotičkov po Sloveniji soji pokazali, pri 55 jc bila s sto ženskami na Triglavu, pa tudi na |n>roki vnukinje na Bledu ni manjkala, čeprav sc jc prigovarjanju svojih fantov kar precej upirala. »Najbolj hudojc bilo ob selitvi«, so njene oči žalostne, ko se ob tem spomni številnih smrti, in nadaljuje, da če bi bila še enkrat seljena, bi se raje »ubila«. V spominih jo stalno spremlja mož Stanko in njegove besede: "vsi ali nihče". In so bili vedno skupaj, šc danes se velikokrat srečujejo in obujajo spomine, tudi na brezjansko Marijo, ki jc skupaj z njimi srečno preživela pregnanstvo. »Kaj vse smo prestali.« sc spominja sogovornica inje skupaj s sinom Tonetom šc bolj žalostna ko sc spomni, da krivci njihovega pregnanstva niso bile le Nemci. Žal. Ampak življenje teče dalje in prav v teh dneh gospa Lojzka Skok skupaj s svojimi fanti in drugimi sorodniki praznuje 90. rojstni dan. Naj bo srečen in prijeten, gospa Alojzija, in veliko zdravja naj vam prinese. Predvsem pa prijetnih trenutkov v družbi vaših fantov in njihovih družin, ki nikoli niso pozabili naprednosti očeta ter vaših besed: bodite pošteni in dobri ljudje. Iskrene čestitke! Vera Vojska PREDSTAVLJAMO Rotary klub Domžale Tudi ob peti obletnici dobn)delni golf turnir stran 1 2 24. maja 2003 so se v prekrasnem okolju golfskoga igrišča Volčji Potok zbrali člani in članice Kotary kluba I )oinžale. Med njimi je bilo več kot SO igralcev golfa ter približno enako število drugih udeležencev, ki so se udeležili že3.tradkionalnega Rotarv dobrodelnega golf turnirja. Potem ko je Rotarv klub Domžale v letu 2001 samostojno organiziral prvi podoben turnir, se mu je v let u 2001 pridružil Rotarv klub Medvode,pri letošnjem tretjem pa je sodelovala tudi zavarovalniška hiša »Slovenica« Letošnji turnirje bil zaradi svoje dobrodelne naravnanosti pa tudi posluha številnih sponzorjev in donatorjev deležen precejšnje medijske pozornosti televizijskih.radijskih in časopisnih hiš. Po več kot peturnem igranju golfa so bili zmagovalci vsi, ki so odigrali igro na vseh osemnajstih luknjah, predvsem pa vsi tisti, katerim so bila namenjena zbrana sredstva. Tudi ncigralci golfa niso bili brez dela, v posebnem programu so bili seznanjeni /. osnovnimi prvinami golfa, in kdo vc, če jutri kdo od njih nc bo postal aktiven igralec golfa. Po zaključku športnega dela srečanja sc jc začelo dobrodelno tekmovanje, v katerem jc bil zmagovalec tisti, ki jc žogico spravil najbližje do zastavice. Posamezni udeleženci so lahko kupili do tri žogice, vsaka jc stala 1000.00 sit, ter tako zbrali blizu 200.000,00 sit. Znamenita gosta Posebej nas je na tokratnem srečanju s svojo prisi mu isiji > p< »časi i 1 namestnik guvernerja Rotarv Disirikia 1910dr. StankoOjnik (omenjeni Distrikt 1910 organizacijsko pokriva območje Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije), kije dr. Janezu Svoljšku, predsedniku domžalskega Rotary kluba, izročil posebni priznanji za pno mesio po zbranih humanitarnih prispevkih na člana kluba ter tretje mesto po višini celotnih zbranih humanitarnih sredstev v celotnem Distriktu I9l0zapretckloleto. Posebej prisrčno pa smo pozdravili tudi prvega guvernerja ter utemeljitelja lionizma v Sloveniji, g Janeza Bohoriča. S tem jc bila tudi ustvarjena priložnost za im nebitne skupne akcije Rotarijccv in Lionsov na humanitarnem podredju. Ob tem naj napišem zelo zanimiv podatek, da je na svetu več kot 1.180.000 članov, organiziranih v 29626 Rotarv klubov v 163 državah ter cla bodo Rotarijanci v letu 2005 proslavili I (K), obletnico ustanovitve. Z dražbo umetniških del zbranih več kot 860.000,00 sit Osnovna dobrodelna prireditev, dražba umetniških del, ki jo jc vodil član domžalskega Rotary kluba, prijatelj Jože Banje potekala v restavraciji. Na dražbi pa jc bilo deset umetniških del, ki so bila vsa pmdana po bistveno višji ceni. kolje bila izklicna. Tako je prvo Donacijo so kliničnemu oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo izročili (od leve) Janez Svoljšak, predsednik Rotarv kluba Domžale, predsednik uprave Slovenice, Končnic, ter predsednik Rotarv kluba Medvode, dr. Sekač. sliko zlicitiral znani slovenski politik, zadnjo, precej neobičajno po vsebini, tehniki in velikosti pa domžalska notarka. Čisti izkupiček dražbe umetniških del je bil 860.(KX),(X) sit. Za otroško kirurgijo in za cepljenje proti otroški paralizi Večji del čistega izkupička omenjenega turnirja jc Rotary klub ob veliki in vsestranski podpori zavarovalne hiše »Sli ivenica« ter vseh drugih sjn >i tzi »jc v in dctiatorjev namenil: - kliničnemu oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo - ček v vrednosti 75().(XXI,(X)sil, ki ga jc sprejel tli ic. dr. Janez Primožič, predstojnik in bo oddelku omogočil nakup infuzijske črpalke »Life care 5000« za dovajanje hranilnih mešanic v globoke žile pri otrocih, ki zaradi obsežnih l >|icrativnih skrajšav črevesja nc morejo uživati nomialnc hrane; - 300,(XX).(X) sit pa jc Rotarv kljub namenil zaakcijoeliminacije bolezni »polimielitis« - otroška paraliza, kije zelo nalezljiva virusna okužba, ki je v razvitih deželah izginila zaradi široko razširjenih programov cepljenja, v nerazvitih državah pa sc virus razširja z. vodo. S tem sc je Rotary klub Domžale, kije v ta namen prispeval žc v letu 2002, vključil v akcijo svetovnega združenja Rotarijanccv, ki planiraj* i do leta 2005 zbrati 500 mio ameriških dolarjev. Člani Rotarv kluba Domžale so se pred dvema mesecema odločili, da prispevajo vsak po 100 cvrov, kar pomeni protivrednost cepiva za K) otrok v nerazvitem svetu. TudizaINCE in Sožitje Rotarv klub Domžale sc je odločil, da tudi preostali del zbranih sredstev nameni v humanitarne namene. Tako tudi Iclos nc bodo pozabili svojih pri jnliijcvvdnišivu Sožitje ter gojencev 1NCE Mengeš, njihove pozornosti pa bodo deležni ludi rejenci. Peto obletnico so člani m članice Ko- lary kluba I )omžalc, kijih bo od 1.7. 2(X)3 vodil prof. dr. France Habc, počastili s slovesnim koncertom. Več 11 ki inccrtii ter ostalih di rgodkih v petih letih uspešnega delti pa boste lahko prebrali v naslednji številki Slamnika. V.V. Mojcin pesniški večer Začelo sc .jc... Mojca Boli ia r (irilj je bila tokrat nekako vsa drugačna... Kil je njen dan. Pravzaprav večer. V domžalskem Centra za mlade. Ob dvajseti uri. Šestega maja 2003. Njej najbližji, s katerimi je želela preživeti večer in jim podariti del svojih doživljanj, odzivanj in čustvovanj, so se začeli zbirati že kmalu po pol osmi uri. Prišlo jih je toliko, da je skoraj začelo zmanjkovati stolov. Kmalu je zavladalo nekakšno posebno, svečano vzdušje. Vsi prisotni so Mojca med predstavitvijo svojih pesmi bili v pričakovanju Mojčinc osebne izpovedi spoštljivo tiho. Mojca je najprej prebrala uvodne misli, ki bi bile lahko namenjene vsem ljudem tega sveta, nc samo udeležencem večera. Nadaljevala je ob nežnih zvokih prijateljeve kitare. Prebirala je svoje pesmi in razkrivala svojo življenjsko zgodbo, stkano iz vzponov in padcev, stisk in upanj. Prisotni so / njo hodili po poti razočaranj. krivic, veselja, sreče, dobrote in razumevanja. Poslušali so zgodbo, ki je bila podobna njihovi, le daje niso znali zapisati in povedati na tak način. Mojčina poezija se je vtisnila v srca prisotnih. Bili so presenečeni, saj svoje hčere, sestre, mame in prijateljice šc niso poznali s te sirani. V očeh njene matere je bil ponos, v sinovih veliko presenečenje. Zanimivo! Tri generacije, skozi ta, pesniški večer povezane šc drugače, še tesneje. Tri različne življenjske poti. ena vez, močna, brezpogojna. Ena družina! Ljudje so sc počutili prijetno in notranje izpolnjeno. Pogovarjati so sc z Mojco in 0 Mojci. Zanimali so jih njeni načrti v prihodnje. Hoteli so vedeti, ali DO pisala pesmi tudi potem, ko ji bo življenje teklo tako, kot si je vedno želela. Ko bodo velike skrbi za njo in bo imela redno zaposlitev, tako kot včasih. Razšli so se šele, ko je prijetni večer začel drseti v pozne, nočne ure. Mo]ci so zaželeli srečo na njeni poli iskanj in izpolnitev njenih najmočnejših želja. V tem so sc jim pridružili tudi "centrovci", ki so z Mojco pripravili in izpeljali ta večer, tako prijeten in lep. Nada Dalan Nekdanji uspešen trener mladih K K Domžale Sašo Kisela Sedanji trener Košarkarskega kluba Nova Gorica Sašo Kisela, rojen 22. 3. I%9 v Domžalah, je svojo trenersko pot pričel leta 1992, pred tem je bil uspešen košarkarski sodnik, kasneje pa je postal tudi trener I .razreda - 1995 in leta 2002 tudi strokovni vodja košarkarskega tabora KZS v Postojni. Povprašal sem ga. kako bi na kratko opisal svoje izkušnje s košarko in športom nasploh? S košarko sem se seznanil že v osnovni šoli, leta 1984 sem postal sodnik, 1992 trener in 1995 trener I. razreda. Kot trener in pomočnik trenerja sem sodeloval v mnogih reprezentančnih selekcijah - pomočnik trenerja Draženu Grhcu (reprezentanca letnika rojstva 1978), bil sem trener vseh selekcij Bama in letos trener mladinske reprezentance. SERVIS - PRODAJA MONTAŽA Telefon:8342140 mmzgonec sosl V KKHelios Domžale sem bil od 1986 do 19X8 kot statistik in pomočnik ttenerja Uida Gorjana in sem z mladinci in pionirji dosegel vrsto uspehov (republiški prvaki letnik 1973, mladinci generacije 1968 pa slovenski in ,nato se viceprvaki Jugoslavije), od leta 1990 do 1994 sem deloval kot amaterski trener, v sezoni 1990791 sem bil pomočnik članskemu trenerju Martinu Ciorencu do leta 1993, nato 1993/94 pomočnik Predragu Miloviču, bil pa sem trener pionirske ekipe letnika 1978, ki so bili pionirski klunski in prvaki PF. Od leta 1994 sem bil profesionalni trener - vodja mladinskih selekcij, pomočnik članskim trenerjem Brumnu in Urlcpu, pivcrjcnik za PF domžalski i kamniške regije in predsednik komisije za šolsko košarko, nato sem prestopil v Postojno, kjer sem bil vodja mladinskih selekcij KK Postojna in članski trener KK UNIKA TTI v 2:SKL, od leta 1996 do 1998 sem v Zagorju članski trener, od leta 1998 do danes pa vodja mladinskega pogona V I )i imžalah, kjer sem dosegal izjemne rezultate. Igralci, ki izhajajo iz mladinske šole in ki bi jih izpostavil, so: Boris Gorcnc, RadoTrifunovič, Grega Zdovc .... in sedaj še trije Močnik Jure. Košir Matej in Sanel Bajranihč. Prejel sem tudi vrsto priznanj, in sicer K K Domžale, Športne zveze Domžale sedaj Zavoda za šport in KZS za deset let sodelovanja v košarkarskih reprezentancah Slovenije. V letošnjem letu sem sc po 11 letih trdega trenerskega dela vpisal na višjo trenersko šolo v Zagrebu in postal strokovni vodja košarkarskega tabora KZS v Postojni. Kako ocenjujete trenutno stanje košarke na širšem domžalsko-kamniškem območju? Še vedno je V tej regiji nosilec KK Hclios Domžale, kanuu sc Stekajo vsi najboljši igralci tega območja. Na tem območju sta nastala dva kluba: Lastovka in Komenda - dobro sodelujemo s Komendo, medtem ko jc drugi klub odraz dela mimo sistema in še ni bilo skupnega jezika. Prisotni sta volja in želja za povezavo s KK Domžale, kar jc za njih ključno za obstoj, saj se in giblje ogromno otrok, ki se ukvarjajo s športom. Ali je košarka v primerjavi z drugimi športi v prednosti ali v zaostanku ? V di Ji cenili stvtirch smo v prednosti, saj im:.....ižcizi lelansisleiiiselekeii vniranja pO Osnovnih šolali m tudi licitiranja in dela zmladimi. lemu piglcdusedaj slali nogomet topa prinese pravi rezultat in igralec. Minus košarke jc. daje nogomet v svetovnem merilu popularen, v Sloveniji pa jc umetno pipularcn - saj sam pogled na zelenice in infrustruktuni |irivctk'doz:K »stanka v svetovnem smislu. Nogomet pobere košarki določeno števili > igralcev - pred leti so bili pedtigogi športne vzgoje večinoma košarkarji, to pa sc jc sedaj obrnilo, saj je vse več pedagogov iz drugih vrst športa. (nadaljevanje prihodnjič) stran V BESEDI IN SLIKI Ustvarjalna povezanost prinaša skupne uspehe Krtina je najlepši kraj na svetu ogledamo priložnostno razstavo s prikazom omenjene zloženke, v okviru katere so opravili tudi veliko lereiftkcga dela ter anketo med prebivalci Krtine. Predvsem pa so nas povabili, da se zaustavimo ob razstavi kruha in orodja, ki so ga včasih uporabljali pri peki. Na razstavi smo imeli kaj videti: od že pozabljenih orodij, ki so bila nekoč pomemben del življenja in dela na vasi, do različnih vrst kruha, ki ga je bilo mogoče tudi poizkusiti tet Ob tem ugotoviti, da tudi mlade mamice pečejo odličen kruh. Obiskovalci so bili navdušeni tudi nad priložnostno razstavo o mlinarstvu. Pa s tem prijetnega večera še ni bilo konec, saj je bila vsem obiskovalcem ponujena priložnost, da skupaj z učenci in učiteljicami terTurističnimdmštvom Ruča podrobneje spregovorijo o prijetnem večeru, ovsen treh razstavah, predvsem pa o novi zloženki, ki bo zanesljivo v ta del naše občine pripeljala še več obiskovalcev kol doslej. Vsem sodelujočim iskrene čestitke za res odlično opravljeno delo! ••Krtina skozi eas» so učenci in učenke ()snmne šole Krtina skupaj s svojimi mentorji naslovili projekt, ki sn ga predstavili 20. maja 200.V I Vi njegovi izvedbi je uspešno sodelovalo tudi I m isl icno društvo Kača, s finančnimi sredstvi pa tudi Krajevna skupnost Krtina ter nekateri sponzorji, posebej pa so se izkazali tudi nekateri domačini. Večnamenski prostor je bil skoraj premajhen za vse, ki so si želeli ogledati predstavitev projekta. Med njuni jebilo največ staršev nastopajočih učencev, pa tudi članov Turističnega društva Rača in njihovih prijateljev, opazili pa smo tudi precej gostov, ki so z Zanimanjem sledili predstavitvi projekta Krtina skozi čas. Pri njem so sodelovali vsi učenci in učenke OS Krtina, od malih šolarjev do vseh listih, ki delujejo v okviru dramskega, gospodinjskega in lurisli-Čniega krožka, ki na šoli deluje leto dni, pa je vendar v leni obdobju dosegel Že veliko uspehov. Mladi so se. poleni ko so nam predslavili nekatere nekdanje otroške igre. skupaj / obiskovalci preselili v zgodovino ter nam skozi pripoved predstavili življenje naših dedkov in babic. Za zadovoljne nasmeške je poskrbel mestni i in it k . ki so ga starti poškili na vas. da bi se seznanil Z vaškim življenjem in delom in je sprva skušal prepričati zbrane otroke, da so rolke. računalniki in še kaj tisto, kar lepša življenje, ne pa otroške igre in zanimiva pripoved babice, ki je ob igrah in tudi plesu predstavila nekdanje običaje, ki jih danes le redko kje še srečamo. Prijetna glasba, oh kalei i so mladi plesali i tudi pokazali nekdanje plese, pesmi, za katere bi lahko zapisali »Peli so jih mami .1 moja« 1/ Krtine, saj so tu nastale, so zazvenele in pričarale nekdanja srečanja fantov in deklet ter njihovo nekdanje življenje. V prijeten kulturni program so se vključili tudi fantje iz Fantovskega zbora iz Doba, ki ga vodi Mateja Starbek. Ker bi Številnim obiskovalcem, predvsem pa mestnemu fantiču, ki seje navdušen nad življenjem v vtisi, ob koncu odločil, da tu prav rad preživi počitnice, radi podrobneje predstavili Krtino - najlepši kraj na svetu, so vsem razdelili še »toplo., zloženko Krtina z okolico in nas nato povabi I i.da Si Področno atletsko tekmovanje Vsi zmagovalci in zmagovalke Osnovna šuta Koje je v maju na atletskem stadionu v Športnem parku Domžale pripravila področno