
J

36z3wfa •

]05IP K05TANJ€V€C
grniGiTg
* ff ŽIVLJENJA r

I. ZVEZEK

3 (s 2 M Z, e

/ 2

K KHJraE ZJVLJmM

JOSIF KO5TWJEVEC -

E KHJKE Ž Ž £

* * - ŽIVLJEM

L ZVEZEK

ZALOŽIL FDS^TELJ
* TISML K. ŠE1BEI
V F©STOJm 13>@@ 4


Vsebina.

Stran

Roža. 1

List za listom. 49

Brez službe. 71

Najsrečnejši poštar. 91

Škof.111

Zakaj nisi bil mož.127

Ženitna ponudba.151

Roža

1

M popoldanski poletni sapi je vztrepetala divja
trta, in skozi okna zračne verande je potegnil hlad¬
nejši vzduh. Železniški uradnik Robidnik je odmaknil
polno čašo od ustnic, postavil jo trdo na mizo ter glo¬
boko zasopel, srkajoč vase hipoma nastali sveži hlad.

»Ah, to je dobro . .

»Ah . .

Zadnji „ah“ se je izvil vidno zadovoljno iz prsi
zraven mize sedeče petorice Robidnikovih tovarišev.
Vsi so živahneje privzdignili glave, da so se prsi bolj
razširile ter se potisnile rame nekoliko bolj nazaj.
A skoro nato so kakor na povelje iztegnili roke po
čašah, v katerih se je penilo kakor cekin rumeno pivo,
in bili so globoki požirki, s katerimi so se zdajci
okrepčali gospodje . . .

V tem se je ob vhodu na verando pojavil pismo-
nosec Tone. Počasi pripogibajoč se z gornjim životom

3

i*

naprej, je pridrsal do mize ter oddal neko pismo
davčnemu adjunktu Pircu. Oddajajoč to pismo, je
pomežiknil črez mizo Robidniku, češ, tudi zate je
nakaj, toda . . . bolj skrivnega; ne vem, ali ti smem
oddati pred vsemi!

Robidnik je razumel ter vstal. Stopila sta s To¬
netom nekoliko v ozadje. In tedaj je ta počasi izza
hrbta privlekel drobno papirnato zaklopnico ter jo,
nerodno se nasmihaje, izročil Robidniku.

»Nisem vedel, ali Vam smem izročiti vpričo vseh.
Pa saj ni nič posebnega - vzorci brez vrednosti!"

In zopet je Tone počasi odkrevljal, a pri vhodu
je še zabrnil glavo proti družbi ter potlačil svojo
službeno kapo nekoliko niže na čelo . . .

Robidnik je pogledal naslov. Na znamki je bil
poštni pečat komaj viden, da se ni moglo razločiti,
kje je bila oddana zaklopnica. A na levici je bilo
poleg naslova napisano: »Cvetica brez vrednosti". -

Robidnik je zopet sedel na prejšnji prostor, po¬
stavil zaklopnico predse ter jo počasi odpiral. Okoli
ustnic mu je krožil prisiljen smehljaj, a dolgi prsti
so mu rahlo podrhtevali.

Glave tovarišev Robidnikovih so se nagnile črez
mizo, in desetorica oči je bila radovedno vprta v
zaklopnico . . .

Iz zaklopnice pa se je zdajci zabliščala na zelenem
mahu ležeča, napol razcvetla vrtnica.

»Prince Camille de Rohan!" vzklikne v tem hipu
okrajni tajnik Vrtnik. »Ena najlepših vrtnic!"

»Res, krasna," viknejo vsi hkratu.

4

A skoronato se pomenljivo spogledajo, in Pirc
sune s kolenom tovariša Železnika, avskultanta pri
sodišču.

Robidnik pa vzame počasi rožo iz zaklopnice.
Njeni listi so se svetlikali kakor temnordeč žamet, a
proti vrhu so se zavijali in zoževali, da so bili videti
kakor drobna otroška ustca . . .

„Vzorec brez vrednosti", zasmeje se Robidnik
ter vtakne vrtnico v gumbnico na levi strani. Njegov
nasmeh je bil oduren in čulo se je, kakor da je ne¬
vešča roka potegnila po razglašenih strunah. . . .

Toda družba je kmalu nadaljevala svoje prejšnje
razgovore ter postajala vedno glasnejša . . .

Roža na Robidnikovih prsih pa je počasi raz¬
vijala svoje liste in se svetila kakor veliko, temno,
sanjavozroče oko. Svetloba in sveži vzduh sta jo vzdra¬
mila ter oživila. —

*

* *

Pozno v noč je že bilo, ko je Robidnik od¬
klepal vrata svojega stanovanja. Za njim je stal njegov
najboljši prijatelj Vrtnik, katerega je bil Robidnik po¬
vabil na kozarček žganja, predno se spravita počivat.

Stopivši v sobo, je Robidnik prižgal svetiljko
ter se nehote ozrl po roži. Toda gumbnica v suknji
je bila prazna.

»Kaj vraga, izgubil? - Menda vendar ne! Go¬
tovo mi jo je kdo ukradel! Škoda! Kako lahko bi
bila dobila i ta prostora pri drugih, ki počivajo v
mojem albumu! — A propos, ti nisi še videl tega
mojega albuma!"

5

Stopil je dvakrat, trikrat po sobi, a takoj dejal:

„ Naj ti ga vendar enkrat pokažem. Prosim te, sedi!"

Robidnik je postavil v tem hipu na mizo stekle¬
nico slivovke ter dve čašici. Nato je prisedel ter odprl
predal. Pri kraju je ležalo nekoliko pisem, a za njimi
v kotu velik, rjav zavitek z napisom: „Cvetice ljubezni".

Ta zavitek je položil Robidnik predse na mizo.
Obrnil ga je nekolikrat v roki, a potem posegel vanj z
dvema prstoma, in usulo se je iz njega veliko velih, iztis¬
njenih cvetic. Nekatere so bile videti že stare in oguljene,
a druge bolj sveže in iz poznejšega časa. Nekatere so bile
kar same, a druge povezane v šopke. A vse so bile ovite
z ozkimi, dolgimi papirčki, na katerih so bila napisana z
rdečimi, debelimi in pokončnimi črkami različna imena.

Robidnik vzame v roko prvo cvetico. Bila je
rumena teja z nežnimi lističi. Ko so se približali ti
lističi luči, je bilo videti, kakor bi bili vztrepetali pod
Robidnikovimi prsti.

Na najlepšem lističu pa je bilo napisano ime
v Ana".

Pri pogledu na to ime so se Vrtniku za hipec
zaiskrile oči, a v istem trenotku so bile že zopet motne
in brezbarvne.

Zazehalo se mu je. Položil si je plosko levico
pred usta ter jeknil iz sebe nekako visoko in zateglo
»aja". . . .

»Moj Bog, to je bilo že davno, davno", je dejal
skoro potem Vrtniku. »Ako še nisi zaspan in se ti
ljubi, pa ti povem to »resnično zgodbo". Toda prej
en požirek!"

6

Trčila sta ter izpila vsak do polovice.

„Pripoveduj", je dejal Vrtnik ter se udobno zlek¬
nil po divanu. Roke si je podložil pod glavo ter
vprl oči v strop, na katerem se je bilo vprav pre¬
dramilo nekoliko muh. Začele so se leno pregibati,
ena pa je pribrenčala doli ter se vedno bolj zibala
proti luči.

»To je tista muha", je šinilo Vrtniku v glavo,
in nehote je ponavljal glasno in pevajoč: »muha, muha,
muha!"

Robidnik pa se je naslonil v stolu nazaj, si pri¬
žgal cigareto ter začel:

»Bilo je prvo leto mojega službovanja pri že¬
leznici. Tedaj sem bil praktikant v S. — Da bi se
bolj privadil novemu kraju, sem lazil ob prostem času
vedno okoli. Kmalu mi je bil docela znan vsak griček,
vsaka dolinica, a kmalu tudi znana vsaka količkaj
čedna deklica v okolici. Mlad sem bil, čvrst in vesel
kakor malokdo, naravno je tedaj, da sem si iskal tudi
kakega znanstva — takole za kratek čas. Že sem si bil
izbral deklico, ki mi je bila izmed vseh najbolj všeč,
in sklenil sem bil, da ji o prvi priliki razodenem svojo
ljubezen. Toda, prišlo je drugače! Ko sem se neki
večer vračal domov mimo oddaljene železniške čuvaj¬
nice, se mi je nehote ustavila noga. Pred mojimi
očmi se je vršil buren prizor. Postarni čuvaj s šepasto
nogo je vihtel debelo palico nad približno osemnajst¬
letno mladenko ter udrihal z vso močjo po njenem
hrbtu. Pri tem delu se je tako zmučil, da so mu
padale debele kaplje izpod modre kape. A zraven je

7

vpil, venomer ponavljajoč: „Čakaj, ti nemarnost, jaz
ti pokažem!" In pri vsaki besedi je padlo, padlo z
vso silo. Deklica se je pod udarci krivila in tresla, a
iz ust njenih ni bilo nobene besede. Zrla je topo
predse ter čakala, kdaj da bode konec . . .

Tedaj sem pa pristopil jaz ter izvil starcu palico.
Grozno me je pogledal, češ, kdo si upa motiti me

v mojem »uradnem opravilu"? Toda, ko me je spo¬
znal, je postal takoj pohleven ter dejal: »Ah, gospod,

vi ne veste, kako — seme je to! Da, seme, seme!"
Težko je sopel, potegnil robec iz žepa ter si začel
brisati pot raz obraz. Pri tem me je gledal tako
čudno, a iz ust njegovih je prihajala taka sapa, da
sem takoj uvidel, da je mož preveč pil.

Deklica pa se je tačas za očetovim hrbtom spla¬
zila v čuvajnico, in nisem je videl več oni večer.

»Ali vas ni sram, da tako pretepate otroka? Ako
se to še kdaj primeri, vas naznanim in potem pri¬
pišite samemu sebi, ako vas doleti kaka neprijetnost!"

To rekši, sem ga pustil samega ter odšel. Slišal
sem še, kako je nekaj mrmral med zobmi, a ko sem
se ozrl izza ovinka, sem videl, kako je že ležal zleknjen
na klopi pred čuvajnico, z obrazom obrnjen nizdoli . . .

Drugi dan po tem dogodku sem pisal proti ve¬
čeru računski izkaz doma v svoji sobi. Mudilo se mi
ni, zato sem delal počasi ter zraven puhal dim iz
dolgocevne svoje pipe. Vsak čas so mi splavale misli
kam drugam, a roka mi je napisavala posamezne šte¬
vilke mehansko kakor stroj. Zunaj se je solnce že po¬
mikalo za gore, in od daleč so temneli viški z vitkimi

8

smrekami obraslih gričev, a pod mojim oknom je
enakomerno pljuskalo valovje narasle reke. Ura je
ravnokar odbila sedem.

Tedaj nekdo rahlo potrka. Še predno sem utegnil
odgovoriti, so se počasi odprle duri, in v sobi je stala
— mladenka. Takoj sem jo spoznal. Bila je čuvajeva
hči, ona, katero je starec včeraj tako neusmiljeno pre¬
tepal. Ustavila se je pred mojo mizo ter mi pogledala
v obraz s svojimi velikimi, otožnimi očmi. A kakor
bi se sramovala, jih je takoj povesila. Roke so se ji
začele igrati z belim predpasnikom, in drobne ustnice
so ji konvulzivno podrhtevale. Videti je bilo, kakor
bi jo solze dušile v grlu.

Ta čas sem jo jaz opazoval. In šele sedaj sem
spoznal, da imam pred sabo nenavadno lepotico.
Obraz ji je bil sicer nekoliko prepodolgast in prebled,
a polt na njem je bila skoro prozorna in neke ne-
izrazno prijetne boje. Nje velike oči so bile modre,
a obrvi nad njimi temne kakor oglje. Gosti lasje so
se svetlikali temno-vlažno ter obkrožali lepo obokano,
ozko čelo. Stasa je bila srednjevelikega, a vitkega in
bujnih udov. Reči moram, da sem bil po tem opazo¬
vanju osupel, in da me je nekaj pogrelo v prsih, ko
sem videl vso to lepoto pred sabo.

In tedaj sem naglo vstal ter pristopil k njej. Roko
sem ji položil okoli tilnika, sklonil se niže ter ji zrl v oči.

„Kaj si bodete mislili o meni?"

Te besede so ji komaj slišno ušle iz napol od¬
prtih ust, in njen pogled se je tedaj srečal z mojim.

»Mislil? Kaj si hočem misliti slabega?"

9

»Ah, vi ne veste, kako sem vam hvaležna! In
samo ta hvaležnost me je danes dovedla k vam!"

Sam ne vem, kaj sem ji dejal nato. A roka
moja jo je nehote še bolj privila k sebi, in rahlo sem
jo potegnil za sabo na divan.

Tedaj se je pa izvila iz mojega objetja, si po¬
pravila nekoliko lase ter dejala:

»Predno sem prišla k vam, sem vedela, kaj si
bodete mislili o meni. In vaše sedanje vedenje mi
kaže, da se nisem motila. Vi torej menite, da imate
pred seboj čisto navadno, no, kako naj se izrazim,
čisto navadno - poulično dekle! In zato iztezate svoje
roke, in zato vam gori v očeh oni čudni žar, ki ga
- jaz sem odkritosrčna — prav dobro poznam!"

Ko sem to slišal, sem nehote povesil oči. Čutil
sem se zadetega in to zelo neprijetno zadetega. Umaknil
sem roke od njenega života ter mehansko začel bobnati
s prsti po mizi.

Ona pa je nadaljevala: »Toda pustiva to! Kakor
sem že rekla, hvaležna sem vam, in hvaležnost me je
danes dovedla do vas. Toda to bodete razumeli šele
potem, ko vam povem nekoliko podrobnosti iz svo¬
jega življenja. Morda vas bodo zanimale, posebno
še spričo tega, ker bodo popolnoma odkritosrčne in
do pičice resnične. — Ali moja usta so suha, žeja
me. Ali nimate morda kozarca vode v sobi?"

Postavil sem pred njo steklenico in čašo. In njeni
čudovito drobni prsti so se oklenili belega stekla, in
ustnice so se trepečoč približale hladni tekočini.

10

»Žal, da vam ne morem postreči s čim drugim«,
sem dejal, da bi vsaj nekaj govoril.

Ona je zamahnila z roko ter dejala: »Hvala, ni
treba !"

»Kakor veste«, je takoj nadaljevala, »je moj oče
železniški čuvaj. Ni pač imenitna ta služba, a še manj
imenitni so oni borni novci, ki jih donaša. Toda ži¬
veti se mora in živi se, dasi zeva siromaštvo v hišo
pri durih in oknih. Tudi mi smo živeli, moj oče
namreč, moja mati in jaz. Do mojega šestnajstega
leta smo bili na Štajerskem blizu Ptuja. V šolo sem
hodila v Ptuj in iz tistega časa hranim naj lepše spo¬
mine. V naši borni čuvajnici je bilo vse v najlepšem
redu. Ona mala kuhinja z nizkim in ozkim ognjiščem,
oni mali sobici z razgledom črez belo planjavo, z
dvema orehovima, s pisano odejo pogrnjenima po¬
steljama, z jelovo štirioglato mizo in nekolikimi slam¬
natimi stoli, vse mi stoji še vedno pred očmi. A v
najlepšem spominu mi je pa složno življenje, katero
sta živela moj oče in pokojna moja mati. Ta dva
človeka sta se ljubila, kakor se malokje ljubijo za¬
konski, a zraven sta ljubila tudi mene. To se vam
bode morda čudno videlo, taka ljubezen med navadnimi,
preprostimi in neolikanimi ljudmi! Ali tu naj vam po¬
vem, da je bil moj oče kolikor toliko izobražen. Štu¬
diral je celo dvoje realčnih razredov, a razne neprilike,
o katerih nerad govori, so ga vrgle v vrtinec, iz ka¬
terega se je rešil s tem, da je prevzel službo železniškega
čuvaja. Tudi moja mati je bila iz boljše hiše in je
prinesla očetu celo nekaj stotakov, kateri so bili na-

11

loženi v hranilnici za poboljšek v starosti. Tako je
bila prva moja mladost prav srečna . . .

Ker sem se dobro učila, sta sklenila oče in mati
na prigovarjanje mojih učiteljev, da me pošljeta na
žensko učiteljišče v Maribor. Postala bi. bila torej učite¬
ljica. To mi je zelo ugajalo. S petnajstim letom sem tedaj
vstopila v prvi tečaj izobraževališča in dokončala sem
ga prav dobro. Oče in mati sta varčila in menda
tudi že takrat načela denar, ki je bil v hranilnici.

Tu se je pa tudi končala moja sreča. Hud udarec,
najhujši, kar jih more prizadeti usoda, me je kmalu
potem zadel. In ta udarec je hipoma razrušil vse načrte,
potrl vse nade, ta udarec je bil smrtni udarec moji
do tedaj nekaljeni sreči."

Prenehala je nekoliko ter se zamislila. Oko ji
je strmelo skozi okno v daljavo, roke so ji počivale
v naročju. Toda kmalu je stresla z glavo ter se obrnila
proti meni. Z očmi je zamežikala, kakor bi hotela
zabraniti na svetlo neki bleščeči vlagi, ki se ji je
hipoma pojavila pod vehicami. Nekam hripav in trd
ji je postajal glas, ko je nadaljevala.

»Bilo je nekega popoldneva v avgustu. Sedela
sem za čuvajnico pod mladim orehom ter čitala Jur¬
čičevega „Desetega brata". Kvasova in Maničina lju¬
bezen me je opajala, vsaka žilica mojega srca je
plavala v mehkem razkošju, in slutila sem do tedaj
nepoznano sladkost ljubezni. Nad manoj se je raz¬
prostiralo kakor ribje oko vedro nebo, a z oddaljenega
griča me je ljubo pozdravljala bela cerkev. Položila
sem bila knjigo predse na mizo ter sanjala lepe, zlate

12

sanje. No, to so bile zadnje sanje moje! Kmalu potem
me je objela gola realnost ter zapičila ostre svoje
nohtove v moje meso, in rane, ki jih je provzročila,
še nišo zaceljene in menda tudi nikdar ne bodo! . . .

Prav v tistem času je moja mati na progi ne
daleč od čuvajnice žela plevel, ki je semtertja silil
skozi kamenje. Telo ji je bilo sključeno in glava pri-
pognjena k delu. Proti pekočim solnčnim žarkom jo
je varovala temna ruta, ki je bila privezana okoli glave
tako, da je delala nad čelom streho. Roka njena je
švigala s malim srpom naglo semtertja in pred njo
se je dvigal že dobro velik kup plevela. Ker je prav
tam delala proga ovinek, sem videla vsako materino
kretnjo. Tudi ona je mene lahko videla, in da meje
videla, je pričalo tudi to, da je nekolikrat vstala, si
zravnala otrple ude ter zraven zamahnila proti meni
z rokami. Toda kmalu se je vselej zopet stisnila k
tlom, in žvenket srpa, ki se je semtertja zadel ob
kamen, je čestokrat prihajal na moja ušesa. Moj Bog,
to njeno mahanje z rokami so bili zadnji njeni po¬
zdravi do mene! . . .

Sama ne vem, kako je moglo to priti! Bržkone
se je tudi mati moja vdala sanjam tačas, morda sem
bila predmet njenih sanj celo jaz in moja sreča! Istina
je, da je še vedno delala prav tik tira, ko se je
že v bližini čulo prhanje in hropenje drdrajočega
tovornega vlaka. Kakor velika, črna pošast se je v
tem hipu prikazal izza griča sajasti dimnik in široki
stroj. Videlo se mi je, kakor bi prihajal nasproti
silni zmaj z odprtim, velikanskim žrelom in da mora

13

to žrelo nekoga zgrabiti ter ga razmleti med ogromnimi
svojimi čeljustmi.

Moja mati pa se še vedno ni ganila od tira.
Roka ji je še vedno mehansko segala za plevelom,
in glava ji je bila še vedno upognjena nizko k tlom.
Vlak pa se je počasi, vedno enakomerno ropotaje,
bližal in bližal. Dolga vrsta visokih in nizkih črnih
voz se je vila kakor velikanska črnopisana kača preko
zarjavelih pašnikov. In vonj po dimu in premogu je
že polnil obližje in segal do mene. A moja mati
se še vedno ni ganila . . .

Tedaj me je pa prevzel neki blazen strah. Stala
sem kakor okamenela. Hotela sem zavpiti, a nobenega
glasu ni bilo iz mojih ust. Trdo so bile stisnjene
čeljusti moje. Hotela sem na to mahati z rokami, a
trde so visele ob meni in težke so bile, kakor bi se
bile s svincem napolnile vse njih žile. A prsi moje je
objel velikanski val tesnobe ter butal ob-nje z ne¬
vzdržno silo . . .

In vlak se je bližal in bližal. Že je bil oddaljen
od matere moje samo nekoliko korakov. Hotela sem
zamižati, ali vehice se niso dale zaklopih. S široko
odprtimi očmi sem morala gledati, kar se je imelo
zgoditi. In videla sem, kako je mati moja obrnila
glavo nazaj. Pomaknila se je za korak od tira ter
delala dalje. Ali pri tem je bila pozabila na konec
svojega krila, ki je segal tja proti tiru.

Vlak je pridrčal, konec obleke se je hipoma vzdignil
v sapi, katero je povzročil . . . cula sem grozen vzklik . . .
a v istem trenotku so že vozovi drčali mimo čuvajnice . . .

14

Moj oče pa je stal pred čuvajnico z rdečim
bandercem v roki. Nemalo se je začudil, ko se je
vlak neobičajno ustavil streljaj od njega.

Strojevodja in kurjač sta poskakala od stroja . .
oče je priskočil ... a tedaj je tudi mene zapustila
ona otrplost, in z groznim vikom sem pridirjala zra¬
ven . . .

Naj preidem hitro ta prizor, ki me bode pre¬
ganjal, dokler bode kaj sape v prsih mojih. Pobirali
so raztresene kose trupla, zadaj v jarku, v grmu, so
našli odtrgano glavo. Vse to sem videla kakor v
sanjah. Moj pogled je bil zastrt z gosto mreno . . .
moji čuti mi niso več služili . . .

Ko sem se prav zavedela, ni bilo več vlaka na
tiru, okoli čuvajnice je bilo vse tiho, grozno tiho. Na
nebo je bil priplul gost, črn oblak, ki je z razko¬
sanimi svojimi robovi segal tja nad bližnje griče, izza
katerih se je že poredkoma bliskalo . . .

Pred čuvajnico na klopi pa je ležal moj oče, z
glavo obrnjen nizdoli, in ni se ganil. Roki je tiščal
pred obraz, in na kazalcu se mu je podolgič žarela
krvava pega . . .

Tedaj je bilo prvič, da sem ga videla tako ležati.
In od tistikrat leži vedno tako, bodisi po dnevi,
bodisi po noči . . . vedno mu je glava obrnjena v
tla in obraz zarit v roke . . .

Ostanke matere moje so prenesli v mrtvašnico
ter jih drugi dan zakopali . . .“

*

* *

15

Vrtnik se je na divanu nemirno obrnil ter za¬
zehal.

»Prijatelj, ti si predolgočasen", je dejal Robidniku.
»Čemu tako na dolgo in široko pripoveduješ o tako
vsakdanji stvari? Dvomim, da bi ti bila Ana, ali kako
ji je že ime, pripovedovala vse to tako na drobno in
pretirano. Rekla ti je bržkone: »Mojo mater je po¬
vozil vlak, pokopali smo jo in z očetom sva ostala
sama! “"

Robidnik se je čutil užaljenega. Pogledal je po
strani tovariša ter pomešal s prsti raztresene cvetice
na mizi. Nato je odgovoril:

»Res je že precej dolgo od tačas, kar se je to
godilo, vendar se še dobro spominjam, da je skoro
tako pripovedovala sama. Morda sem semtertja pri¬
ložil kako besedo iz svojega, toda ..."

»Da, da, vem, da si vedno poetično navdahnjen,
in beseda, ki prihaja iz tvojih ust, je vedno drugače
preobrnjena in preraču njena nego iz drugih. Toda
jaz sovražim vsako prenapetost in sovražim posebno
tiste pisatelje, ki hočejo s praznimi frazami poetično
čutiti in nas mamiti. In tudi ti se siliš mednje, kakor
sem zvedel! Toda to raje opusti — bolje bode zate!

- Zdaj mi pa daj še eno cigareto!"

»Na, služi se! Ako pa misliš, da si mi s tvojo
repliko zaprl sapo, se jako motiš. Toda zdaj hočem
dokončati bolj ob kratkem, saj vidim, da si zaspan!
O predmetu, ki si ga ravnokar sprožil, pa bodeva
govorila drugič. Vidi se mi, da je stvar vredna raz-
motrivanja!"

16

,,Dobro,torej nadaljuj! Vendar naj še povem,da se
mi zde današnji naši realisti kakor ona sraka, ki si je
bila nabrala pavjega perja. Trohica dvomljive resnice,
koš pavjega perja, oziroma zakrpanih fraz, nekoliko
prešestva, nazadnje strup ali revolver, pa je epohalna po¬
vest genialnega pisatelja med svetom. In tedaj se za-
vihte kadilnice, roke ploskajo, srečnemu geniju pa zraste
greben, da ne trpi več drugega tekmeca poleg sebe!"