atletsko tekmovanje, katerega sn se udeležile naslednje osnovne šole: dr. Slavka (Jruma Zagorje, 27. julij Kamnik, Ijuho Sereer, Kočevje, Ivan Cankar, Vrhnika, Tončke Ceč, Trbovlje, Vitka Pavlica, Hrastnik, I iti ja. Urin je. (, i osupl je ter gustilel ji OŠ Roje. K prijetnemu vzdušju je s svojimi vzpodbudnimi besedami vse dopoldni priipet ala znana voditeljica Reza. na uspešno tekmovalno pot pa so številne mlade tekmovalce in tekmovalke pospremili ravnateljica OS Ruje, Marjanea Bogataj, podžupan Občine Domžale. Toni I )ragar. ter v.d. Zavoda za šport in rekreaci jo Domžale, mag. Janez Zupančič. Mladi so v družbi s svojimi mentorji najprej prisluhnili prisrčnemu kulturnemu programu gostiteljev, nato pa se. kot pravi športniki, na zelenem travnatem tepihu predslavili navdušenim gledalcem in gledalkam. Po svečanem odprtju atletskega tekmovanja, ki so ga oh pomoči OŠ Roje izvajali sodniki in sodnice Zbora atletskih sodnikov AK Vele Domžale, so se pomerili v skoku v daljino in višino, v teku na 60 metrov, kjer je moral včasih odločati kar fotolinish. saj so se tako tekači kot tekačice borili po vseh svojih možnostih, tekli so na 3(K) metrov, se pomerili tudi v najdaljšem 1000metrov dolgem teku. metali pa tudi žogico. Predvsem pa so se veselili uspešnih metov, tekov in skokov slehernega izmed njih Skupaj z gledalci in gledalkami so navdušeno navijali prav za vsakogar in prav je. da so tudi vsi tlobih medalje za svoje športne dosežke, poskrbeli pa so tudi za spominska darila, med katerimi niso manjkale tudi osnovne informacije o občini, v kaleri so se mladi zbrali. Čeprav športni dosežki niso edino, po čemer si bomo zapomnili prijeten športni dan. vendarle zapišimo, da so bili najboljši učenci in učenke Osnovne Ekipe se predstavijo. Gostje področnega atletskega prvenstva skupaj z voditeljico Rezo. šole 27. julij iz Kamnika, ki so le za nekaj točk premagali gostitelje. OŠ Roje. skupno pa so bronasto medaljo osvojili lekmovalci in tekmovalke iz Osnovne šole Litija. Pri tem pa je potrebno še posebej pohvaliti dekletu OŠ Roje. saj so bila med vsemi ekipami najboljša. Prijetno sončno vreme, veliko navdušenih športnikov in športnic, prijaznih mentorjev in odlična organizacija so prispevali, da lahko področno atletsko tekmovanje uvrstimo v vrsto srečanj, ki pa je bilo mnogo več kot le športni dogodek. OŠ Roje, ki je skupaj s sponzorji in sodelavci zagotovila tudi spremljajoči del prireditve (prehrana, medalje, spominska darilalje namreč poskrbela, da je bil X. maj 2(X)3 tudi prijeten družaben dogodek, ki se ga bodo vsi. ki so bili tisti dan v Športnem parku Domžale, radi spominjali. Cvetlična razstava Arboretum Volčji Potok 2(X)3 Občina Domžale se predstavi VArboretumu Volčji Potok Sezona vrtnic za romantike V Arboretumu Volčji Potok se po uspešno zaključeni pomladni razstavi cvetja že pripravi jamo na junijske diu'vcvilnic. Prav te dni lahko v obeh angleških parkih občudujemo sleče [rododendrone) in a zale je. Iz obrobja zelenega gozda Žarijo sijoče barve njihov ib cvetov. V Arhorctunui Volčji Potok lahko žc opazimo prve cvetove, ki napivalujeji 1 bujni > sezi 11111 vrtnic v mesecu juniju. V parku, predvsem pa v roznriju. boevelelo 1x0 snu vrtnic. Kot prvi znanilci so že v maju zacveteli okrasni sipki in historični rožni grmi. I etos bomo v prenovljeni ro/arij postavili kip. ki je verni posnelck kipa dečka s čutani. ki se v onginalu nahaja na Kalvariji v Šmarjah pri Jelšah. Vrtnico ljudje žc od nekdaj imenujemo kraljico vrtov, kraljico rož. Kot okrasno rastlino so vrtnice gojili na Kitajskem žc pred več kol IIH HI leii. v Fvnipi pa so to /•h eli kai nekaj sioleiii kasneje stari Rimljani. Kei se vrtnica rada križa, so predvsem v zadnjih desetletjih Žlahtnitelji vzgojili že več kot 25.000 različnih sort. V Arboretumu Volčji Potok smo uspešno zaključili tradicionalno pomladno razstavo cvetja in razstavo eksotičnih orhidej. Park je v letošnjem letu obiskalo več kot 7().(XX) gostov iz Slovenije in sosednjih dežel. Zabeležili smo povečan obisk predvsem iz Italije in Avstrije. Obiskovalci so ob ogledu več km dveh milijonov in 219 sort tulipanov izbiali njim najljubšega. Na pivo mesto seje uvrstila oranžno hordo rdeča torta "Princessc Irene", na drugo belo zeleni tulipan "Spring green". tretje mesto pa je zasedla vijolično bela sorta "Balade". (ilasovanjc za Raj tulipan je uvod in napoved jesenske lulipomanijc. ki jo bomo septembra i irganizirali v našem prodajnem centru. Slovesno odprtje čebelnjakov Naj medi ( ebelarska društva Domžale, Grosuplje in Lukovica su ob dnevu slovenskih čebelarjev pripravila slovesno odprtje čebelnjakov v okviru ( cbclai -skega Centra Slovenije na Brdu pri Lukovici. Prijetno nedeljsko dopoldne je ob gostiteljih pred lepo urejene Čebelnjake privabilo številne čebelarje in njihove družinske člane ter prijatelje, med katerimi je ini tudi Matej Komik župan 1 )Im inel ukoviea. ter predstavniki Čebelarske zveze Slovenije, čebelarji pa so povabili tudi vse. ki so pomagali pri ureditvi čebelnjakov. Program je vodila gdč. Helena Urbani|j. ki |ck mikmlonu njjpni povabila predstavnike čebelarskih društev, ki so na kratko predstavili gradnjo i ebelnjakov in njihov namen, ki se žc uresničuje. Tako čebelnjaki zagotavljalo vsem trem društvom primerne društvene prostore, v katenh se že organizira (udi vzgoja in usposabljanje mladih čebelarjev in čebelark. v njihovem okviru je načrtovana api terapija, nenazadnje pa čebelnjaki predstavljajo tudi prijetno dopol niie\ i ebelarskega centra na Brdu. Poleg predsednika Čebelarske družine I ukoviea ter podpredsed nika Čebelarske družine Grosuplje, je v imenu domžalskih čebelarjev spregovoril podpredsednik Marjan Kodcrman. ki je opravičil odsotnega predsednika Bineta K ladnika, hkrati pa se enkrat poudaril pomen prostovoljnega dela in podarjenih finančnih sredstev, kar vse je omogočilo izgradnjo domžalskega čebelnjaka, ki je zahtevala blizu 4 mio SIT. Čebelarje so pohvalili tudi predstavniki Čebelarske zveze Slovenije ter Čebelarskega centra Slovenije, saj so bili prav člani omenjenih treh družin tisti, ki so ii.'i|\vc pri spev ali tudi h gradnji in ureditvi čebelarskega centra. Vsa društva so se še enkrat iskreno zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali v gradnjo omenjenih treh čebelnjakov domače društvo pa je ob tej pnložnosti podelili tudi vrsto prfznanj. Domžalski čebelarji so priznanja podelili na občnem /bom V prijetnem kulturnem programu so zapeli pevci Moškega pevskega zbora Lukovica, ki jih vodi Igor Velcpič. zaploskali smo Janezu Hafnerju kot Krjavlju. Niko l'rbanija pa je predstavil nekaj najbolj znanih čebelarskih pregovorov. Prijetna slovesnost seje zaključila z družabnim srečanjem, predvsem pa s povabilom vsem. tudi bralcem Slamnika, da kar največkrat obiščejo Čebelarski center Slovenije in v njegovem okviru tudi naš - domžalski čebelnjak. Naj medi! Vera Vojska Dobrote Društva podeželjskih žena Domžale so ves dan šle v slast prav vsem obiskovalcem. Podjetna regija je tudi letos pripravila usklajen nastop vseh občin, ki se združujejo v njej. ter ob skupnem kjer so prija/nc hi »stese ponujale intomiacijeo vseh občinah, načrtovala tudi predstavitve posameznih občin. Tako seje čisto ob koncu cvetlične razstave predstavila tudi Občina Domžale. Predstavitev je pripravila Komisija za turizem, v njej pa so poleg Godbe Domžale sodelovali še Čebelarsko društvo Domžale. Društvo podeželjskih žena Domžale ter informatorki Dušanka in Katarina. Čebelar Drago je skupaj z ženo obiskovalce predvsem opozarjal na kvaliteto slovenskega medu, hkrati pa jih ni pozabil tudi pogostiti. Društveno plezanje pod Sum- berkom V sklopu JAM A KSKK ŠOLE je Društva 2B raziskovanje jam Simon Kobič Domžale organiziralo društveno srečanje pod plezalne steno na SiinilM-rku v Domžalah. Informatorki Dušanka in Katarina sta imeli veliko dela. Preden so zaceli plezati, se je bilo potrebno dobro pripraviti. Takole pa je bilo videti plezanje, kot smo ga lahko opazovali z druge strani Kamniške Bistrice. Popravek V prejšnji številki je v intervjuju s hokejistom Kraljem Maticcm v nastavu prišta do neljube pomete, ki nakazuje, daje Kralj Matic že igral v NHL. V resnici bo Kralj Matic morda igral v NHL. letos pa bo šel na DRAFT. Za napako sc prizadetim opravičujem. Kristina Brodnik SLAMNIK - juni) 2003 Tudi letošnje leto bo Območno združenje Rdečega križa Domžale organiziralo l(>-dne\ no letovanje otrok na Debelem Rtiču. Cena letovanja je 24.000.00 sit. znesek lahko plačate v treh obrokih. Prednost bodo imeli socialno in zdravstveno ogroženi osnovnošolski otroci. Letovanje je zagotovljeno v izmeni od 26. julija do 5. avgusta 2003. Starši, ki se bodo odločili za prijavo otroka, naj se oglasijo v osnovni šoli. prcwamejo prijavnico in izpolnjeno oddajo v prostorih Rdečega križa Domžale, Ljubljanska cesta štev. 34, I. nadstropje, v bližini lokalne radijske postaje HIT. Uradne ure so ob ponedeljkih ter petkih od 8. do 12. ure. ob sredah pa od 8. do 16. ure. Za vse nejasnosti in dodatne informacije pokličite tel. štev. 7292333. Saša Kos Odprto letno kopališče v Medijskih toplicah Zveza prijateljev mladine Domžale Obvestil« Obveščamo vas, da bo/veza prijateljev mladine Domžale tudi v letu 2003 organizirala Letovanja otrok v Domžalskem domu na otoku Krku I .ctovanje bo potekalo v času poletnih počitnic za učence osnovnih Šol Občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin S5 so ga kot solista angažirali v orkestru frankfurtske Opere, isto mesto pa je držal tudi v i Jaaam m filharmoničnem orkestru iz Niee, nemškem simfoničnem orkestru V Berlinu in v orke stru Bayreutskega festivala. Od leta 1999 je solist v berlinskem filharmoničnem orkestru. Aktiven je tudi kot komorni glasbenik, član zasedbe En-scmhle Wien-Bcrlin. Mojstr ske tečaje je izvajal na Accade-mia Chiagiana v Sicni in Conservatoire National v Parizu, poučeval pa je na lloehsehule der Kunste v Berlinu, na akademiji Hcrbert von Karajan ui Visoki šoli za glasbo Hansa Kislerja. torek. 24. junij 2003 ob 20.30 uri, TRIO (M.INKA, Sankt 1'ctcrbiirg Boris Karaev klarinet l.jubov Elrcmova - violončelo Tamara Rassnk klav ir Na sporedu: L. van Beethoven, M. Glinka. M. Bruch Roris Karaev se je po koncu študija na Sankt Peterburškem konzervatoriju udejanjal kot prvi klarinetist v različnih simfoničnih orkestrih. Od leta 1989 je profesor na peterbur-ški Državni univerzi za kulturo in umetnost, poleg tega pa nastopa kot klarinetist in dirigent. .4 svojimi študenti jc ustanovil kvartet klarinetistov, ki je nastopal po Sankt Peterburgu. dvakrat pa so gostovali tudi v Nemčiji. Kot pedagog je z učenci Otroške šole za umetnost Jevgenija Mravinskega sodeloval na gostovanjih po celem svetu. Jc prejemnik častnega naslova »Zaslužni kulturni delavec Ruske federacije«. l.jubov Elrcmova je diplo-mirala na Ruski akademiji za glasbo Gncsinov v Moskvi. Po končanem študiju je delovala v Novosibirskti. v orkestru Opernega gledališča m predavala na tamkajšnjem konzervatoriju. Po selitvi v Sankt Pctciburg je igrala v različnih orkestrih, ansamblih in kot solo violončelistka. Sedaj je vodja oddelka za godala na Otroški šoli za umetnost Jevgenija Mravinskega. Vrsta njenih učencev je prejela nagrade in diplome na ruskih in mednarodnih tekmovanjih. Za svoje pedagoško delo in koncertno dejavnost je bila nagrajena z. Odlikovanjem Ministrstva za kulturo Ruske federacije »Za dosežke na področju kulture«. bunara Itassok je diplomira la na Sankt Peterburškem konzervatoriju v razredu klavirja profesorice L.B. Umanske ter v razredu komornega ansambla pri profesorju S.A. Urivaju. Od leta 1988 je zaposlena kot koncertna mojstrica v Otroški šoli za umetnost Jevgenija Mravinskega. V teh letih je postala znana kot ena od najboljših koncertnih mojstrov v Sankt Peterburgu. Za svoje nastope je bila večkrat nagrajena z. diplomami tekmovanj in festivalov. Nastopa v sklopu različnih komornih ansamblov in tudi s solističnimi programi. torek, I. julij 2IKI3 ob 20.30 uri CAMERATA SLO INKA t.rnri .Scbestven \ iolina Georg Eiener - violina Mile Kosi - viola Ciril Skerjanec - violončelo Igor Skerjanee - violončelo Na sporedu: G, Tartini, L. Boceherini, F. Sehubert Violinisl Ernn Scbestven je bil rojen leta 1940 v Budimpešti, kjer je študiral na Glasbeni visoki šoli »Franz Liszt«. Pri 23. letih jc postal prvi koncertni mojster orkestra madžarske državne opere, bil pa jc tudi profesor na Visoki šoli »l-ranz. Liszt«. Od leta 1970 deluje v Nemčiji, kjer je bil prvi koncertni mojster berlinske opere in Simfoničega orkestra Bavarskega radia v Munchnu. Poučeval je na Visoki šoli umetnosti v Berlinu, sedaj pa je redni profesor na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu. Kot komorni glasbenik je zmagal na številnih tekmovanjih in s kon-eertiranjem po celem svetu potrdil svoj mednarodni ugled. Vodil je komorni orkester »Deutsche Streieher-solistcn Berlin«, od leta 1983 pa je umetniški vodja »Berlinskih filharmoničnih virtu-ozov« in primarij Klavirskega kvinteta Kalsaris. Violinist Georg I iener je svoje znanje igranja violine najprej pridobival v Rusiji, potem pa nadaljeval na Glasbeni akademiji v Budimpešti, ki jo je zaključil leta 1976. Že med študijem jc kot solist nastopal doma in v tujini. Po dveh letih članstva v madžarskem Nacionalnem orkestru je pri 25. letih postal koncertni mojster orkestra Državne opere v Budimpešti Po selitvi v Nemčijo je isto mesto zasedel pri filharmonikih v Gelsenkirchnu. dokler ni bil redno angažiran pri orkestru Bayerisehe Rundfunk v Munchnu. Kot solist in član številnih ansamblov in orkestrov jc nastopal po celem svetu ter sodeloval pri številnih radijskih televizijskih m studijskih snemanjih. Violist Mile Kosi je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in je bil dolga leta soloviolist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Od leta 1980 je prvi soloviolist Kninske filharmonije, nastopa pa tudi v festivalskem orkestru v Bayreuthu. Nekaj let je poučeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot violista in komornega interpreta ga je pot vodila po vsej Evropi. Japonski in ZDA. kjer je nastopal z znanimi dirigenti, posnel več plošč in krstno izvedel vrsto del slovenskih skladateljev. Violončelist Ciril Skerjanec je eden najodličnejših slovenskih glasbenih interpretov. Po študiju pri Andreju Navarri v Parizu in izpolnjevanju na Accademia Chigiana v Sieni (Andre Navarra. Pablo Ca-salsl je kot soločelist dolga leta deloval v Nemčiji (Es-sen, Kiiln. Deutsche Bacho-liosten). uveljavil pa se je tudi kot koncertant. Sedaj je profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kot solist in komorni glasbenik pa je nastopal po Evropi. Kanadi in ZDA. Na ploščah je izšla vrsta del železnega repertoarja, posebno številno pa so zastopana dela slovenskih skladateljev, ki so jih pogosto napisali prav zanj. Violončelist Igor Skerjanec se je pričel učiti violončelo pri svojem očetu, kasneje pa je študiral na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu v Nemčiji, kjer je v razredu Andreja Navarre leta 1986 z odliko diplomiral. Že med študijem je prejel vrsto nagrad na raznih tekmovanjih, kasneje pa je dokončal še podiplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Sedaj je soločelist v Slovenski filharmoniji, nastopa pa tudi kot solist in komorni glasbenik, predvsem v Godalnem kvartetu SF in v triu Luwigana. Zelo odmeven je bil izid njegove zgoščenke s koncerti Haydna, Elgarja in Saint-Saensa. J- Vsi koncerti bodo v Toinčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah. Cena vstopnice je 2000 SIT Pri nakupu kompleta vstopnic za vse štiri koncerte velja 20% popust. Dijaki, študenti in abonenti Kulturnega doma Franca Bernika imajo pn nakupu vstopnic 50% popusta Predprodaja in rezervacija vstopnic vsak delovni dan od 10. do 12. ure. ob sredah tudi od 14. do 16. ure v upravi kulturnega doma (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom koncertov pri blagajni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Vse dodatne informacije o festivalskem programu in rezervaciji vstopnic dobite preko elektronske pošte na naslovu infiiVkd-domude.si ter na telefonski številki 01/722 5050. Letošnji festival posvečamo spominu na pianista Aeija Bertonclja Aci Berti tncelj (27.8.1939 -22.9.2002). je bil zagotovo vodilni slovenski pianist 20. stoletja. V njegovem igranju je prihajal do izraza muzikalni polet jasm > in natančno oblikovanje glasbene vsebine, stilna jedrnatost in mojstrsko oblikovanje klavirske igre. Z uspehi >m seje loteval tudi stxl<>bne glasbene literature. Z Domžalami, kjer je bil rojen inje živel, je bil tesno povezan. Vrsto let je bil sooblikovalec programa Mednarodnega festivala Groblje. S svojih glasbenih »potovanj« po svetu je prinesel znanja in poznanstva, ki so omogočila, da je vidno oplemenitil naše grobeljske koncerte, ki so gostili vrhunske svetovne in slovenske glasbene poustvarjalne umetnike. 33. mednarodni festival komorne glasbe Groblje 2003 četrtek. 12. junij 2003 ob 20.30 uri SLOVENSKI KVINTET IROBIL Stanko Arnold tnibenta Matej Rihter - trobenta Boštjan Lipovšek - rog Stanko Vavh - trombon Darko Rošker tuba sreda, 18. junij 2003 ob 20.30 uri VRHUNSKI NEMŠKI SOLISTI Markus Becker - klavir K olja l.la< Iki .iolina Štefan Dohr rog torek, 24. junij 2003 ob 20.30 uri TRK) GLINKA, Sankt Peterburg Boris Karaev - klarinet I jubov Efremova vii >li mčeli i Lunara Bassok - klavir torek. I. julij 2003 ob 20.30 uri CAMERATA SLOVENK A Krmi Sebestven - violina (ieorg I .iener - vii ilina Mile Kosi - viola Ciril Skerjanec violončelo Igor Skerjanec - violončelo Tri verzije življenja Abonenti, ki so bili januarja zaradi bolezni v ansamblu ljubljanske Drame prikrajšani za oojeri ig,re Tri verzije življenja, so lahko prišli na svoj račun ta mesec. Intelektu-ali/irana ncoliiilvarska igra francoske avtorice Yasminc Reza v režiji Borisa Cavazzeje sicer ne preveč številčni, a zalo bolj zainteresirani publiki ponudila intelektualni izziv, ki ",a jc očitno sprejela z odobravanjem in uprizoritev na koncu nagradila z večkratnim aplavzom. Vasmina Reza jc zadnje čase velik vir inspiracije za slovenske režiserje, saj je Drama že tretjič od zadnjih šestih sezon na oder postavila njeno delo. Najprej Art, nato Naključni človek, tokrat pa Tri verzije življenja. Avtorica jc doživela uspeh v evropskem gledališkem prostoru, saj so ravno delo Tri verzije življenja ODriamli skoraj istočasno v Londonu, na Dunaju in v Parizu, kjer je vlogo neposredne in čustvene Ines odigrala tudi suma. Snov, ki jo v delili obravnava, je trenutno dovolj intrigantna, da privablja v dvorane številne privrženec intimnega teatra. Zlaganosl moralnih vrednot, lepega vedenja in visokih ciljev, ki naj bi bili v konsi celotnem človeštvu, naj bi zanimali po mnenju nekaterih bolj intelektualce višjega srednjega sloja, ki v delu lahko vidijo predvsem nekakšen odsev bednosti m vzvišenosti lastnega življenja v borbi za ugled in pomembno pozicijo v družbi. Obenem pa je igra tudi nekakšen eksperiment, študija medsebojnih Mešani pevski zbor Kulturnega društva (iroblji Vabi na jubilejni koncert ob 10. letnici društva V soboto, 7. junija 2003. ob 20. uri v Kulturni dom (troblje, odnosov štirih popolnoma različnih karakterjev, ki jih avtorica postavi v isti prostor in čas, vsakič pa jim za odtenek spremeni značaj, tako da dobi drugačen končni rezultat. Skratka, situacija prikazuje možu in ženo, I Icnrijn ((iregor Bakovič) in Sonio (Mašit Derganc), ki zvečer sedita v dnevni sobi in se prerekata o vzgoji sitnega otroka, ki kljub temu, da si je že umi! zobe in je v postelji, želi imeti piškot. Njuno prerekanje zmoti zvonec ria vratih in obisk, ki sta ga pričakovala šele naslednji dan. Henri je namreč znanstvenik, astronom, ki že dve leti ni objavil nobenega članka, zdaj pa se mu ponuja priložnost, da bi končno lahko prodrl v svetu znanosti. A potrebuje pomoč kolega, uglednega Huberta I iiiiiloii|.i(AlešV:ilič),ki bi lahko s poznanstvi in vplivom dosegel objavo članka. Zato povabi njega in njegovo ženo Ines (Silva (Ušin) na večerjo. Zaradi nesporazuma pa se zakonca Finidori oglasita dan prezgodaj in ulovita gostitelja nepripravljena. Sledi prva verzija. Tokrat sta Sonia in Henri zelo negotova, v pogovoru podrejena, polna kompleksov. Hubert je vzvišen, zbadljiv in llcnnjii nalašč pove. daje nekdo pravkar objavil članek na islo temo kol on. I lenrija to prizadene (na dan pridejo njegove največje skrbi) in med četverico se vname napeta debata. Jezikava Soma se postavi v bran svojemu možu. pri čemer seji pridruži tudi Ines, ki si resnično prizadeva, da bi se Henri bolje počutil, a na koncu se celotno dogajanje sprevrže v vsesplošni prepir in žaljenje, zalo se zakonca Finidori odpravita domov. Drug*a verzija je nekoliko milejša. Henri nastopi bolj samozavestno, a ga novica o konkurečnem članku še vseeno zlomi, 'liikrat poseže vmes Sonia. ki podleže ljubezenskemu namigovanju Huberta zato. da bi možu pomagala do objave članka. Pri tem početju pa ju zaloti Ines in na dan pridejo njene negotovosti ter problem s pijačo. A situacija se reši bolj preiinjeno kot prvič in Finidorija odideta domov. V tretji verziji nam je predstavljena podoba samozavestnega m ambicioznega 1 lenrija, ki težavo s podobnim člankom reši tako, da se takoj prepriča o čem je njegov znastveni kolega pisal in ugotovi, da o popolnoma drugi stvari in da je bil vse le nesporazum. Sonia in Hubert se spet zapleteta v ljubezensko aferico, a tokrat tega nihče ne opazi. Henrijev uspeh nazdravijo s šampanjcem, Ines pa naznani, da so Huberta izvolili v Akademijo znanosti, kar v gostiteljih vzbudi zavist, ki jo subtilno prikrijeta. Torej, ce pogledamo na Iri verzije kol na celoto, lahko ugotovimo, da je zgodba vedno ista. da so karakterji pravzaprav isti. edino, kar se spreminja je njihov navidezen odnos drug do drugega. V prvi verziji imamo grobo snov, realnost, ki pa je v vsaki od naslednjih situacij bolj obdelana ip dodelana, premazana z nekakšno uglajenostjo, skozi katero ni mogoče več razpoznati bistva. Ali če nočemo drugače, od golega človeškega obraza, na katerem razberemo čustva in frustracije, ki ga vidimo v prvi verziji, v zadnji ne ostane nič več. Pred seboj imamo samo še masko, ki je na oko prijetna, a za njo se skrivajo vse ostale grobe verzije. To nakaže tudi režiser s prefinjeno potezo, ko igralce pred vsako verzijo postavi na oder v ravni vrsti, prvič stoječ z obrazi proti publiki, drugič od strani, v tretje pa nam kažejo le še hrbet. Omeniti je potrebno tudi zanimivo sceno Damijana Cavazze, nekakšno kozmično ozračje vesoljskega filma iz petdesetih, ki je dajala občutek sterilnosti in formalnosti prostora, obenem pa prikazovala kaotičnost vesolja in izgubljenost nas samih v njem. Dobro izbrana je bila tudi igralska zasedba. Vsi štirje so svoje vloge odigrali odlično, a nekako najbolj je izstopal Bakovič, saj je verjetno zaradi narave karakterja, ki ga je odigral (namreč zdi se mi, da je edini, ki se trikrat zares spremeni) deloval najbolj suvereno. Priča smo bili zanimivi igri. o kateri se lahko veliko razpravlja, in nikakor ni priporočljiva le za intelektualce višjega srednjega sloja. Jana Kete M. ABONMA 2003/21)04 - najboljše predstav slovenskih gledališč: -zelo ugodna cena -žanrska pestrost kulturni doni Franca Bernika Domžale Vpis abonma ju bo septembra. Konec avgusta bo na voljo pn >gram-ska knjižica z. natančnim opisom programa SLAMNIK - Junij 2003 MEDOBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN GORENJSKE SELEKTORICA: ALENKA BOLE VRABEC FESTIVAL BO POTEKAL V OKVIRU PRAZNOVANJA DNEVA DRŽAVNOSTI Letno gledališče Dob 13.-15. junij 2003 PETEK, 13. JUNIJ v. OB 21.00 J.B.P. Moliere: IMPROVIZACIJA V VERSAILLESU - SCAPINOVE ZVIJAČE Loški oder Škotja Loka NOČNI PROGRAM OB 23.00 (V KULTURNEM DOMU): Anton Tomaž Linhart * Co: ZUPANOVA MICKA Farno kulturno društvo Koroška Bela SOBOTA, 14. II NUA OB 21.00: Aldo Nieola: • ŽENSKA KDdr. France Prešeren Žirovnica - Bre/nicu, Gledališče Julke Dolžan NOČNI PROGRAM OB 23.00 (V KULTURNEM DOMU): J.B.P. Moliere: IZSILJENA ŽENITEV Kulturno društvo Gmbljc pri Domžalah NEDELJA, 15. .UNIJA OB 21.00: Ivan Tavčar - Osip Šest - Mirko Mahnič: CVETJE V JESENI Dramska skupina pri POD Bohinjska Češnjica OB SLABEM VREMENU BODO VSE PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU. VSTOPNINE NI! KULTURA Historiat z osebno noto stran Knjiga o delčku zgodovine domžalskega zdravstva Preventivna mentalno higienska dejavnost v obdobju 1971-2000 - Historiat z osebno noto. je naslov drobne knjižice, ki jo je pred kratkim v samozaložbi izdala Vladimira Mahe. kije oblikovala in ustanovila Psihološko službo za pomoč otrokom, mladostnikom in njihovim staršem v Dispanzerju za varstvo zdravja otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Domžale. Po petintridesetih letih dela s starši, otroki in mladostniki v različnih institucijah je dokončala svoj življenjski opus z uvajanjem mladih strokovnjakinj v tovrstno delo z zavedanjem, da so strokovne pomoči le delček v skupnih interdisciplinarnih indnižhenih možnostih. Kolje zapisala avtorica, »je knjižica rezultat skupnih prizadevanj vseh, ki se boste našli v njej kol posamezniki ali institucije... Je rezultat dela. Ugotovitev ter lastnih razmišljanj v želji vzpodbudili k razmišljanju o teh ugotovitvah ler iskanju rešitev, morda tudi zaradi drugačnih pogledov.« Sama pa sicer vidi veliko možnosti v Zvezi prijateljev mladine, v Centru za mlade, v zdravstveni vzgoji, v informiranju mladih, tudi v predzakonskem izobraževanju, v podpori osebnostnega zorenja, v. nuđenju informacij v smislu pogovora z mladimi, v šoli za bodoče starše, V začetku knjižice navaja organiziranost Zdravstvenega doma Domžale v letu 1971 in posebej omenja, da je dr. Miljam Kalan Kovač, pediatrinja, takratna vodja Dispanzerja za varstvo žena. otrok in mladine, uvidela potrebo po Psihološki službi, v okviru katere so opravljali lako prevenlivo kol kuralivo. O obeh zvemo konkretne podatke V naslednjih poglavjih: Kronologiji psiholoških preventivnih dejavnosti (Ugotavljanje šolske zrelosti. Sistematski pregledi triletnih otrok. Preventivni pregledi devetmesečnih otrok.) ter kurativi, v poglavju Mozaik pa predstavlja sodelovanje s starši, z vzgojno-varstvenimi ustanovami ter šolskimi svetovalnimi službami, socialnimi službami izven Zdravstvenega doma Domžale, posebej pa še delo na področju sodelovanja z OŠ za otroke s posebnimi potrebami. V Mozaiku II pa ga, Vladimira Habe, kije na Katedri za psihologijo diplomirala kol psihologinja, smer klinična psihologija in se nato vse življenje strokovno izobraževala, govori o partnerstvu, starševstvu, varstvu, vzgoji, vzgojnih trendih ter prostem času otroka in družine. Knjižico so kot pomnik nekemu času in prostom ter ljudem, ki so skupaj ustvarjali ta čas, skupaj z avtorico pospremili njeni številni sodelavci, strokovnjaki, pa tuđi prijatelji in znanci. Posebej je o knjižici spregovoril Čestitkam ge. Vladimiri Habe ob izidu knjige se je pridružil tudi g. Janez Grošelj, nekdanji direktor Zdravstvenega doma Domžale. zdaj že nekdanji direktor Zdravstvenega doma, Janez Grošelj, ter čestital avtorici za opravljeno delo. Prijetno srečanje so s svojimi pesmicami popestrili otroci z vrteti ler kvartet Srednje glasbene šole iz Ljubljane. Ob koncu se je avtorica vsem, s katerim je skupaj oblikovala delovno obdobje in so ji bili v veliko oporo po strokovni in prijateljski plati ter so bili tlel skupnega projekta, katerega rezultat je tudi knjižica, ter še posebej Zdravstvenemu domu Domžale, iskreno zahvalila, ni pa pozabila povedati tudi, da gre ob vseh, »ki se bodo našli v tem prispevku, posebna zahvala mojim najbližjim, ki so me osrečevali in mi s tem omogočali, da sem lahko neobremenjeno pomagala drugim." Pomladno ustvarjanje v Knjižnici Domžale obstojna. Malčki bodo z. veseljem »smuknili« vanje in se predajali pomladnim in poletnim užitkom. Kako pa so si svojo majico pobarvali šolski otroci / Poleg llomastrov so uporabili barve za teksti I in posebne »napihljive barve«. Te se s pomočjo toplote napihnejo in izbočijoiztkanine. Izbrali so si zanimive motive: muco. ribico, rože. sonce, ni pa manjkalo tudi zanimive »najstniške motivike«. Dragi otroci! S Sašo se vedno znova veseliva skupnega ustvarjanja in druženja z vami. Predenj, pa boste odšli na počitnice, vas v mesecu juniju ponovno vabiva, da se nama pridružite na »morski delavnici«. Kaj vam pripnivljava tokrat, naj ostane šc skrivnost. Ixpo sc imejte in kmalu nasvidenje! Nives Podmiljšak Pomladno vzdušje smo si v knjižnici pričarali z. dvema ustvarjalnima delavnicama. Za velikonočne praznike smo barvali jajca iz stiropora. Mlajši otroci so jih pobarvali s posebnimi voščenimi barvami, ki jih pomočimo v vodo. Starejša skupina pa je jajčka pobarvala z granitnimi barvami.Ta tehnika je malo bolj zahtevna, vendar našim spretnim umetnikom ni delala posebnih težav. Za praznike se ponavadi spomnimo naših sorodnikov, prijateljev... Zato smo izdelali še unikatne velikonočne voščilnice. Druga delavnica nas jc žc »pošteno ogrela«. Ker sončni žarki vsak dan bolj toplo grejejo, smo si za toplejše dni pobarvali bombažne majice s kratkimi n ikav i. Za prcdši ilskc otn >ke smo izbral i tehniko lloinastmv za tekstil ./.njimi je lažje risali, se ne inažejo in se hitro sušijo. Doma je bilo Ircha majice samo še prelikati, da poslane barva bolj a (Slovenci sicer kino napišemo približno dv« milijardi besedi in ima seveda ustrezen učinek.