Robidnik je mislil, da je treščilo vanj, tako so
ga zadele te besede. Da, v resnici mu je to besedičenje
»zaprlo sapo". Poleg svojega poklica se je res bavil
tudi z literaturo in je bil že nekaj realističnih črtic
spravil med svet. Imel je svoje trdne nazore o rea¬
lizmu in bil je prepričan, de je bodočnost zagotovljena
edino le zdravemu realizmu. A bil je tudi prepričan,
da vsi slovenski realisti stremijo le za njim, dasi
mu neke vrste klikovstvo meče polena pod noge. In
Vrtnik se mu je videl pristaš te klike! Ali Robidnikova
hipna razburjenost se je kmalu potolažila. Ko je
nekoliko trenotkov mirno razmišljal, je uvidel, da
ima pred seboj v svojem prijatelju le - pravega
naivneža, ki se še dozdaj ni izkopal iz primitivnih
nazorov, katere mu je vcepila reakcionarna družba
nekaterih starokopitnežev. Zato ni več reagiral na
te besede. Nasmehnil se je ter dejal dobrodušno:

»No, dovolj naj bode! Toda poslušaj, da do¬
končam, ker je že pozno! - Ana je torej nadaljevala
nekako tako-le:

»Nedolgo po tem žalostnem dogodku sva se
preselila z očetom s Štajerskega na Kranjsko in sicer

17

2

v čuvajnico, pri kateri ste naju videli sinoči. Tukaj se
je začelo vse drugo življenje. Moj oče je postal hipoma
ves zamišljen. Po vse dni je prečepal za mizo ter
ril z rokami po laseh. Govoril je vedno le po nekoliko
besed in še te pretrgano in v presledkih. Njegovo
oko je zrlo temno in bilo je, kakor bi se bilo po¬
maknilo nazaj, globoko pod čelo, na katerem so se
v kratkem času pokazale globoke brazde. Na to, da
bi me dal dalje v šolo, niti mislil ni več. Z nekoli¬
kimi suhimi besedami mi je naznanil, da mu bodem
morala odslej kuhati in streči jaz, ker noče nobenega
tujca v svoji hiši. S tem je bila zapečatena usoda
moja. Vdala sem se bila brez ugovora, dasi mi je
pamet velevala drugače, vdala samo iz ljubezni do
njega! . . .

Tako sem tedaj postala dekla svojega očeta. Moj
Bog, ne morete si misliti, koliko sem pretrpela, ko
sem ga morala gledati dan za dnevom tako žalostnega,
tako nemega in topega. Crez njegovo lice ni več
šinil svetel žarek; bilo je trdo in odurno. Njegove
ustnice so bile navadno trdo stisnjene in le včasi, ko
sva zvečer sedela pred hišo, so se zgenile in vztre¬
petale. Ali beseda le ni hotela čreznje, za nekoliko
hipov so se zopet konvulzivno stisnile. O pokojni
materi ni govoril nikdar, njeno ime je pač spalo
globoko na dnu njegovega srca. In dan za dnevom
je nemo, takorekoč brez življenja opravljal svojo službo.

Nisem ga mogla več takega gledati. Vedno sem
razmišljala, s čim bi ga razvedrila, s čim bi vsaj
kapljico veselja vlila v njegovo dušo. Vsako željo,

18

ki bi jo brala v njegovih očeh, bi mu bila izpolnila
z radostjo in neizmernim zadoščenjem. Ali v njegovem
pogledu ni bilo želje, v njem je bila tema, v njem
je bila smrt. Tesno, grozno mi je bilo vedno pri
srcu, ko sem morala živeti v taki samoti, pri živem
mrtvecu. In vendar je solnce božje sleherni dan še
vzhajalo, svetilo, da so se bleščali diamanti po rosni
travi, plulo visoko gori na obzorje ter s svojimi žarki
poljubovalo in objemalo vsako božjo stvarco ter za¬
hajalo, zlateč viške gričev in gora! . . .

Neko nedeljo sem se pa vračala od popoldanske
službe božje. Pot meje vodila mimo samotne gostilnice.
Nad nizkimi vrati je visela uvela smrekova veja ter
se zibala v vetru. Na ulico pa se je čulo veselo raz-
govarjanje in celo ubrano petje. Gotovo so bili tam
trški izletniki, ki so se razveseljevali ter okrepčavali.
In tedaj mi je šinila v glavo misel: kaj, ko bi skušala
očeta pregovoriti, da bi semtertja šel v gostilnico?
Morda bi se včasi nekoliko razvedril, morda bi mu
izginila vsaj za hipec ona trpkost in turobnost!

Ko sem dospela domov, je ležal moj oče pred
čuvajnico na klopi, zopet obrnjen z glavo nizdoli.
Niti zganil se ni, ko je začul stopinje za sabo. Postala
sem med vrati ter zrla nanj precej dolgo. In tedaj
je gotovo moral čutiti, da je moj pogled vprt v njega.
Hipoma so mu zdrsnile noge proti tlom, dvignil se
je na pol ter obrnil glavo proti meni. V njegovem
pogledu je bilo v tem trenotku nekaj mehkega, česar
sem pogrešala že tako dolgo. In to mi je omogočilo,
da sem začela govoriti. Sama ne vem, kje sem jemala

19

2*

besede; prisedla sem bila k njemu na klop ter mu
govorila z neko lahkoto in živahnostjo, da sem se še
pozneje čudila sama sebi. Posledica je bila, da je še
tisti večer odšel po stezi nizdoli ter zavil v gostilnico.
Bila sem zadovoljna in srečna. Novo upanje me
je navdajalo in je toliko bolj raslo, kolikor je prihajalo
pozneje v noč. Z veseljem in veliko gorečnostjo sem
tisti večer opravljala službo namesto svojega očeta! . . .

Zelo pozno je že bilo, ko sem začula stopinje
blizu čuvajnice. A te stopinje niso bile enakomerne
in trdne, semtertja je bila katera daljša, a takoj nato
po dve ali tri naglo ena za drugo. Toda stopinje niso
prihajale samo od ene osebe, pač pa očividno od
dveh. To je pričalo kmalu tudi pretrgano in precej
glasno govorjenje, ki se je zdajci zaslišalo. In res sta
črez nekoliko časa prihrumeli v čuvajnico dve osebi,
moj oče in sin sosednjega čuvaja, katerega sem bila
že nekolikrat od daleč videla. V sobi sem imela luč
ter sem ravno nekaj brala, ko sta vstopila. Moj Bog,
kakšen je bil oče moj! Njegove oči so bile krvavo
obrobljene in skoro mižeče, a obraz zabrekel in ustnice
slinaste. Obleka je bila povaljana in umazana od zemlje,
kapa mokra ter zmečkana.

»Hoj, hoj, dekle, mi smo mi! Nič se ne boj!
Hoj, hoj! Ali imaš kaj večerje? Na dan z njo! Hoj,
hoj, mi smo mi!« Več nego desetkrat je ponavljal te
besede ter si zraven venomer brisal usta. Nato se
je opotekel ter privlekel stol k mizi.

»Na, tukaj sedi, primojruha, z mano bodeš jedel,"
je dejal nato svojemu spremljevalcu ter ga potisnil na

20

sedež. Zavrtel se je potem po sobi sam okoli sebe z
razprostrtimi rokami, dvakrat, trikrat, a pri tem se je
približal steni ter zadel z glavo trdo obnjo. In iz
nosa se mu je pocedila kri ter kapala v gostih curkih
nizdoli po njegovi obleki. Priskočila sem, posadila
ga na klop ter ga umila. Sosedov sin pa je nepre¬
mično sedel v svojem kotu, topo zrl na naju ter se
zraven bedasto nasmihal.

Komaj je bil oče nekoliko osnažen, že mu zopet
ni dalo več sedeti pri miru. Skočil je kvišku, postavil
se nekako sredi sobe ter povzdignil desnico. Takoj
nato je odprl usta in poskušal peti. In s hripavim
glasom je začel:

,,En starček je živel tam v vinskih gorah" . . .
Toda črez prvo vrstico ni prišel. Glas mu ni hotel
več iz grla in prenehal je, kakor bi bil odsekal. A
tedaj sem videla, kako so mu hipoma solze zalile oči;
pogledal me je nekako čudno od strani, usta so se mu
krčevito odpirala in zapirala, kakor bi bil hotel nekaj
povedati . . . toda v istem trenotku je sedel k mizi,
glavo položil v roke ter ostal nekoliko časa miren
in nepremičen. A kmalu se je začel konvulzivno tresti
po vsem telesu, začulo se je početkoma neko hlipanje,
a skoro glasen, zategel jok.

Po mojem životu so začeli gomazeti mravljinci,
in zazeblo me je, kakor bi bil oster sever potegnil
sredi decembra. Skoro pa sem tudi začutila, da me
je začelo dušiti v grlu. Bilo mi je, kakor bi mi ovijala
nevidna mrzla roka železen, ozek ovratnik. Šiloma
sem se vzdramila ter naglo postavila večerjo na mizo.

21

Hotela sem tja ven, da bi bila sama, da bi mi nočni
hlad pomiril razburjene živce. Toda komaj sem bila
pri mizi, že sem videla, kako so se roke sosedovega
sina iztegnile proti meni. Ujel je bil moje roke ter
me potegnil k sebi, predno sem se dobro zavedela.
In njegove oči so bile v tem hipu tako blizu mojih,
da me je njih ogenj zaskelel. Iztrgala sem se mu ter
zbežala na piano. A komaj je razburjeno moje lice
začutilo hlad nočnega vzduha, že je bil za mojimi
petami on, sosedov sin.

»Kaj hočete od mene?" sem zavpila ter hotela
zopet v sobo.

Toda on mi je zastavil pot in v istem trenotku
me je bil stisnil k sebi. Zavpila sem na ves glas. Ali
oče moj me ni čul. Zaspal je bil trdno za mizo, in
namesto joka se je glasilo sedaj venkaj glasno smr¬
čanje. Od tod mi tedaj ni bilo pomoči. Skušala sem
se iztrgati trdnemu objemu z vsemi močmi, a moje
roke so bile prešibke, moje vpitje pa je zadušila roka
njegova, ki se mi je bila oklenila ust. Moja zavednost
je izginila, čudna omotica se me je bila polastila . . .

Ko sem se zdramila, sem videla, da sem ležala
na klopi pred hišo. Nikogar ni bilo blizu ... iz sobe
pa se je še čulo smrčanje očetovo . . . Neki obup in
gnev mi je napolnil srce, in prisegla sem maščevanje ..."

Vrtnik se je na svojem ležišču zopet obrnil ter
dejal: „Aha, aha! Saj sem vedel, da pride tudi do
tega. Samo dolgo je bilo treba čakati!"

Robidnik ni odgovoril ničesar ter nadaljeval
Anino povest:

22

„Naj preidem oni večer ter naj nekoliko bolj
ob kratkem dokončam. Moj oče je postal pijanec.
Sleherno prosto uro je prebil v gostilnici ter vsak
dan prišel domov tak, da ga je bilo grdo videti. In
jaz sem si morala očitati, da sem bila tega kriva ne¬
posredno jaz. Nočem vam pripovedovati, koliko sem
spričo tega pretrpela prve čase, tega si niti misliti ne
morete! A slednjič si je bil oče v pijanosti zlomil
tudi nogo. In kaj mislite, kdo ga je tačas nadomesto-
val? — Sosedov sin! . . .

Moj oče je tedaj ležal priklenjen na svojo posteljo
in z nogo v mavcu. Trpel je čemerno in govoril ni
skoro nič. Najhuje mu je bilo, ker ni mogel več za¬
hajati v gostilnico, ker se ni mogel napiti, da bi pozabljal,
kar mu je bilo treznemu vedno pred očmi. Nekoliko
se je vendar vedel odškodovati. Njegov namestnik mu
je skrivaj donašal žganja. In tako se je mož počasi
privadil tudi tej pijači. Ker je bilo denarja vedno
premalo, začel je krušiti materino doto, in danes
dvomim, da bi bil ostal še kak novec . . .

Ko sem videla, da bode namestoval očeta oni,
kateremu sem prisegla maščevanje, je bila prva moja
misel, da bi zbežala daleč od tod, da bi me nihče
več ne videl. Ali ljubezen do očeta me je zadržala,
in tako sem ostala . . .

Odkar sem bila skusila surovo silo moškega, je
nastal v meni grozen prevrat. Čutila sem, da sem
bila izgubila neko oporo, brez katere se ne more več
živeti srečno. Prve čase sem se še lovila v nekaki
temi in hlastala po nečem nedosežnem, a ko sem

23

mislila, da držim to nedosežno reč, mi je bila roka
prazna, in zopet in zopet sem jo začela iztezati, dokler
mi ni onemogla omahnila v naročje. Kakor se prikrade
včasi solnčni žarek skozi oblake ter pozlati travnate
bilke na senožeti, tako je včasi še zažarel žarek svetlega
spomina iz moje polpreteklosti. In ta žarek je postajal
gorak, in led mojega srca se je začel tajati ob krajih,
a tedaj mi je vstal pred dušo oni usodepolni večer,
in zopet je nastala tema, zopet je zavladal mraz! In
njegove oči, oči sosedovega Jožefa — tako mu je
bilo ime — so sijale v to temo kakor oči zlobnega
demona. Preganjale so me po dnevu in po noči, pri
delu in počitku, bedečo in spečo. A kadar sem
se jim skušala odtegniti, tedaj so se še povečale, in
iz njih je plamtela pohotna vročina, in iz mraza je
nastal uničujoč in pokončujoč požar. In želela sem
si včasi, da bi se to žitje moje razdrobilo, da bi se
razpršilo kakor vodena kaplja v vetru. Ko sem se
po noči prebudila iz težidh sanj, butala sem z glavo
ob zid, in moji lasje, ki so se ob takih prilikah raz¬
pustili ter viseli nizdoli črez čelo in tilnik, so bili
potni, da se je cedilo od njih. Ko sem stala nekdaj
v oni dolinici, kjer zija sredi med krivenčastimi gabri
temno brezno, sem spustila nizdoli kamen. In nekako
lahko mi je bilo, ko sem poslušala njegov ropot, ko
sem čula, kako je odskakoval od štrlečih sten ter
ropotal niže, vedno niže, dokler ni z votlim šumom
obstal nekje v globočini. Ždela sem, da bi bila jaz
ta kamen, da bi drčala jaz namesto njega tja doli v
brezdanjo temo. In nagnila sem se bila že z gornjim

24

telesom nad žrelo, a tedaj so se one oči zabliskale
pred mano, iz njih je odsvital porogljiv in škodo¬
željen žar, in odskočila sem, kakor bi me bil pičil
gad. In bežala sem proti domu. Prav tedaj se je
bližal vlak. Kakor brezumna sem se vrgla na tir ter
tesno se oprijela železja. A tedaj me je hkratu prevzel
nepopisen strah. Planila sem kvišku in bila sem z
enim skokom na drugi strani. Vlak je naglo drdral
mimo mene. Zvečer pa sem sklenila, da moram umoriti
njega, ki mi je prizadel toliko bolečin in gorja. Raz¬
mišljala sem celo noč, kako bi ta sklep svoj dovršila,
a nič pametnega mi ni hotelo v razburjeno glavo.
To je bilo prav tisti večer, ko si je oče zlomil nogo.
No, drugi dan je prišel v hišo on - Jožef. Hotela
sem bežati, hotela se skriti, a vendar sem ostala. In
odzdaj mi je nekoliko dni vedno rojila po glavi misel,
kako bi si pridobila strupa, da bi mu zavdala. On
pa se mi je v tem približaval pri vsaki priliki. Ako
je le mogel, dotaknil se je moje roke ter pogledal
me v oči. Vselej sem mu jezno obrnila hrbet ter
povesila pogled. Niti besedice nisem izpregovorila z
njim. On pa je bil tih in miren ter mi je SKUŠal
vedno kazati svojo naklonjenost. In tako se je zgodilo
da sem črez nekoliko dni opustila misel na strup. A
skoro zatem sem opazila, da je Jožef nenavadno brhek
mladenič. Njegov krepki, a vendar vitki život se rni
je hkratu zdel prožen in skoro gosposki. In često so
postajale misli moje dalje pri njem ter se bavile z
njim. Čestokrat sem se početkoma zdramila in zazrla
sem nov prepad pred sabo. A to le za malo časa.

25

Kakor me je prej misel na njega navdajala z grozo
in obupom, tako mi je zdaj hipoma laskala, in kjer
sta bila prej tema in mraz, nastala je zdaj svetloba
in cvetje. In neki večer sva sedela roko v roki zunaj
pred čuvajnico!

Poslej sva bila vedno skupaj. Živela sva kakor
mož in žena. V moje srce se je naselilo neko čuvstvo,
ki me je vedno tiralo v njegovo bližino. Pazila sem
na vsak njegov korak, na vsako njegovo željo. In to
čuvstvo se mi je videlo, da je ljubezen, nesebična,
požrtvovalna ljubezen. Prišel je včasi še resen trenotek,
in nekaj mi je dejalo, da je moje življenje nemoralno,
življenje propalice. In ako sem bila v takih trenotkih
na cesti, na poti v cerkev ali kam drugam, tedaj me
je za hipec oblila rdečica, in morala sem gledati v
tla. Menila sem, da so pogledi mimohitečih mladenk
in žena obrnjeni name, ter da si njih usta sikajo o
meni opazke. Večkrat mi je roka nehote švignila na
čelo ter potegnila mimo njega, kakor bi hotela iz¬
brisati znamenje sramote, katero sem si mislila vdol-
beno vanje. Ali to so bili redki hipi. Najčešče sem
se čutila ponosno na svojo ljubezen in sklepala sem,
da mi ta ljubezen daje pravice do takega življenja,
in da so posledice, izvirajoče iz take ljubezni, po¬
polnoma nravne. Ako mi je Bog vcepil ta čut v
srce, tedaj je tudi njegova volja, da ga ne zatiram.
Ako pa ni moje življenje proti božji volji, tedaj tudi
ne more biti nenravno. In vselej sem ob takih prili¬
kah povzdignila glavo visoko, čutila sem se vzvišeno
nad vse predsodke in ponosno in pomilovalno hkratu

26

sem zrla na ljudi, katere sem srečavala. In počasi
se mi je tako omamila vest, preminilo njeno očitanje,
in bila sem nekako mirna in zadovoljna . . .

Moj oče ni o mojem razmerju z Jožefom opazil
ničesar. Ležal je navadno po vse dni v nekaki omotici.
Pod vzglavjem je imel vedno steklenico žganja in
vsak hip je dobro potegnil iz nje. Ker je moral nogo
držati vedno nepremično, skušal se je včasi zvijati z
gornjim životom zdaj na to, zdaj na ono stran, a pri
tem so nastale bolečine. Tedaj je navadno najprej
trdo stisnil čeljusti, a potem se je usula iz njegovih
ust ploha kletvic, in divjal je ter vpil po cele dneve.
No, slednjič je le ozdravel, a noga mu je bila krajša,
in od tistikrat šepa. Tudi postarala ga je bolezen. A
zdravniki so ga spoznali vendar še sposobnega za
službo, in tako jo je zopet moral nastopiti . . .

Od nas pa se je poslovil Jožef in kmalu nato
dobil službo čuvaja na Reški progi. Ko se je poslavljal,
mi je obljubil, da me v kratkem poroči . . .

Ostala sem tedaj sama s svojim očetom. Ta je
živel kakor prej, vedno je bil vinjen in omoten. Z
mano je govoril malo, kvečjemu me je preklinjal,
včasi je celo že priletelo kaj okoli mojih ušes. A jaz
sem vztrajala pri njem, neka čudna moč me je zadr¬
ževala, da nisem odšla kam po svetu. Korenine moje
ljubezni do starišev so bile pač globoko v mojem
srcu, in ni jih moglo niti izruti moje divje življenje!

Tako so potekali dnevi. Kako so bili dolgočasni
in pusti! Moje misli so vedno plule okoli njega, ki
je bil odšel. Ako je po noči zašumelo listje za hišo,

27

prisluškala sem ter menila, da prihaja on. Privzdignila
sem glavo ter izbulila oči. A zunaj se je polegel
šum, moja glava pa je postajala vroča, in žile na
sencih so mi razbijale. In razočarana sem zopet za¬
rila obraz v blazino ter se premetala nemirno semtertja,
še dolgo v noč. Crez nekaj dni pa sem postala mir¬
nejša in mislila sem trezneje. Nehote sem začela
razmotrivati svoje zadnje življenje. A dasi sem se
skušala prepričati, da je bilo pravilno, vendar mi nekaj
ni bilo prav. Prav na dnu duše je kmalu začela
tleti neka iskrica spoznanja, ki je sleherni dan rasla
in rasla. In zopet sem postala nemirna, a zraven se
me je lotila neka do tedaj nepoznana plašljivost. Zdelo
se mi je, da me nekdo vedno zalezuje, a iz kotov v
izbi sem zlasti po noči menila slišati zlobno režanje
nevidnih duhov. Ves ta preobrat je učinila njegova
odsotnost. Ako bi on bil v moji bližini, tedaj bi bilo
bolje, vse to bi izginilo, in bila bi srečna. Sto in
stokrat sem si to ponavljala. In ko nisem mogla več
prestati, tedaj sem sklenila, da zapustim celo očeta
ter pojdem k njemu, ki je edina moja sreča. Začela
sem skrivaj pospravljati svoje reči. Na dnu moje
skrinje je bil že pripravljen sveženj obleke, a v robcu
je bilo zavitih nekoliko desetic, ki sem si jih bila
pritrgala od ust. A dasi me je gnalo tja v daljo z
mogočno silo, vendar sem še mudila. Kadar sem od
strani pogledala svojega očeta ter videla njegovo pre¬
perelo kožo, njegov trdi, nepremični obraz in že precej
vpognjeni njegov tilnik, tedaj se mi je noga ustavila,
in preplulo me je usmiljenje. Tako sem odlašala od

28

dne do dne, a zraven sem trpela grozno. Nikjer nisem
imela miru, nikjer nisem mogla dolgo ostati na enem
mestu. Ako sem sedla za mizo ter vzela v roko kako
delo, privzdignila me je takoj neka moč in vrgla
sem vse od sebe ter bežala ven na zrak. Ako sem
bila zunaj in je hladna sapa ovevala moja lica, tedaj
se mi je zazdelo, da me ta sapa reže kakor oster nož,
in hitela sem v sobo. A tu mi je bilo presoparno,
obleka mi je bila preozka in pretesna ter me je dušila.
In strgala sem jo raz sebe ter omahnila na posteljo.
A postelja je bila premehka, od nje je izhlapevala
pohotnost, in planila sem kvišku ter se spustila na
gola kolena pred njo. Roke sem vzdignila kvišku,
mehansko in nehote, in težko, težko sem čakala, kdaj
se izvije iz prsi mojih molitev tja gori nad oblake.
Toda zastonj, niti vzdihljaj se ni hotel prikrasti na
dan! In padla sem na tla, a celo tla so bila premehka,
najraje bi se bila valjala po žrebljih in črepinjah, da
bi se bilo razmesarilo moje meso, da bi se ohladila
moja kri. In taki napadi so me mučili sleherni dan,
sleherno noč. In moje lice je upadlo, koža na njem
je visela uvela nizdoli kakor krpa, a žile so bile de¬
bele in temnomodre, napolnjene z zastrupljeno krvjo.
A vedno sem še odlašala, da bi odšla, Moje stanje se
je pa shujšalo še s tem, da ni bilo od Jožefa nikakega
poročila, nikakega pisanja. Toda prišel je najhujši
trenotek. Neki dan sem uvidela, da bodem — mati.
Kakor bi bilo treščilo vame, sem obstala. Tema se
je naredila okoli mene, in to temo je rdečil krvavi
žar, ki je začel lizati ude moje. In ta žar je bila -

29

sramota. Čutila sem jo vso, in grozno, kako je glodala
ob meni vedno bolj globoko, vedno silneje, vedno
ostreje. In menila sem, da je padla name zadnja teža,
izpod katere se ne bodem mogla izkopati, teža, ki
me ugonobi. Ali nebo mi je bilo še milostno. V
najhujšem deliriju mi je prisijala zlata zvezda rešitve.
Proti njej so se krčevito in hrepeneče vzdigale roke
moje, njej nasproti so silili moji čuti. In ta zvezda
je bilo dete moje, ki se je imelo roditi. V to temo
je prisijal angelski obrazek, prisvetilo nedolžno oko;
to meglo so razpršile drobne ročice, ki so se iztezale
nasproti meni, in samo besedica ,mama', ki sem jo
menila že slišati iz drobnih, rdečih ustec, samo ona
je rodila vso nenadno svetlobo, ki se je hipoma raz¬
širila po moji notranjosti. Moj Bog, kako sem ti bila
hvaležna! Kaj hoče vsa dozdevna sramota, kaj hočejo
vsi zastareli nazori, kaj je celi svet proti — ljubeči
materi! Ako sem že zdaj čutila tako sladkost, kakšna
mora biti šele potem, ko bode dete na svetu! Srečna
sem bila v sami sebi, in odzdaj me ni brigal ves
svet! Prenehale so one moreče in grozne ure, sladek
mir in up sta se naselila v duši moji. Morda se vam
bode čudno videlo vse to, kar vam pripovedujem,
ako pripadate v ono vrsto moralo prepovedujočih
filistrov, ali jaz sem bila taka in svoje narave nisem
skušala izpreminjati nikdar! Imela pa sem srce vedno
na pravem koncu, in tako ni čuda, da so se tako
naglo menjavali žalostni in veseli dogodki v mojem
življenju, da je v tem hipu še vriskalo vzradoščeno
srce, a je v istem trenotku že zadaj prežala žalost in

30

planila na dan, predno je še nehal odmev veselega
vzklika ....

Dolgo pismo sem napisala njemu ter z veselimi
barvami slikala veselje, kakršno sem si predstavljala.
In dan za dnevom sem čakala odgovora težko in
nestrpno. Ali ni ga hotelo biti!

Mesto odgovora pa me je kmalu potem presenetil
glas, da je Jožef zaročen. Kakor bi bilo treščilo vame,
sem obstala. Možgani so mi odrekli vsako misel, tema
je nastala okoli in okoli. Kakor se splazi tat po noči
v izbo, tako sem se splazila jaz v sobo svojo. In
tako zmučena kakor sem bila jaz, ne more biti niti
obstreljena srna, katero so psi gonili ves dan po str¬
mem pečevju in bodečem grmovju, niti' bolnik, ka¬
teremu stiska in vije ude smrtonosna bolezen dan in
noč, noč in dan.

Kako sem prestala prve dni, niti zdaj ne vem.
Ali polagoma sem se zopet umirila. Ko sem se bila
nekoliko opomogla, je bila prva moja misel, da bi
šla k njemu ter ga prisilila, da mora še misliti name,
da mora svojemu otroku dati očeta. Ali kmalu sem
jo zavrgla. Polotil se me je ponos, videla sem se
sama sebi preveč vzvišena nad navadno množico, da
bi beračila milosti. In tako sem ostala pri svojem
očetu ter pričakovala ure, ki me je navzlic vsemu
navdajala s slutnjo rajske sladkosti. In nazadnje mi
je bilo celo ljubše, da je prišlo tako, saj bode potem
dete moje — samo moje. Nihče ne bode imel pra¬
vice do njega, nihče ne bode mogel deliti njegove
ljubezni z mano, meni ostane cela in popolna! Ta

31

ljubezen pa me lahko odškoduje za vse preslano
trpljenje, za vse muke, za vse temne in grozne noči,
ki so se tako dolgo leno in počasi plazile mimo tre-
pečoče duše moje . . .

On pa se je v tem poročil . . .

Tedaj se je pa zgodilo, da je oče moj opazil
moje stanje. Nobene besede ni izpregovoril. Njegove
čeljusti so se stisnile trdo, da je bilo slišati, kako so
zaškripali zobje, in roka njegova se je vzdignila. Stopil
je korak proti meni, a jaz se mu nisem umaknila.
Neka nepopisna slast me je navdala, želela sem, da
bi me udaril, da bi me tepel in vlačil po tleh, da bi
vsaj nekaj prestala za dete, katero sem bila prav v
tem hipu prvič začutila pod srcem svojim. Moj Bog,
ta občutek! Gotovo mi je v tem hipu veselja zardelo
lice, gotovo so moje oči izražale blaženost, katero sem
občutila v svojem srcu. A oče je mislil, da se mu
rogam. Zavpil je nad mano z glasom, kakršnega ni
bilo še do tistikrat iz njegovih ust. V kotih ob ustni¬
cah so mu stale bele pene, in oči so se mu bliskale.
A roke njegove so se iztegnile proti meni ter se trdo
oklenile mojih prstov. In stisnile so jih kakor klešče,
da so se mi zašibila kolena, in da sem morala po¬
klekniti predenj. Njegova noga pa me je sunila, da
sem loputnila po tleh ter obležala v nezavesti . . .

In odslej sem bila tepena sleherni dan. Oče je
pil in pil, a ko se mu je omračila zavest, je začel
redno udrihati po meni, ponavljajoč vedno svoj hri¬
pavi: »Čakaj, ti nemarnost, jaz ti pokažem! — Jaz ti
pokažem, jaz ti pokažem!" . . .

32

To tepenje je sčasoma postalo tako hudo, da je
začelo škodovati mojemu zdravju. Moja lica so oble¬
dela, moje telo je shujšalo. A potrpela sem vse, vedno
tolažeč se z bližnjo prihodnostjo, ki me je imela od¬
škodovati za vse krivice. Toda varala sem se. Ta
radost bi bila prevelika zame, nje nisem smela okusiti!
Neki dan sem se hipoma počutila tako slabo, da nisem
mogla iz postelje. Preležala sem ves dan v grozni
razburjenosti in v neki temnji slutnji, da sem zopet
dospela v svojem življenju do novega razpotja. In res,
drugi dan sem spovila!

In to razpotje je bilo zame vseh hudih udarcev
najhujši. Sama ne vem, kako se je moglo to zgoditi,
da sem še kdaj okrevala. Res, duša moja in telo moje,
oboje je moralo biti železno! . . .

Toda čemu bi pogrevala te bridke spomine? Od
tedaj je potekel že marsikateri dan, moja koža je po¬
stala sčasoma podplat, zame ni bilo niti žalosti, niti
veselja, zame ni bilo življenja! Edino, kar me je še
zanimalo, je bilo stanje mojega očeta. Daši me je tepel
in se sicer ni brigal zame bolj nego za najbolj tujega
človeka, vendar se mi je smilil. Nisem mu smela
pogledati v obraz, niti nisem smela videti njegovih
rok, ko je polegal, z glavo obrnjen navzdol. Takoj
me je obšlo nekaj mehkega, in najraje bi bila planila
k njemu ter ga pogladila po razoranih licih, poljubila
na izpite ustnice. Moj Bog, svoje življenje bi bila dala,
da bi ga bila videla samo še enkrat srečnega ali vsaj
drugačnega, da bi se vsaj za hipec vzdramil iz tega
groznega snu . . .

33

3

In tedaj ste prišli včeraj vi I Videli ste, kaj je
počenjal z mano. In samo vaša beseda ga je izpre-
obrnila. Bilo je, kakor bi bili z njo prodrli mreno,
ki je do zdaj zakrivala njegovo dušo. Moj Bog, kako
malo je včasi treba, da se človek izpremeni! Ko ste
bili odšli, je ležal še nekoliko časa pred hišo kakor
prej že sto in stokrat. Nič ni kazalo, kaj se godi v
njegovi notranjosti. Ko sem pogledala črez nekaj hipov
ven, je ležal še vedno trdo in nepremično.

Odšla sem bila v kuhinjo, da bi pripravila
večerjo. Vprav sem se bila sklonila po nekoliko
treščic, da bi lože zakurila. Ležale so v kotu na kupu,
in ako sem jih hotela vzeti, sem morala biti obrnjena
s hrbtom proti vratom. Tedaj sem pa zaslišala rahle
stopinje za sabo. Kdo neki bi bil? Moj oče stopa
trdo in šumno, in njegove stopinje so redke in umer¬
jene. Toda kdo bi bil drugi?

Tedaj se ozrem. In glej, proti meni stopa -
moj oče z razprostrtimi rokami! Predno sem se dobro
zavedela, že je bil pri meni. Njegove roke so se me
oklenile, a iz oči so mu kapale debele solze na moje
lase.

»Odpusti mi, odpusti, preljubo dete moje! Koliko
si moral prebiti, nesrečni moj otrok!"

Tudi mene so oblile solze; pozabila sem bila v
tem hipu vse in bila sem črez dolgo zopet zadovoljna.

A koga imam zahvaliti na tej čudoviti izpremembi ?
Vi, gospod, ste me rešili, vaše besede so mi dale
zopet očeta, in morda ni prepozno, da bi bila tudi
jaz kdaj v svojem življenju še srečna . . .

34

Moja dolžnost je torej, da vas najprisrčneje za¬
hvalim, in to je bil povod, da sem vas danes tako
nenadno posetila. Oprostite torej, ako sem vas motila
ter toliko časa mučila s svojo gostobesednostjo. A hotela
sem vam z njo samo pokazati, koliko moč ima včasi
ena sama beseda o pravem času in na pravem mestu.
Hvala lepa!" —

Robidnik se je nekoliko oddahnil ter opazoval
Vrtnika, ki je ležal nepremično, kakor ne bi ga prav
nič zanimalo to pripovedovanje. Pušil je Bog ve že
koliko cigareto, in soba je bila prenapolnjena z di¬
mom, ki se je vlačil kakor gost, pretrgan in razkosan
oblak okoli brleče svetiljke.

„ Vid im, da se ti že nič več ne ljubi", je nada¬
ljeval Robidnik, »zato hočem končati. Komaj je bila
izpregovorila Ana zadnje besede, že je vstala ter odšla.
A jaz je nisem, zadržaval. Ko so se bila vrata že zaprla
za njo, sem opazil, da je pustila na mizi rumeno tejo,
katero je bila prinesla s sabo. Spravil sem jo ter
posušil, in tako je prišla v moj album. In to je konec
moje povesti!"

Vrtnik se je zganil ter ostro pogledal Robidnika.
»Konec?" je zateglo vprašal.

Robidnik ga strmeč pogleda ter reče: »Ali ti ni
še dovolj? Seveda je konec!"

Poskusil se je smejati, ali glas njegov je bil
hripav in oduren.

»Ne imej me za tako naivnega", de Vrtnik resno.
»Ali meniš, da ne poznam sveta? Ako bi bil sedaj
te povesti konec, gotovo ti je ne bi bil pripovedoval

35

3*

tako ognjevito, tako od besede do besede. Toda, bodi
ti, nikakor nočem dalje siliti vate!" . . .

Ura v bližnjem zvoniku je bila že odbila polnoči,
ko sta se prijatelja razšla. —

*

* *

Robidnik je še nekoliko časa burno stopal po
svoji sobi. Videti je bilo, da mu noče zaspanec na
oči, in da so živci njegovi nemirni in razburjeni. Pol¬
glasno je nekaj mrmral med zobmi, a nazadnje je za¬
tisnil svetiljko ter se odpravil z doma.

Naglo je stopal po temnih ulicah ter kmalu dospel
pred neko stransko gostilnico, ki je bila še razsvetljena.
Iz nje se je slišal šum in cvileča godba, po katere
taktu je drsalo nekoliko plesalcev. Vanjo je zavil
Robidnik.

Ko je stopil v slabo razsvetljeno vežo, je nekoliko
postal ter stresel z glavo. Ta nečisti, težki vzduh, ki
je vel po teh prostorih, mu je bil vidno zoprn, in
premagati se je moral, da je prekoračil prag v gostil¬
niško sobo.

Nasproti mu je stopila starikava mladenka po
kozah razoranega lica in majhnih, globoko vdrtih oči.
Obraz ji je bil rdeč od plesa, in šop las ji je lepel
na sencu.

»Kje je Ana?" jo je vprašal Robidnik hlastno
in poltiho.

»Pred pol ure je odšla".

„Kam ? “

Ona je skomizgnila z rameni ter molčala.

»Ali je vzela svoje reči s sabo?"

36

»Da, vse je pobrala."

»To ni res, ne more biti res," je viknil Robidnik.

Ona je zopet skomizgnila z rameni ter dejala
malomarno: »Verjemite ali ne, meni ni nič do tega!
Toda, lahko se prepričate sami. Poglejte gori v pod¬
strešno sobo!"

To rekši, se je obrnila ter odšla v sosednjo sobo,
iz katere ja prihajal vik in šum. Od tam je prinesla
slabo brlečo svetiljko ter jo podala Robidniku . . .

Robidnik se je moral držati prihuljeno, da ni
zadel z glavo ob strop, stopajoč navzgor po tesnih,
ne preveč čednih stopnicah. Dospevši na vrh, je na
zadnjem koncu hodnika odprl nizke duri ter stopil v
ozko sobo. V kotu ob steni je stala z oguljeno, rdeče-
rjavkasto odejo pregrnjena nizka postelja, zraven
nje pa je čepel slamnat stol z razpoko v naslonilu.
Pri edinem oknu je bila majhna, štirivoglata miza, že
skoro brezbarvna. Vse je kazalo siromaštvo in nečistost.
Nikjer ni bilo videti oblačila ali kake druge reči, ki se
potrebuje vsak dan. Vse prazno, vse pusto. Samo po
tleh je ležalo nekoliko zvezkov nečednega papirja.

Robidnik je privzdignil svetiljko ter posvetil po
kotih. Napel je oči ter črez nekoliko časa zamrmral:
»Res je, ni je več!"

Stopil je k mizi ter postavil nanjo luč. In tedaj
je zapazil na mizi list s svojim naslovom. Postal je
nekoliko ter zrl na črke, ki so mu ob slabi luči tre¬
petale pred očmi. A potem je potegnil stol k mizi,
sedel nanj ter hlastno iztegnil roko po pisanju. Pre¬
trgal je zavitek tei; začel brati:

37

Dragi moj!

Tako je prišel čas, da se je odločila moja usoda
nenadno in hlastneje, nego sem mislila pred nekolikimi
dnevi. Ko dobiš te vrstice pred oči, tedaj ne vprašuj
več po meni, prepozno je! Nočem Ti očitati ničesar;
kriv nisi Ti, kriva je moje sreče zvezda. Da pa ne
more biti ta list moj pisan z mirno krvjo in hladno
roko, to bodeš razumel in mi tudi oprostiš! Glej,
velik in buren kos življenja sem že bila preživela, ko
sem Te spoznala. Storil si mi bil nevede uslugo, na
ka^ri sem Ti bila vedno hvaležna. Moj oče je bil
od tistikrat popolnoma prerojen, nanovo je bil vstal
po Tvojih besedah, njegova rešitev je bila Tvoje delo!
Njegova ljubezen se mi je bila povrnila, in v tej lju¬
bezni se je otajala i moja duša, katera je tudi spo¬
znala, kako globoko je že bila v prepadu. In počasi
sem se izkopala iz tega prepada ter vnovič zagledala
luč, ki se mi je bila zakrila tako dolgo. In Ti to
dobro veš. Se li ne spominjaš? -

A tedaj si začel zahajati k nam. Moja prošlost
Ti je bila dobro znana, sama sem Ti jo bila razodela,
resnično do zadnje pičice. In vendar si zahajal k nam!
In zahajal si celo bolj pogostoma. Vprašala sem se
čestokrat, čemu zahajaš. Kateri je bil namen Tvojih
posetov? K mladenki s tako prošlostjo se ne zahaja
s poštenimi nameni! To sem dobro vedela in v Tvoji
bližini sem se čutila vsled tega vedno v neki zadregi,
na mojem srcu je ležalo v takih trenotkih nekaj groz¬
nega in težkega. A vendar sem Te poslušala, in Tvoje
besede so zvenele na moje uho kakor sladka pesem,

38

katere zvoke pijeta uho in duša! In Ti se nisi nikdar
izpozabil, vedno si bil dostojen in ljubezniv. In to
sem Ti vedela ceniti tem bolje, ker sem Te bila
spoznala oni dan, ko sem Ti pripovedovala svoje do¬
godke, da znaš biti tudi drugačen. -

Dnevi so potekli za dnevi, tedni za tedni, meseci
za meseci, a Ti si prihajal še vedno in vedno si bil
enako resen, enako moški. A iz mojega srca je po¬
časi in brezsledno izginila vsaka zadrega, v Tvoji
družbi je izginil najmanjši sum o Tvojih poštenih
namenih, in sčasoma si postal edini gospodar mojih
misli in želj. In ljubila sva se . . .

Da, jaz sem Te ljubila z vsako žilico svoje duše,
sleherni vtrip mojega srca je bil posvečen Tebi! Mi¬
nuta, v kateri ne bi bila mislila nate, bi bila zame
izgubljena, dan, v katerem Te nisem videla, je bil
zame brezsolnčen, mračen. In tudi Ti si mi zatrjeval,
da me ljubiš, ljubiš globoko in odkritosrčno. Kako
rada sem Ti to verjela, saj sem tako silno potrebo¬
vala ljubezni Tvoje!

In v tej ljubezni sem Ti zaupala vse. A Ti si
mojo ljubezen zlorabil. Ko si videl, da sem popolnoma
Tvoja, da se ne morem niti za hipec otresti misli na
ljubljeno Tvojo osebo, ko si čutil, da sem s tisoč in
tisoč vezmi privezana nate in da moram izkrvaveti,
ako se raztrga ena sama teh vezi, tedaj se Ti nisem
smilila, tedaj si pokazal, česa iščeš pri meni!

In ali sem se Ti mogla braniti? Kako? Ali oni
trenotek se mi je zapisal s krvavimi črkami v spomin
in ne izbriše se nikdar več!

39

Bil je svetel večer v maju. Črešnje za hišo so
bile v cvetju in v mesečini so se svetile kakor veli¬
kanski beli šopki. Španski bezeg v vrtni ograji je
razširjal po toplem vzduhu opojen vonj, a globoko
doli v jarku se je oglašal slavec. Moj oče je bil že
odšel počivat, in okoli hiše sta vladala mir in tišina.
Midva pa sva sedela na klopici ob vrtni ograji roko
v roki ter si zrla v oči. Kako so nama bila lica bleda
v mesečini! Toda čemu Ti je zatrepetala desnica tako
nenadno, čemu so se prsti Tvoji tako konvulzivno
ovili mojih? In Tvoje oko je hipoma zadobilo dru¬
gačen svit, v njem je vzkipelo nekaj, kar me je na¬
vdalo z grozo in trepetom. In nehote sem izpustila
roko Tvojo, in plašno moje oko se je povesilo. Moj
Bog, čemu nisi imel takrat usmiljenja z menoj? Ali
nisi mogel spoznati, da sem bila po prvem svojem
padcu prerojena, prenovljena? Ah, Tebi sem bila -
navadna ženska, ženska, ki išče le moškega! Ali
ni res? Pripoznaj! ... A Ti si hotel tako! Kako
sem se Ti mogla braniti? Toda ta trenotek je bil
zame najhujši med toliko hudimi, ki sem jih doživela
v življenju svojem. V tem, ko sem se Ti vdala, je
padla name neprozorna tema, preplula me je bolečina,
kakršne še ni občutilo moje srce. In tedaj sem tudi
vedela, da je moja sreča zbežala za vselej, za vselej!

A slavec v jarku je še vedno pel, črešnje so
blestele v svojih belih krilih, in španski bezeg je še
pošiljal svoj vonj po toplem vzduhu. Jaz pa sem
slonela ob Tebi in obraz sem zakrivala v roke, med
katerih prste so se mašili zmršeni lasje. In moja usta

40

so bila trdo stisnjena, in niti besedica ni mogla iz
njih.

»Čemu se žališ? Glej, Tvojega očeta poprosim
za Te, in vse bode v redu!" Te besede si izpregovoril
tiho in naglo, kakor bi se jih bal ponoviti. A tudi
jaz sem jih slišala samo napol, in niso me mogle
razvedriti. Name je padala tema, vedno hujša, vedno
neprozornejša. Nikjer svetlega žarka, nikjer najmanjše
iskrice! . . .

Tedaj pa je v hiši nekaj zaropotalo. Čulo se
je, kakor bi bil nekdo padel na tla. A v tem hipu
je že bilo zopet vse tiho, mrtvaško tiho. Preplašena
sem povzdignila glavo ter vprašujoč zrla v Tvoje oko.
A videla sem, da mi ne veš odgovora. Tedaj pa sem
planila v sobo. A noga mi je zastala na pragu, in
srce v prsih mi je zaledenelo. Na tleh pa je ležal
moj oče, trdo in nepremično, z obrazom obrnjen
navzdol. Za mano pa si prihitel Ti. Sklonil si se k
očetu, izkušal ga privzdigniti, tresel si ga in natezal
mu roke in noge. A vse je bilo zastonj, nikdar več
se ni zbudil! Ko pa si videl, da je življenje za vedno
izginilo iz njega, tedaj si vprl za trenotek svoj po¬
gled vame. In razumela sem Te! Upognila sva glavi
skesano ter stala nema zraven mrtvega trupla. . . .

In tedaj pa tudi Tebi ni bilo treba več vprašati
očeta zame! Dobro Ti je znano, koliko sem pode¬
dovala za njim — bila sem v trenotku vržena na
cesto. A Ti si nisi upal iztegniti svoje roke, da bi
me podprl; izprevidel si bil, da bi ti taka žena ne
delala prevelike časti. A nočem Ti očitati ničesar, to

41

je bila moja usoda! Zahajal si sicer še k meni in
me tolažil prve dni in tudi službo si mi pomagal
pozneje preskrbeti. Moj Bog, službo! Kadar se spom¬
nim, kako si hitel, da bi mi jo bil dobil, kako ,si po¬
stajal od dne do dne bolj nervozen, ko nisva mogla
ničesar najti tako naglo, tedaj se moram vselej bridko
nasmehniti. Kako si hitel in želel, da bi se me od-
križal. Ali ni res? Saj potem bi se šele lahko od¬
dahnil!

No, prišla sem v mesto za natakarico. Ti si bil
pa prestavljen tudi nekam v mojo bližino. A tedaj
sem Ti neki dan razodela, da nosim Tvoj sad pod srcem.
Ha, ha, kako si tačas vstrepetal, kako se je izbulilo
Tvoje oko in strmelo vame! Zares, tačas bi se bila
morala jaz smiliti Tebi, a smilil si se Ti meni, tako
si bil prepadel in bled! . . .

Dobila sva sina. Kako drobno, bledo, skoro pro¬
zorno dete je to bilo! In vedno je vpilo in jokalo,
a skoro vsak drugi dan je imelo na sebi drugo bo¬
lezen. A jaz sem se bala in tresla za to medlo živ¬
ljenje sleherno uro, sleherno minuto; bolehala sem z
njim, trpela sem z njim, umirala sem z njim! Ali
slednjič so se mu vendar začela napihovati ličca,
rdečila so se počasi kakor dozorevajoče črešnje, polt
je zadobivala čvrstejšo bojo, in drobna, ozka usteča
so se že semtertje zakrožila na smeh. In z otrokom
sem oživela tudi jaz, obup se je razpršil, in ozka,
borna podstrešna sobica, v kateri sem tistikrat stano¬
vala, je postala svetla in udobna, da nisem pogrešala
v njej ničesar. Tam sem prebivala šest dolgih let,

42

brez službe, živeč ob . tem, kar sem si prislužila z
ročnim delom, in ob tem, kar — si mi pošiljal Ti!

Moj Bog, kako so me pekli oni novci, katere
sem redno vsak mesec dobivala od Tebe! Kadar se
je pokazal pismonoša s poštno nakaznico na durih
moje sobe, vselej sem čutila, kako mi je udarita kri
v obraz; povesila sem glavo in občutila sem vso
golo in ostudno sramoto, ki se je razlivala nad mano.
To so bili Judeževi novci, z njimi si hotel Ti oprati
svojo čast, z njimi udušiti svojo vest! Kolikrat me je
pekel ta denar kakor živo oglje, in kolikrat sem ga
zagnala po sobi, da je posamezen drobiž odskakoval
in se vrtel po tleh. Ali vselej sem ga zopet pobrala,
s solzami v očeh sem se sklanjala po njem in s
trepečočo roko sem ga spravljala na navadni prostor.
Morala sem ga spraviti, saj kako bi bila sicer pre¬
živita dete svoje!

Ti si bil v tem času daleč od mene in obiskal
si me le redkokdaj, — tako zavoljo lepšega! In
vsakokrat sem jasneje čutila, da se najina pota nikdar
ne združita, da gresta čimdalje bolj narazen. A Ti
se nisi nikoli izrazil natančneje. V srcu sem se Ti
gabila, ali v duši Tvoji je tlelo še neko usmiljenje
do mene, in to usmiljenje Ti je branilo, da nisi mogel
biti odkritosrčen. In lagala so Tvoje usta, ko so mi
še vedno zagotavljala Tvojo ljubezen, lagala tvoja roka,
ko me je objemala, lagali Tvoji poljubi, lagala sleherna
Tvoja kretnja! A jaz sem Te ljubila, ljubila še vedno
in vedno še upala. Vedno sem še verjela Tvojim iz¬
govorom, s katerimi si zavlačeval najino združenje,

43

vedno sem še pričakovala, vedno sem še hrepenela
po najinem zbližanju . . .

Moj otrok je rastel in vsak dan sem ga bila bolj
vesela, a Ti si v tem času prenehal prihajati. Pisal
si mi sicer še semtertja kak list ter me tolažil z bo¬
dočnostjo, a jaz sem Ti nehala verjeti. Moje srce se
je sčasoma ohladilo do Tebe, vsa ljubezen se je
osredotočila na mojega otroka. In to sem Ti nazna¬
nila v posebnem listu. Ko sem bila odložila pero,
ko sem ti bila to razodela, bilo mi je nekam lahko
okoli srca, čutila sem se srečno, kakor bi bila storila
najboljše dobro delo. Vse me je tiste dni potem bolj
veselilo nego dozdaj, bila sem nekako pomlajena in
skoro prerojena. Da, čutila sem takrat prav živo, koliko
je vredno, ako se človek otrese želja in skrbi, ki so
ga toliko časa oklepale s svojimi trdimi okovi. In z
nekakim zadoščenjem, z neko tiho radostjo sem včasi
mislila, kako moraš biti vesel sedaj Ti, ko si vendar
popolnoma prost, ko lahko brez vsake ovire neguješ
druge želje, ko lahko brez vsake bojazni za kako
očitanje, ali celo za kak buren nastop obrneš svoje
poglede drugam, kjer Ti kaže bolje. Da, za ta svoj
čin sem pričakovala od Tebe — hvaležnosti in pa
da me odzdaj popolnoma pustiš, naj hodim po svojih
potih.

In res, čemu me nisi pustil? Čemu si vnovič
vsilil se v moje življenje? Že sem se bila vživela v
svoje nove odnašaje, že nisem več mislila, da mi kaj
odgovoriš, ko dobim od Tebe neki opoldan dolgo
pismo. Ali se spominjaš, kaj si mi pisal? Čemu bi

44

Ti ponavljala! A z njim si zbudil vnovič v meni
dvome in boje, oni popoldan mi je bil grozen, a noč
za njim brez spanja in dolga, dolga. Zraven mene
je ležal otrok moj. Rahlo so se vzdigovale njegove
drobne prsi, dihal je komaj slišno, a njegova ročica
s kratkimi, debelimi prstki je počivala na mojem ko¬
molcu. In ti prstki so včasih vztrepetali ter se iz¬
tegnili, a skoro nato zopet skrčili. Prijela sem to
drobno roko ter jo stisnila v svojo, in moja glava
se je približala njegovemu bledemu obrazu. Moji
lasje so se mešali z njegovimi, moje ustnice so se
dotaknile njegovega belega, mrzlega čela, a iz oči so
se črez dolgo zopet usule solze, ki so močile gorko
blazino. In vzdignila sem se ter sklonila v postelji.
Nekoliko časa sem strmela predse ter nehote poslu¬
šala deževne kaplje, ki jih je škropila burja ob šipe.
Slišalo se je, kakor bi kdo pesek metal obnje. In v
moje srce se je priplazil doslej nepoznan strah, in
oči so mi strmele v šipe, kakor bi se bila v njih po¬
javila razkuštrana glava s krvavimi, žarečimi očmi. A
bile so samo motne, krive brazde, katere so črtale
nizdoli se spuščajoče kaplje. Toda jaz sem se vendar
zopet sklonila nad otroka in zopet sem ga poljubovala,
in zopet so mi vrele solze iz oči. In to se je po¬
navljalo vso noč, do belega jutra . . .