« Sum sem v lanski januarski številki v tej rubriki objavil graf besedne družine 1)1,lil J, Predvsem s priponami in končnicami jc prikazanih i/ te osnove 63 im njenk ali izpeljank Dr. Primož Jakopin pa v omenjenem prispevku v Delu navaja termin BESEDA oziroma njen koren BESED. V preglednici je po abecednem redu iz tt osnove s priponami in končnicami nanizanih 77 tvorjenk. Na primer: besedač, besedičen, besedičenje, besedičiti, betedniški, besodnjakar m naprej. Vmes jc še 77 tvorjenk iz. dveh besed, kot so: besedilnoanaliličen. bescdnooblikovalski. besedoborec, besedoljuh, bcscdotvorcc. Za tisoče in tisoče slovenskih besed so poleg predpon najbolj pomembne pripone s končnicami. In v leni je glavno leglo in s lem zaloga besed slovenskega jezika. Kako jc to preprosto. Ko jih prebiramo ali pregledujemo, lahko spoznavamo, kako neizmerna sla bogastvo in gibčnost v tvorjenju kratkih in jedrnatih slovenskih besed. To pa si slovenščina omogoča predvsem t ž,c omenjenimi priponami in končnicami - in teh naša materinščina premore kar nekaj sto. Nekatere najbolj vsakdanje. Pripona -cc: delavce, storilec, plesalec, skninilec. prosilec. Pripona -ica: pastirica, mizica, hišica, deteljica, pravica. Pripona -enje: vstajenje, življenje, trpljenje, navdušenje, poželenje. Pripona -tih: ovaduh, potepuh, črtnih, skopuh, goljuf. v pomladanskih številkah Slamnika smo se irecevali z nekaterimi kx ili oziroma / njihovo uporabo. Torej gre za besedo 1/jCILO. Nckaten evropski jeziki imajo za ta pojem naslednje besede. Angleži punctuatfori mark. Nemci liilerpiinktion (lujka). Francozi lignt disjom m. Italijani segno di ilisliii/ione. Spanci segno de punctuai ion. Mimogrede primerjajmo še naslednje kratke besede. KLICAJ: A - note of exclamation. N -Rufzcichcn. P - poinl d cxelaio.it m m. I - punto dcsclamazionc, Š - segno rje .idiiiii.iripraznovalan VPRAŠAJ: A mark ol iiilrirog.iliou. N - Pragezeichen, f point d'interrogation, I - punto intcrrogalivo, Š - signo de intcmigacipraznovalan. POMIŠLJAJ: A - dash, N -Gcdenkstrich. F - points de suspen-sion, I - lineetta di sospensionc. S suspensipraznovalans. France Cerar Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan Kulturni poletni festival STUDENEC pri Domžalah 2003 stran 1 7 KULTURA Največji uspeh doslej Po lanskoletnem tekmovanju v Ilirski Bistrici, kjer so se domžalske godbenice in godbeniki z /Jato plaketo uvrstili v 2. težavnostno stopnjo, ni nihče upal na ponovitev uspeha. I lanesje vse drugače in člani Godbe se veselijo trdo prigaranega uspeha. Na tekmovanju, ki se je odvijalo v Domu kulture v Kamniku, je sodelovalo 20 godb iz cele Slovenije, domžalska godba pa je zasedla skupno šesto mesto z 92,8 osvojenimi točkami. Najbolj uspešni so bili godbeniki iz Lesc, ki so poleg l aškega pihalnega orkestra edini dobili zlato plaketo s posebno pohvalo, /a vse sodelujoče godbe je bila izvedba skladbe Tomaža I tabeta, kije bil tudi predsednik komisije, Sinfonia Carnioli, obvezujoča, izbor druge ocenjevalne skladbe pa je bil prepuščen izbiri dirigentov. Domžalski, Gregor Vidmar, je izbral uverturo k open l Janila SVare Slovo od mladosti. Z izvedbo obvezne in izbirne skladbe so kol kaže prepričali komisijo, da jim je podelila zlalo plakelo in se s leni tudi uvrlili v I, težavnostno stopnjo. Vendar pa domžalska godba ne misli počivali na lovorikah. l'o besedah dirigenta (Iregorja Vidmarja in predsednika Draga Tavčarja se bodo zavzelo pripravljali na snemanje zgoščenke, ki jo nameravajo izdati prihodnje leto, ob 120-lctnici delovanja. (iodho lahko slišite in vidite na prireditvah v Domžalah in okolici skozi vse poletje in jim lahko za omenjeni uspeh tudi z veseljem čestitate. Pato V Galeriji Lek razstavljali dve Domzalčanki Od cveta do cveta Pred kratkim so v Galeriji LKK v Ljubljani pod naslovom ... Od cveta do cveta... razstavljale slikarke, zaposlene v Luku: Jožica Hrabar, Derjana Kren, Marjeta I ikar in Tina Snuderl. Slikarke je na odprtju predstavila akademska slikarka Metka Gusar, v kulturnem programu pa je nastopila mlada violinistka Tanja Sonc, odprtja razstave pa se je udeležil tudi domžalski podžupan Ioni Dragar, do nedavno zaposlen v Leku. I )ejana Kres je I )oiii/ale.inka. rojena septembra 1965 v Ljubljani. Njena želja po likovnem izražanju izvira se i/ Otroštva, lako da jo |c pol zanesla na šolo za oblikovanje, l'o končanem šolanju seje leta 1985 kot oblikovalka kozmetične embalaže zaposlila v Lekovi Kozmetiki. Ves čas pa so ji Mešani pevski zbor Kulturnega društva Groblji Vabi na jubilejni koncert ob 10. letnici društva V soboto. 7. junija 2003, oh 20. uri v Kulturni dom Groblje. predstavljali poseben i//i\ platni>,čopič in barve. V današnjem času se oblikovanje od »ročnega« vse boli odmika na •.elektronsko«, zato je bila želja po čopiču Vedno večja. Pred tremi leti pa se jc končno odločila, da postane njen prosti čas čas platna - in loje bil začetek Druga Domžalčankit je Marjeta 1 .ikar. rojena 1953 na Viru. Otroštvo jc preživljala na deželi, v njeni družini pa se je vedno pelo, igralo, risalo m ročno ustvarjalo. Drobce tega je ponesla s seboj v življenje. I eta 1986 se je zaposlila v Leku V Oddelku osebnih dohodkov, kjer je ostala do danes. V svojem delu je vedno uživala, se veliko naučila in po nenehnem iskanju ustvarila pogoje, da jc nekega dne lahko stopila v svet umetnosti. Obema slikarkama iskrene čestitke! Začenja se Kulturni poletni festival Studenec 2003 Za začetek Komorni zbor Emanuel Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pri Domžalah je konec maja s celovečernim koncertom Komornega zbora Lrnanuel iz Celja v cerkvi sv. Lenarta na Krtini pričel letošnji Kulturni poldni festival. ( Vi kov sv. I marin na Krlini se je tudi tokrat pokazala kol zelo primeren progtOT za nastop zbora, ki ga sestavljajo mladi pevci iz celjske regije in ga Že od vsega začetka pred i ! leti vodi prof. Bernarda Kink. Sodi v najvišjo zborovsko kategorijo v Celju in regiji, saj zastopa mesto ( elje na uiedobmočnih revijah že nekaj let m je poznan v celotnem slovenskem prostoru, izdali pa so že tudi dvojno zgoščenko ter snemali za arhive Radia Ognjišče in Radia Slovenija. Njihova dirigentka je Bei narda Kink, katere ljubezen do vokalne glasbe je botrovala temu, da seže vrsto let ukvarja z zborovstvom. Na OTglah, ki so se v tovrstni glasbi prvič zaslišale v kninski cerkvi, sc jc predstavil Ione Potočnik, ki je na umskem Papeškem inštitutu za cerkveno glasbo ob študiju kompozicije diplomiral iz orgel in pridobil licenco iz cerkvene glasbe in gregorijanskoga korala. Komorni zboi Emanuel je s svojim peljem Gallusovih, Palestrinovirj ter Bachovih in črnskih duhovnih in cerkvenih pesmi v prvem delu prijetno presenetil, zlasti strokovnjake, številni poslušalci in poslušalke pa so zvesto prisluhnili tudi drugemu delu, ki je bil sestavljen iz slovenskih pesmi, v njih so se predstavili solisti Mateja Jager, Spela m Matevž Kink ler Jasmina Maček. Nastop Komornega zbora Emanuel iz Celja je pomenil tradicijo zborovskih začetkov vsakoletnih kulturnih festivalov Studenec in ga lahko ocenimo kol kvaliteten prispevek k omenjenemu festivalu. V. Iz. zakladnice pregovorov »Kdor seje osat, bo žel trnje« Kazni ostajajo trajna sestavina življenja. Kot vzgojno sredstvo jih uporabljajo starši, šola in država. Včasih slišimo, tki nastudi že narava kaznuje za zločine, ki jih človeštvo počenja, ko jo brezvestno ropa in onesnažuje. Večkrat nas tudi življenje samo na svoj nai in kaznuje. 0 kazni je nastalo veliko z a n u 11 i v i h pregi rvorov. Oglejmo si jih nekaj Stoletna izkušnja govori o tem, da zlo ne ostane brez posledic, ampak rodi grenak sad: Vsak greh nosi s seboj kazen. /,lo samo sebe kaznuje. Kazen je hroma, a vedno pride. Kazen pride počasi, a pride. Dejanje se vrne k tistemu, ki ga je sloril. Kdor seje osal, bo žel trnje. Ko se naučiš krasli, se moraš naučili ludi bili obešen. Kazen je pospi iši ici 11 prepričanju nekaj koristnega in vzgojnega. Včasih jc naravnost nujna: Če ni kazni, ni strahu. Kdor le kaznuje, te ljubi. Kazen ne popravi nobene krivice, prepreči pa slo drugih. Kdor enemu kazen naloži, slo drugim grozi. Kdor zla ne kaznuje, ga vabi v svojo hišo. Kdor ne kaznuje, sam zasluži kazen. Kdoi ima »palico«, moia skrbeti, da je ka/en pravična m .sorazmerna dejanju: Kakršen greh, takšna kazen. Kazen ne sme bili večja, kakor je krivda. Ne posekaš drevesa, ker si našel črva v jabolku. Kazen mora bili kot šolala, v kateri jc več olja kol kisa. Kdor prav ljubi, prav kaznuje. 1 cinck kazni je lahko precej različen: Kazen je dvorezen meč. S kaznijo postane dobri še boljši. slabi še slabši. Kjer kazni ne poboljšojejo. poslabšujejo. Včasih nobena kazen več nc pomaga ali pa ima celo negativen učinek: Ko ni več sramu, kazni ne pomagajo. Palica napravi, da dober postane hudoben, slab pa še slabši. Najhujša jc kazen, ki nas ne zadene od zunaj, ampak od znotraj -to je pekoča vest: K miti I palici i se da izmaknili, ne pa vesli. Kazni lahko uideš, vesti ne uideš. Najbolj pogost o se kazni izrekajo zaradi prometnih prekrškov. Težko bi našli koga. kije v leni pogledu »brez greha«. Toda izgovorov in opravičil nam nikoli ne zmanjka: »Žc spet vi!« pravi policist, ko ustavi pijanega voznika. »Pa sem žc mislil, da vas jc zadnja kazen kaj poboljšala.« »Saj me je. ampak jaz bi rad postal še boljši Bogdan Dolenc 11 i ■ > i k Prva predstava v prenovljenem avditoriju, gostovanje SLG Celje, 15. junij ob 21. uri Zgodovinska drama CELJSKI GROFJE, dramatizacija dr. Bratka Krefta, v režiji Marjana Bevka, je drama o vzponu in padcu celjskih grofov in o prepovedani tragični ljubezni. Gostovanje - Moj teater Ljubljana, gledališka predstava (komedija), 21. junij oh 21. uri Premiera domače gledališke predstave ZENITEV (N. V. Gogolj) sobota. 19. julij ob 21. uri Koncert THE G0LDEN GATE OUARTET in NEW SWING OARTETA, 22. avgust ob 20JO uri Glasba treh dežel 2003 mednarodni koncert, 30. avgust ob 20.30 uri Razstava Tomaža Perka, odprtje bo na prostem, v prenovljenem avditoriju, 13. september ob 18. uri Vse predstave so v POLETNEM GLEDALIŠČI Sil VENE* . Dragi prijatelji poletnega gledališča Dovolite, da vas seznanimo in obvestimo o naši akciji za nakup novih sedežev v Poletnem gledališču na Studencu. Vabimo vas k sodelovanju v tej akciji m sicer tako, da nam izpol-m njeno prijavnico vrnete na naš JLm*j| ' naslov: ' KD Miran Jarc Škocjan -^^HP Mari Nahtigal, Vir, Dvoržakova 5, ■ » 1Domžale, mi pa vam bomo %T poslali položnico za nakazilo, po vplačilu pa prejmete kupone za uveljavitev popusta pri nakupu vstopnic. Pogoji: - cena sedeža je 20.000,00 SIT - kupcu sedeža se izda 10 kuponov - vsak ima oznako za 50% popusta pri nakupu vstopnice za katerokoli prireditev, ki jo organizira naše društvo v Poletnem gledališču na Studencu - veljavnost izkaznice s kuponi je dve leti, oziroma za sezoni 2003 in 2004 - pri nakupu ene vstopnice se lahko koristi samo en kupon (popusti se ne seštevajo) - Kontaktna oseba je Lojze Stražar 01/724 28 55, 041 342 938 Veseli bomo, če se boste odločili za tovrstno pomoč našemu društvu. . PRIJAVNICA .SIT. Izpolni in pošlji na naslov Muri Nahticjal, Vir, Dvortakova S, 1230 DOMŽALE -f- H stran 9. odprto državno šolsko prvenstvo v karateju 9. državno šolsko prvenstvo v organizaciji Shotokan karate-do internacional zveze Slovenije in tehnični izvedbi KK Tromejnik kuzma je letos potekalo 17. 1(5. 20(13 v občini KogaSevci na OS Sveti Jurij. Tehnični organizator je pripravil tekmovanje v popolnoma novi šoli in temu primerno se je odvijal začetni kulturni program. Na šolskem karale prvenstvu učenci osnovnih in srednjih šol tekmujejo za šolo. katero obiskujejo. V soboto so imeli največ uspeha učenci iz OŠ Apače (KK Apače). OŠ Domžale (KK Atome Domžale I je bila druga, kar je po številu nastopajočih šol lep uspeh še posebno, ker so rezultat dosegli le z nastopi v kalah. Srednješolski center Rudolf Maister iz Kamnika (KK Atom Domžale I je imel krepko največ uspeha izmed srednjih šol. Ekipa Jernej Homar. Tjaša Gavez. Elvis Aliu in Aljoša Kimovec so dosegli s svojimi nastopi fantastičen uspeh. Omeniti velja finalno borbo Tjaše Gavez 'pri ženskah in Jerneja Homarja pn moških, katera sta pri gledalcih dosegla pravi triumf. izredno uspešno (3. mesto) so za svojo srednjo šolo nastopili tudi Timotej in Tadej Trinko ter Miha Gavez, kateri je dosegel kar dve zmagi, kate moški in borbe -75kg. Nastopali so za srednjo ŠCPET šolo. Prva mesta so v svojih knnkiirencah dosegli: Tamara Kokalj v borbah do 55kg in drugo v katah za Gimnazijo Ledina Ljubljana: Edin Behič. Timotej Kokalj, Aleš Gregorin v kalah za OS Domžale; Rok Kurent za OŠ Šmartno Tuhinj; Tjaša Gavez borbe +55kg za Srednješolski center Rudolf Maister. Kamnik: Alenka Trpin, kate za Šolski center Ljubljana - splošna in strokovna gimnazija. Šolarji iz KK Alom Shotokan Domžale so skupaj v konkurencah osvojile 9 zlatih. 8 srebrnih. 7 bronastih in 3 četrta mesta. Skupno so osvojili pokal za drugo mesto v konkurenci osnovne šole, pokal za prvo in tretje mesto skupno v konkurenci sredn|ih šol. Mitja Derenda Športno društvo Sokol Odlično organizirana tekma S D Sokol je v maju uspešno organiziral tekmo v umetnostnem kotalkanju za 3. pokal Pirana. Domača predstavnica Maxi Cerar je prepričljivo zmagala, odlično tretje mesto pa je zasedla Petra Pokovec. V prostem programu so se pomerile vse kategorije kotalkarjev iz Slovenije in gostje iz Italije iz kluba Pietas Julia MA. ki so se prija/no odzvali našemu vabilu, malo pa smo organizatorji razočarani, ker se kljub povabilu na tekmo niso odzvali tekmovalci iz. najbližjih klubov. Skupaj je nastopilo 72 tekmovalcev od cicibanov do članov. Tekma je potekala v prijetnem vzdušju. videli pa smo veliko zanimivih programov. Na koncu smo ob podelitvi pokalov in spominskih lončkov tekmovalcem ugotovili, da so vsi skupaj zadovoljni, tako gostje, kot nastopajoči sami. Pa naši tekmovalci? Kot na vseh tekmah so dosegli naslednje odlične rezultate: - cicibani 1.97: Škrlep Luka -1. mesto cicibanke I. 97: Kvas Peric Pia - 4. mesto Movrin Ana -8. mesto - skupina C 1.95-96: Matkovič Patricija -2. mesto. Hriberšek Eva -13. mesto - skupina B 1. 