A proti jutru je bil trden moj sklep, da Ti ne
odgovorim ničesar. In res sem molčala. Toda že
črez nekoliko dni si prihitel sam. In prisegel si, da
ljubiš mene edino in da Ti ni moči misliti, da bi te
jaz več ne ljubila. Burno si me stisnil k sebi in

45

Tvoja bližina me je omamila. Začutila sem, kako se
taja moje srce, kako se ga polagoma polašča neka
toplota, a skoro nato sem se ovila v neki blaznosti
Tvojega tilnika in pozabila sem na vse, popolnoma
na vse.

In ljubila sem Te odslej še bolj nego kdaj prej,
ljubila blazno, brez pomisleka . . .

Ti si me pa spravil kmalu potem v svojo bli¬
žino in zatrjeval si mi, da me kmalu vzameš. In na¬
stanil si me v tej sobi, v kateri Ti pišem sedaj to
pismo. V tem skrivnem kotu si me imel zaprto, da
bi nihče ne zvedel prehitro o najini skrivnosti. In
prihajal in odhajal si skrivaj; nihče ni vedel ničesar
o Tvojih posetih.

A jaz nisem bila več ona kakor nekdaj. Čudno!
Vse v meni se je izpremenilo, moja ljubezen je pre¬
kipevala, a polotila se me je tudi ljubosumnost. In
ta ljubosumnost razjeda mojo notranjost, ona bode
moj propad. Ali naj se branim? Čemu! Ljubček
moj, čuj, jaz blaznim, moji možgani so vroči in raz¬
beljeni, po mojih žilah se pretaka strup! Glej, danes
sem prišla do spoznanja, da ne morem biti srečna
nikdar, nikdar!

Danes, ko si me popoludne posetil, se je svetila
v Tvoji gumbnici krasna roža. Bila je napol razcvela,
in njeni žametasti lističi so bili še nedotaknjeni. Glej,
taka sveža, še nedotaknjena mora biti ona, ki hoče
biti Tvoja nevesta! Kdo je ona, ki Ti jo je darovala?
Rada bi jo poznala; ako ne zaradi druzega, pa spričo
tega, da bi vpričo nje občutila vso svojo nizkost in

46

umazanost, vso svojo podlost in zaničljivost. Rada
bi jo poznala, da bi pred njo padla na kolena ter
poljubila tla, kamor je stopila njena stopinja. Da, ona
mora biti Tvoja, čemu bi vama bila na poti jaz?
Glej, roža, ki si jo imel v gumbnici danes, ona me
je privedla do spoznanja! A to spoznanje je bridko,
to spoznanje mi prinaša smrt! Čuj, prilično, ko nisi
pazil, so ti drhteči moji prsti izvili rožo iz gumbnice,
in skrivaj sem jo vtaknila v predal. A ko si odšel,
sem jo hlastno zopet potegnila iz njega. Moje oko
je obviselo trenotek na njej, a njeni lističi so tačas
vstrepetali, kakor da bi pričakovali grozne bolesti.
Meni pa se je tedaj srce zasmijalo, in v burnem ve¬
selju so se iztegnili prsti moji po teh svežih listih in
z veliko slastjo so trgali druzega za drugim iz čaše.
In padali so ti rdeči lističi po tleh kakor velike krvave
kaplje in činih na deskah široke, krvave lise. Ah, to
zadoščenje! — Toda čemu si prišel k meni z rožo?
Glej, jaz blaznim . . . Pobrala sem po tleh one liste
in raztrgala sem jih vnovič na drobne kosce ....
Odpri predal pri mizi in videl jih bodeš notri, kako
leže mrtvi, mrtvi! Ha, ha, in taka kakor je zdaj ta
roža, taka naj bode tudi ona, ki Ti jo je darovala!
Ha, ha; ha, ha! Le bodita srečna! . . . Ali čutiš?
Moji možgani so vroči in razbeljeni, name pada noč,
črna noč! Ne vprašaj po meni, po uveli roži . . .
pojdi k njej, pojdi k njej, ki Te komaj čaka! ....
Ali naj Te prekolnem, ljubček moj? .... Čemu?
Vsak se prekolne sam s svojimi dejanji! ..."

*

* *

47

Robidnik je strmel dolgo predse, a naposled po¬
časi odprl predal. Na dnu so bili raztrgani kosci
temnordeče rože. Njih barva je že bila zamazana,
a na njih so se svetili drobni, okrogli madeži. Bili
so sledovi solza, ki so popoldne kapale na-nje, iz¬
virajoče iz obupanega srca . . .

Robidnik se je stresel ter mrmral polglasno:
»Vsak se prekolne sam s svojimi dejanji!"

In pograbil je luč ter kakor nezavesten stopal
navzdol. Tam je še vedno cvilila harmonika, čulo
se je drsanje in vpitje. In ni si upal vnovič stopiti
v sobo. Ugasnil je luč ter jo postavil na stopnice.
Tiho kakor tat se je splazil iz hiše . . .

*

* *

Dva dni potem so bili iz bližnje reke potegnili
mrtvo žensko. Ob njej je viselo truplo šestletnega
dečka, ki je bil privezan nanjo z vrvjo.

Robidnik je stopal s povešeno glavo v mrtvaš¬
nico. Ko se je vračal proti domu, je Srečal Vrtnika.

»No, ali je že konec povesti ali ne?" se je sme¬
jal Vrtnik ter se ustavil za hipec.

Robidnik ga je pogledal z osteklelimi očmi ter
mu podal roko. Bila je mrtvaško mrzla in skoro trda.

»Da, danes je konec!" je odgovoril pomenljivo
ter takoj nadaljeval svojo pot.

Vrtnik je gledal za njim ter majal z glavo.

V tem hipu pa so se oglasili mrtvaški zvonovi,
in njih glas je priplul tudi Robidniku na uho. In
pospešil je svoje korake . . .

48

List za listom.

4

Ir red dvonadstropno začrnelo trško hišo, z ve¬
likim obokanim vhodom je vrvela mnogoštevilna mno¬
žica. Gnetli so se stari in mladi, ženske in otroci,
vmes so se pa svetlikali bajoneti trških in okoliških
orožnikov.

Gori v drugem nadstropju je vršila v veliki
sobani naborna komisija svoj posel.

Iz prvega nadstropja se je razlegalo skozi malo
omreženo okence hripavo petje nekaterih potrjenih
fantov. Čulo se je glasno preklinjanje, surovo zabav¬
ljanje in smejanje, a tudi napol zadušeno ihtenje . . .

Bil je pust aprilski dan. Crez strmo robovje
bližnjega gorovja je kar na mah zapihala ostra sapa,
pobirajoč po potih drobni pesek in škropeč ga v lica
in oči. Od bližnje reke je priplul vlažen zrak, da je
postalo kaj mrzlo. Ljudje, težko pričakujoč izida da¬
našnjega nabora, so se zavijali tesneje v svoja oblačila
in silili so proti vhodu. Toda vsi niso mogli noter.
Razšli so se po bližnjih krčmah; a od tam so pošiljali

51

4*

skrivaj bokale vina pod ono zamreženo okno, da so
romali po spuščenem motvozu navzgor in potem v
žejna grla novih rekrutov.

„0 zdaj gremo, o zdaj gremo,

Nazaj nas vež ne bo!“

Vedno in vedno se je ponavljal ta refren, iz
početka žalostno in še precej ubrano, potem vedno
bolj divje, vedno veseleje, dokler niso posegli vmes
orožniki . . .

Po cesti sem od mostu je prihajala meščansko
oblečena ženska, stara morda štirideset let Na njenem
licu, kažočem še sledove nekdanje lepote, so bile že
vidne globoke brazde, katere sta vanje črtali skrb in
beda. Oči so bile globoko udrte in na široko črno
obrobljene in motne kakor od joka. Tudi tilnik se ji
je že upogibal, in skoro sključeno je stopala poleg
visoko zraslega mladeniča, svojega sina.

Molče sta stopala skozi vhod . . .

Na stopnicah prime mati sina za desnico, jo
podrži nekoliko časa v svoji ter upre pogled svoj v
njegovo oko.

„ Ker si hotel tako, bodi ti! Morda, morda pa
se me Bog usmili in te ne vzamejo!"

Dostavila je te besede, sama ne verujoč vanje.
Potem se je stisnila v kot v ovinku stopnic, se zavila
še tesneje v volneno ruto ter čakala. Sin se je ozrl
še enkrat na-njo, a takoj je pohitel navzgor . . .

Dobre pol ure pozneje sta že stopala proti
domu, toda še bolj tiha nego prej in ona še bolj
upognjena in sključena.

52

»Moj Bog, moj Bog, osreči ga in usmili se
mene!" Tako so ji šepetale ustnice, tako je vzklikalo
bolestno in strto srce . . .

Za njima pa je rastel vrišč od minute do minute.
Novinci so pojoč in kričoč drli na prosto ter se po¬
tem drevili od gostilnice do gostilnice.
* *
*

Bilo je poldrugo leto prej. Pod jesen je šlo. —
V „ Rebrnice", klanec med vipavskim St. Vidom in
Razdrtim, je nekega jutra počasi stopala drobna rdeč¬
kasta kobilica, komaj zmagujoč na novo prebarvani
koleselj, na katerem sta sedela dva potnika. Starejši
je bil človek kakih petdesetih let, nizke rasti, svinčene
polti, orlovsko zakrivljenega nosa in začenjajoče se
pleše nad nizkim nagubanim čelom. Imel je dvoje
majhnih, živih oči, toda zdelo se je, kakor bi njiju
plamen pojemal, kakor bi se šiloma trudile, da bi
obdržale nekdanji svoj svit. Vedno je mahal z rokama,
kažoč na levo in desno ter pripovedujoč svojemu
mlajšemu tovarišu zgodovino krajev, pojavljajočih se
jima pred očmi.

Mlajši je bil visokorastel mladenič enakega, samo
mlajšega obraza; videti je bilo, da je bil starejši prav
takšen pred nekaterimi leti.

Bila sta oče in sin. —

Črez Žingarico doli je vela hladna sapa, in prvo
listje na obpotnih hrastih je rumenelo in v vrtincih
stlalo kamenita tla. V gošči nad cesto se je oglašala
sova, a pod cesto je skozi robidovje in gabrovje
smukal rumenokljuni kos, se izpreletavala brinovka,

53

in v gostem grmovju ob penečem se studencu je to¬
žil samec strnad. Skozi redke oblake je posevalo solnce,
in njegovi bledi žarki so trepečoč padali po obcestnih
jarkih, po drevesnih vrhovih in zibljočih se redkih
travnatih bilkah, da je bila videti vsa okolica nekam
otožna, žalna . . .

»Vidiš, dragi moj, pred dvajsetimi in še več leti
sem se tudi tod vozil, ne sicer po tej cesti, toda tam
doli po oni, katera se vije tako strmo navkreber, prav
ob takem času in prav po takem potu, kakor zdaj ti.
Na moji strani je sedel pokojni moj oče - Bog mu
daj dobro — in govoril mi je, kakor govorim jaz
tebi. Bil sem tedaj v šesti šoli. Poslušal sem ga in
obljubil sem mu, da se sme zanašati popolnoma na¬
me. Ljubil sem ga, kolikor le more ljubiti sin očeta,
da, ljubil ga tako, da me še zdaj srce zaskli in mi
porose solze oko, kadar se spominjam njega in nje¬
govih besed. In ta ljubezen mi je bila usodna! Še
tisto leto so ga pokopali, a jaz se nisem brigal po
njegovi smrti za nobeno stvar. Postal sem sanjar; vte¬
pel sem si v glavo, da se nimam za koga učiti, ko
nimam več njega, ki se je tako srčno veselil vsakega
najmanjšega uspeha mojega. To je postala moja fiksna
ideja. Zanemarjal sem študije, in konec leta se je stis¬
kala dvojka mad vrsticami mojega izpričevala. Rogal
sem se, ko sem jo zagledal; kaj me je brigala? -
Vse prigovarjanje matere moje me ni premoglo, da
bi nadaljeval šole. Vstopil sem pri tukajšnjem sodišču;
postal sem diurnist, postal gosposki hlapec, to, kar sem
še dandanes!"

54

Tako je govoril oče sinu, se naslonil v vozu in
zrl srpo pred-se.

Umolknila sta oba. Voz je začel drdrati bolj
naglo — dospeli so bili na vrh — in šinil je naglo
mimo prvih vaških hiš ter hitel dalje.

Sinu se ni še nikoli videl oče tako otožen. So¬
čutno in skrivaj se je oziral nanj. A tedaj se mu je
hipoma zazdelo, sam ni vedel, kdaj in kako, da vidi
svojega očeta zadnjič.

Mraz mu je pretresel vse ude. Izkušal se je
otresti takih misli, izkušal misliti na kaj druzega, ve¬
selejšega, toda zastonj! . . .

Hrumeč in šumeč je pridrdral vlak na postajo
v Postojino. Diurnist je spremil sina do kupeja. Nič
več mu ni imel povedati. Izčrpil je bil že vso svojo
redkobesednost, ponovil že opetovano očetovske opo¬
mine. — Molče mu je še podajal roko — sin je bil
že na stopnicah — in tedaj je premagala starega neka
neodoljiva sila; strastno je potegnil sina k sebi. Roke
so se mu krčevito ovile sinovega vratu, in nagel, ske¬
leč poljub je trepetal sinu na ustnicah.

Toda le za trenotek . . .

Rezek žvižg parnega stroja je pretresel težki je¬
senski vzduh, stroj je zasopihal, kolesa so zaškripala
in zaropotala, in vozovi so se jeli pomikati dalje, iz
početka počasi, potem pa vedno hitreje in hitreje . . .

Nizka enonadstropna hiša z majhnim ograjenim
vrtičem od spredaj, s kuhinjo in kletjo v pritličju in
z dvema zaduhlima sobicama nad njima je bilo stano¬
vanje diurnista Leskovca. Podedoval jo je bil po svojem

55

očetu, kateri je bil pred leti v trgu učitelj, a se mu
je kraj toliko omilil, da je kupil, stopivši v pokoj, s
prihranjenimi in pristradanimi vinarji na bobnu pro¬
dano posestvice. — Na vrtiču so bohotno cvetle razno-
bojne pelargonije, se ščepirili klinčki - rdeči, beli,
rumeni, pisani - se spenjali rumeni tulipani, pome¬
šani z belimi lilijami. A okoli oken se je mrežil vinski
trs s krvavordečim, dolgopeceljnim grozdjem na jesen.

Bože moj, kolika potrata cvetja! A v hiši beda,
naj hujša beda!

Borni goldinarčki — bilo jih je trideset - katere
je redno mesečno prejemal Leskovec s tožnim srcem
in s tesno stisnjenimi ustnicami, so se razkropili takoj
prve dni in izginili nalik slani ob solnčnem prihodu.
Oh, kakšna plača za toliko napora, za toliko truda in
hlapčevanja!

Kadar je Leskovec potrt in izmučen pristopical s
svojo mastno plačo domov, se je vselej spustil v le¬
seni naslanjač, podprl za nekoliko časa glavo, kakor
bi čakal, da se mu podvoje v žepu stisnjeni novci.
A potem je začel pokladati goldinarček za goldinarčkom
na raskavo mizo. Tehtal in obračal je v roki druzega
za drugim ter štel in štel, a bilo jih je vselej le tri¬
deset!

Žena pa je ob takih prilikah počepala v kotu,
vsako leto z novim dojencem v naročju, ter molče
opazovala moževo početje. Pohiteval ji je pogled na
drobno stvarco na prsih, a odtod na moža, od njega
po petorici malih razposajenčkov, od katerih je imel
najstarejši komaj deset let, od njih pa po borni opravi

56

- in povesila je oko ter strmela v deske napol trh¬
lega poda . . .

»Ata, kruha! . . . Mama, lačen! . . . Uh, kako
me zebe!" ... In vstal je diurnist. Sključeno je
stopical do bližnjih prodajalcev, da je nasitil drobne
kljunčke, da se je zmenil za drva. In ko je vse poplačal,
mu je ostal še cel — desetak! No, ta bo že še do konca
meseca! Saj ni treba jesti mesa in piščancev, to ni
za take želodce! . . .

»A kaj bo iz teh črvičkov? Kaj bo iz njih?" je
stokal Leskovec čestokrat pod večer, in spanec mu ni
hotel na trudno oko.

»V Boga zaupaj, ljubi moj," je odgovarjala ona.
»On jih že preskrbi."

In drznil se je nekega dne ter poprosil sodnika,
da mu izboljša plačo. Ta ga je sicer poslušal, a nato
se je obrnil malomarno od njega ter mrmral polu-
glasno:

»Čemu se pa ženijo taki ljudje!"

Leskovec je stisnil pero tesnejše med odrevenelimi
prsti, potegnil z levico preko oči, pa — molčal. Nikdar
več ni zinil o kakem poboljšku . . .

No, žena je imela prav; Bog se je usmilil nje¬
nih otrok. Zaklenkal je gori pri sv. Štefanu mrtvaški
zvon.

Pritekel je k diurnistu najstarejši sin Franček, pa
dejal: »Ata, Potočnikov Lukec je umrl za boleznijo
v grlu!"

Prestrašil se je diurnist, in bridek izraz mu je
šinil preko ustnic.

57

Od zdaj je klenkalo dan na dan; šli so otroci
drug za drugim - tu eden, tam dva, tam trije, štirje.
Pri Leskovcu so ležali vsi, ozdravel pa je samo
Franček. -

Ko se je usipala gruča za gručo na male krstice,
danes temu, jutri drugemu, potem tretjemu, je stal
diurnist od strani, bled, strt, brez življenja.

Bog jih je preskrbel! . . .

Dnevi so potekali pusto in dolgočasno. Diurnist
ni slišal več vpitja svojih malčkov, in to mu je bilo
težko. Tako se je bil privadil neznosnim skrbem, da
ni mogel živeti brez njih. Zdelo se mu je, da ima
zdaj še preveč plače, da je velik gospod. Vso ljubezen
je osredotočil na sina Franceta, in nekega dne je sklenil,
da mora le-ta v Ljubljano v šolo.

»Gospod mora biti, velik gospod!" . . .

France je dovršil četrti razred trške šole z dobrim
uspehom, in pod jesen sta res drdrala proti Ljubljani.
Od zdaj je redno vsaki mesec romalo petnajst gol¬
dinarjev v Ljubljano, a z drugimi petnajstimi sta krčila
in stradala on in žena.

»No, zdaj je že v četrti šoli. Gotovo se nam sedaj
obrne na bolje. Morda si pridobi kakih instrukcij ali kako
ustanovo, in ne bo treba več toliko trošiti zanj ..."

Tako je razmišljal Leskovec, vozeč se tistega dne
iz Postojine proti domu. Te veselejše misli so ga na¬
potile, da je dal ustaviti voz pred krčmo v Razdrtem
in je vstopil z voznikom.

V gostilniški sobi je bilo slučajno nekaj pivcev,
znancev diurnistovih iz trga. Bili so dobre volje in

58

ponujali so mu pijače drug za drugim. On se je
sicer nekoliko branil, a kmalu je izprevidel, da je treba
z volkovi tuliti. Nenavadna pijača ga je tako omamila,
da naposled niti ni mislil na dom. Šele pod noč ga
je voznik s težka spravil na voz.

Bil je lahko oblečen in takoj je zadremal na
vozu. Doli črez Nanos pa je zapihala ledena sapa.
Toda on se ni zbudil.

Ko je skočil pred hišo raz voz, ga je treslo po
vsem životu, in mraz ga je izpreletaval tudi še dolgo
potem, ko ga je ogrnila žena z vso odejo, kolikor je
je bilo pri hiši.

Drugo jutro pa ni bilo diurnista v pisarnico.
Strmeč so se spogledovali uradniki, ko so zagledali
prazen njegov prostor; kaj takega se ni bilo zgodilo
še nikdar.

Diurnist pa je tačas stokal pod težko odejo, da
je prestrašena žena vila roke in hotela skočiti po
zdravnika.

»Pusti, morda bo bolje," je ječal bolnik. »Ali
ne veš, koliko stane? Kaj pa naj pošljem prihodnji
mesec Francetu?"

»Moj Bog!" je vzdihnila žena . . .

Ali bolje le ni hotelo biti; vedno huje ga je
bodlo ob straneh. Ko že ni mogel več prenašati bo¬
lečin, je privolil s težkim srcem, da stopi ona po
zdravnika.

Ta je prišel ter konstatoval pljučnico.

Toda bilo je prepozno! Osmi dan mu je od¬
zvonilo, in ker je bila na dan pogreba ravno nedelja,

59

je stopala za krsto nebrojna množica. Tržki pevci so
mu zapeli. - Bogati trgovec pa, kateremu je mast
zalivala lica, da so se svetila in žarela kakor makov
cvet, je dejal lakonski svojemu sosedu:

„Trpin manj na svetu!" . . .

Iz težkih sivih oblakov je naletaval dež, in udiralo
se je blato pod nogami, ko je stopala množica proti
domu. Sodnik, kateri si je bil oblatil nove črne hlače,
pa je izustil kletvico na ubogega diurnista, kateremu
se je mudilo umreti prav ob tako neugodnem času,-

* *

*

Sama je ostala vdova v svoji hišici. Tako prazno
in pusto je bilo po kotih, kjer so se včasi valjali in
igrali otroci, tako prazno na onem starem naslanjaču,
kjer je sedeval dan za dnevom dobri mož. Oj, da bi
ga ugledala tam samo še enkrat! Pravijo, da hodijo
mrtveci vsaki večer počivat na mesta, ki so jim bila
v življenju priljubljena; tudi ona je nestrpno zrla
vsaki večer na ta naslanjač, ali se ji morda prikaže
sključena njegova postava, ali se prikažejo njegove
male žive oči, katere so včasih zrle tako milo izpod
koščenih obrvi - 1 - čakala je, kdaj jo ogovori rahli,
skoro otročji njegov glas. Toda ni ga bilo! —

Šiloma so se ji udirale solze po velem licu vsaki
večer, kadar se je odpravljala sama počivat. Ali tudi
to je prenehalo; vdala se je v svojo usodo . . .

Ko je France zvedel o smrti očetovi, mu je
otrpnila duša, otrpnilo telo. Zaprl se je v svojo sobo,
ne meneč se za šolo, za tovariše, ne meneč se za celi
svet. Edino to mu je bilo vedno pred očmi, da njega

60

ni več, njega, ki je toliko žrtvoval za njegovo vzgojo.

— In kaj zdaj? Od kod se mu je nadejati pomoči,
da se bo šolal nadalje? Instrukcije so bile tedaj že
zelo redke, in še te so imeli boljši dijaki višjih šol;
on ni bil sicer pri slabih, vendar mu je provzročalo
učenje mnogo težkoč. Odtod torej ni pomoči! Ali naj
mu pomaga mati? S čim? Sama ne bo mogla živeti
z ono miloščino, katero bode dobila morda po soprogu.

— Ali naj gre beračit? Od hiše do hiše? . . .

Drevesa so stala gola, pod nogami je škripalo,
in prezebali so ščinkovci po zmrzlih vejah, ko je
stopal France proti domu po oni poti, po kateri sta
se vozila z očetom ne dolgo tega. Spominjal se je
najmanjših posameznosti in tedanjih pogovorov, in
zdelo se mu je, kakor bi mu tudi danes zvenel na¬
sproti glas očetov izza vsakega ovinka. In ni si mogel
misliti, da trohni njegovo truplo že nekaj tednov v
črni zemlji . . .

Še ne teden potem pa je nastopil tudi on mesto
svojega očeta. Postal je diurnist. —

Tako je preteklo leto. France je sedeval kakor
nekdaj oče na istem stolu v uradu. Delal je molče,
kakor v prejšnjih časih oče njegov. Edino veselje so
mu bili večeri, katerih slehernega je prebil v družbi
materini. Sleherni prisluženi novčič je delil z njo. —
Živela sta skoro brezskrbno; kajti razvajena nista bila,
in France ni še poznal življenja in njegovih veselic,
da bi bil silil vanje.

Ali večno vendar ni moglo ostati tako! France
je bil pač še premlad, da bi se že sedaj zakopal za

61

večno v to vedno enakomerno, duhomorno delo, ka¬
tero je bil tako rekoč podedoval po svojem očetu . . .

Bilo je nekega zimskega večera. France je stopal
že v temi iz urada. Pot ga je vodila mimo čitalnice,
katera je bila nocoj posebno razsvetljena.

Iz sobane so se razlegali ubrani akordi mestne
godbe. Vmes se je glasil šum in veseli smeh srečnih
gostov.

Nehote mu obstoji noga. Ti glasovi, tako rahlo
plavajoči po težkem vzduhu, zdaj tožeči, zdaj se sme¬
joči, zdaj zopet burno se valeči nalik neukročenim
valovom gorskih hudournikov — vse je vplivalo nanj,
da se ni mogel premakniti z mesta . . .

Tedaj pa ga je nekdo prijel pod pazduho in
molče vlekel za seboj proti čitalničnemu vhodu.

„ Enkrat moraš vendar med svet, saj nisi bil še
nikjer," je izpregovoril ob vhodu smeje se prijatelj
sošolec, pomočnik v trški prodajalnici.

In France je stopal za njim nehote.

Ko sta vstopila v dvorano, mu je vse mrgolelo
pred očmi. Godci so svirali, mladi pari se vrteli,
drugi se šetali, in elegantne toalete, katerih moderni
kroj je razsvetljevalo nekoliko pozlačenih lestencev, so
se tu kazale njegovim strmečim očem . . .

Tisti večer pa se je doma mati jako čudila, kam
je prešel sinek.

No, prišel je domov, toda nekoliko pozno. Na
obrazu in kretanju se mu je poznala razburjenost, in
oči. so se mu svetile od doslej nepoznane sreče.

Ovil je materi okoli vratu roke ter ji zašepetal:

62

»Oh mama, to je lepo, to je krasno tako živ¬
ljenje! Tudi ti moraš nekdaj bolje živeti! Mlad sem
še in pomagati moram tebi in sebi!"

Mati ga je mirno poslušala, da je končal, a po¬
tem je dejala resno, skoro žalostno:

»Sin moj, zadovoljna sem s tem, kar imam.
Najbolj pa hvalim Boga, da mi je dal tebe! Druzega
si ne želim! “

Ali on jo je tešil, pripovedujoč ji, da si mora
ustvariti boljšo bodočnost, nego je življenje ubogega
diurnista. Srečal da je bil prijatelja, kateri mu je sve¬
toval, naj gre takoj prostovoljno v vojake. Ko jih
odsluži, se mu gotovo ponudi kaka boljša služba, in
v nekaj letih postane sam svoj gospod. Tedaj pa
bode dobro zanj in dobro za njegovo mater!

Pripovedoval je to tako navdušeno, tako odkrito¬
srčno veselo, da se mu ni mogla mati protiviti.

Vdala se je, in dobra dva meseca potem je bil
sin potrjen prostovoljec . . .

* *

*

Nastopil je bil zadnji september, tih in jasen
dan. Solnce je sijalo tako toplo kakor po letu, in
veselili so se tega vremena vinščaki, spravljajoč sladko
grozdje iz vinogradov, veselile so se ga ptice v oru¬
menelem grmovju, veselile zadnje cvetice po brežinah
in vrtovih - veselila se ga je sleherna stvar.

In vendar je ta dan donesel tiho žalost v marsi¬
katero hišo. Mnog oče in mnoga mati sta si skrivoma
brisala solze. Odhajali so mladeniči v vojake. Res
je vojaških let zdaj tako malo, res vlada zdaj mir

63

med državami, toda kdo ve, kaj zakriva bližnja bo¬
dočnost?

Mladeniči so prepevali po trgu, veseleč se še
zadnji dan. Ali marsikak »juhuhu" je izdal, kaj se
godi pod ledeno skorjo tam notri, kjer tako čudno,
tako naglo utriplje mlado srce; marsikdo je pogoltnil
s požirkom sladke kaplje tudi zadušeni jok ter po
sili prepeval ter vreščal dalje . . .

Drugo jutro je bilo po trgu vse tiho . . .
Francetova mati je še pozno v jutro klečala v svoji
sobici pred posteljo. Usta so ji šepetala venomer,
in prsti so lahko polzeli po rdečih jagodah posve¬
čenega molka. Celo noč je prečula tako, odkar se je
bil sinoči poslovil sin od nje.

Kratko je bilo slovo, a tem daljša njena goreča
molitev, kipeča od dna strtega srca . . .

*

Kolikor surovosti in neusmiljenosti morajo pre¬
trpeti vojaki prve tedne svojega vojaškega vežbanja,
toliko je je prebil tudi France. Res se mu je včasih
krčilo srce v prsih, in stiskal je ustnice med zobe,
da so krvavele, ko ga je mučil kak surovež nalašč in
preveč. Toda prebil je vse, in konec prvega leta je
že bil podčastnik v polkovni pisarnici.

Potekalo mu je leto' za letom v enakomernem
delu, a raslo mu je tudi upanje od dne do dne.

Daši je vedel, da se materi ne more goditi prav
dobro, vendar mu celo njeno gorje ni bilo znano.
Z bornimi petimi goldinarji, katere je dobivala vdova
na mesec kot miloščino, se pač da težko umreti, a

64

še teže živeti. Stradala je, da se je morala smiliti
mrzlemu kamenu, a po zimi je zmrzovala.

Rada bi bila hodila kam na dnino, ali ljudje je
niso hoteli.

»Kaj bo pa delala? Na starost se človek ne
privadi delu!" Tako so se menili za odhajajočo. Le
redkokdaj se je kdo spomnil, da mu je pokojni nje
mož storil včasih vendar kako ljubav v pisarnici, in
donesel je morda košek krompirja ali latvico mleka.

In vendar ni sinu nikoli potožila. Redka so bila
sicer njena pisma, toda polna vdanosti in izpodbujanja,
polna ljubezni, neizrečene ljubezni.

Ni čuda, da je v takih razmerah slabela od dne
do dne. Množile so se ji gube na obrazu in udirale so
se ji oči vedno globlje. Kmalu ni bilo več črnega lasu
na njeni glavi; pobeleli so bili vsi, drug za drugim,
a vsako jutro jih je obvisel velik šop na glavniku.

V tem pa so dohajala redno pisma Francetova,
polna sladke nade, da kmalu doseže svoj namen, in
da bode v kratkem dobro tudi za-njo.

Tako je tlela pri vsej nesreči in bedi v njenem
srcu iskra upanja, in ta jo je vzdrževala, da ni ob¬
nemogla popolnoma . . .

*

Zadnje leto Francetovega vojaškega službovanja
se je krčilo . . .

France že dolgo ni bil dal nobenega glasu od
sebe. Spomladi je bil pisal materi pismo, precej kratko
in hladno. Izgovarjal se je, da nima več toliko časa,
da bi mogel domov tolikokrat pisati. Učiti se mora

65

5

in truditi, da bode konec leta sposoben za službo kan-
celista. Ta mu je bila obljubljena za gotovo.

Odpisala mu je mati takoj, naj nikar ne zane¬
marja svojih reči zavoljo nje, marveč naj pazi, da
se mu izide vse po sreči.

Od tedaj pa ni bilo nobenega daljšega pisma
več, k večjemu še drobna dopisnica, oznanjajoča, da
sin še živi, in da se mu dobro godi . . .

Pred velikimi jesenskimi vajami pa je prišel v
trg na dopust za dva dni Malikov Tone.

Stopal je neko jutro mimo vdovine hišice in se
je slučajno ozrl na vrtič. Tam je bilo kakor po na¬
vadi vse v cvetju, da se je širil vonjav duh po zraku.
Ob gredici pa je klečala vdova ter pulila sitni plevel,
ki je silil na dan.

»Oh, koliko lepih cvetic, mama'', je dejal in pri¬
stopil k vratom. »Lahko vam bode napraviti duhteč
šopek nevesti, ki jo pripelje pokazat France!"

Ona je povzdignila glavo in pobledela.

»Saj vam je gotovo pisal", je nadaljeval Tone.
»Lepa je, da malo takih, in rada se imata, da je že
skoraj malo preveč."

Njej pa ni hotel glas iz grla. Dušilo jo je, in
krčilo se ji je srce v prsih. Zalila so ji prsi bridka
čuvstva. To je tedaj vzrok, da jo je zanemarjal?!

Toda to njeno sebičnost je kmalu premagala
materinska ljubezen.

Vzravnala se je in dejala lahkotno ničesar slu¬
tečemu Tonetu: »No, pa pozdravi ga, ko prideta
skupaj, in povej mu, da si govoril z mano!"

66

»Pa bom; toda povem vam, da bodete snahe
lahko veseli«, je odgovoril Tone in korakal dalje . . .

Zvečer pa je padla vdova na kolena pred malo
začrnelo razpelo, viseče ob postelji na steni.

»Moj Bog, moj Bog, dodeli vsaj njemu srečo,
kakršne nisem vredna jaz! Hrepenela sem po njej,
toda zgodi se volja tvoja!« . .

In ko so jo po tem dogodku srečavali ljudje, je
skoro niso več poznali. — Tako sključena, tako pre¬
padla je lazila okoli, da je dejal cerkovnik nekega
večera boljši svoji polovici:

„ Kmalu bo treba spet zvoniti z vsemi tremi! Danes
sem videl Leskovko. Moj Bog, samo še duh je v njej!«

* *

*

Nastopila je pozna jesen . . .

Neki mrzli popoldan je stopal poštni sel proti
vdovini hišici. Skrbno se je zavijal v dolgo službeno
suknjo, katero mu je ovijala burja okoli tenkih nožič,
da bi ga bila kmalu izpodnesla. - Nesel je Leskovki
črez dolgo zopet pismo.

Ko pa je stopil v vežo, mu ni prihitela nasproti
vdova, kakor je vselej storila poprej.

Nikjer ni bilo slišati glasu. Nekako čudno tiho
je bilo povsod. Skoro boječe je pritisnil kljuko pri
kuhinjskih vratih. — Nikogar! —

Tedaj je pa po stopnicah doli prilezla z drobnimi
koraki vdovina soseda Mračkovka:

Ko je ugledala pismonošo, je naglo dejala:

»Ali imate kaj za-njo? Moj Bog, kako težko pri¬
čakuje vrstice od njega! — Oh zdaj bo pa laže umrla!"

67

5*

Vzela je pismo in naglo stopila z njim do bolnice.

Ta je ležala na nizki, črvivi postelji pod staro,
oguljeno odejo. Roke je držala pred očmi in ogledo¬
vala si je slednjo minuto brezkrvne in skoro prozorne
prste. A oko, dasi skoro obsteklelo, je begalo iz kota
v kot, po celi sobi, kakor bi iskalo nekoga.

Ko je soseda na rahlo odprla vrata, je dejala
počasi:

»Od ... pri ... te pismo ... in pre . . .
be ... ri ... te ... mi!"

Mračkovka pretrga ovitek, razgane list in bere:

Draga mama!

Oprostite mi dolgi moj molk! Ali hotel sem
Vas presenetiti in vabim vas na svojo — ženitnino,
katera bode pojutranjem 20. t. m. — Dobil sem
službo in tukaj Vam pošiljam desetak za pot.

Vaš

hvaležni sin France.

V malem zavitku zraven lista je tičal desetak . . .

Vzplapolal je še enkrat ogenj v njenih očeh, da
se je v svitu njegovem pomladil ves obraz, da so ji
v blaženstvu zatrepetale ustnice, šepetaje kratko, a
srčno molitev za blaginjo njega, ki ji je še v zadnjem
trenotku osladil življenje.

Nato se je vzdramila. Molče je pokazala na pa¬
pir in pero, katero je stalo na nizki polici . . .

„ Pišite mu ... da sem . . . slaba . . . zelo

slaba ... da ne ... ne morem ... k njemu . . .

a ... da bi ... ga .. . rada . . . tako rada . . .

68

še enkrat videla . . . njega in . . . njo ... ki bo
. . . njegova žena ... Če more . . . naj . . . pride . . ."
Utrudilo jo je govorjenje, in zatisnila je oči.

Nastala je poprejšnja tišina. Le po papirju je
škrtalo pero, katero je vodila nespretna roka so¬
sedina.

*

Pred nizko predmestno hišo v Ljubljani sta stali
kočiji. Vse je bilo pripravljeno, da se odpeljejo svatje
k poroki . . .

France je hodil nemirno po sobi gori in doli.
Rad bi se bil poslovil od samskega stanu tudi pri
materi svoji, a ni je bilo. Zjutraj jo je pričakoval na
kolodvoru, toda moral je v mesto brez nje.

Raznovrstne misli so mu vrvele po glavi. Ali
je jezna na sina, da je tako na naglo, tako nepriča¬
kovano in brez njenega dovoljenja ukrenil ta važni
prevrat v svojem življenju? Oglasila se mu je vest
in mu očitala, da je pri svoji sreči tako popolnoma
pozabil nje, ki mu je dala življenje., nje, katera bi
mu morala biti več nego vse drugo.

Tedaj je pa stopila predenj nevesta v poročnem
belem oblačilu. Krasna je bila. Kakor raztopijo solnčni
žarki jutranjo meglo, tako so razpodili žarki iz njenih
oči temne misli v duši njegovi.

Pozabil je hipoma na vse.

Kakor zamaknjen je videl, da je drug odpeljal
nevesto.

Mehansko je stopal s prijateljem proti drugemu
vozu.

69

Toda predno je vstopil, je stal pred njim pismo¬
noša. France je naglo pogledal naslov. Pisava mu je bila
neznana, poštni pečat je kazal, da je pismo od doma.

Toda zdaj ni bilo časa pregledovati. Potegnili
so konji, in šlo je v skok proti cerkvi.

* *

*

Popoldne pa so sedeli sami svatje okoli podolgo¬
vate mize.

France in nevesta sta bila odšla s prvim vlakom
in v mraku sta že stopala po temnih trških ulicah.

Ko sta stopila na vrtič vdovin, jima je zaduhtelo
nasproti zadnje napol osulo jesensko cvetje. A takoj
se je pomešal med ta duh tudi vonj voščenih sveč,
dohajajoč iz gornjega nadstropja ...

Tam je ležala ona ter držala začrnelo razpelce
med stisnjenimi, povišnjevelimi prsti. Svet mir je kra¬
ljeval nad njenim obličjem, in na ustnice ji je bil legel
rajski nasmeh, kakor bi bila vprav stopila med vesele
svate. Okoli odra je klečalo nekoliko starih ženic . . .

Drugi dan so jo pokopali.

France je zdaj kancelist v rojstnem svojem trgu.
Predelati in prenoviti si je pustil rojstno svojo hišo,
katere pročelje prepleta vinski trs prav gori do pod¬
strešja. Vrtič je pa tudi zdaj še vedno poln cvetja,
katero goji nežna roka njegove soproge iz pijetete
do pokojnice. Tako želi France . . .

Pravijo, da je srečen. Toda poročnega svojega
dne ne more pozabiti nikoli!

70

Prež službe

1.

Fočasi, s tresočimi koleni in s tesnimi občutki
sta stopicala Ivan in Anka po širokih, položnih stop¬
nicah navzgor v prvo nadstropje do stanovanja tvor-
niškega ravnatelja.

Iz časniškega naznanila sta bila zvedela, da iščejo
za tvornico novega, oženjenega vratarja, ki bi poleg
svojega posla tudi snažil in kuril prostore, postrezal
gospoda ravnatelja in opravljal še druge malenkosti,
ter bi za to imel prosto stanovanje, kurjavo, luč in
dobival še dvajset goldinarjev na mesec; zraven da
je tudi še nekaj prostranskega zaslužka. Predstaviti
da se pa morata oba, mož in žena . . .

»Lepa, prijetna službica bi to bila", sta si mislila
oba.

Na stopnicah sta nehote postala. Prsi so se jima
dvigale naglo, krčevito, in v grlu ju je začelo nekaj
tiščati in daviti, da sta težko, neenakomerno sopla, a
srce jima je glasno utripalo . . .

73

»Da le ne bi bilo zastonj!" vzdihne Anka.

On molči.

»Kaj pa, ako tudi tukaj ne bi bilo nič?" vzdihne
naposled obupno.

Ta misel ga je popolnoma uničila, noge ga niso
hotele več držati, in sesti je moral na stopnico. Z
roko si je podpiral glavo in topo zrl v gladke, kame-
nene, bele stopnice pod nogami.

»Ako ne bi bilo nič?" je ponavljala ona mehanski
za njim. »Potem . . . potem ..."

Zgoraj se odpro vrata, in začujejo se stopinje
na hodniku.

»Pogum, Ivan", šepne ona. »Nekdo gre. Pojdiva
dalje!"

In vzdignil se je ter, oprijemajoč se ob gladki,
železni držaj, stopal z Anko proti vrhu.

Nasproti jima pride gospod srednje starosti,
majhnega, skoro pritlikavega stasa, velikega, debelega,
topega nosu, pod katerim je štrlelo nekoliko kratkih,
rdečkastih, ščetinastih in redkih brk, a izpod nizkega
čela mu je gledalo dvoje drobnih, lokavih očes.

Po bliskovo je premeril najprej Anko, in trdi
izraz na njegovem licu se je takoj ublažil. Zatem se
je obrnil do Ivana, ki je v tem hipu snel pokrivalo
raz glavo in ponižno pozdravil.

»Gospoda ravnatelja iščeta? - Hm, to je lepo!
— To je res lepo, a kaj bi rada? - Povejta, česa
želita!" je dejal prisiljeno prijazno.

Ko mu je Ivan razodel svojo željo, se je mož
suho zasmejal in dejal s tihim, hohnjavim glasom:

74

»Tako torej! ... To je lepo! — Hm, jaz sem
ravnatelj, in vidva želita prazne službe? — No, pač
ne bi bilo nemogoče, da jo dobita! To je lepo, kaj
ne?"

In obrnil se je gospod ravnatelj zopet k Anki.
Njegove oči so jo premerile vnovič od vrha do tal,
in komaj viden, toda zadovoljen nasmeh mu je šinil
preko debelih, visečih ustnic.

»Ali imata kaj izpričeval?"

Ivana je spravilo to vprašanje v zadrego, in do-
zdaj mrtvaškobledo lice mu je zalilila temna rdečica.
Nekaj je zajecljal, a gospod ravnatelj se je sladko na¬
smejal, rekoč:

»Hm, že vidim, že vidim. Nič ne de! Pokažeta
mi jih lahku drugič! Ha, ha! To je lepo,' kaj ne?"

Ivan in Anka nista vedela, pri čem da sta. S
povešeno glavo je stala ona in si gladila z desnico
gube ponošenega krila . . .

»Ali smeva upati, gospod ravnatelj?" se oglasi
Ivan.

»Hm, hm, danes vama ne morem povedati še
nič gotovega! Jutri torej zvesta — to je lepo, kaj ne?"

»Ali naj se zglasiva jutri?" vpraša Ivan.

»Da, jutri koj po obedu, ob dveh popoldne!

— Hm ... to se pravi ... hm ... ni treba . . .
hm, čemu bi hodila oba? — Vi lahko ostanete doma!
To je lepo, kaj ne da? . . . Tukaj-le v ti sobi bom

— prva vrata na levo! To je lepo, kaj ne? — Za¬
dostuje torej, ako pride vaša žena . . . sama . . .
Razumete?"

75

Nekaj čudnega je zvenelo iz njegovih besed, in
Anka se je nehote stresla.

Toda Ivan je menil, da pač pride lahko ona
sama, ako gospod ravnatelj to želi.

Poslovila sta se in stopala nizdoli z nekoliko
ložjim srcem, a vznemirjena, kakor nad neko novo,
neznano in nevidno usodo, ki visi nad njima.

2.

Jasno, zimsko popoldne je bilo druzega dne.

Ivan je sedel v majhni, velikemu tičniku podobni
podstrešni sobi nesnažnega predmestja; skozi edino
okno je videl samo na streho domače hiše, na na¬
sprotni strani pa umazano-rdečkasto opeko drugih, v
daljavo se prostirajočih strmih streh, temni, sivkasti
dim, valeč se nalik jesenski megli okoli dimnikov,
semtertja trumo lahkoživih, izstradanih vrabcev, ki so
silili v mrazu pod opeko, par golobov, sentimentalno se
kljunčkajočih in grlečih v gorkem zavetju poleg visokega
dimnika, in pa tam, skoro v nedogledni daljavi kos
temnozelenega morja ... Ta razgled! Pod njim pa
je zijala globočina, katere odprtina pa je bila preozka,
nego da bi bil mogel videti na dnu umazano dvorišče.

Sobica sama na sebi je bila snažna, dasi je bil
pod že ves trhel in so se deske upogibale pod no¬
gami. V kotu na desni je stala skromna postelja, zraven
nje je čepela velika črešnjeva skrinja, a na nji nizka
lesena zibel. V nasprotnem kotu se je stiskalo majhno
železno ognjišče, toda nezakurjeno, zraven njega par
stolic, in na tleh je samevala velika, cinasta umivalna
skleda s temnorjavim vrčem za vodo.

76

Ivan je bil sam. Anka je bila baš odšla pozvedo-
vat k tvorniškemu ravnatelju. Poleg njega se je igral
trileten dečko, a v zibeli je brcalo drobno, poldrugo-
letno dekletce. Sedel je na skrinji in z desnico gugal
zibel, da je odmevalo vedno enakomerno, zamolklo
bobnenje od trhlih tal. Z levico si je tiščal podbradek
in naslonjen je bil z laktom na koleno, da je bil ves
sključen in upognjen.

V sobici je bilo silno mrzlo; otrok na tleh je
stiskal v hlačne žepe drobne, od mraza temnomodri-
kaste ročice. Toda Ivan ni čutil, ni videl ničesar okoli
sebe. Njegov duh je plaval v tem trenotku drugod;
proniknil je bil v polpreteklo dobo, in vsi dogodki,
veseli in žalostni, so se vrstili pred njim.

Kako je bilo še pred dobrimi tremi leti? Tistikrat
je bil pač še vesel mladenič, poln lepih sanj, poln
vere v lepo bodočnost. In kako tudi ne? Saj je imel
njegov oče tam v rojstni vasi dobro založeno pro-
dajalnico, imel poleg tega lepo posestvo, a on, Ivan
je bil njegov edinec! Toda v pogubo mu je bilo to,
da ni imel več matere! In nekega dne je bilo, ko se
je zagledal v sosedovo Anko. Kdo je ne bi bil ljubil
te krasne mladenke? Fantje so se tepli zanjo, okoreli
vdovci so jo zalezovali, a strah je bila celo nekaterim
ljubosumnim zakonskim ženicam. Toda Anka se ni
brigala za nobenega . . . Pač — Ivana se ni ogibala!
Na skrivaj sta se začela shajati, ob vsaki priliki sta
tičala skupaj in nazadnje sta se ljubila z vso dušo,
z vsem ognjem prve nerazsodne ljubezni. Toda Anka
je bila sirota; imeli so jo pri sosedu, ki ji je bil

77

stric, samo za deklo. Ali oče Ivanu kdaj dopusti, da
se vzameta? — Težko! —

Kmalu se je pa zgodilo nekaj povsem napriča-
kovanega — Ivanov oče je začel sam laziti za Anko
in jo je — zasnubil. Tedaj je pa strmeč zaznal, da
se mu je skoro nadejati — vnuka! Hoj, to je bilo
takrat vika in krika! To so bili lepi dnevi! - Starec
je proklel sina, mu izplačal kot delež neznatno vsoto,
in Ivan je moral zapustiti očetovo hišo . . .

Z vročenim mu denarjem si je napravil v od¬
daljeni vasici malo trgovino ter se poročil z Anko,
ki mu je bila v tem že povila krepkega dečka. Toda
Ivan ni bil ustvarjen trgovec — še prednoso potekla
tri leta, je moral trgovino pustiti; bil je ob novce, ki
jih je bil vanjo vtaknil. — Vedno je še upal, da ga
pokliče oče domov, ali kruto se je varal. Oče si ni
hotel premisliti; poročil se je bil v tem z neko komaj
dvajsetletno mladenko — pač menda samo iz jeze
— in tako je izginilo Ivanu zadnje upanje . . .

Z malo preostalo vsotico je bil prišel Ivan pred
par meseci v mesto, da bi si poiskal kako službo.
Po cele dneve je tekal okoli ter vse iztaknil; toda
čas ni bil ugoden - vse je bilo prenapolnjeno! A
mala glavnica se je krčila od dne do dne . . . Dnevi
so potekali, za poletjem je nastopila zima. Zraven
hrane je trebalo zdaj tudi gorkote. In zdaj niso trpeli
samo izstradani želodčki, tudi noge in roke so se ob¬
sule z debelimi, temnordečimi ozebki. Vsaki novi dan
je prinesel novih skrbi, novih muk in bridkosti. Tako
so romale vsaki teden manj potrebne stvari v za-

78

stavljalnico druga za drugo, in daleč ni bil več čas,
ko je imela stati v kotu gola slamnica, ko ga vržejo
z družino vred na cesto . . .

V to brezupno stanje jima je včeraj zasijal svetel
žarek. In baš zdaj, ko so se mu vrstili vsi dogodki
z elementarno silo pred duševnimi očmi — baš zdaj
- kmalu - v tem hipu se odloči usoda njegova in
njegove družine. — Oh, kako hvaležen bode tvor-
niškemu ravnatelju, ako se ga usmili, ako reši njegove
ljube gladu in smrti! Kako vestno, kako natančno in
s kako sveto potrpežljivostjo bode opravljal svojo
službo! . . .

Solnce se je nagibalo že k zahodu; njegovi zadnji
prameni so še z zlatom obsipali nekatere oddaljene
strehe, a Anke še ni bilo domov.

Otrok v zibeli je bil polagoma zaspal, tudi deček
na tleh se je bil zleknil po deskah in je rahlo smrčal.
Ivan ga je zagrnil s staro, oguljeno suknjo, pristopil
k oknu ter zrl v nastopajoči večer . . . Postajal je
nemiren . . .

Tedaj so se pa odprla vrata, in vstopila je Anka.
Bila je nenaravno bleda, izmučena in vzdvojena.

Hipoma je stala zraven Ivana, se tesno oklenila
njegovega tilnika in zaihtela, da mu je pretreslo mozeg
in kost.

„Torej nič?" je vzdihnil on.

Kako sta bila že navajena na ta vedni „nič“!

»Nič! - To se pravi — štirinajst dni imam po¬
misleka", odgovori ona pretrgano, se nasloni na po¬
steljo in zagrebe obraz v odejo.

79

»Pomisleka? Čemu pomisleka?" je ugibal Ivan
in silil vanjo.

Zravnala se je pokoncu in dejala odločno:

»Čuj, Jan ček moj! Čemu bi ti skrivala? - Glej, služba
ti je na razpolago - toda — cena zanjo je — visoka!"

Onemu se je začelo svitati. Stisnil je pesti in
zaškrtal z zobmi:

»O, le povej, le povej", je sikal s prisiljenim
nasmehom, »cena zanjo si — ti — ti — tvoja čast!
— Prokleti svet! Ti prekleti svet!" . . .

3.

Tisto leto je bila huda zima. Snega sicer ni bilo,
toda cele tedne je brila ostra burja, in pršele so po
zraku dan za dnevom golomraznice iz nizke, okoli
vrhov gora in gričev se plazeče meglene zastave.
Sililo je skozi kožo, sililo skozi vsako še tako zadelano
razo, sililo skoraj skozi zidove. - V podstrešnih izbah
ni bilo prebiti, ako se ni kurilo noč in dan.

Anka je zdaj prečepela po celo dneve sama doma

pri otrocih; kajti Ivan je letal po mestu, se ponujal

povsod, tudi za najneznatnejša, najtežja dela. Toda
on ni bil sam; z njim vred se je plazila in moledo¬
vala od hiše do hiše še vedno kopica enakih mu

nesrečnežev; odganjali so jih povsod. Le redek je bil
dan, da so Ivana vzeli za par ur na kako delo, da
je semtertja ujel morda kje kako desetico. Edina do¬
brota je bila še ta, da je imel plačano borno stano¬
vanjce še za čeli mesec naprej . . .