93/94: Tadič Maša- 5. mesto.Bahič Nika-7. mesto - skupina D 1.90 in mlajše: Korošec Matica 2. mesto. Kvas I jasa o. mesto ' kadetinje 1.89/90: Cerar Maxi 1. mesto članice 1.83 in starejše: Ručman Andreja -4. mesto Da je vsa organizacija tekmovanja potekala brezhibno, so poskrbeli starši otrok našega kluba, ki so skrbeli za prostor, predvajanje glasbe, varnost, zdravniško pomoč, računalniško obdelavo rezultatov in dobm počutje vseh. Ob pomoči sponzorjev je tekmovanje popestril tudi bogat srečolov. Vsem tekmovalcem ŠD Sokol in njihovim trenerjem želimo tudi na prihodnjih tekmah veliko dobrih rezultatov. V vrhu slovenskega kotalkanja ŠD Sokol je na tekmo v umelnosinem kotalkanju. posvečenemu spominu na Sando Jaklin. v Novo Gorico poslal šest svojih tekmovalcev, ki so s pokazanim znanjem dokazali, da z. iahkoto premagajo vso konkurenco. Ob strokovni pomoči trenerjev, g. Maje Škrlep in g. Petra Brleča, so pokazali, da s trdim delom sodijo v sam vrh slovenskega kolalkarskega športa. Vsi skupaj se veselimo naslednjih rezultatov; (liciban Škrlep Luka - 1. mesto v skupini C: Matkovič Patncipi-1. mesto v skupini D: Korošec Manca -I. mesto v skupini B: Babic Nika- 6. mesto Kadetinje: Cerar Maxi - 2. mesto Pokovec Petra - 3. mesto Na istem kotalkališču pa je potekala tudi tekma v obveznih likih. Maxi Cerar je v svoji skupini zasedla prvo mesto. Petra Pokovec je bila tretja. Patricija Matkovič je zaostala le za eno tekmovalko in je osvojila drugo mesto, enak rezultat je v svoji skupini zasedla tudi Nika Babic sokolko Motociklisti navdušili v IC Jarše Industrijska cona Jarše je bila v soboto in nedeljo 17. in 18. maja po lanski premierni dirki znova v znamenju motociklizmu. Potekala je pod nazivom Velika nagrada Slovenije - Domžale 2003, ki je veljala za pokal Alpe - Adria in državno prvenstvo v supermoto. skuterjih in minimoto, v osmih razredih s po dvema vožnjama. Razen razreda minimoto - junior, ki šteje za pokalno tekmovanje Slovenije, so ostala tri tekmovanaja sobotnega programa potekala za državno prvenstvo. Zmagovalci so postali minimoto - junior: I. Tilcn Trbižan (AMTK Koper), senior: I. Silvester HabaMAMD Kamnik,doma iz Trzina), - skuter - razred do 50 ceni: I. Luka Ko/ole lAMD Kamnik, doma iz Trzina), razred do 70 cem: 1. Beno Upnik (AMD Orjaki). Nedeljsko tekmovanje je postreglo s še bolj spektakularnimi vožnjami. V razredu supermoto je z zmago v obeh vožnjah podmladka do 85 cem navdušil Klemen Gerčar (Sitar Dunlop Racing. doma iz Prcvoj). V nabolj zanimivem razredu supermoto je z lepo prednostjo zmagal v prvi vožnji Beno Štern (AMD Domžale). V drugi vožnji je v tretjem krogu Italijan Christiano Medizza od zadaj treščil v tedaj vodećega Bena Na startu Gledalci so prišli na svoj račun. Šterna (AMD Domžale), ki je padel, ob tem pa mu je ugasnil še motor. Za vžiganje je potreboval veliko časa. da je nadaljeval dirko. Tako je na najvišjo stopničko stopil Christiauo Medizza V razvrstitvi za državno prvenstvo pa je zasluženo zmago v obeh vožnjah slavil Marko Škaija (Sitar Dunlop Racing). Razvrstitev za pokal Alpe Adria: i. Christian Medizza (Italija), 45 točk; 2. Goran Gajič (Hrvaška), 36 točk; 3. Marko Škaija (Sitar Dunlop Racing); 26 točk. Razvrstitev za državno prvenstvo: I. Marko Škarja (Sitar Dunlop Racing), 40 točk; 2. Dejan Čcrnoti (AMD()rjaki),32točk;3. Beno Šleren (AMD Domžale) in Gregor Milošie (AMD Domžale), oba po 25 ločk. Dirka, ki jo je odlično organiziralo AMD Domžale, je bila bržkone zadnja na prostoru, na katerem bo v bodoče industrijska cona. MIRAN KOKALJ Cjw 1 i :V 1 f SRH? ' Pokale državnega prvenstva so osvojili: Valter Pivk (2.), Albatros Logatec, Primož Lajevee (L), Axis Mundi in Miha Repovž (3.), e-studentski servis, Cumulonimbus SLAMNIK - junij 2003 iii + stran 1 d Kotalkarski klub Pirueta Tbdi Mtrostniki uspešni Tekmovalna sezona je v polnem teku tako /a umetnostne kot /.a hitroslne kotalkarje. Vsak vikend so na sporedu tekmovanja /a točke slovenskega pokala, vmes pa so tudi ra/lična mednarodna tekmovanja, na katera so vabljeni tudi naši tekmovalci. Zadnji vikend je bilo mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju v Kranja. Naši tekmovalci so dosegli odlične rezultate, se posebej se je odrezala Teja Pasar, ki je v svoji kategoriji presenetljivo zasedla tretje mesto. Tudi Meta Kurent je s četrtim mestom napovedala,da bo v prihodnje potrebno resno računati na osvojitev mesta, ki zagotavlja eno od medalj. Ci1 Lukančie letos prvič nastopa v konkurenci članov, ki je najbolj množično zastopana, in je bil s sedmin) mestom zadovoljen, čeprav priznava, da mu še nekaj manjka, da bi resno ogrozil prva tri mesta v slovenskem pokalu. Vendar je do državnega prvenstva še kar nekaj časa in u|ia, da si bo nabral dodatnih moči in tako posegel v sam boj za vrh. Tudi tekmovanja za umetnostne kotalkarje na sporedu so vsak leden. iako je bilo tek.....vanje v Novi Gorici, za memorial Sandre Jakih, na katerem so sodelovali tudi kotalkarji kolalkarskegaklubalMKIllilA./cdaii pred omenjenim tekmovanjem je bil nastop v obveznih programih, kjer je Maruša Ravnikar osvojila prvo mesto in lako potrdila uvrstitev v reprezentanco. Konec meseca bo nastopila na tekmovanju v Freiburgu za pokal Nemčije. Naslednji dan sta se zelo dobro odrezali tekmovalki Mela Kurent, kije osvojila peto mesto, in Turek Slina Ajda z osvojenim sedmini mestom, obe sta nastopili v močni konkurenci in dobro pripravljeni upata, da se bosta v prihodnje uvrstili še bolje. Vsi tekmovalci se pripravljajo na državno prvenstvo in seveda za domače tradicionalno mednarodno tekmovanje Pirueta 2003, ki bo 5. julija, kol po navadi, v teniškem centru Ten Ten. Atletski klub VELE Domžale Tik pred največjimi tekmovanji Atletsko društvo Kronos je 17. in 18. maja na stadionu v Šiški gostilo številne atletinje in atlete, ki so nastopili na kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije. Tekmovatije je eno izmed tekmovanj, kjer nastopajoči lahko dosežejo rezultate za uvrstitev v finale atletskega pokala Slovenije, ki ho na sporedu 7. in 8. junija v Velenju in kjer imajo pravico nastopiti le najboljši v posamezni disciplini. Če lahko sklepamo na podlagi kvalifikacij, bomo imeli kar številno zasedbo v finalu tudi Domžalčani, saj so na kvalifikacijah dosegali dobre uvrstitve. Med tekači so nastopili Bojana Vojska! 100 m z ovirami- I5,27s), Bojana I loslntk (l(k)m- I2,74s), lladžieMeriniadOOui I3,64s; 200m - 28,30s), Kovač Jaka (100 m - 11,91 s; 200 m - 25,08s), Turšič David (100 m - I2,l6s; 2(X) m - 25.1 Is). Narobe Marko (100 m - I2,44s; 200 m 26,06s), Peter Kastelic (I500m-4:0..,l7min),.IaivBcmanJ(l5(X)ni- 4:1l).27min; 8ila žrtvovana, Niti angleščina, kakor so sanjali nekateri, mil podaljšani lisji jj ms:: prinesli višje uvrstitve. Kaj naj hi torej bilo tisto šokirajoče. kar hi ji prineslo višjo uvrstitev? Poglejmo Belgijo, skoraj bi premagala Turčijo, prav drugačnost, vpadljiva dnigačnost belgijskega nastopa je prinesla zmago. Lani so tudi "ncvpadljivci" dosegli višje- meslo. Tokrat bi osebno Švedski namenil prvo meslo. Ali ima Lep poletni dan kaj opraviti s politiko? Samo iz, nekdanje skupne države smo dobili glasove: iz. Bosne in Hercegovine štiri in iz. Hrvaške tri. Evropa, v katero vstopamo, pa nam ni namenila niti enega samcatega glasu. Seveda, uradna slovenska politika je podprla enostranski Bushev napad na Irak, požvižgajoč se na Evropo..., ali ni lu iskali odgovora'.' Še glede jezika. Vedimo. da slovenščina ni eksotični jezik kol neredko mislimo sami, temveč eden od uradnih jezikov v EU... Karmen naročamo: Samo naprej, kdot prime za plug in se ozira nazaj, ni pripraven za božje kraljestvo. Sama v sebi pa ne more imeti razloga za potrtosti kajti STORILA JE VSE, nam pa ostaja lekcija... Ivan Kepic Simon iz Cirene V petek. 25. aprila, ko godujc Marko, pisec najstarejšega evangelija in ustanovitelj aleksandrijske cerkve, je bilo na tržnici zelo živahno. Na stojnicah so prodajali suho robo. konfekcijo, zelenjavo in zelo veliko rož. Balkansko in okensko cvetje je bilo v vseh barvah, saj je čas za sajenje v korita in lonce. Zalo je bilo okrog Stojnic z. rožami veliko kupcev. Blizu tržnice so tudi vrtovi in tam so ljudje obdelovali zemljo ali pa so kaj sejali. Ker je bilo prijetno toplo, so nekateri posedali po klopcah; najbolj polne so bile tiste ob borovcu, kamor sonce posije najprej. Ko sem prišla z. vrla k tržnici, sem nenadoma pri skladiščnih vratih opazila prevrnjen invalidski voziček, desno od njega pa na tleh njegovega lastnika. Nihče se nt zmenil zinj m bogvc koliko č-isa je že ležal lam. Stopila sem zraven in mu skušala pomagati, a m šlo. Obrnem se na najbližjo gospo, ki kupuje cvetje, 1'rosim jo. da hi skupaj dvignili gospoda, ki leži na tleh. vendar mi odvrne, da tega ne zmore. "Voziček pa lahko primete, ali ne?" jo vprašam. V tistem pride mimo nekdo, pogledi vse tri in takoj pomaga, da ponesrečenca posadimo v voziček. Gospod, ki je pomagal - Spomnil me je na Simona a (irene, ki je Jezusu pomagal nositi kuz |r invalida vprašal, kako se je zgodila nesreča. Pred vrati skladišča so tla nagnjena, ker pa ta človek uporablja samo levo roko za upravljanje vozička, je padel, ko se je preveč približal robu. Ko je invalid odgovarjal, sem opazila, da tudi govori težko. Oba, ki sva mu pomagala, ga oi istiva prahu; poberem in kapo m ga pokrijem, izročati ključe. Zahvali se nama in z. ievo roko, ki priganja kolo vozička, se odpravi proti domu, čez ljubljansko cesto, v SPB. Tudi "Simon" se poslovi in odide. Sama se še enkrat ozrem proti tržnici. Ljudi m mč manj koi prej, raje več Premišljujem o tem, koliko humanosti je še v ljudeh, ki so bili lo uro na Iržniei, a človeka v stiski niso opazili ali pa ga niso hoteli opaziti Mali princ je dejal, da je treba gledati tudi s srcem, ne le z. očmi. (XI velike noči je minilo le pel dni. Pniznik jc le enkrat na leto. ampak velika noč se ponavlja iz dneva v dan, saj se na mnogotere načine srečujemo z vstalim Kristusom, Če ga le hočemo prepoznati M.A. Limbek stran 2 1 SPOROČILA Urejanje vrtov in rož V turistično rekreativnem društvu Turnše- Češenik smo v meseeu marcu organizirali sklop predavanj o urejanju vrtov, lončnic in balkonskih rož.Teme predavanj so bile zanimive. Pripravili smo štiri srečanja, ki so trajala približno 3 ure. Program predavanj je bil sledeč: 1. Vrtovi - zgodovina in osnove urejanja 2. Lončnice in balkonske rože 3. Oskrba sadnega drevja (obrezovanje in sajenje) 4. Sajenje in obrezovanje okrasnih rastlin Na prvem predavanju smo izvedeli nekaj o zgodovini vrtov, od starega Egipta, Grkov, Rima, renesanse.. .tlo danes. ()gledali smo si nekaj primeri »v velikih vrtov ob gradovih in graščinah, ki so danes spremenjeni v javne površine - parke. Zvedeli smo nekaj tudi opomenu vrtov danes in nekdaj, o tem, kaj je predvrt in o njegovem pomenu, o tlakovanju, postavljanju živih mej, vklapljanju vrtnih elcmenlov AVTOKLEPARSTVO (zabret ) 5 O U i M. V Vam nudi popravila vseh vrst osebnih vozil Partizanska 10/a, 1230 Domžale Telefon: 01 721 41 22 v okolje, o rastlinah primernih za vrt, in še veliko zanimivega. Drugo predavan je je bilo zanimivo za ljubitelje balkonskih rož in lončnic. Ob ogledu diapozitivov lepih zasaditev balkonskih in okenskih rož so se porajale nove ideje za okrasitev in popestritev izgleda hiše. Zvedeli smo, kakšne barve rož. so to lelo vodilne in v »iiiixli«. Na voljo smo imeli tudi knjigo, ki joje napisala predavateljica ga.Rutb Podgornik Rcš in imeli možnost nakupa, obenem pa smo bili povabljeni v njeno vrtnarijo. Naslednje pralavanje je bilo zanimivo predvsem za može, ki običajno skrbijo za sadni vrt. Več so izvedeli o sajenju sadnega drevja. O stvareh, na katere morajo bili pozorni pri samem sajenju in potem šc o obrezovanju. Vsak je dobil tudi nekaj pisnega gradiva. Predavatelj je prinesel s seboj tudi knjižico, ki govori o nasvetih za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni in plevela.V knjižici jc opisano ludi varstvo vinske trle, sadnega drevjajagod in jagodičevja, leske, poljščin, žil, pese, krompirja,vrtnin. Na zadnjem predavanju pa je predavateljica posvetila več pozornosti okrasnim rastlinam na vrtu. Te rastline se delijo na zelnale in lesnate. Od zelnatih smo podrobneje spoznali trajnice, od lesnatih pa Vrtnice.Od vsake skupine okrasnih rastlin smo na splošno izvedeli več o pripravi zemlje za Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/.biro poročnih in otroških lort po tujih katalogih, i lomačo potico, ročno izdelane domaČe piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE VAŠA POSEBNA ZELJA! Vi prinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrsi nepremičnin, predvsem na območju Mengša. Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-086, 72-30-0X7 Fax 01/72-38-015 sajenje, mestu in času sajenja ter obrezovanju. Bilo je res prijetno izvedeti nekaj več o Stvareh, s katerimi se več ali manj vsakodnevno srečujemo, pa imamo premalo časa za brskanje po knjigah in revijah, da izvemo, kako ravnali oh določenem času pri oskrbi našega vrta. Tako smo lahko marsikaj, kar nas je zanimalo, izvedeli lakorekoe iz prve roke. Res je tu že maj in za nami precej dela na vrtu. a kljub vsemu bi povabila vse, ki imale predloge in želje izvedeti kaj več 0 določenem področju oskrbe vrta ali 0 čem drugem, pošljite nam ideje na naslov našega društva (Turistično društvo Turnie Češcnik.Orchek JanezTurnše 32,12.33 Dob) ali pa na c-mail: www.tumse.ccsenik.ne-! Morda nam bodnigo leto uspelo organizirali sekaj podobnega, vendar moramo vedeli kaj vse vas zanima, da uslrežemo čim večjemu številu poslušalcev. Stasa Rener E?o<3 manj ZASTOPSTVO IN PRODAJA. Trgovino Jodran Domžale, PC Breza: 01 721 65 15 In 070 787 108 LABI d.o.o Ljubljanska C.67 Domtale 0) 724 44 50 In 070 787 069 AKCUACLEVER - 25% POPUST PRI NAROČNINI AKCIJSKI APARATI EM««© mm mmwn. m Bsmm® msmm mmvm mmm ZA MOftJE IN PROSTI ČAS VAS ČAKA DARILO!!! www.vi)Hr,waf[fm.Rl Ljudje, pozor, gozd ni prostor za smeti! V petek , 25. aprila in soboto, 26. aprila smo člani SI) Želva organizirali 2. čistilno akcijo na Opekarniški ulici, Pod hribom ter travnikih in gozdu ob cesti, ki vodi v Rudnik. S pomočjo nekaterih ljubiteljev narave iz omenjenih ulic in bližnje vasi smo zopet nabrali 20 vreč smeti in večjih kosov pohištva, ki so končali v gozdu in potoku po zaslugi šc vedno neosveščenih ljudi. Vsi, ki smo pobirali smeti, in tudi drugi prebivalci smo zgroženi nad ljudmi, ki se mirno pripeljejo V gozd, odprejo prtljažnik avtomobila in od vržejo smeti. To se dogaja kljub temu, da so povsod v občini Domžale narejeni ekološki otoki, da je v Dobu organizirano smetišče in podjetje Pnidnik organizira kosovne odvoze. In ne samoto. Veliko sc govori in osvešča ljudi, da naj bomo do narave pozorni, prijazni, ker smo del nje in smo od nje odvisni. Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali v tej akciji. Zlasti se zahvaljujem naslednjim otrokom: Sanji. Maticu E.. Dominiku, Petru, Andreju, Anžetu, Mateju. Maticu B., Ani, Mirjam, Klemenu. Pomagal nam je tudi tajnik KS Radomlje g.Dragan, ki se je dogovoril z podjetjem Prodnik za odvoz smeti. Hvala! predsednica ŠD Želva: Olga Sraj Kristan FESTIVAL 6NJSKIH MED0BM0ČN0 SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN GORENJSKE FESTIVAL BO POTEKAL V OKVIRU PRAZNOVANJA DNEVA DRŽAVNOSTI Letno gledališče Dob 13.-T5. junij 2003 TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 DRUŠTVO MLADIH DOB VABI \ SI I.JI BITI I..II KOŠARKE NA TURNIR TROJK »DOB 2003« V NEDELJO, 29. junija 2003 OB 14.00 LRL NA IGRIŠČU PRI OSNOVNI SOLI V POBU Za vsa dodatna vprašanja ali informacije kličite: 041 988640 Mitja ■ PRIJAVE: tričlanske ekipe z možno rezervo, dve stan istni kategoriji, predhodne prijave na GSM do', junija, dokončno pa neposredno pred pričetkorn: VABLJENI! (tudi navijači in gledalci) Ne verjemite na besedo, prepričajte se! Novi kompaktni enoprostorec s prilagodljivo notraniostjo, premišljeno večfunkcionalnosljo, udobno prostornost|0 in vrhunsko varnostjo. Vabimo vas. do nas od 9. do 14. junija 2003 obiičete v našem prodajnem salonu in se na testni vožnji prepričate o vrtinah novega Tourana. Sodelovali boste lahko tudi v nagradni igri. Tudi družinski avto. Novi Touran. Avto Debevc Mengeš Gorenjska cesta 13 Tel.: 01 723 0 330 Grad Tuštanj pri Moravčah 10. GRAJSKI KULTURNI VEČER Vabimo vas, da v okviru ________. 