Toda prišel je dan, ko ni bilo niti krajcarja več
v žepu! Ko se je zjutraj zbudila Anka iz mučnih sanj,

80

je bilo zadelano okno z debelimi ledenimi cveticami;
voda v vrču je bila zmrznila, a pod ognjiščem je bilo
samo še par drobnih polenc.

Na rahlo je odgrnila odejo, da ne bi zbudila
otrok in moža, ki je bil stoprav proti jutru nekoliko
zadremal od težkih, morečih skrbi. Počasi je zlezla
na tla, a skozi razo v oknu je vlekla studena sapa,
ji silila pod tanko nočno obleko, da se je začela tresti,
kakor šiba na vodi. In ko se je oblačila v staro,
volneno krilo z neko tiho naglico, je slišala, kako
trepečejo z njo vred podnice pod nogami, kako se
trese postelja, kako klopočejo prazni lonci na ognjišču.

Pristopila je k ognjišču. V nekem loncu je bilo še
nekoliko mrzle, nezabeljene kaše od sinoči. Lahko bi jo
bili pojedli sinoči, kajti nihče ni bil legel k počitku s
popolnoma potolaženim želodcem, a mrvico je hotela
prihraniti za lačne želodčke svoje dece za drugi dan.

Vzela je polenca v roke, jih ogledovala od vseh
strani, kakor bi ji bila prirasla na srce. Že je bila
odprla vratca, da bi jih vtaknila v ognjišče — toda
ne! Počakati je treba, prehitro bi zgorela, in ko se
otroka zbudita, bi že zopet bilo mrzlo!

Vtaknila je polenca zopet pod ognjišče. Oko se
ji je zastrlo z neko skoro neprozorno meglo, na srce
ji je legel kamen, in zopet je na tiho stopila k postelji,
da bi na rahlo zlezla še enkrat pod odejo.

Ali tedaj je zajokal starejši otrok, takoj za njim
se je zbudil mlajši, in odprl je oči tudi Ivan.

»Mraz je zunaj, le še spite", je dejala Anka in
tesneje je zavila odejo okoli njih.

81

6

Toda tu niso pomagale samo besede.

»Mamica, lačen sem", je dejal deček in začel
glasno jokati.

,,Mama - acen - " je ponavljalo mlajše dete
in zategnilo za starejšim.

A tudi Ivanu je bučalo po želodcu. Delalo se
mu je kar slabo od glada. Stisnil je čeljusti trdo
drugo ob drugo, si potegnil odejo črez glavo in se
obrnil v zid.

Anka pa je stopila k ognjišču; s težkim srcem
je vzela polence, zanetila in za silo segrela preostalo
kašo. Bilo je je jedva za malo skledico. In stopila je
z njo k postelji, vzela žlico, zajemala z njo in polnila
ustca zdaj enemu, zdaj drugemu otroku.

Ko je bilo z jedjo skoro pri kraju, je dejala možu:
"Ivan, še nekaj je kaše! Ali jo hočeš ti?"
, z Še, mamica, še!" je vpil deček.

,,’e ma-ma, 'e," je prosila deklica.

Ivan se je skrčil še tesneje in dejal:

"Otrokoma daj!"

In pitala ju je dalje, dokler ni bila skledica prazna.

»Tako, zdaj pa spita", je dejala in ju zagrnila
črez glavo, da ne bi videla dneva . . .

Tedaj pa sta se tudi Anki zašibili koleni, in pri¬
hajalo ji je vroče; mrzel pot ji je stopil na čelo, in
- zlezla je zopet pod odejo ter se stisnila tudi sama
v dve gubi. —

Pred nekolikimi dnevi je bil očetu pisal Ivan,
prignan od skrajne sile, naj mu odpusti in pomaga
v neznosni bedi. Danes je pričakoval odgovora.

82

In res - okoli devete ure je potrkal pismonoša
na vrata. Zeljno je iztegnil Ivan po pismu drhtečo
roko. Toda tedaj so mu plesale pred očmi na ne¬
znatni, odprti dopisnici te-le besede:

»Kdor tako spoštuje svojega očeta, ni vreden
boljše usode!"

»Se enkrat poskusim po mestu", reče črez ne¬
koliko časa Ivan. Obleče se, vzame kepo ledu iz vrča
in se drgne z njim po čelu iu obrazu. Skoro nato
odide s tresočimi se nogami v mesto . . .

Anka je ostala zopet sama z otrokoma, ki sta še
nekoliko časa spala, a potem hotela vstati in - jesti.
Oblekla ju je, zapalila še zadnje polence in pristavila
k ognju lonec — ledu. Ko se je ta raz tajal in se
voda za silo segrela, je poiskala v nekem kotu zadnji
košček sladkorja in ga vrgla v vodo.

»Morda ju to nekoliko segreje in potolaži, dokler
ne pride Ivan. Saj Bog ne more biti tako neusmiljen,
da bi nas zapustil popolnoma!"

Nalila je vsakemu skledico sladke vode, in otroka
sta izpraznila željno vsaki svojo do zadnje kapljice.
Toda kaj je to za celi dan? . . .

Zadnje polence je bilo zgorelo; v sobici je postalo
mrzlo kakor prej. Burja je grozno bučala in tresla
okno, ostrešje in zidovje. Otroka pa sta kričala, da
ju zebe, in da sta tako hudo lačna. — Anki je krva¬
velo srce. Vzela je oba v naročje, ju stisnila na prsi
ter počenila v kot za ognjišče, zagrnivši sebe in njiju
s suknjo . . . Toda zazdelo se ji je, kakor bi prihajal
danes ves ta studeni mraz od ognjišča, kakor bi bilo

e* ’

83

ognjišče samo krivo lakote in nesreče. In vstala je
ter se preselila v drugi kot. A tudi tukaj ni bilo nič
boljše, in lazila je iz kota v kot kakor v nekakem
deliriju. Otroka pa sta vpila in vpila . . . Naposled
sta vendarle zaspala na njenih prsih, a nizdoli po
bledih ličcih so jima polzele še vedno solze, debele
kakor leščniki . . .

V mraku se je opotekel Ivan v sobo.

»Nič?"

„„Nič!“" . . .

4.

Noč. Na jasnem nebu je plaval ščip ter bledo
svetlobo lil tudi v podstrešno sobo k Ivanovim. Tukaj
je bilo vse tiho, čulo se je samo dihanje otrok, katera
sta bila še nedavno lačna zaspala in sta še vedno
ječala v spanju. Vsaki njiju preglasni vzdih je roditelja
dirnil skozi srce, da se jima je krčilo in vilo v ne¬
znosnih bolih.

Ivan in Anka nista mogla spati, in niti na to
nista več mislila, da bi vsaj zlezla zopet pod odejo
in se tako segrela vsaj za silo. Mraz jima je rezal
do kosti, a želodec se je krčil v dozdaj neznanih bo¬
lečinah. Že dolgo se nista bila najedla do sitega, a
danes nista imela v ustih niti mrvice . . .

Čepela sta vsaki v svojem kotu na tleh in se
tiščala skrčeno, nepremično.

Kar se Ivanu hipoma zazdi ta soba popolnoma
tuja. To pač ni njiju stanovanje, kjer zdaj čepita; to
ni njiju postelja, katero tako mrtvaško obsevajo me¬
sečni žarki, in to nista njiju otroka, ki vsaki hipec

84

zaječita! Tuje, vse neznano, divje tuje! — In plašno se
je oziral Ivan po sobici, kakor bi se bil priril vanjo tuj,
hudoben človek, kaneč umoriti drage mu svojce . . .

»Zblaznel bom!" je zastokal Ivan in vstal. Šiloma
in le z neizrečeno muko se je otresel teh nenaravnih
prikazkov.

Pristopi k ženi, se dotakne njenih las z mrzlično
svojo desnico, in le-ta nehote spolzi nizdoli črez sence
po njenih licih, mehko, laskavo.

Tedaj je vstala tudi ona in mu pogledala v oko
— nemo, obupno. A on ji prime desnico in jo rahlo
vleče za seboj proti oknu.

Zapaha sta cvileče zaškripala, okno se je odprlo,
a v sobo je silil nenavadno studen, žgoč nočni vzduh,
pomešan z ostrim vonjem premogovim, ki se je širil
od tvornic in kolodvorov.

In pomolil je glavo skozi odprtino ter se zagledal
za nekoliko hipov tja doli, kjer se je v globočini
prostiralo temno dvorišče nalik globokemu brezdnu.

In nehote se je ozrla tja doli tudi ona.

Streslo ju je — razumela sta se!

In objela sta drug druzega - krepko, tesno, in
ustnice so se jima združile v dolg, vroč poljub.

»Česa še čakava?" je šepnil Ivan.

A ona se je prva zdramila. Molče je pokazala
na speča otroka in rekla odločno:

»Ne! Zaradi njiju!"

5.

»Ah, moja stara znanka je zopet tu! -- To je
lepo! - Ali se je premislila? — To je res lepo!

85

- Saj res, štirinajst dni je imela pomisleka, in danes
je štirinajsti dan! To je lepo!" je hohnjal tvorniški
ravnatelj in se zoprno nasmihal Anki, ki ga je bila
prišla prosit usmiljenja — brez moževe vednosti.

Komaj je bila prilezla do tukaj, tako so se ji
šibile noge. Večkrat bi bila kmalu omamljena telebnila
na mestni tlak, ko je stopicala mimo gostilnic in ho¬
telov, odkoder se je širil po vzduhu prijetni vonj po
gorkih, svežih jedilih.

Postajala je, se oprijemala, omagovala ... a zdaj
je stala pred ravnateljem docela izmučena, zraven pa
plaha, drhteča . . .

Ko je gospod ravnatelj zvedel po slugi, da ga
išče ženska, ji je velel takoj v sobo. — Bil je ravno
pri kosilu in rezal je rumeno pečenko, prigrizoval
lepo bleščečo solato in si natakal v kristalno čašo
rujnega, penečega vinca.

Anki je zaplesala soba pred očmi in oprijela se
je bližnjega stola. A takoj se je spustila pred rav¬
nateljem na kolena, povzdignila roke in prosila s
solzami v očeh:

„Usmilite se naju! — Dajte nama službo, sicer
pogineva!"

Gospod ravnatelj je molče nadalje rezal pečenko
in opazoval Anko. In ugajala mu je v tem položaju
s povzdignjenima rokama! Skozi ozko in tanko njeno
obleko je ugibal okrogle, polne, dasi od stradanja
morda nekoliko upadle ude. In ta obraz, po katerem
so lile solze, in ki je bil zdaj od razburjenosti zardel,
se je svetil prozorno, kakor voščeno jabolko.

86

Niti mislil ni več na jed; prevzela ga je bila
strast in sklenil je, da zmaga, naj velja, kar hoče.

Toda zdaj je tudi strahoma zapazil, kaj je Anki,
in bal se je, da mu ne omedli. To bi bilo jako sitno!

In Anka, ki je opazila to izpremembo na nje¬
govem obrazu, je začela upati. Mislila je, da ga je
prevzel vendar še pošten čut - čut usmiljenja.

»Usmilite se", je ponavlja, »usmilite se!"

Ravnatelj je stopil k nji, jo prijel za roko, in
takoj se ga je zopet polastila strast.

Anka je planila pokoncu, kakor bi jo bil pičil gad.

Ali oni je sikal:

»Glej, to je lepo! - Jaz naj ti dam vse, a vidva
meni nič! To je lepo! - Samo besedo iz tvojih ust -
in služba — lepa službica - vama je zagotovljena!"

Anka je zaječala, se iztrgala in zbežala proti
vratom.

Tedaj je uvidel, da je treba premeniti taktiko.

Zastopi ji pot.

»Nič se ne bojte; ako nočete, se vam ne zgodi
nič žalega. - Morda se da stvar uravnati drugače!

- Sedite, da se pomeniva!" je dejal polutiho, pri¬
liznjeno.

Ni se mogla ustavljati; čutila je, da vsaki hip
omahne. A on ji je predložil krožnik ter porinil pred¬
njo pečenko in solato.

»Vzemite, nikar se ne branite!"

In Anka se res ni mogla braniti, tudi ako bi
bila hotela. S tresočo roko je prijela nož in vilice,
rezala naglo, požirala hlastno.

87

»Koliko se jih je že oglasilo v tem času za
službo!" je govoril ravnatelj. »Toda bili so večinoma
starci s starimi ženami, in všeč mi ni bil nobeden.
Vi pa ste mi ugajali od prvega trenotka."

Toda Anka ni poslušala njegovih besed. Vsa
mrtva je bila na slastne grižljaje!

Natočil ji je kozarec vina. Pokusila je požirek.

Kako ji je začela kri nagleje krožiti po žilah!
Novo življenje jo je obšlo, in takoj se ji je zdel
drugačen svet, kakor bi se bila prebudila iz dolgih,
mučnih sanj, kakor bi bila prebila hudo, nevarno
bolezen . . .

Pokusila je vino v drugič, v tretjič . . .

Oko ji je zažarelo, neka nepopisna slast ji je
objemala ude. In tedaj se je v nji le še podvojilo
veselje do življenja.

Kako lepo je tako življenje v takih-le sobah, kjer
razširja peč iz kota tako prijetno, tako dobrodejno
toploto! In kako nepopisno sladko je, ako ima človek
vsaki dan poln želodec! In kako je šele lepo in veselo
v taki gorkoti in pri polni skledi z otroki, s tako
lepimi otroki, kakor sta njena! Ah, to so udobnosti
življenja!

Tako jo je domišljivost vedno bolj odvajala v
svoje kraljestvo in ji ustvarjala krasne podobe . . .

Toda hipoma jo je streslo . . . Spomnila se je
bede, v kateri tiči doma mož, tičita otroka, in v katero
se povrne kmalu tudi ona. Zrla je pred sabo v glo¬
boki prepad pod oknom svoje sobe na dvorišče, vi¬
dela tam doli v krvi moža, razkosana otroka, za ka-

88

terima leti tudi ona ... kri ji zastane . . . Brr —
ne . . . tega ne!

Ravnatelj natoči drugi kozarec, in ona pije, pije
v dolgih požirkih.

Vino je storilo svojo dolžnost. Neka razkošna
omotica se je polasti; oči ji postanejo motne . . .

Z vidnim veseljem jo je opazoval ravnatelj; oči
mu plamte.

„Še en kozarček, ne?"

»Zakaj ne?"

Na svojih licih je začutila mokro sapo ravna¬
teljevo ter se stresla, toda braniti se ni mogla; vdala
se je drhteče, z nekim topim, bedastim smehljajem
okoli ustnic.

»In služba je najina, kaj ne?"

»Gotovo - tukaj je plača za mesec naprej -
lahko takoj nastopita", je govoril pol ure pozneje
ravnatelj in jo silil iz sobe.

Zmešana, z raznimi nasprotujočimi si čuvstvi je
stopala nizdoli po stopnicah, na ulico, še vedno ne¬
kako odtegnjena realnemu življenju.

6.

Ko je stopila Anka v podstrešno sobo, jo je pre¬
senetil nenavaden prizor.

Po sobi sta plesala otroka z velikimi kosi mrzle
pečenke in kruha v rokah, Ivan je sedel na skrinji
in žvečil takisto pečenko in kruh, a po sobi se je
širila prijetna gorkota od železnega ognjišča, na ka¬
terem je veselo kipelo in vrelo meso v velikem loncu.
In na oknu se je bleščal liter črnine!

89

Anka je obstala. A Ivan je skočil k nji, jo pri¬
vzdignil s krepkimi rokami od tal in se zavrtel z
njo po sobi, da se je vse treslo in šklopotalo.

»Konec je bede! Veselo življenje nas čaka! Skraj¬
nji čas je bil!" je venomer ponavljal.

In izvlekel je pismo iz žepa, v katerem se mu
je naznanilo, da je oče na smrtni postelji, in da mu
je odpustil ter ga kliče domov, da bi prevzel posestvo.
Pošilja mu takoj petdesetak za selitev. Svoji ženi, s
katero se nista nikdar prav razumela, je zapustil samo
kot in hrano v hiši.

Ivan sprva sam svojim očem ni verjel, da je
možno kaj takega. Preveč je bil že okusil hudega.
Toda petdesetak ga je poučil o istinitosti.

Opazoval je Anko, kako sprejme to novico. Čutil
je, da je samemu veselja preveč; mora je deliti z njim
tudi ona takisto burno, takisto popolno . . .

Toda Anka je stala na sredi sobe nema, zamišlje¬
na. Videti je bilo, kakor bi si šiloma klicala v spomin
nekatere dogodke, ki se vračajo sicer počasi, a z grozno
istinitostjo . . .

Prijela se je za glavo, kakor bi ji prešinila mo¬
žgane grozna bolečina, in viknila je s hripavim glasom:

„ Prepozno! '*

Nato je takoj zopet onemela ... oči so se ji
izbulile, okoli ustnic so ji stopile goste, belkaste pene.

Zblaznela je bila.

90

Najsrečnejši poštar


Poštar in posestnik Hrastovec je neki popoldan
nenavadno nemirno stopal po pisarnici; mel si je roke
brez vsakega vidnega vzroka, vlekel in gladil dolge,
goste, sivorumenkaste brke; zdaj je mežikal, zdaj na¬
penjal drobni, modri očesci ter se nervozno zvijal
mimo nakopičenih skladanic poštnouradnih knjig, mi¬
mo težke, oblastno se držeče železne blagajnice, mimo
pletenic, škatel in košaric. Ker ni imel že nekaj časa
posebnega poštnega opravitelja, je bil že sam vse
opravil, in na mizi so ležali pripravljeni in prirejeni
zavitki.

A zdaj je težko čakal pošte. Vsak hip je potegnil
debelo srebrno žepnico ter uprl oči v rumena, leno
in počasi se premikajoča kazalca.

Vendar črez dolgo!

Od bližnjega cestnega ovinka se zasliši šum in
ropot, hripavo se oglasi zakrivljeni rog, in težki poštni
voz prdrči pred vrata, zavit v bel, neprozoren oblak
cestnega prahu.

93

Nekoliko minut pozneje je pritiskal Hrastovec z
neko hlastno naglico pečat na došla pisma in metal
eno za drugim na stran. Kolikor bolj se mu je krčil
pod rokami precej veliki kup, toliko je postajal ne¬
mirnejši, toliko vidneje se mu je tresla desnica.

Se vedno nič! —

Ah, vendar!

Prav na dnu med dvema debelejšima pismoma
je ležal droben zavitek od gladkega, skoro prozornega,
rumenkastega papirja. Naslovljen je bil nanj.

Hrastovcu se zablešče oči, in v obraz mu šine
temna rdečica kakor dvajsetletnemu dečaku.

Hipoma mu je tičal listič v stranskem žepu po¬
nošenega jopiča.

A pismonoša se je čudom čudil, kako naglo gre
danes gospodu delo izpod rok, ko se mu sicer ven¬
dar nikoli ne mudi. Predno se je dobro zavedel, že
je imel pisma v rokah, že je stal na ulici, da na¬
stopi z velevažnim obrazom navadni pot do naslov¬
ljencev . . .

Ko se je čutil Hrastovec samega, je nekako utrujen
omahnil v kotu na usnjati, obrabljeni divan in globoko
vzdihnil. Nato si je pomencal oči s prsti obeh rok,
a zdaj . . . rahlo . . . svečano potegnil zavitek iz
žepa. Naglo ga je pritisnil nekolikrat na usta, ga vrtel
potem nekoliko časa med dolgimi, koščenimi prsti ter
ga obračal proti solncu, poskušajoč, ali bi se dala
tako ugeniti vsebina njegova. Ali skozi zavitek se je
čutilo samo nekaj trdega in se videle samo nekatere
nejasne in nedoločne črne poteze . . .

94

Slednjič je segel v žep, potegnil iz njega nožič ...
še nekoliko pomislil ... a takoj na to je odločno in
pogumno prerezal ostri rob.

Nasproti mu je zablestela lična, podolgovata, na
oglih zaokrožena posetnica. Z upom in strahom jo je
nesel nekoliko bliže kratkovidnim očem.

Skoro nato je planil kvišku, vihtel posetnico v
roki in skakal po pisarnici kakor razposajen otrok.

In zopet in zopet je čital: »Pričakujem Vas jutri
zvečer!' 1 , na nasprotni strani pa: »Vidka Koširjeva".

In pritiskal je parfumovani lištič na burno, ve¬
selja utripajoče srce, in komaj je čakal, da odbije
šesta ura, ko lahko zapusti urad. Še nikdar mu niso
tekle minute tako počasi, še nikdar si ni tako srčno
želel, da bi vendar že smel zapirati!

Dolge pol ure je še manjkalo, a že je bil pre¬
oblekel jopič, že si je natezal sivi površnik na dolgo
in sloko telo, že je vrtel v roki srebrno okovano
palico.

Pa res, kdo bi neki mogel biti hladokrven, ko
ga pričakuje ona, ki mu polni srce, ona, katera je
smoter želj njegovih, namen življenja njegovega!

Kdo bi bil hladnokrven? Včeraj je bila pisala
list, a danes je oni srečni dan, ko ga pričakuje ona!
Bog ve, kako ga težko pričakuje!

Hvala Bogu, samo še pet minut je do šestih!
Že mu miga zlata prostost, že sedi v sanjah v lahkem
svojem koleslju, že se vozi proti uro oddaljenemu
njenemu bivališču, kopajoč se v poslednjih žarkih za¬
hajajočega solnca! . . .

95

A tedaj se strese, kakor bi ga kdo nenadno oblil
z mrzlo vodo. Usta se mu odpro, in oči se mu izbulijo.

Med vrati pa se je pojavila oseba — poštnega
komisarja!

Ah, ah! . . .

In zdaj je treba predlagati zapisnike in račune,
zdaj pregledovati blagajnico, zdaj poslušati opomine
in nauke gostobesednega uradnika!

In ta se niti ne opraviči, da je prišel tako pozno!
Hrastovca je lomila jeza. A nič ni pomagalo Pri
vsej tej nesreči je celo moral nabrati obraz v naj¬
prijaznejše gube!

Ako še nikdar v svojem življenju, danes se je
Hrastovec pokesal, da je kdaj prevzel tako službo, in
v svojem skesanem srcu je hkratu trdno sklenil, da
ne bode nikoli več brez poštnega opravitelja. In začel
je natihoma kleti, da so hipoma izginili vsi prejšnji
poetični občutki.

Ali komisar je postal namah tako vljuden, tako
prijazen, kakor še nikdar, in ko je črez dolgo uro
opravil svoj posel, je celo povabil Hrastovca, naj mu
dela zvečer druščino v gostilnici »Pri medvedu", kjer
bode prenočeval.

Ah, ah!

Hrastovec ni vedel, kaj bi odgovoril. Ob tej
prijaznosti se mu je tajalo srce, čutil je vso veliko
čast, ki ga je zadela, videl se je odlikovanega, po¬
vzdignjenega; v njegovem srcu sta se začela boriti
slavohlepje in ljubezen, in bil je v veliki zadregi.
Toda komisar ni čakal odgovora, že je bil na ulici . ..

96

Hrastovec je zamišljen zaklepal pisarnico in kmalu
potem stopal črez cesto v svoje stanovanje. Tam je
zaklical hlapca in velel zapreči. Nato je stopil v svojo
sobo ter napisal z drhtečo roko dolgo, z vsem lju¬
bezenskim nakitom odičeno pismo Vidki Koširjevi,
opravičujoč se, zakaj je ne more obiskati nocoj.

Trenotek pozneje je drdral hlapec z vozom in
pismom po beli cesti . . .

Hrastovec pa je stopil k predalniku, potegnil iz
njega snežnobelo srajco, visok in trd ovratnik in fino
kravato. Nato je stopil k visoki, starinski omari, vzel
iz nje praznično obleko ter se začel oblačiti pazno in
počasi. Vsak hipec se je pogledal v ogledalu, kakor
bi se odpravljal na »plesni venček", vsak trenotek je
potegnil s ščetjo po obleki in brisal z rokavom svetli
rob rjavega polcilindra. Pri tem važnem opravilu pa
je vedno vzdihoval. Vest mu ni dala miru, in vpraševal
se je, ali je storil prav, da je rajši ustregel komisarju
nego svojemu čarobnemu angelu . . .

* *

*

Ko je pa četrt ure pozneje sedel gospod Hrastovec
v gostilnici »Pri medvedu" poleg mize, kjer je poštni
komisar tarokiral s tremi drugimi gospodi, tedaj je
začutil, da je njegova oseba tukaj prav brez pomena, in
da se komisar niti ne meni več zanj po prvem pozdravu.

In začel je Hrastovec vnovič natihoma preklinjati
komisarja, da ga je tako po nepotrebnem odvrnil od
toliko zaželjenega sestanka z Vidko. A ko je stvar
premislil natančneje, je uvidel, da mu vendarle ni še
usoda tako nemila in da mu je ta usoda v zadnjem

97

7

hipu naklonila priliko, da se lahko poslovi od tukaj
in še danes obišče njo, po kateri mu hrepeni duša.
In razkadil se je srd na komisarja, in okoli ustnic
mu je legel celo zadovoljen smehljaj.

Ob ugodnem trenotku, ko je videl, da se vrača
njegov hlapec mimo gostilnice že proti domu, se pri¬
poroči gospodom ter odide, ne da bi ga kdo zadrževal.

Solnce je lezlo za nizke griče, in rahel vetrič je
majal vrhove obcestnih dreves, ko se je vozil Hrastovec
po prašni cesti svoji sreči nasproti. Zamišljen je slonel
na svojem sedežu, držeč v desnici nategnjene vajeti, a
z levico si semtertja natezajoč in gladeč goste, rumen¬
kaste brčice. In oko mu je strmelo predse v daljavo,
tja proti onim nizkim gričem, za katerimi je vprav za¬
tonilo solnce, in nad katerimi je še rdelo v škrlatasti
boji večerno nebo . . .