10. grajskih kulturnih večerov v gradu Tuštanj obiščete: 20. junij 2003 oh 21. uri Koncert Pihalne godbe Moravče in Godbe Moravče 2H. junij 2003 ob 21. uri Mestno gledališče Ljubljana: Itagada (monodrama igralca Gregorja ( tišina i 5. julij 2003 ob 21. uri Koncert Kvinteta Ventas z gosti (baritonist Marko Kobal, pianistka Ojena Voljubaš) 13. julij 2003 ob I6.uri slovesna posvetitev novih zvonov za grad Tuštanj; Mozartova maša V juliju bo odprtje likovne razstave Esktempore likovnih umetnikov. Vabljeni IZPOSOJA IN PRODAJA DVIGAL OMME Dvižne košare OMME Višine dviga od 13-21 m Triglavska 11,1230 Domžale tet /tax: 01/7212-132 GSM: 041/668-529 JANTARL, j. t ni'1' Domžale, Breznikova 15 PC BREZA Tel.: 01 722 05 90 jantar.tradetssioLnet jantar.trade.si AKCIJE: @ ~»mobit Nokia 2100 41.200,00 sit - MENJAVA STARO ZA NOVO - ZA VAŠ STAR GSM PODARIMO TORBICO -ZA UPOKOJENCE POPUSTI ( nizke \cene gsm Hiiaiatnv • prodaja in servis gsm aparatov • svetovanje • orig.deli za samsung gsm • razprodaja PRODAJA IN MONTAŽA KLIMA NAPRAV Sedan ali karavan? Izbira je vaša! FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA MANUALNA TERAPIJA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Mlinska 5/A, Sr. Jarše pri Domžalah naročanje 01 721 6012 APOLONUA STREHAR s.p. 1230 Domžale, Ljubljanska c. 72 tel.: 01/722 65 20. fax: 72 14 875 IIMTERFLORA ZA SLOVENIJO BREZPLAČNA DOSTAVA VENCEV IN OSTALE ŽALNE FLORISTIKE , OBJAVE stran Javni razglas Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Domžale številka 01303-21/03 poteka od 22. 05. 2003 do 20. 06. 2003 30-dnevna javna razgrnitev Predloga odloka o lokacijskem načrtu za območje S 5 - ob Mlinščici - sever (klinika Domžale) Predlog odloka je javno razgrnjen na Oddelku za prostor in varstvo okolja Občine Domžale, Savska c. 2/11 nadstropje in v prostorih Krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale, Slani nikarska 14, Domžale. V času javne razgrnitve je možno predloge in pripombe na predlog Odloka o Lokacijskem načrtu za območje S 5 - ob Mlinščici - sever (Klinika Domžale) vpisati v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja. Savska c. 2/11, Domžale in prostorih Krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale, Slamnikarska 14. Domžale ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubjanska c. 69, 1230 Domžale. JAVNA OBRAVNAVA BO 11. junija 2003 ob 17. uri \ sejni sobi Občine Domžale, I juhijanska c. 69/1. nadstropje. OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Občina Domžale (hltlelek za prostor in i •arstvo okolja Ljubljanska 69, I2M) Domžale Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št-110/02. S/ 03) Občina Domžale. Oddelek za prostor in varstvo i ikolja sklicuje prostorsko konferenco ki bo dne 10.062003 ob 17. uri v sejni sobi Občinskega sveta Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, I. nadstropje. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Domžale. Pobudo za pripravo je podala Občina Domžale. Postopek priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Domžale bo vodil Oddelek za prostor in varstvo okolja Občine Domžale. Naročnik je Občina Domžale. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Domžale. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo pisno dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Gradivo (osnutek programa priprave) je na vpogled na Občini Domžale. Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, II. nadstropje, v času uradnih ur (ponedeljek 8h-l4'\ sreda 8'' -13h in 14'' -18\ petek 8h-13h) in na spletni strani Občine Domžale http:// www.domzale.si v rubriki Aktualno. Cveta ZalokarOražem Županja Občine Domžale Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja na podlagi 9. člena Pravilnika o porabi sredstev za kreditiranje obnove fasad na oIiiiiik ju Olu ine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/01) objavlja razpis o dodeljevanju posojil za obnovo fasad na območju Občine Domžale Skupni razpisani znesek posojil /naša Leten 101.600.000,00 SIT. 2. člen Ra/pis p dodel je vanje posojil /a obnovo fasad je namenjen fizičnim osebam, državljanom republike Slovenije, s stalnim bivališčem na območju Občine Dom/ale. Posojila se dodeljujejo /a naslednje namene: obnova fasad, ohnova streh, žlebov in dimnikov, će se obnavljajo skupaj s fasado, posegi /a izboljšanje toplotne i/olalivnosli fasadnega plašča. 3. Člen Posojilo se lahko dodeli lastniku objekta, i/jemoma pa tudi najemniku, če ima /. lastnikom objekta sklenjeno ustrezno dolgoročno najemno pogodno o sovlaganjih v objekt ter Če predloži soglasje lastnika k obnovi fasade OZ. k ostalim posegom, navedenih v prejšnjem členu. 4. člen Dobfl vračanja posojila /naša štiri leta. Letna obrestna mera je TOM + 298. Posojilo ne more biti nižje od 300.(HX),00 .SIT in ne višje od 3096 predračunske vrednosti obnove. 5. člen Vlagatelj vloži vlogo /a posojilo v /uprti kuverti skupaj /. zahtevano dokumentaeijo v 15 dneh od dneva objave razpisa v glasilu Slamnik na naslov: Občina Domžale. Ljubljanska 69, Domžale, / oznako -posojilo /a obnovo fasad« Oh oddaji je vlogo potrebno knlkovati z upravno takso v /nesku 4.250,00 SIT po tar.št. 1 in 3 Zl IT. 6. člen Vloga /a posojili^mora obvezno vsebovati: ■ ime, priimek in naslov prosilca ter lokacijo (naslov) oh jek ta. ■ potrdilo o lastništvu ali najemno pogodbo, ki mora bili sklenjena najmanj /a tlobo vračanja kredita ter soglasje lastnika, ■ lokacijsko informacijo v primeru, da se objekt nahaja na območju kulturne dediščine, - v primeru, da del objekta, kjer se bo obnavljala fasada meji na javno površino. ■ popis del in predračun, ki ni starejši od 6 mesecev in gaje i/delala pravna ali fl/ična oseba, registrirana /a tovrstno dejavnost, mnenje pristojnega zavoda, v kolikor gre /a oh jek te spomeniške ali kulturne vrednosti, ■ višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključit ve obnove. 7. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema odločhe o dodelitvi posojila le lega ne izrahi. 8. člen Posojilojemalec sklene posojilno pogodbo s pooblaščeno banko, pod pogoji iz tega ra/pisa. 9. člen Namensko porabo posojila lahko preverja strokovna služba Občine Domžale, Posojilojemalec je dolžan takoj vrnili dodeljeno posojili) v primeru: ■ zamolčanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki bi vplivali na tlodelitev posojila. ■ če se ugotovi, da je posojilo nenamensko izkoriščeno. V teh primerih se neodplačani del posojila revalorizira in obrestuje v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, pO kateri revalorizira posojila banka 10. člen Nepopolne in nepravočasno vložene vloge se zavržejo s sklepom. 11. člen Poslana dokumentacija se prosilcem ne bo vračala. 12. člen Po zaključku razpisa bo 5-Članska komisija, ki jo imenuje županja Občine Domžale, obravnavala vloge in opravila ogled objektov, na katerih se bo obnavljala fasada. Odločbo o dodelitvi posojila bo na predlog komisije izdala občinska uprava Občine Domžale, Odločba bo izdana najkasneje v 30 dneh od dneva poleka roka za vložitev vloge. OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Načelnik oddelka: Zoran Vitorovič, unhr.dipl.ing.arh. Občina Dom/ale. Oddelek za prostor in varstvo okolja na podlagi 17. člena Pravilnika o delitvi sredstev Občine Dom/ale, namenjenih /a stanovanjska posojila (Ur. vestnik Občine Dom/ale, št. 3/01) objavlja razpis stanovanjskih posojil Občine Domžale I. NAMENI, ZA KATERE SE DODELJUJEJO STANOVANJSKA POSOJILA Razpis stanovanjskih posojil je namenjen fi/ičnim osebam, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju ()bčinc Domžale, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje na ohmočju Občine Dom/ale /: nakupom novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, - gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše. nadomeščanjem sedanjega neprimernega stanovanja z novim, zaradi spremenjenih družinskih razmer ali i/ zdravstvenih in socialnih razlogov, prenovo in revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše. Do posojila niso upravičeni: občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare matere ali bivšega /akonca), - občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju oz, so sami afi njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja. II. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek posojil je 151.600.000.00 SIT. III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le listi občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - so državljani Republike Slovenije. - imajo stalno bivališče na območju občine Domžale, - z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše na ohmočju občine Domžale prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. - imajo gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana o/, v njej ni zagotovljen bivalni standard, glede na Število družinskih članov, - imajo lokacijsko informacijo, če je objekt varovan s predpisi o kulturni dediščini ali če meji ohjekt na javno površino. - so lastniki ali solastniki nepremičnine, /a katero prosijo posojilo o/, da predložijo soglasje lastnika, - v pri meni, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, bodo zaprosili le /a razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem; če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili. bpdD kupnino v celoti namenili za nakup dnigega ustreznega standardnega stanovanja. so sami ali/in soplačniki krcdilno sposobni, Občani so v okviru prenove in revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se: poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom, ■ izboljšajo očilno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše. ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi e prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, tla zadošča potrebam vseh članov, ki Živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, tla zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. Glede na Število družinskih članov, se upoštevajo naslednji normativi: člani člani Članov članov 44 m-52 m2 63 nv 74 m2 '85 m2 9X nr Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2. Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ 60 91 vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja Ugodna posojila Stanovanjskega sklada RS in Občine Domžale. Osnova za izračun višine posojila je cena za m' stanovanjske površine, in sieer: - za nakup stanovanja 230.000,00 SIT/m'. za individualno gradnjo 160.000,00 SIT/m', - za prenovo oz. revilalizaeijo °-X.OOO,00 SIT/m2. Najnižji znesek odobrenega posojila je 300.000X10 SIT. Doba vračanja posojila je največ 10 let, odvisno od višine osebnega dohodka tlnižine in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera je TOM ± 2'fr. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne more bili nižja od K) 9t poprečne mesečne neto plače v RS v času dodelitve in odplačevanja posojila. Posojilojemalec sklene posojilno pogodbo s pooblaščeno banko, pod pogoji i/ tega razpisa. Posojilno pogodbo je dolžan skleniti v I mesecu po pravnomočnosti odločhe o dodelitvi posojila. Posojilo mora izkoristiti najpozneje v šeslih mesecih po podpisu pogodbe. Odobreno posojilo se ohvezno zavamje po pogojih pooblaščene banke. IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina dodeljenega posojila bo poleg cene /a nr stanovanjske površine, /a posamezne namene porabe posojila in površinskega standarda, odvisna tudi od: lanov njegove družine. socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosil načina reševanja stanovanjskega vprašanja, visine ugodnih posojil, ki jih |e prosilec Že dobil od Občine in Stunovanjskeg primernosti irl kvalitete dosedanjega stanovanja, sklada RS, Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo prednost naslednje kategorije prosilcev: mlade družine, invalidi in dni/nič t invalidnim članom OZ, Otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju, - enostarševske družine, mladi, - družine z večjim številom otrok, razširjene družine, - družine z manjšim številom zaposlenih, prosilci z.daljšim bivanjem v občim Domžale, prosilci / daljšo tlelovno tlobo, /a mlatio dmžino se šteje dniŽina / vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. /,a enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 lel ali partnerja mlajša od 30 let. ki nimata otrok. /t družino z večjim številom otrok se st-.jt' družina, v kateri so najm inj trije otroci RazSirjena družine je družina, v kateri živijo ! generacije eržjih družinskih članov prosilca, kol jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oz. krivdi nezaposlen ali začasno nezaposlen. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine, se upošteva invalidnost s 50 - 100 96 telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šleje ludi motnja v duševnem ali lelesnem razvoju ali trajna nesposohnosl za delo. potrjena od Centra za socialno delo. Za daljše hi vanje v občini Domžale se Šteje najmanj 5 let stalnega bivanja v občini Domžale. Za prosilca / daljšo delovno dobo se šteje prosilec, ki ima najmanj 1/3 delovne dobe. potrebne za redno upokojitev. Kriteriji in vrednotenje posameznih kriterijev so objavljeni na oglasni deski Občine Domžale, Ljubljanska 6°7I in v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja. Savska cesta 2, Domžale. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki Želijo pridobili posojilo po tem razpisu, oddajo popolne vloge, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Poleg \ vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še: potrdilo o državljanstvu ali kopijo nove osebne izkaznice ali kopijo potnega lista, - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško knjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju in podobno). notarsko overjeno (wrx>f>rodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2002 in 2003 (v primeru nakupa) in potrdila o Že plačani kupnini, ■ imajo lokacijsko informacijo, če je objekt varovan s predpisi o kulturni dediščini ali če meji objekt na javno površino, potrdilo o priglasitvi del (v primeru prenove ali revitalizacije), zemljiško knjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika, potrtlilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke Šole, potrdilo o stalnem bivališču ler za prosilca potrdilo o dobi bivanja v Občini Domžale, dokazilo o enostarševski družini, pol nI i lo Občine ali Stanovanjskega sklada RS o višini Že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosijo pO tem razpisu, sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana, dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo. Vse navedene in v vlogi zahtevane priloge morajo hiti predložene v originalu ni dvojniku, kijih zadržimo in po i/teku razpisa ne vračamo. VI. ROK IN KRAJ PRIDOBITVI, TER ODDAJE VLOG /pogled in v Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpigdruii pogojih, moHrjo oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodo lahko prevali ikI objave ra/.oisa. l.j. 06,06.2001 do vključno 20.06.2003 na vložišču Občine Domžale, Domžale. I.juhljanska 69 (soha št. 1). l/polnjene vloge /a posojila. z vsemi zahtevanimi podatki in prilogami, morajo prosilci oddati najkasneje do 27.116.200.1. Priporočamo osehno oddajo vloge v prostorih Oddelka /a prostor in varstvo okolja. Savska cesta 2. Domžale porazporedu,označenem na vlogi. Ob oddaji je vlogo potrebno kolkovati / upravno takso v /nesku 4.250,00 SIT. Nepopolne vloge, ki jih prosilci ne dopolnijo v predpisanem roku in prepozno oddane vloge se zavržejo s sklepom. Po zaključku razpisa ho 5~članska komisija, ki jo imenuje županja Občine Domžale, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverbo stanja na terenu. Na podlagi prednostnega vrstnega reda občinska uprava z odločbo obvesti vse udeležence razpisa o uvrstitvi na prednostno listo in o znesku dodeljenega posojila. Obenem občinska uprava posamezne udeležence razpisa obvesti tudi o morebitnih razlogih, zaradi katerih ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostni vrstni red in za dodelitev posojila. 