Hrastovec je nategnil vajeti, konjič je prhnil z
glavo kvišku in šinil hitreje in hitreje. In v bližini
so zablestele prve hiše male vasi, nad katerimi se je
dvigalo v ozadju večje belo poslopje.

Hrastovcu je zadrhtelo srce v nepopisni, preveliki
sreči. Kmalu se mu izpolni najsrčnejša njegova želja,
kmalu bode zrl v oko njej ... od blizu, tako od
blizu! In' prijel jo bode za bele, mehke roke in jih
držal v svojih in čutil, kako polje, kako se pretaka
po njih topla, vroča njena kri! In dih njenih sladkih
ust mu priplove nasproti kakor zefir, ki je poljubljal
na potu svojem glavice rožam in vijolicam in jabol¬
čnemu cvetju! In drug drugemu padeta v naročje, in
ljubila se bodeta . . . ljubila . . . ljubila . . .

98

Strepetal je blaženosti . . .

Konj se je ustavil pri prvi vaški krčmi; krčmar
je priskočil ter privzdignil klobuk. Hrastovec ga je
pogledal kakor prikazen z drugega sveta; a domislil
se je, da je treba izpreči, in skočil je z voza ter
vrgel vajeti krčmarju v roke:

»Izprezi, in ko se vrnem, se oglasim!"

In zavil je za vasjo po stezi navzgor ter stopal
počasi in premišljeno. In rosna trava se je dotikala
njegovih nog, in rumenokljuni kos ga je zvedavo
motril z dišečega bezga.

Niže, vedno niže pa se je spuščal mrak z ne¬
razločnimi perotmi . . .

Toda, čuj, kaj je to?

»Hi! Hi! Hi!"

Hrastovec je napel ušesa in postal.

In zopet: »Hi! Hi! Hi!"

Kako je zvenel ta ženski smeh veselo in čisto,
kakor glas srebrnega zvonca!

In smeh se je nadaljeval, a vmes je bilo čuti
šumenje in pljuskanje vode.

In to je bilo tako blizu, prav pod njim!

»Kopljejo se", si je dejal. »Kaj, ko bi bila tam
doli tudi Vidka?"

Vzdihnil je globoko, že nekoliko postal ter raz¬
mišljal.

A gnalo ga je tja doli, in oprezno je zavil za
ograjo nizdoli po visoki travi, tipajoč pred sabo s
palico, da ne bi kje zdrsnil . . .

Udarili so mu glasovi na uho prav v bližini . . .

7*

99

Stisnil se je k tlom ter lazil dalje po kolenih,
opirajoč se ob roke. Začutil je neprijetno vlago, ki
jo je provzročevala rosa, in ustrašil se je, ko se je
zalotil pri misli, kakšna mu bode sedaj nova obleka.
Ali strastno hrepenenje mu je izpodneslo vse po¬
misleke, in lezel je dalje ...

Dospel je do debele hruške, se zravnal za njenim
deblom ter stal nepremično kakor kip. Samo vrat je
iztegnil na desno ter odprl oči na široko . . .

V tistem hipu je prilezel mesec izza gore ter
usul vso svojo svetlobo po okolici.

In Hrastovcu se je odprl zanimiv razgled . . .

Kakih sto korakov pred njim se je iskrila in
penila po precej visokem slapu nizdoli padajoča voda,
ki se je vila nekoliko niže v lahkih valčkih kakor
srebrn pas proti ozkemu, okroglemu tolmunu, okoli
katerega je raslo pritlično grmovje in nekoliko dreves.

In pod enim teh dreves je stala lesena klopica,
od katere je držala ozka deska prav nekako do srede
tolmuna. In na tej deski je Hrastovec ugledal stoječo
žensko, ki je bila vprav namenjena v kopel. Njena
visoka postava se je jasno črtala v bledih mesečnih
žarkih, in okrogli, polni udje so mu blesteli nasproti
v snežni belobi . . .

Sklonila se je lepa vila ter sedla na desko. Njeni
mali, fino modelovani, skoro otročji nožiči sta se do-
teknili vode in silili niže, vedno niže.

In valčki so ji že objemali okrogli koleni . . .

A tedaj je zdrknilo celo lepo telo v vodo ter
se potopilo globoko, se zopet vzdignilo, se skrilo,

100

se vnovič prikazalo, plavajoč in svetlikajoč se po
malem vodnem zrcalu.

A od druge strani je priplula druga vodna vila,
katere Hrastovec dozdaj ni bil zapazil, in ko sta se
srečali s prvo, se je zopet oglasil oni veseli:

»Hi! Hi! Hi!«

In nastalo je veselo pljuskanje po vodi, da je
voda udarjala črez breg, in da so že trepetale ne¬
katere velike kaplje na obleki na klopici.

Hrastovec je bil oddaljen komaj petnajst korakov.
Z izbuljenimi očmi je strmel v vodo in vselej, kadar
se je prikazala prva vila, je vzkliknil natihoma:

»To je ona! To je ona!«

In v srcu njegovem se je v tem hipu vnovič
povekšala ljubezen in narasla skoro do brezumnosti.

In ko je videl to naivno veselje v vodi, to ži¬
vahnost in gibčnost njenega telesa, tedaj mu je bla¬
ženost prikipela do vrhunca, in skoro glasno je viknil:

„ln kako je še nedolžna!"

Trdneje je stisnil palico v svoji roki, zaklopil
oči v opojni slasti in zopet vzkliknil:

»In vsa ta lepota in vsa ta nedolžnost cvete le
meni srečnežu! Ah Bog, kako sem ti hvaležen!« . . .

Četrt ure pozneje je bilo okoli tolmuna zopet
vse tiho, samo razburkana voda je še vedno pljuskala
ob breg, a tudi vedno tiše, vedno počasneje, dokler ni
stalo njeno površje mirno in gladko kakor zrcalo . . .

* *

*

Vidka je bila komaj petindvajsetletna vdova. Edina
hči imovitega trgovca se je bila poročila po očetovi

101

smrti s trgovskim pomočnikom pokojnega svojega
očeta in tako nadaljevala trgovino. Mater je bila iz¬
gubila še v otročjih letih.

Njen mož je bil drobno, suhljato človeče z glo¬
boko vdrtimi, zelenkastimi očmi in nekako preveč od
glave štrlečimi ušesi. Razen tega je pri hoji še težko
pregibal drobni svoji nožiči. Sam Bog vedi, kako se
je mogel tak človek prikupiti tako izrazito lepi ženski,
kakor je bila Vidka, da se je bila zavezala z njim za
celo življenje!

Ugibalo se je različno. A najbolj so menda po¬
godili oni, ki so trdili, da se je bil pomočnik Košir
prikupil s svojo pridnostjo, poštenostjo in solidnostjo
ter sladkim svojim jezikom črez mero Vidkinemu očetu,
in da je videl ta na smrtni svoji postelji najboljše po¬
roštvo za srečo svoje hčere v tem, da mu postane zet
Košir.

In Vidka, ki je storila le to, kar je hotel oče, se
je vdala. Tri mesece po smrti očetovi je bila poroka . ..

Poštar Hrastovec je bil tedaj v petintridesetem
letu, ko je prišel s Primorskega ter kupil v trgu na
prostovoljni dražbi prodano lepo posestvece. Prav
tisti čas je bila prazna poštarska služba, in ker je
imel Hrastovec v Trstu dobre prijatelje, je postal v
kratkem poštar v trgu.

Bil je samec, a zvest svojemu načelu, da je pet¬
intrideseto leto najugodnejše za ženitev — prej se
ne sme, pozneje ni treba — je takoj začel gledati
kako bi se napravilo, da ne bi prekoračil te dobe v
samskem stanu.

102

A tedaj se je bilo zgodilo, da je prvič videl
Vidko Koširjevo.

Sedel je neki popoldan v senci pod murvo na
dvorišču gostilnice »Pri volkodlaku" ter počasi srebal
četrtinko belega.

In zgodilo se je, da se je takrat ustavil na istem
dvorišču voz, v katerem sta sedela gospod in gospa.

Hrastovec je povzdignil oči in ju motril.

»Ah, Bog! Kako nasprotje!" je mislil sam pri
sebi. »Mož — koščena smrt, a žena - življenje, polno
življenje!"

Lahko je skočila ona raz voz ter pomagala nizdoli
njemu, ki je le počasi vstal. S težavo je privzdignil
noge, s težavo zlezel na tla.

»Temu je odbilo", si je mislil Hrastovec.

A onadva sta stopala počasi mimo njega. Njena
visoka, polna, krasna postava je moža popolnoma za¬
krila, da je bil videti tako majhen, tako neznaten . . .

Izginila sta v veži.

Kmalu potem je prišla k Hrastovcu gostilničar¬
jeva hčerka.

»To je gospod Košir iz P. in njegova soproga.
K doktorju gresta", je dejala in sedla zraven njega.

»Ta ne bode dolgo", je pristavila črez nekoliko
časa.

Hrastovec pa se je zamislil. Nič ni odgovarjal
na gostobesednost svoje sosede. Pred očmi mu je
vedno in vedno jasneje stala podoba lepe žene. In
ta podoba se mu je že takrat vtisnila globoko v
srce . . .

103

Pol ure pozneje se je vrnil Košir s svojo so¬
progo v gostilnico ter sedel k mizi, kjer je še vedno
čepel Hrastovec. Hotel je biti na zraku, a ker je bila
zunaj samo ena miza, je moral sesti k temu.

Predstavil mu je sebe in ženo.

Hrastovcu je šinila kri v lice, in postal je nemiren. A
očesa svojega ni mogel obrniti od nje, ki se je toliko tru¬
dila, da bi ustregla možu. In kako vdano, kako ljubo in
rahlo je odgovarjala vsem moževim vprašanjem. Hrasto¬
vec jo je moral občudovati. Kmalu je bil popolnoma
uverjen, daje ni na celem svetu tako ljubeče, tako zveste,
tako dobre soproge, kakor je Vidka Koširjeva.

In vzdihnil je ter si mislil: »Ako bi človek dobil
tako soprogo, kako bi bil srečen!"

Ko sta bila zakonska odšla, je posedel Hrastovec
še na prejšnjem prostoru ter zrl kakor zamaknjen . . .
Ustnice pa so mu šepetale . . . tiho . . .

„Jaz sanjam maj . . .

a pravzaprav
jesen je zdaj. 11

Poslej sta prihajala Koširjeva večkrat v trg k
zdravniku, in vselej je vedel Hrastovec tako zasukati
razgovor, da je vedel, kdaj zopet prideta. In tedaj je
gotovo sedel »Pri volkodlaku" in ju čakal. In vselej
so skupaj posedevali in se razgovarjali kakor stari
znanci. Nastala je v kratkem med njimi neka pri¬
jaznost, ki je prijala vsem trem . . .

A Košir je hujšal od dne do dne. Ugeniti se
je že dal čas, ko ne bode mogel več vstati, ko bode
zadnjič sedel pod murvo v družbi s Hrastovcem.

104

Poštarju pa je pri vsakem novem sestanku raslo
nagnjenje do Vidke, in v kratkem je ona polnila vso
njegovo dušo, v kratkem je postala zvezda-vodnica
življenja njegovega. In ljubil jo je strastno, nepopisno,
z vsako žilico čutečega svojega srca.

„A misli moje nad mirno
glavo ji plavajo,
in lica in usteča rožna
ji poljubavajo.“

In čestokrat se je zalotil pri misli:

„Saj kmalu umre, in tedaj . . . tedaj ..."

Izkušal je vselej, da bi zadušil tako misel že v
kali; videla se mu je moža nevredna . . . grozna . . .
a vendar je silila na dan, silila čestokrat in vedno z
nevzdržnejšo silo, in kaj je mogel za to, da se ji ni
mogel ubraniti, da mu je nazadnje celo laskala . . .

* *

*

. . . Le zvonite, le zvonite . . .
z vsemi: tinka-tonka-tinka!

Nasproti prodajalnice je ležal v mali sobi na
visokem mrtvaškem odru trgovec Košir. Shujšal je
bil toliko, da ga ni bilo poznati. Od daleč se je
videlo, kakor bi ležale na belem prtu same črne hlače
in črn jopič; a glava, roke in noge, ki so bile raz¬
meroma zelo velike, so bile videti, kakor bi bile tej
črnini nalašč prilepljene. Z osmih svečnikov so ob¬
sevale dolge, rumene sveče nepremični, izsesani obraz
mrličev z onim nizkim in ozkim, voščenim čelom, in
njih brleči svit je le še vekšal bledost upadlih lic,
da so bila videti rumenkasto-črnikasta. Vsa soba je

105

bila prevlečena s črnino, a okoli odra so stali lonci
z jesenskimi cveticami. In po sobi je trepetal zagaten
vzduh, ki so ga izpuhtevale sveče in cvetice, a ki je bil
pomešan s čudnim, neprijetnim vonjem mrtvaškim . . .

Proti večeru se je pripeljal Hrastovec, da tudi
on pokropi mrliča. S čudnimi občutki je stal pred
odrom ter zrl na neznatne pozemske ostanke po¬
kojnikove. Prav na dnu srca se mu je gibalo nekaj
takega kakor sočutje. A ko je to sililo kvišku, je
utonilo takoj v drugem čutu, ki se je pojavil z večjo
močjo, utonilo v upanju. In Hrastovec je moral
vpričo mrliča misliti - nanjo, in mesto mrtvaškega
je videl tam gori, smehljajoče, življenja polno lice
Vidkino. V očeh mu je nehote vzplapolal žarnejši
ogenj, in celo ustnice so se mu zaokrožile na smehljaj.

V tem hipu se je stresel.

Za njim je nekaj zafrfotalo, zrak se je zazibal,
in na steni se je prikazala črna senca ptičjih perotnic.
In kakor sova velik ptič je švignil mimo Hrastovca
ter sedel mrliču prav blizu k glavi.

Hrastovec je strmel tja gori in ni mogel razločiti
v prvem hipu nič pravega. Nenavaden strah se ga je
polotil. Nehote si je mislil, da je to mrtvaška ptica
in da naznanja novo nesrečo, nesrečo, ki se mora
zdaj pripetiti njemu samemu . . .

Ptič pa se je parkrat zazibal mrliču proti glavi,
se nagnil k njegovemu ušesu ter dejal glasno, razločno:

„Revež! Revež! Vidiš ga! Vidiš ga!"

Hrastovec se je zdramil. Sele zdaj je uvidel, da
je to papiga, Koširjeva papiga, o kateri je že slišal

106

toliko pripovedovati. A navzlic temu se ni mogel takoj
otresti prvotnega vtiska, in neki čuden nemir mu je
napolnil dušo. Nehote je še enkrat pogledal mrliča
ter za ptičem ponavljal:

»Revež! Revež!"

Pristopil je korak bliže, prijel zeleno vejico ter
pokropil mrliča. Nato je odšel v prvo nadstropje, da
izreče vdovi svoje sožalje. A še na stopnicah je slišal
oni zategli:

»Vidiš ga! . . . Vidiš ga! . . ."

* *

*

Vidka je oddala takoj po moževi smrti proda-
jalnico v najem ter odšla za nekoliko časa v mesto
k sorodnikom. Ves ta čas je bil Hrastovec nemiren
in skrajnje nervozen. Njegova ljubezen do Vidke je
rasla z vsakim dnevom, a ker se ji ni še drznil pisati,
je bil v vedni negotovosti, ali mu bode kdaj vračala
njegovo ljubezen ali ne. Šele črez pol leta se je vrnila
na svoj dom. In Hrastovec se je takoj odločil ter ji
pisal pismo, polno najstrastnejših izrazov ljubezni,
proseč je naglega odgovora. In že po prvem njenem
odgovoru je zasijalo upanje v srcu njegovem; a danes
je dosegel Hrastovec vrhunec svoje sreče, katero je
nekoliko skalil samo pohod poštnega komisarja; pisala
mu je, da ga pričakuje . . .

Pričakuje! . . . Pričakuje! . . .

* *

*

Pozno je že bilo, ko je dospel Hrastovec do hiše
Vidkine. Stopal je bil počasi, da se mu je vsaj ne¬
koliko osušila obleka, na kateri so se v mesečnem

107

svitu motno svetile nekatere velike in temne lise, črez
katere je večkrat potegnil s plosko roko.

Dospel je do vrta, ki se je raztezal za belim
poslopjem.

Ograjen je bil z železno mrežo, katero so pod¬
pirali beli, v enakih presledkih stoječi stebri. Stopil
je k vratom; bila so odprta. In takoj je stal v senci
nekaterih košatih jablan, ki so rasle ob ozki poti.
Tja do vežnih vrat pa se je tlačilo nizkotno grmi¬
čevje, raz katero je bleščal semtertja še kak samoten
srebrn cvet. Bilo je že vse odcvetlo, a po poti so
ležali v kupih odpadli in uveli cvetni listi.

Hrastovec je privzdignil glavo ter motril poslopje.
V prvem nadstropju so bila razsvetljena nekatera okna.
Tu je vedel, da stanuje najemnik-trgovec s svojo dru¬
žino. Obrnil je pogled do drugega nadstropja. Tudi
tam je bilo razsvetljeno še zadnje okno na desnici.

Tam je gotovo ona!

Hrastovec je postal. Srce mu je začelo utripati
hitreje, in prijel se je na levo stran, da bi se nekoliko
umiril. — Takoj nato je stopal skozi priprta vežna
vrata v hišo. Hitro se je orientiral, dasi je bilo temno,
in koračil je tiho navzgor po stopnicah.

Prišedši v gornje nadstropje, je nekoliko postal.
Duri v prvo večjo sobo so bile odprte na stežaj.
Sredi sobe je stala velika, podolgovata miza, pre¬
grajena z zelenim prtom, a na njej srebrn svečnik,
v katerem sta dogorevali beli sveči. Okoli mize je
stalo nekoliko stolov, a ob steni med dvema oknoma
je slonel velik dekoracijski divan.

108

Hrastovec je vstopil tiho, skoro boječe ter obstal
sredi sobe. Iz stranske sobice je začul glasove.

»Kdo je neki zdaj pri njej?" si je mislil, in
neka sveta nevolja se ga je polaščala, nevolja, da
morda ne bode mogel niti govoriti z njo na štiri oči.

A kmalu ga je minila ta nevolja, žile so mu
otrpnile, in stal je sredi sobe trdno in nepremično.
Okoli ustnic pa so mu strepetavale žilice, kakor bi
ga bila napadla nenadna, mučna bolest. Jasno in
razločno je bil slišal iz srednje sobe besedi: »Ljubček
moj!" In vmes se je čulo, kakor bi se dva poljubljala.

Hrastovcu je vrela kri k srcu, a na čelo mu je
stopil mrzli pot. In vnovič je slišal: »Ali hočeš še?"
— in zopet se je čulo, kako je Vidka cmaknila z usti,
kakor otroci, kadar ližejo bonbončke.

Hrastovec je bil skoro ob pamet. Stola se je
moral poprijeti, da ne bi padel.

To je bilo prehudo!

Počasi je segel z desnico po čelu, potegnil ne-
kolikrat mimo njega, a tedaj se mu je stemnilo pred
očmi, soba se je zavrtela okoli njega, in sesti je moral
na divan, da ni omahnil. A kakor v sanjah je še
slišal tam notri pridušeni smeh, in srce se mu je
krčilo, se mu vilo v groznih bolečinah.

»Meni ni živeti, več mi ni živeti", je vzdihnil,
in grozne misli so mu vzrojile v glavi.

»Da, da," si je dejal, »tako mora biti! — Moje
srce ne more prenesti tega in ne more! — Prileten
sem, star sem, lahko se vse norčuje iz mene; a jaz
imam srce, mehko srce, voščeno srce, mlado srce, in

109

to srce mi bode izkrvavelo! - Da, da, tako mora
biti! — In jaz sem mislil, da je nedolžna! Da, da,
vedela je, da me nocoj ne bo, pa si je mislila — aha
- čakaj! — Da, da, tako mora biti! Tam, kjer se
je rahla vodica dotikala njenih svetlih udov, tam, kjer
sem užil v pogledu nanjo zadnjo svojo srečo, tam . . .
tam ... oj tam naj — poginem! Oj, tam naj se
hladni valovi zagrnejo nad težko mojo glavo, tam
naj počivam!"

In težko se je vzdignil, da bi odšel.

Se enkrat se je ozrl po sobi, vrgel s prsti po¬
ljub proti durim, za katerimi se je kratkočasila ne¬
zvesta, ter se vglobil v misel na smrt . . .

A tedaj so se hkratu odprle iste duri, nekaj je
zafrfotalo, in iz sobe je - priletela papiga ter sedla
na mizo. In ko je zagledala Hrastovca, je prestrašena
zavpila: »Revež! Revež! Vidiš ga! Vidiš ga!"

Takoj za njo pa se je oglasila Vidka ter ji za¬
klicala, predno je še opazila Hrastovca: »Ljubček moj,
kje si?" . . .
* *
*

Nekoliko pozneje je bilo zopet slišati iz sobe:
»Ljubček moj!", a sedaj se ni glasil ta vzklik papigi,
pač pa presrečnemu Hrastovcu, ki se je tisti čas ko¬
pal v Vidkinih objemih, a ne v hladnih valovih . . .

In danes je Hrastovec najsrečnejši poštar na celem
Kranjskem; tako vsaj trdi vselej sam, kadar nam pri¬
poveduje to »resnično" zgodbo prvega poseta pri
svoji sedanji ženki, nekdanji Vidki Koširjevi.

no

ŠKOF

Pa trinogem svojem stolen je sedeval v nizki
in zaduhli, po smoli in starem in svežem usnju zoprno
dišeči sobici dan za dnevom, od ranega jutra pa do
poznega večera.

Predno je solnce zvedavo pogledalo skozi široke,
nizko se klanjajoče veje starega oreha pred njegovim
stanovališčem, je že čepel za štirivoglato, na nizkih,
šepavih nogah stoječo mizico, opremljeno v genijalnem
neredu s krivci, torilcem za smolo, debelim steklom,
narezanim rjavim, črnim ter rdečkastim usnjem, gumbi,
dreto, in kar je še takih črevljarskih potrebščin. A ko
je bilo zašlo isto solnce že davno za »milost božjo",
je še stiskal kopita k ozkim svojim prsim in strgal in
gladil in likal, da so ga skelele male sive oči od
motno brlečih žarkov zakajene, k mizici pritrjene
leščerbe.

Zjutraj in zvečer mu je donašala žena skromno
jedilce v delalnico; samo opoldne ga je poklicala v

113

8

kuhinjo, kjer sta skupno sedla na nizko, kameneno
ognjišče. Ona je pristavila okrogli stol, položila nanj
rumeno, z rdečimi rožami pisano skledo, iz katere
so sramežljivo gledali debeli turščični žganci. V zraven
stoječi, s črno žico zvezani, trinogi, ob robu nekoliko
okrušeni kozici se je kadila črna prežganka. In za¬
jemala sta z lesenima žlicama zdaj v skledo, zdaj v
kozico, dokler ni bilo oboje očejeno in oblizano. Tedaj
pa sta glasno odmolila, in vstal je on, iztegnil roki kvišku,
zamahnil parkrat z njima po zraku ter se pretegnil. Po¬
tem je sedel na klop pred hišo, iztegnil noge pred-se,
zapalil mali »vivček" in čakal, da je udarila v bližnjem
zvoniku prva popoldne. Takoj je potegnil noge zopet
k sebi, počasi vstal, otresel »vivček" in skoro na to zopet
vlekel dreto, namakal usnje in tolkel in krpal.

No, pri vsem tem je bila nedelja njegova! Takoj
popoldne je stopil v krčmo h „Kovaču", kjer so pre¬
sedali z njim vred vedno tudi še trije drugi rokodelci,
s katerimi je metal »podobice" za vino do poznega
večera. Čudo ni tedaj bilo, ako so ga semtertja za¬
našale noge ob takih prilikah nekoliko na stran, ko
se je vračal domov. Žena pa mu ni rekla nikoli ničesar,
a on je šel vselej naravnost v sobo, kjer je nad nizkim
zglavnikom nad posteljo visela stara podoba sv. Jožefa,
njegovega patrona.

Pred to podobo se je navadno ustavljal. Opazoval
je dolgo z na pol mižečimi, trudnimi očmi svetnikovo
kodrasto, rjavo brado in belo, toda zdaj od muh že
črez in črez črnopikasto lilijo — in glava mu je silila
pri tem zdaj pa zdaj proti zidu.

114

»Oh, preljubi moj sveti Jožef", je vzdihoval često¬
krat, »povej mi po pravici, ali si bil tudi ti kdaj pijan?

- Povej no! — Zakaj, ako si bil, bodeš menda razu¬
mel, kako je to, da sem tudi jaz večkrat na tem! -
Oh, kaj ne da veš, kako je sladko to vince? In, ako
si ga kdaj srkal, kaj ne, da ti ni bilo nikoli žal, in
da se ti je zdelo že tukaj na zemlji tako, kakor ti je
zdaj tam gori v svetem raju? - Odpusti mi tedaj,,
ti preljubi moj svetnik, saj se ga ne nažurim več do
druge nedelje! Oh, ti preljubi moj sveti Jožef!"

Pokleknil je na posteljo ter začel moliti, dokler
ni polagoma onemel, se zleknil po ležišču in trdno
zaspal.

Drugo jutro pa je bil vselej zopet o pravem času
na svojem stolcu . . .

No, črevljarski mojster Jožef Medved pa ni
imel samo nedeljskega svojega veselja na tem svetu.
Bilo je še nekaj povsem druzega, kar mu je celo
sladilo dolge, naporne tedenske ure, da ni prav nič
občutil njih teže.

To čudo je delal njegov sin Jakec, ki je bil tedaj
že v drugi latinski šoli v Gorici. Zanj, za svojega edinca,
katerega mu je bila povila žena šele sedmo leto po
poroki — zanj se je trudil, zanj delal, zanj si odtrgava!
od ust, da bi ga izšolal.

»Kaj pa bo iz tvojega fanta?" so ga vpraševali
ljudje.

»I, kar bo, pa bo!" je odgovarjal.

Onim pa, ki so bili srcu njegovemu bližji, je
odgovoril čestokrat:

115

8*

»Škof bo! - Škof mora biti! Njegov stari
stric je bil doktor svetega pisma, in samo eno leto
mu je manjkalo, da bi bil škof. Ali kap ga je zadela,
predno je doživel to veselje. Njegovega strica stric je
bil stolni prošt, in cela vrsta drugih imenitnih du¬
hovnikov je potekla iz našega sorodstva. Torej ni¬
kakor ne dvomim, da zadene enega od nas ta čast,
in to mora biti - moj Jakec!"

»Ah, kako si neumen!" ga je karala žena. »Česa
si vsega ne domišljuješ? — Moj Bog, ako bo kdaj
kaplan, pa smemo biti zadovoljni!"

Toda videti je bilo, da so to samo besede, in
da ji je v srcu najbolj prijalo to, kar je trdil mož.

No, kmalu se je razneslo po celem trgu, da
študira Medvedov Jakec za škofa.

In ko se je prikazal dolgi in sloki, črnolasi štu¬
dent na počitnice in je zahajal ob vročih poletnih
dneh s knjigo v roki v senco košatih hrastov za
trgom, so si šepetali ljudje:

»Škof gre; glejte, škof gre!" -

* *

*

Tako je tedaj potekalo življenje črevljarju Med¬
vedu dan za dnevom, enolično, v vednem delu in
skrbi za sina. Vsaki mesec je zaslužil toliko, da je
poslal v mesto za hrano in stanovanje, in da je sploh
preskrboval sina z vsem potrebnim. Ljudje so mu
radi dajali dela, ker je bil vesten, ne predrag, a tudi
dober črevljar. Jakcu se tedaj ni godilo slabo, in
prav nič ni poznal one bede, katera je tovarišica toliko

116

in toliko dijakom. Skrb je imel samo do učenja, in
res je bil tudi med boljšimi dijaki . . .

Toda hipoma se je vse predrugačilo!

Neki zimski dan je vozil nekdo drva mimo hiše
Medvedove. Po nerodnosti, ali Bog si ga vedi kako,
je zavozil z zadnjim koncem v obcestni jarek, in voz
se ni mogel ganiti nikamor. Tedaj je stopil voznik v
hišo Medvedovo in pozval črevljarja, da mu pomore
spraviti voz v pravi tir. Medved se ni obotavljal.
Voznik je stopil h konjem, zadaj pa sta privzdigovala
črevljar in njegov sosed. In tedaj je napel Medved
vse svoje moči — privzdignil — a takoj zopet iz¬
pustil. Vsa kri je bila izginila iz njegovih že tako
upadlih in bledih lic, in čutil je, kakor bi bilo nekaj
počilo v njem. Stisnil se je. v dve gubi in zlezel v
hišo, kjer je takoj legel.

Od tistega dne ni prijel več za svoje orodje.
Prve dni potem je še posedal za pečjo in lazil po
nekoliko ur po svoji delalnici. Kmalu pa ni več vstal.
Lotila se ga je bila sušica. Tedaj ga pa ni bilo več
poznati! Trla ga ni samo bolezen; še veliko bolj ga
je mučila skrb za sina, ki je bil tistikrat v tretji šoli.
In tarnala in vzdihovala sta skupno z ženo; da bi se
bila morala smiliti mrzlemu kamenu.

Prvi mesec je že še šlo, ker sta imela nekaj
prihranjenega, a drugi mesec ga ni bilo več novčiča,
ki bi se bil mogel poslati z mesto. Zdravnik, zdra¬
vila, sin - kje naj se vzame?

Ležal je črevljar na nizki, rjavo pobarvani svoji
postelji in težko dihal. Sline so mu silile neprenehoma

117

v  usta; zaganjal ga je kašelj, in sklanjal se je težko,
da se je izpljuval. Roke so mu bile že skoro prozorne,
in čelo ob obeh sencih udrto; ušesa pa so štrlela
daleč od glave, in skoro da se je videlo skoz-nje.

Nad njim je visela podoba sv. Jožefa. In upiral
je bolnik motne svoje oči vanjo in vzdihal iz dna
svojega srca:

»Oh, preljubi sveti Jožef moj, odpusti mi, da sem
te tolikrat razžalil! Povrni mi zdravje, in nikdar te
ne pozabim, in po nagih kolenih pojdem na Sv.
goro, da zahvalim poleg tebe tudi še prečisto tvojo
nevesto, presladko mater Marijo! — Oh, preljubi sveti
Jožef, usmili se mojega sina, ako sem jaz prevelik
grešnik! — Oh, ti preljubi moj sveti Jožef!" -

* *

*

Jakec Medvedov je stanoval v Gorici pri nekem
daljnjem sorodniku svojega očeta. Ko je ta zvedel,
da je Medved tako hudo bolan, in da ne bo mogel
več plačevati za sina, se mu je smilil zapuščeni dijak,
in rad bi mu bil pomagal. Toda sam je bil ubog,
in težko je preživljal sebe in svojo družino. Hrane
mu ni mogel dajati zastonj, toda prepustil mu je
stanovanje brezplačno in svetoval, da si poišče po
mestu usmiljenih src, da se bode mogel vsaj enkrat
na dan nasititi.

»Koliko se jih je že prerilo na tak način skozi
šole, in zdaj so v dobrih službah", je tolažil Jakca.

No, ta tudi ni precej obupal, in šel je na lov
po »dobrih srcih".

118

Prvi dan ni našel ničesar. Truden in lačen se
je vrnil zvečer domov, a tedaj je še moral vzeti knjigo
v roko in se pripravljati za drugi dan.

„Morda bo jutri bolje", si je mislil in ni še obupal.

Po želodcu mu je strašno razsajalo, ko je drugi
dan stopal proti šoli. No, imel je še nekoliko novcev
iz boljših časov in stopil je k peku, kjer si je kupil
za dva krajcarja žemljo. Le počasi in male kosce je
trgal od nje in jih žvečil polagoma, da bi okušal
dalje časa njih slast.

Po šoli si je kupil za kosilo drugo žemljo, a
popoldne se je odpravil zopet „na lov". No, posrečilo
se mu je, da je dobil dvakrat na teden hrano pri
kapucinih. Toda, moj Bog, kje pa dobi hrano za
drugih pet dnij v tednu?! . . .

Prvi teden je še nekako šlo, a drugi teden že
ni šlo več! . . .

Prepadel in bled, tresočih se nog, s praznim
želodcem in na pol zmrzlih udov je stopal nekega
jutra po mestnih ulicah proti gimnazijskemu poslopju.

Pod oboki v »Raštelju« so prodajale furlanske
ženice za nekoliko novcev slabo, gosto, umazano-rjavo
kavo. Oj, kako željno se je oziral Jakec po njej!
Kako hlastno bi nastavil skledico na posušene ustnice;
kako dolg in globok bi bil prvi požirek! Toda, včeraj
je bil že porabil zadnji novec - obrnil se je v stran
in zamižal, da ne bi videl zapeljive pijače!

In stopal je dalje, in vedno bolj so se mu šibile
noge, in vedno počasnejši mu je bil korak.

A glej je zopet izkušnjave! --

119

Tam kjer se nehajo oboki, so bila nad dvema
stopnicama odprta vrata v - pekarijo. In iz raznih
predalov in s polic so se svetile štruce in štručice,
hlebi in hlebčki, rogljiči in žemlje, pinice in maslenke!
In vse je bilo sveže in gorko ter širilo po bližnjem
zraku tako prijeten, tako mamljiv vonj!

In vrh stopnic, prav ob vhodu je stala priprav¬
ljena košara za raznašanje po mestu, polna dolgih,
lepih, visokonarastlih, rumeno se svetlečih štruc.

Jakec se je nehote ustavil, a takoj je zopet za¬
mižal. Hipoma pa mu je hušknil neki notranji glas:

»Čemu stradaš? Ali je greh, ako izmakneš toliko,
da ne pogineš kakor pes na cesti?"

Stresel je z glavo, hoteč se otresti te misli. Toda
v tem hipu mu je tako zabučalo po želodcu, kakor
bi se bilo tam nekaj utrgalo, in napadla ga je doslej
nepoznana bolest.

»Ali ukrasti, ali umreti!" mu je zopet šepnil
oni glas.

In boječe je stopil Jakec korak naprej. V pro-
dajalnici ni bilo videti nikogar, le iz ozadja so se čuli
nekateri glasovi.

Po cesti pa so vrveli ljudje gori in doli, in nihče
se ni brigal zanj.

»Zaradi tega ostanem še vedno pošten", si je dejal.

Ozrl se je okoli sebe, naglo stopil na stopnico,
in že mu je štruca tičala pod jopičem.

Zardel mu je obraz od razburjenosti, zasvetile
so se mu oči, in neka nova moč ga je prešinila, da
je hitel naglo dalje mimo prodajalnic, črez Travnik,

120

mimo jezuviške cerkve, ne ozirajoč se niti na desno,
niti na levo.

Samo to mu je bilo pred očmi, da se bode zopet
nasitil! —

Že je hotel stopiti v šolsko poslopje, ko se ga
dotakne težka roka. Dvoje lokavih oči ga meri od
pet do glave, pa zopet od glave do pet, in ista trda
roka mu hkratu segne pod jopič in privleče izpod
njega ukradeni kruh.

»Ha, ha, imamo ga ptička! Imamo ga, ha, ha!' 1

Zasmejal se je odurni obraz tako gnusno, tako
brezčutno . . .

A Jakcu se je zdelo, da se je porušilo nanj celo
gimnazijsko poslopje, da se je zatemnil in utrgal ves
nebesni svod, in — nezavesten se je zgrudil na
pragu . . .

* *

*

„Ah, kako mučne sanje so me mučile nocoj!
Sanjalo se mi je o našem Jakcu, pa nič dobrega.
Moj Bog, kaj to pomeni?"

Tako je tožila nekega dne po tistem dogodku v
Gorici takoj zjutraj žena črevljarju Medvedu, ki je
nepremično ležal na trdi postelji in upiral svoje po¬
glede v sv. Jožefa.

Sama kost in koža ga je že bila.

»Nič se ne boj za Jakca", je izpregovoril po¬
tihoma. „Ta-le gori, moj patron, ga bode varoval -
o tem sem prepričan! In vse šole bo izdelal in v
čast nama bode na starost!"

121

Ženi je šinil bridek nasmeh preko ustnic. Videti
je bilo, da ona pač ni prepričana o tem.

Umolknila sta oba. On je težko hropel in za-
klapljal oči, ona pa je sedla zraven njega in nema
zrla v njegov mrtvaški obraz. —

Nekoliko predpoldne je stopila Medvedovka pred
hišo po drv. Že si je bila naložila nekoliko polenc v
naročje, ko zasliši na cesti za saboj prhanje konjiča
in ropot majhnega voza.

Ozre se — a tedaj ji padejo drva na tla, roke
ji obvise trde in iztegnjene nizdoli ob životu, in oči
se ji izbulijo. Kakor bi se ji bile hipoma napolnile
žile s svincem in železom, tako je obstala.

Mimo pa se je peljaj njen Jakec na od-
gonskem vozu.

Zagledal je bil očetovo hišo, zagledal svojo ljub¬
ljeno mater, in vsa neizrečena sramota, ves srd in
vsa žalost nad samim seboj se mu je hipoma po¬
dvojila.

Hiša Medvedova je stala ob začetku trga. Se
ga ni nihče videl, še si lahko prihrani največjo sra¬
moto! Hipoma plane kvišku, in z eno nogo je že
na tleh.

Ali tedaj ga potegne krepka roka izprevodnikova
na prejšnji prostor. Oklenila se ga je bila, da se mu
je takoj zasedla kri na pritisnjenem mestu.

Jakec je zaječal in pokleknil pred izprevodnika.

„Pustite me; samo to sramoto mi prihranite, da
se ne vozim skozi trg, in večna vam bode moja
hvaležnost!" je prosil in sklepal roke.

122

Toda oni ni poznal usmiljenja! Pognal je konjiča,
in voz je šinil hitreje mimo prvih hiš . . .

Medvedovka pa je stala še vedno na istem mestu
in zrla za vozom . . .

»Jej, jej, pojdite pogledat, Medvedovega Jakca
vozijo po odgonu", se oglasi nekdo na trški ulici.

Kakor ogenj je šla novica od ust do ust, in vse
je hitelo na ulico, in vse je kazalo za vozom.

Nekateri zlobneži in zavistneži pa so s ciniškim
nasmehom javkali:

»Škofa peljejo; Medvedovega škofa peljejo!" . . .

Medvedovka je stopila v hišo. Opirala se je ob
zid in počasi je lezla do bolnika, ki je še vedno
govoril s sv. Jožefom. Ozrl se je na-njo rekoč:

»Kje pa si bila toliko časa?"

Ni mu odgovorila. Težko se je spustila na stol
in ječala.

»Oh, moje sanje, moje sanje!"

Bolnik je postajal nemiren. Neki čudno tesni čut
se ga je polaščal, in navdajala ga je neka dozdaj ne¬
poznana groza.

Sklonil se je v postelji, se podpiral z dolgo,
koščeno desnico, da je bil videti, kakor bi bil vprav
vstal od smrti, in vprašal drugič s hripavim, le na
pol razumljivim glasom:

»Kaj pa je? Za božjo voljo, kaj pa je?"

Ona pa je še vedno ječala:

»Moje sanje, moje sanje! - Moj Jakec!"

123

»Kje je?" vpraša bolnik z zateglim, nekoliko
glasnejšim glasom.

Ona privzdigne glavo, in bolnik je videl vso
nesrečo začrtano s strašnimi znaki na rjavem in na¬
gubanem njenem obrazu.

»Tam doli v — odgonski hiši", je viknila obupno
ter se hotela zopet stisniti v dve gubi.

Toda v tem hipu je omahnil bolnik na ležišče.
Široko so mu bile odprte oči, katere je uprl v sv.
Jožefa, in zaječal je tako grozno, tako žalostno:

»Preljubi moj sv. Jožef, zakaj si mi to storil?"

In bruhnila je iz njega temnordeča kri.

Zena je hitela po blagoslovljeno svečo, jo pri¬
žgala s tresočo roko in držala bolniku. V roko pa
mu je potisnila majhno razpelce . . .

Tedaj so se hipoma odprla vrata, in v sobo je
stopil Jakec. Izpustil ga je bil župan takoj.

Skočil je k postelji, privzdignil glavo očetu in
poljuboval že skoro mrzlo čelo.

Bolnik je še odprl oči, toda bile so že skoro
obsteklele. Vendar je bilo videti, da je še poznal Jakca.

Položil mu je suho desnico na glavo, hotel še
nekaj izpregovoriti, a desnica je polagoma polzela
raz glavo sinovo, postajala hladnejša, vedno hladnejša,
in Medveda ni bilo več . . .

* *

*

Medvedovka in Jakec sta tedaj le težko prebila
ono sramoto a prebila sta jo! Jakec je začel pre¬
mišljati, kam bi se obrnil, ker tega vendar ni hotel,

124

da bi ga morala mati rediti s svojimi rokami, ko bi
moralo biti narobe. Tedaj mu je pa ponudil trški
notar, da naj vstopi k njemu za pisarja. No, s tem
pičlim prislužkom je redil nekoliko let sebe in mater.

Toda obrnilo se je drugače!

V Ameriki je umrl neki brat Medvedovkin, ki
se je bil že davno tja izselil, o katerem pa so mislili,
da je že davno mrtev, ker ni bil nikdar dal od sebe
ne črne, ne bele. Prihranil si je bil tam nekoliko
tisočakov, in to premoženje je podedovala Medvedovka
po njem. Takoj si je popravila hišo, Jakec je pustil
notarja in njegovo pisarnico, in nastavila sta z materjo
krčmo, ki je še zdaj ena najboljših in najbolj obiskanih
trških gostilnic.

Slednji večer se vprašujejo še dandanes uradniki:

»Kani pojdemo v gostilnico?" -

„1, kam drugam, nego k - škofu!" . . .

In gre jima dobro, in on večkrat pripoveduje
svojim gostom to svojo dogodbo »izza mladih let".

Prihodnjo jesen pa, pravijo, da se oženi. -

125

ZrtKrtJ NISI BIL MOŽ

L

Norca so se delali,

A jaz sem plakat,

Vendar sem jo .ljubil

In sem čakal, čakal.

/Meksij jNikolajsv.

Vse mrtvo je še bilo okoli hiše. V vrhovih
orehov, jablan in hrušk, izmed katerih se je svetlikalo
belo poslopje, je zaspano-otožno šuštelo od suše po¬
rdelo listje, a v deblih dveh dolgih, vitkih jagnedičev
blizu ceste je semtertja zaškripalo, da je bilo slišati,
kakor bi se bila oglasila v daljavi hripava vrana. Po
vzduhu je vela hladna, sveža sapa, a nad okolico se
je razpenjalo jasno, ažurno nebo, na katerem je dre¬
mala še zadnja bleda zvezda ... A vse še zaspano
. . . zaspano!

Kar se zasliši v vejevju droben, zategel glas,
takoj za njim drugi, tretji, četrti - nastane vriše in
žgolenje, prhutanje od veje do veje, in z glasnim
šumom in naglo kakor nevihta se zapodi krdelo

129

9

vrabcev na bližnje, lepo obzidano gnojišče. Vežna
vrata se cvileče odpro, v njih se prikaže zaspana dekla
ter stopica s škafom do bližnjega vodnjaka . . . Kmalu
nato prikorači izza hiše mogočno in z visoko povzdig¬
njeno glavo, na kateri se je bleščal škrlatasto-rdeči
veliki greben, hišni petelin-paša. Prestopivši na dvo¬
rišče, se ozre ponosno in z vidnim veseljem po kurah
in kuricah, ki so ponižno stopicale za njim v nekem
ljubkem neredu, sekajoč z debelimi kljuni okoli sebe
po užitnih rastlinah in drugih rečeh, ki so se jim
pojavljale na potu.

Ko je bila cela druhal na dvorišču, puhne petelin
paša prvi na gnojišče, se pretegne nekolikokrat, vzpne
vrat ter zapoje iz vsega grla. In za njim priskačejo
tja gori tudi kokoši, a mednje se drzno pomešajo
glasni vrabci . . .

Iz hleva se hipoma zaslišijo zategli, mukajoči
glasovi, ta višji, oni nižji, a vmes veselo in hrupno
rezgetanje konjsko, podobno gromkemu smejanju . . .

Gori v prvem nadstropju se hkratu odpre na
stežaj okno in loputne ob zid ... v njem se pri¬
kaže zmršena, razkuštrana glava, se zasvetlika bela
srajca in goli laket . . .

Prvi pramen vzhajajočega solnca zatrepeče na
višku jagnedičev, za njim se usuje celo morje svetlobe,
zapleše nad listjem, migljajoč, se tresoč, se spuščajoč
po strešni opeki, blešči ob belih zidovih, mameč oči
in potapljajoč se nižje, vedno nižje . . . Vsa okolica se
je kopala v mladih, mlačnih jutranjih solnčnih žarkih.

In vse je bilo živo . . . živo! . . .

130

Josip Lesnik je s sklonjeno glavo v svojih zelenih,
z rdečimi rožami pretkanih cipelah počasi korakal v
prvem nadstropju po sobi gori in doli. Dospevši do
okna, se je kakor utrujen obrnil in premeril pot do
vrat. Ko je strmel tam nekoliko časa zaman v svetlo,
medeno kljuko pri ključalnici, kakor v nadeji, da jo
zdajci nekdo pritisne, da se v tem hipu pojavi nekdo
v okviru visokih vrat - se je razočaran zopet po¬
lagoma zavrtel na nizki peti ter stopal proti oknu.
Tako se je vračal zaporedoma od okna k vratom, a
odtod zopet k oknu . . .

V sredini sobe sta stali dve postelji, ena tik
druge; desna je bila odgrnjena, in izpod odeje sta
bleščali beli rjuhi, viseči ob vznožju črez rob postelje
skoro do tal, a leva postelja je bila nedotaknjena.
Videti je bila nekoliko višja od prve, in odevalo jo
je z dolgimi, belimi čipkami obrobljeno, vezeno vol¬
neno pregrinjalo, ki se je spuščalo nizdoli črez stra¬
nico postelje.

Ob desni steni nad svetlo-likanim četvernim pre¬
dalnikom, prav nad porcelanastim, rožno-belim kipom
lurške matere božje je visela v črnem, modernem
okvirju ženska podoba. Kazala je oprsje mlade, komaj
dvajsetletne žene z izredno sanjavim izrazom v velikih,
modrih očeh. A na lepem, podolgastem obrazu sta
se pod tanko, skoro prozorno poltjo prelivala kri in
mleko. Drobne, dolge, bele roke so držale zaprto
knjigo, v kateri je nekako na sredi tičal kazalec le¬
vice, dočim je na sredincu bleščal svetli poročni
prstan v družbi drugega z draguljem okrašenega

131

9*

prstana. Črez vse podobe je bila razlita neka čudna
milina, in videlo se je, da jo je slikal pravi umetnik . . .

Pred to podobo se je zdajci ustavil Josip; roke
je imel trdo sklenjene na hrbtu, in oko se mu je
vsesalo v krasno obličje. In kolikor bolj se je uglobil
v opazovanje podobe, toliko hitreje in vidneje so mu
strepetavali in se stiskali prsti na rokah. Oko pa se
mu je odelo v motno, skoro neprozorno meglico . . .

„Zakaj si mi to storila?" se mu je izvilo na¬
posled glasno iz prsi, in žalostno je sklonil glavo.

In bilo mu je, kakor bi ta »zakaj" odmeval od
vseh štirih sten.

Odstopil je od podobe in se glasno in bridko
nasmejal.

»Zakaj? . . . ha-ha! . . . Zakaj?"

Pristopil je k ogledalu, ki je viselo nad umival¬
nikom, po katerem so še motno bleščale debele kaplje
vode od umivanja.

»Zakaj?"

V ogledalu se je zazrcalila njegova bradata glava.

In prijel se je za prvi šop dolge brade in ga
natančno motril; vmes so bile pač še nekatere črne
niti, a večina jih je bilo — belih. Izpustil jih je in
prijel in motril šop na drugi strani. Tudi tukaj je
bil že zapadel sneg! — Joj, in tudi na glavi ob
sencih! Kakor bi se bil črez noč namazal z jazbečevo
mastjo!

In koža na čelu? Odkod so se vzele vse te brazde?
Pred dobrim tednom je bilo to pač še vse gladko, vse
sveže, vse napeto — vsaj zdelo se mu je, daje bilo — a zdaj ?

132

Josipa je zazeblo; stresel se je.

»Zakaj?«

„ Ha-ha - zato!"

Ril je s prsti po laseh in mešal z njimi po bradi.

Ozrl se je še enkrat po podobi, oblekel počasi
jopič ter odšel po stopnicah.

Iz kuhinje je stopil v malo sobo, ki je bila ob¬
enem navadno obednica; tam je sedel za okroglo, z
modrim prtom pregrnjeno mizo.

Dekla je donesla zajutrek počasi, z drsajočimi
koraki.

A Josip je zrl predse v belo skodelico, kjer je
nad rumeno pijačo plavala debela, mastna smetana.
Njegov duh je bil odsoten, in niti zapazil ni, ko je
cepnila muha v kavo; šele, ko je bilo celo površje
posuto s črnimi, migajočimi telesci, je porinil sko¬
delico od sebe, si natočil kozarec vode, izpil ter od¬
šel na dvorišče . . .

Stopil je v hlev. Takoj pri vratih je prežvekovala
lepa, visoka in dobro rejena »breza"; ozrla se je po
gospodarju, iztegnila vrat ter v pozdrav zamukala.

Josip je pristopil k nji, ji položil desnico na
hrbet ter jo gladil po svetleči dlaki, a krava je za¬
krivila vrat proti njegovi levici in mu lizala bele prste.

»In še je ni! - Vidiš, brezika, še vedno je ni!
- Kolikrat je pristopila i ona k tvojim jaslim! Koli-
krat te je gladila njena ročica! In vidiš, ni je več . . .
nič več je ne bo."

Še je položil roko med zakrivljena roga, a takoj
je stopil dalje do bližnje »rumenke", do »rdečke",

133

do vseh v dolgi vrsti stoječih ljubljenk, in vsaki je
ponavljal:

„In vidiš, ni je več ... nič več je ne bo!" . . .

Tako je prišel tudi na konjsko stran in tudi tam
gladil in tipal iskra svoja belca.

In tudi njima je govoril, vsakemu posebe:

„In vidiš, ni je več . . . nič več je ne bo!"

Živali pa so ga gledale, kakor bi ga razumele,
kakor bi čutile tesnobo njegovih prsi, bridkost nje¬
govega srca . . .

Ko je bil zopet na dvorišču, noseč iz hleva pest
ovsa, se je ustavil na sredi, in posnemajoč nehote
glas svoje žene, je vzklikal naglo in zaporedoma!

„Pit, pit, pit! — Pit, pit, pit!«

Cela truma kokoši je prihitela proti njemu in
planila po ovsu, ki se je usipal iz njegove roke.

„Pit, pit, pit . . . in vidite, ni je več ... nič
več je ne bo!«

Začel se je ozirati proti oknom v prvem nad¬
stropju. Zdaj, zdaj se prikaže ona v njih okvirju,
zdaj, zdaj se mu nasmehnejo njena črešnjeva usta —
zdaj, zdaj ga pogreje žar iz njenega očesa . . .

Toda zgoraj v prvem nadstropju je vse nemo,
vse pusto, vse temno . . .

In temno je tudi v duši njegovi . . .

Vedno in vsaki hipec si je ponavljal:

„Kako sem jo ljubil . . . Kako jo še ljubim! . . .
In vse bi ji odpustil - hipoma bi pozabil vse brid¬
kosti, ki mi jih je provzročila, samo da se vrne, da
se vrne! Ali ni je več . . . nič več je ne bo!" . . .