0 izidu razpisa bodo udeleženci obveščeni najkasnc|c v roku 45 dni od dne. ko je potekel rok za oddajo vlog. OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Načelnik oddelka: Zoran Vitorovič, univ.dipl.ing.arh. stran 23 OBJAVE Obfina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, It. 79/99), Odloka o I m orači u it i Občine Domžale za leto 2(103 (Ur. vestnik (>lx ini I )oi nžale št 03/03) ter Pravilnika o iMirahi indodeljevati ju |n-oranmskili sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. l.V 02|, v sodelovanju / Banko Domžale (1.(1., Domžale, objavlja JAVNI RAZPIS POSOJIL ZA RAZVOJ KMETIJ IN KMETIJSKIH DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI V OBČINI DOMŽALE 1. RAZPISANA SRKDSTVA Razpisana vsota posojil za razvoj kmetij in kmetijskih dop ilnilnih dejavni isti v občini Dom/ale m leto 2003 znaša 35^00.000 SIT. 2. PREDMET JAVNEGA POZIVA Posojilo se lahko dodeli /a naslednje namene: - nakup, graditev ali rekonstrukcija prostorov za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavni isti, - za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in m dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije. - za nakup kmetijskih zemljišč, za nakup kmetijske mehanizacije, specialne mehanizacije za vzdrževanje kmetijskih infrastrukturnih objektov in naprav ter za nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva, 3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV - Posojilo se lahkododeli. če pomeni za prosilca spodbudo pri kmeti »vanju oz, prosilec potrebuje pomoč, za posojilo lahko zaprosijo kmetje- lastniki kmetij na območju občine Dom/ale.če ima vsaj en družinski član status kmeta inje kmetija vpisana v register kmetijskih gospodarstev pri pristojnem državnem upravnem organu, - osnova za investiranje je investicijski razvojni pmgram. ki ga izdela kmetijsko svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev in kjer je podana necnu možnosti preživetja kmetijskega gospodarstva (konkurenčnost,zagotovljenost trga...)ter ustrezni poklicni sposobnosti in zmožnosti prejemnika pomoči: dodeljena sredstva morajo biti izkazana kot nujna, od katerih je odvisen obstoj kmetije. - sedež prosilca in kraj investicije morala bili na območju občine Domžale, - investicija mora biti pričeta v letu 2003. 4. POSOJILNI POGOJI - Višina posojila ne sme biti višja od 75f# predračunske vrednosti investicije, - doba vračanja posojila je 4 leta. letna obrestna mera TOM + ()%,' - posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene / Banko Domžale d.d., Domžale. Posojilo se plasira preko Ranke Dom/ale d.d.. Domžale, s katero Občina Dom/ale sklene ustrezno pogodbo. 5. POTREBNA DOKUMENTACIJA Prosilec zaprosi za pridobitev posojila na predpisani vlogi, ki jO lahko dobi v času uradnih ur na Občini Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska (V). Domžale, soba 71. Vlogi morajo hiti priložena naslednja doka/ila in dokumentacija: - posestni list za celotno posestvo, potrdilo o davčni številki. - potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, - dokazilo, da ima vsajen družinski elan status kmeta. - investicijski razvojni pmgram. ki ga izdela kmetijsko svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev in kjer je podana ocena možnosti preživet ja kmetijskega gospodarstva (z vidika konkurenčnosti, zagotovljenosti trga...). - odvisno od namena porabe posojila: a.) overjena kupoprodajno pogodba ali predpogodba za nakup kmetijskih zemljišč ali b.) veljaven predračun za gradbena dela oziroma nakup opreme. - v primeru, da gre za gradnjo mora biti vlogi priložen ustrezen upravni akt: gradbeno dovoljenje ali veljavna lokacijska informacija. - podatki O prometu rta hranilni knjižici ali drugih računih odprtih pri IIKS ali drugih bankah /a leti 2002 in 2003, - pismena izjava prosilca, da za isti namen ni prejel sredstev iz državnih ali mednarodnih virov. Poslane dokumentacije-pmsilccm ne vračamo. Dokumentacijo v zvezi / ureditvijo zavarovanja ureja vsak posamezni pmsilec. ki mu bodo sredstva dodeljena, z banko. o. (»BRAVNAVAN.IE VLOG Prepozno prejete vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Oddelek za Finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o odobritvi posojila ter najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce 0 izidu javnega poziva. Vlagatelji nepopolnih vlog bodo pisno pozvani, da jih dopolnijo v roku petih dni ixl prejema poziva. Nepopolna vloga, ki jO vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, bo zavržena. 7. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLO(, Rok za dostavo vlog Je do vključno 15.07.2003. Pnvsilci (Kidajo vloge na vložišče Občine Domžale. Ljubljanska 69. Domžale, soba št. I alipa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS Posojila za kmetijstvo« na naslov: Občina Domžale. Oddelek /a finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69,1230 Domžale. Vloge, ki ne hi kIo dostavljene v roku in na način i/ 7. točke lega razpisa, se ne hodoobravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽKM (Ibčina I lomžale, I.juhi. janska 69,12301 >omžalc na podlagi določil Zakona o javnih financah 111 r.l.RS. šl. 79/99), (blloka o proračunu (Ibčinc Domžale za leto 2003 (Ur, vestnik Občine I )nnižalc št. 03/03) ter Pravilnika o dodeljevaliju posojil za pospeševanje razi o ja obrti in malega gospodarstva na podlagi subvencioniranja obrestne mere v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 13/02), v sodelovanju z ltaokol)vc n iclule iliagni istike in zdravljenja v nialiciniznakii|X)ninoveali/aiiieiijav(islaivopieine 5. VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI Višina posojila ne sme biti višja ixl 7V/< predračunske vrednosti investicije in je odvisna od višine razpoložljivega posojilnega potenciala, Višina zaprošenega in odobrenega posojila ne morebiti nižja od LOOO.000,00 SIT, Na višino posojila vpliva tudi posojilna sposobnost prosilca, ki jo ugotovi banka i/ i.točke tega razpisa Dobil vračanja pm« vjila znaša4k*i. letna t ibrestna mera pa TOM + IjO'/i .Posojil rjemakv prične vračali |x>sojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene /banko. Koriščenje posojila po30,11.2003ni možno, Posojila se plasirajo preko Banke Dom/ale d.d.. Domžak ter SKB BANKO d.d. PE Ljubljana, s katerima je Občina Domžale sklenila ustrezni pogodbi 0 medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil. 6. POTREBNA DOKUMENTACIJA Prosilec zaprosi za pridobitev posojila na predpisani vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na Občini Domžale, oddelek za Finance in gospodarstvo, 1 -juhi janska 69. Domžale, soba 71. Pravilno izpolnjeni predpisani vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: a. dokazilo o registraciji: - samostojni podjetnik; fotokopija priglasitvenega lista (obrazec l/a. 1/2) potrjenega od pristojne izpostave I )avčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS)oz.potirditoovtožitvi popolne vloge pn pristojnem organu za vpis samostojnega podjetnika, - gospodarska družba; celovit izpisek iz sodnega registra z vsemi spremembami, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev in odločbo o opravljanju dejavnosti, - ostali zasebniki (npr. zasebni zdrav stvenl delavec): odločbo 0 registraciji. V kolikor pmsilec opravlja obrito dejavnost mora predložiti še fotokopijo obrtnega dovoljenja. b. dokazila o plačilni in posojilni sposobnosti: fizične oselv: |x>trdilol)l IRS Izpostava l tomžak 11 plačilnih davkih, ki ni starejše ixl I. meseca, biliincii stanja in uspeha.overjena fotokopija davčne napovedi za preteklo leto in zadnjo (xllix"boo(xlnieridavkaixlixlhixlkii iz dejavnosti, pravne osebe: BON I oz. potrdilo, da še niso pi u ele poslovati, ki ni starejše od l .meseca, bilanca stanja in uspeha za preteklo leto; c. vsi prosilci, ne glede na pravno subjekti vi teto kratek finančno ovrednoten investicijski program za investicijo: č. dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove in generalno obnovi jene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun; pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo*, ■ garancijo izvajalca generalnega popravilu; - pn nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta o/iroma blagovne znamke: - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov; overjeno kupopriKlajno pogodbo ali predpogixlboza zemljišče in predračun stmškov urejanja ter opremljanja zemljišča; - pri nakupu poslovnih prostorov; overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo; - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostim >v: gradben i dovoljenje oz. i xll< čbo o priglašenih delih, predračun (kini starejši ixl 6 mesecev), zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz, upravljavca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogixlbo. ki mora hiti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila; d. dokazilo (fotokopijo obrazca prijav delavcev v zavarovanje M 1121, da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo |Kxljetja. da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovni »razmerje v podjetju najkasneje v 3. mesecih od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja se ni v delovnem razmerju v podjetju; e. pismena izjava pnrsilca. da za isti namen kot zapn >ša za posojilo, še ni prejel sredstev iz državnih ali mednanxlnih virov. Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača. 7.0BRAVNAVAN.II VLOG (Iddclck za finance in gospixlarstvo bo najkasneje v 3<) dneh po preteku razpisnega roka sprejel sklep o dodelitvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilec o višini iKlobirncga posojila. Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od sprejema sklepa o dodelitvi posojila, ne ptxlpiše posojilne pogixlbe / banko. Nepopolne vloge se ne bixlo upoštevale in se rxxlo s sklepom zavrgle. S.NAČ1N IN ROK ZA DOSTAVO VL(K. Rok hi dostavo vlog je 15.07.2003 oziroma do |M»rabe sredstev, če Ic-ta na p\pju občinske stavbe). Janez Stibrić ^ OPTIK ^\ Martina Škofic Ljubljanska 87 Slovenska 24, Domžale P.E. Mengeš 01/721-40-06 01/723-89-80 SMUČARSKI KLUB PIZEM IHAN ORGANIZIRA V SOBOTO. 14. 06. 2003. OB 174» URI, TEK IHAN 2003, S STARTOM IN CII..IHM V ŠPORTNEM PARKI I IHAN. TEKMOVANJE BO POTEKALO V KROSU 5 km - ŽENSKE in MLADINA Ur 10 km - MOŠKI. PRIJAVE: NA DAN PRIREDITVE V ŠPORTNEM PARKI i IHAN OD 15.30 DALJE Vljudno vabljeni! Organizacijski odbor SK Pižem Ihan Prireditev mladih kinologov V soboto, 7. junija popoldan ste vabljeni na prireditev mladih kinologov i i PES, NAS PRIJATELJ" Na domžalskem vežbališču (ob 16. uri) bomo najprej podelili priznari|a in pokale tekmovalcem v junior handilingu ter plakete in diplome mladini sodelavcem mladinske strani "Klub mladi kinolog" revije Kinolog, podelili homo naslov "Mladi kinolog leta 2002" (ime je Se skrivnost!, in seveda hoste i/vedeli, kako .se do tega naslova pride. Po podelitvi bo kratek program, kaj znajo bodo poka/ali vodniki Solanih psov KD Domžale, kužki i/ Švrkove šole. lahko hoste slišali kaj ver; o junior handilingu in agilitvju. spraševali reševalca in vodnika službenega policijskega psa. Predvsem pa homo poskrbeli, da ho med nami za božanje dovolj prijaznih in vzgojenih kužkov /,a vse lisle. ki jih nimate. Če bo vreme dopuščalo, bo pasje obarvane zabave dovolj - saj to bo popoldan mladih kinologov in ljubiteljev psov. mladih po srcu! Komisija otrok inpesKZS Comett zavod za pomoč in nego na domu praznuje I. obletnico delovanja v občini Domžale, zalo smo pripravili dva zanimiva dogodka, in sicer: v sredo, 18.06.2(K)3 ob 19.(K) uri bo v Knjižnici Domžale predavanje z nazivom POMOČ NA DOMU Predstavili vam bomo. kaj je pomoć na domu in katere storitve zajema, kdo so lahko uporabniki storitev pomoči na domu, kako in na kakšen način pridobimo pomoč ter možnosti oprostitve plačil pomoči. v petek, 20.06.2003 ob 19.00 uri bo v avli OŠ Domžale prireditev s kulturnim programom. Nastopajoči: - Oktet Gallus - Folklorna skupina Svoboda Mengeš Vljudno vabljeni vsi, ki nas že poznate, in vsi tisti, ki nas želite šele spo-nali. Veselima se Vašega obiska. )bčina Domžale bldclck za prostor in varstvo okolja o b j a v l j a .lavni razpis za oddajo poslovnih prostorov v najem Predmet razpisa je: - poslovni prostori na Ljubljanski 73, Domžale, pritličje, v površini 4X24 m' s souporabo sanitarij v površini 1,14 m' Izklicna višina najemnine za poslovni prostor je 2.2(10,00 SIT/m2. Poslovni prostor se odda za določen čas dveh let z možnostjo podaljšanja. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za oprav Ijanje dejavnosti. 2. Dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov. 3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 4. Višino najemnine za m', ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah). Ponudnik lahko da več ponudb, ki se upoštevajo kot licitacijske ponudbe. Ponudbe z označenimi dokazili od I do 4 naj interesenti pošljejo priponičeno na naslov: OBČINA DOMŽALE, ODDELEK ZA PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA, LJUBLJANSKA 69, DOMŽALE s pripisom: '/.A JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAT'. Rok za n 1 % 1 Kako prazen je iloni, dvOfiičt nase oko zaman te ist'e. Ni več tvojega glasu, \mehljaju, le slali ostale so povsod, od deltt tvojih pridnih rok. v SPOMIN Tretjega junija je minilo leto dni. odkar si nas nepričakovano /a vedno zapustil dragi mož, ali. stari ata in bral JOŽE KOSMAČ iz Moravč ii|M>kojeni električar Zahvaljujemo se vsem. ki mu v spomin prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Zelo le pogrešamo! Vsi njegovi! Kako praren je dom. dvorišče, naše oko zaman le noli. Vsi njegovi Škrjančevo. maj 2003 Svetlo som e jutranje, sijalo je močno, jokala oniljn in neha. ko ti jemala si slavo... al J) ZAHVALA V scdcminscdemdcsclcm letu nas je 4. aprila zapustila naša draga mama. stara mama. prababica, sestra in leta ALOJZIJA SEDELJSAK iz Dom Žid Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc. cvetje, sveče in dnigo pomoč. Še posebej se zahvaljujemo dr. Mojci Zaje kraševec, dr. Poloni Burja in patmnažni sestri ge. Počivavšck za oskrbo na domu. Hvala ge. Munnki Mošnik za lep poslovilni govor, hvala gospodu župniku Janezu Kvatemiku za lepo opravljen cerkveni obred Hvala tudi pevcem ter trobentaču in podjetju Vrbančič za pogrebne storitve. Hvala vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hči Ivica in vsi njeni Odšla \i tja. kjer ni trpljenia. nam pa je ostala bolečina in tiha Ujja vrčnrfiti spomina, dobrota tvojega sna. nikdar ne In [iii.abljena. ZAHVALA Dotrpela je naša draga mami. star.i mama in tašča AMALIJA MAZORA I'ada rje v a Malka iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja. darovano cvetje, sveče in maše. Posebno zahvalo izrekamo osebju Doma Upokojencev iz. Domžal za vso skrb in pozornost, številnim obiskovalcem, ki ste jo razvedrili in jo vsaj za krajši čas razbremenili črnih slutenj. in g. župniku Slavku Judežu za lepo opravljen pogrebni obred. Se enkrat hvala vsem. ki sle jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, Vsi njeni Hoke •.klenila vpostsdttfo w molitev, tvoj odhod, kot Bogu je dtinlt i k njemu po plačilo \i mlšla. in tipiiuila vse, kar nula \i tinela. ZAHVALA V cnaindcvctdcsclcm letu življenja je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame. stare mame. prababice, sestre in tele ANE KOGOVŠEK Slarelove mame iz I >>ha V krogu sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev smo se od nje |*>slov ih I. maja 2003 ob II. uri s sveto mašo v cerkvi Sv. Martina v Dobu. Iskrena zahvala gospodu župniku Slavku Judežu iz Doba. gospodu dr. Tonetu Štruklju, prelatu dr. Marjanu Smoliku in kaplanu I .uki Zidanšku za nadvse lepo opravljen cerkveni obred. Iskreno se zahvaljujemo tudi pevcem iz Tržiča za lepo zapele pesmi slovesa. Gasilskemu društvu Dob. putmnažni sestri Miri iz Zdravstvenega doma Domžale. Cvetlicami »Vijolica« iz Doba ter pogrebni službi Vrbančič za opravljene storitve. Hvala tudi vsem. ki sle jo pospremili na njeni zadnji poli in seje spominjate V svojih molitvah. Dob. 12. maja 2003 Sena ordinem et t te servuhlt* Latinski i:rek In memoriam Prof. Milan Flerin I riindvajscli-ga aprila 2003 smo se na d o m ž a I s k e m pokopališču množično poslovili od imkujiiega profesorja Milana I Urina. Pogrebne slovesnosti z mašo zadušnico je vodil in dostojno opravil domžalski kaplan, gospod Tone Česen. Pred poslovilno vežic* aeJe /vrstilo pet govornikov, zadnja med njimi je bila gospa I ma Novak. Nastopila ji z izbranimi besedami in je svoje slovo od s p o š t o v a n e g, a pokojnega šolnika imenovala »zadnja konferenca«. Zelo posrečen je bil tudi njen izbor pesmi Srečka Kosovela SAM. ki je bil (izbori več kot prijazno naročen, saj je upokojeni profesor po smrti svoje žene Vamost še posebej občutil, tudi na zadnjo pot se mora vsakdo podati sam in tudi sieer igra beseda »sam« v človekovem življenju prav posebno vlogo, kajti »četudi vas je mnogo, je vendar vsak sam s svojo bolečino.« Pokojni profesor Milan Flerin je bil ravnatelj moje generacije v nekdanji Nižji gimnaziji v Domžalah, in sicer od I954-5K. Odlikoval se je ne samo po izredni stroki>vmrsti. ampak na poseben način po veliki redi )l jubni isti. red je tudi zahteval in ga znal udejanjati, čemur je med drugim tudi popisovati tolikšen uspeh naših generacij. Bil je pravičen človek in v smislu pojmovanja uglednega katoliškega teologa Karla Rahnerja anonimni kristjan. Svoj poslovilni govor sem zaključil: »Spoštovani pokojni gospod profesor Milan Flerin. dragi prijatelj, v svojem imenu ter v imenu somišljenikov Vam želim, da Vas Bog sprejme z besedami: Pridi pogumno. Milan, na zemlji si ljubil red. delal si za red in tako si na svojski način pnznaval tudi mene. ki sem ta red ustvaril; pndi v veselje svojega Gospoda.« Naj bo z največjim spoštovanjem počaščen njegov spomin in naj počiva v miru Božjem. Ivan Kepic *Ohrani red in red ha tebe ohranil Po pogrebu prof. Milana Flerina \ Nedelu 27. 4. 2003 je zdravitelj \niunec Rubin Pipiun /a zanimiv članek novinarke Lidije Jež - /. naslovom V Vsakem Slovencu je 24 voltov strahu - povedal tudi tole: »Dokaj pogosto sem v Sloveniji, lu .je ■ il k i iti ji\ i r.1 z. i potenciak' bioloških sil večja, kar je ponavadi v soodvisnosti z višjim inteligenčnim kvocientom, ki ga Slovencem v povprečju lahko pripišemo. Imate pa neko posebnost v nacionalnem značaju, ki v as omejuje: imo premo ji v vsakem od vas24 voltov strahu. Strah povzroča napi t o si. sproža obrambni sistem in išče sov ražnika. lov se pa jemlje veliko energije. Zato je toliko nasilja, samomorov in tudi negativnega delovanja na drugih subtilnejših ravneh. Za izstop iz tega začaranega kroga je včasih dovolj že nov zorni kot Najbolje,je- če človek dobi nov v ir informacij.- Sogovornik v Nedelu nas je dobro ocenil in tudi povzetek celotnega bogatega članka je. DA NAS IE STRAH. Strah je mene. tebe in tako tudi vse vas. spoštovani bralci: da ne hi kaj narobe rekli, kaj preveč prebrali, poslušali, zapisali, zvedeli, ugotovili in spoznali. Zato se vsi bojimo. Dvddvajsctimi leti sem imel sodelavca Marjana. Imel jc ie dva brata - omenil mi je tudi. da so bili vsi tnjc partizanski heroji Marjanova posebnost pa je bila. da ga NI Bil .O STRAH. Toda za to svoje junaštvo (ni pristal, da bi uvajal) sla mu bili v letu 1947 »dodeljeni« dve leti (iolega otoka. 0 marsičem mg je podučil - tudi 0 tem. da žrtve (iolega otoka pripovedujejo predvsem o telesnem trpljenju. Rekel je: »Desetkrat hujše je bilo duševno trpljenje. Pn sprejemu" si bil pretepen, da si komaj ostal živ. S tepežem so zdravili' ludi Irdoglavcc. Bolelo je en leden ali mesec, pa je zašilo minilo. I )ušc\ no trpljenje pat »staja še dtuies. S lega otoka si prišel ilnig človek in nisi bil več isto. kar si bil prej." Pokazal je na sence in dodal: ■■Vidiš, tu so za en četrt zasukali...« V slovo Metki Volkar V prebujajoči |MMiiladi. ko vsa narava kipi iu pričenja |x>lno življenje, pa se včasih, kako nepravično, kakšno živ ljenje tudi utrne. Pretresal in r.izžnlostila nas je vest, da se je utrnilo življenje naše nekdanje iK^Hjkt.siKkiivkiiiiprijiiItljkiVUtke. Skupaj sva prišli v novi kolektiv novo ustanovljene OS Josip Hmz Tito. danes OŠ Rodica, pred 30 leti: Metka s premaganimi /Jičclniškimi težavami, saj je prve pedagoške izkušnje pridobivala v OŠ Lenart pri Škof ji Loki, kamor so jo, v bližino rodnega mesta, po končanem učiteljišču razporedili, pa potem v Šmartnem v Tuhinju, kjer je našla življenjskega sopotnika, vmes bila za kratek čas v Beli Krajini, dokler ■ ni ustalila v Domžalah. Trideset let učileljevanja pomeni Iri desetletja napornega, včasih nepredvidljivega, predanega, ustvarjalnega dela. V teh kiih seje posvetila stotinam otn>k m njihovim staršem. Vsak od njih je terjal, da mu nameni kar največjo skrb in po/omosl in Metka je In znala, hotela in /mogla Vedno je našla čas za pomoč, nasvet ali pogovor z mlajšimi in starejšimi poklicnimi kolegi t Imrla je učiteljica. Mnogi smo jo spošlovali in cenili: njeni učenci kot slmgo in pravično, kar pripisujejo le najboljšim, njeni sodelavci kot vestno, marljivo in predano kolegico, njeni prijatelji kot skromno, iskreno in loplo sogovornico. Oh rva Upokojenki leta nas je |ircscncčala / novoletnimi čestitkami, kijih je sama naslikala, zadnja smo jih / nestrpnostjo pričakovali, saj smo skoznje bili priča napredku, ki ga je dosegla V likovni šoli univerze za tretje življenjsko obdobje Z nei/nicmo ljubeznijo mi je na enem od obiskov razkazala svoje' umetnine. Ponosna je bila panje, lako kot jc s ponosom in spoštovanjem govorila o drugi umetnosti, glasbi, ki se ji posveta njen mož. Skib za ostarela staršu in njuno negovanje soji v veliki meri zapolnili prva leta upokojitve in panoje pričela uživati svobodo upokojenke pravzaprav šele po preselitvi na Vr.ni|o Peč. v enega najlepših kotičkov naše domovine. Iščem radnje, ki bi me prc|mčali. da Metka ostaja v leni raju in mini zelenja Drugače ta trenutek še ne /nam in nočem razmišljati o svoji pnjateljiei. Ognmino jc njenega/ kar nas bo za vedno spominjaki dni. ki smo jih preživeli skupaj. Ne hupa več njem- ljubeznivi »sli. neizmernega optimizma in volje, s kalem se je spopadla s kruto boleznijo, (ki nas je ixlšla učiteljica, prijateljica, žalost je v naših srcih. IX-limo jo / Vami. gospini Andrej, hčerkama Iris in Danielo. vsemi sonxlniki in prijatelji. Ohranili jo hotno v prijaznem kotičku svojih spominov. Andreja Pogačnik Jarc P(xJohen junak, ki seje držal svirjih načel, pridnega vsestranskega dela in pošte« isti. je bil ludi pokojnik Milan Flerin. To je lahki i pi »čel. ker se ni bal. Veliki i je dal na časi in ponos, nikoli pa seni pt itegi ival za svi ije dtisti»junstvi > in časi. Na velikem pogrebu se je v imenu Domžalčanov in okoličanov pred mrliškimi vežicami od pokojnega častnega t ibčana mesta Domžale, pn 4. Milana Flerina, z lepin li zgixl< »vinskimi besedami poslovilo pet govornikov Govori ali njihovi izvlečki prvih treh govornikov so bili objavljeni v majski številki Slamnika. Naslednja govornica, ki se je poslovila od spošti ivanega in cenjenega pokojnega šolnika, je bila knjižničarka, gospa Fma Novak. Njene presunljive besede so segle v dušo. svoj govor pa je okrasila s pesmijo SAM. katere avtor je priljubljeni slovenski pesnik Srečko Kosovel. Pesem je bila namenjena oziroma posvečena Flcrinovemu vdovstvu, v katerem jc živel več let Kot zadnji seje z duhovno in etično bogatim govorom od svojega gimnazijskega ravnatelja, učitelja in prijatelja poslovil tudi Dragomljan g. Ivan Kepic. Obenem je osvetlil, daje bil pokojni Milan katoličan, s čimer je bil povezan tudi cerkveni pogreb z mašo. Udeleženci pogreba smo slišali na desetine pohval, daje Domžalčan v dobrih tridesetih letih delovanja ustvarjal, organiziral, učil. zapisoval, svetoval, sodeloval, pomagal, povezoval, ohranjal, navduševal, urejeval, urednikoval in dolga leta ravnateljeva). Za vse to je dobil najvišje krajevno odlikovanje. I Judje pa žal še danes ne vedo, kakšno veliko zlo-dejanje da je storil, sicer mu tri leta pred upokojitvijo ne hi bilo treba v Ljubljani iskal i ni rvega deli rvnega mesta. Nekaj je tako ostalo odprto. Će to navežem na začetek tega pisanja, govorcem na pogrebu ne smemo preveč zameriti, saj spadajo med tiste, ki se bojimo. Nihče od Danov si namreč ni upal izreči preprostih besed: »DRAGI, SPOŠTOVANI ČASTNI OBČAN MILAN - OPROSTI. OPRAVIČUJEM SE TI ZA VSE VELIKE KRIVICE, KI SO TI BILE V DOMŽALAH STORJENE« Prav zaradi tega »nedokončanja« je pokojnik ostal nerešeni 'domžalski Drevfus.' S tem prispevkom dopolnjujem besedilo, ki naj bi skupaj z objavljenim v prejšnji številki napolnilo eno stran Slamnika. Pokojni častni občan pa bi si zaslužil tudi naslov čez celo stran časopisa, ki nam gaje ustvaril - in to: UMRL JE PRVI l IREDNIK. PRf >\ MILAN FLERIN. France Cerar ZAPELJITE SE S HLADNIM VOZILOM NA POČITNICE BONBON RENAULT V MESECU JUNIJU PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA KLIMA BREZPLAČNO + DODATNI POPUST DO 400.000 SIT. popust ie oovistN oo MOOiiA Slikn i« simbolično RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 2f>, llomžale DELOVNI CAS: SALON: o^ center i j J doi www.avtocenter-subelj.si Popust do 250.000 SIT ali oprema? Že Od 2.954.280 SIT li H I D t H Že od 2.618.191 SIT •>• ELANTRA Popust 120.000 SIT Že od 1.682.650 SIT KREDIT NA POLOŽNICE -y BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: telefon: 01 72 16 221 SERVIS: telefon: 01 72 15 666 [00 OPTIKA golavšek VIDA GOLAVŠEK, mojstrica očesni OPtik Domžale, Ljubljanska 88, tel. 724 291 l Mengeš, Slovenska 30, tel. 723 7968 V VRHUNSKI FILTRI ZA PITNO VODO CARBONIT, Nemčija Odslej tudi u trgovini Sanolabor v Domžalah pn CARBONIT Tramontana, 01/568 37 32, www.tramontana-sp.si it" adriapool d.o.o. Šuceva 27, 4000 Kranj (poleg Hipermarketa Mercator) Tel.: 04/201 68 20 VVVVW.ADRIAPOOL.COM tsa 6AZENI1N VVHIRLPOOL* VODOTERM VODOTERM, d.o.o. Škrjančevo 8, 1235 Radomlje Telefon: 01/72 28 920, 72 27 496 Telefaks: 01/72 28 919 E-mail: vodoterm.radomlje@siol.net ...za razumno varčne. OGREVANJE • plin • olje • trda goriva VODOVOD KOPALNIŠKA OPREMA De DietrichC' INTERDOMO ŽENSKA M D DA ZA MLADE Na Rodici poleg pivnice Adam Ravbar Delovni čas: pon-pet 1 sh - 1 8h, sobota 9h - 1 2h Kettejeva 4, Domžale slikopkskmtvo • kmknlm - izdelava notranjih dekorativnih ometov: - izdelava toplotnih fasad • marmorin po sistemu jubizol • jager mozaik - barvanje fasade • grobe strukture - ostala slikopleskarska dela Šubljeva 6, 1230 Domžale tel.: 01/724 84 59 fax: 01/724 84 60 GSM: 041/637-210 SERVIS TRGOVINA Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah tel.: 01/724 65 55 www.veit-team.si • FIAT STILO -200.000 sit • FIAT DOBLO -7% • FIAT PUNTO - 250.000 sit • FIAT DUCATO -7% Preizkusite novi FIAT STILO MULTIWAGON * KAKOVOST * TRDNOST * ODPORNOST * ESTETSKA OBLIKA III .vse - stebri ta oporni zid - koritnice za obrežino - vodnjaki mini - ograje, cevi, robnik! • travne in prane plošče - korita za rože... PRODAJA in VGRADNJA MOSTE 93, 1218 Komenda tel: Ol 834 30 85, 834 IO 82, lak«: Ol 834 30 80 e-mail: info<<< juhant.com, http://www.juhant.com ©mm m m/hm • Novi 6-komorni profil IDEAL6000 širine 80 mm • Strokovna vgradnja in garancija 10 let • Ugodne cene - zimski popust! SflTtefl vaša idealna okna in vrata! Valter Satler s.p., Slovenske Konjice, tel. 03/759-09-50 p.e. Ljubljana, Tržaška c. 135, tel. 01/242-55-47 p.e. Izola, tel. 05/642-10-80 p.e. Zasavje, tel. 031 755 833 + + OGLAŠEVALSKI "full service" ^+386 1 83 10 790 0&S*™W<* agendja Trženje glasila Slamnik IK IMACjt fiVBELJ izdelava pohištva po meri Stegne 1,1251 Moravče tel.: 7231 476, gsm 041 641 446 OPTIKA BRIOITAf Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01 /7211 -890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - okulistični pregled - veliko izbiro okvirjev - kakovostnih stekel - sončnih očal ^e6. Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota zaprto_ Zdaj že uveljavljen servisno-prodajni center z izkušeno ekipo strokovnjakov vas pričakuje vsak delovni dan od 8. do 19. ure v soboto pa od 8. do 12. ure. , Vabljeni lastniki vseh znamk vozil, še posebej letnikov, starejših od dveh let, ki lahko pri nas servisirate svoje vozilo : popustom do 30%. Pokličite nas in se prepričajte! AvrQ Perovo 23, Kamnik telefon: 01/839 50 40 01/839 50 39 041/352 243 V kakšnem stanju je vaša klima? Pregled stanja klimatske naprave samo 2.400 SIT Pregled stanja in zamenjava plina klimatske naprave 1X860 SIT Zamenjava kabinskega mikrofiltra i L. od 5760 SIT www.peugeot.si o 2 o o o oi Peugeotovi serviserji ipozarj iervisnlh storitev so jamstvo z znanih cenah. Servisiramo klii vključen tudi pregled 26-ih kc zdravo je treba redno vzdrl poseg. Opravimo jih po zae< znamke vozil. V pakete se i, Pf IJOIOT SERVIS PRI NAS . Paketi matih ♦ mali oglasi ♦ Urmar d.o.o. - strojni ometi, notranjih sten in stropov, hitro po ugodni ceni. Tel.: 8327 190, 041 642 097 Servis šivalnih strojev s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01/7227 897 Instruiram matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 7238 157.041 322 571 V Domžalah, na lepi mirni lokaciji, oddam kozolček - 5x5m. delno zaprt na 1000 m2 velikim zemljišču. Primemo za vrtićkarje. Mob.: 040 584 - 424 Zaposlimo monterja prezračevalnih naprav. GSM: 041^649-765 m« DorJ DVl2NA6ARAlHA«J ■ an ' VRATA SERVIS-PRODAJA-MONTAŽA Telefm: 8342140 m migonec-sp.si STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 5717,01/722 7089 I5DN 01/722 89 97,01/722 89 98 ALU in PVC okna in vrata izdelava termopan stekla brušenje stekla in ogledal izdelava izbočenih stekel peskanje stekel fuzije - vitraži uokvirjenje slik LIPOVSEK GSM: 040 209433 KOMPLEKSNO UREJANJE ŽIVIH MEJA, POLETNE KOŠNJE PEDIKURA PANČUR 01/7245 106 Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek *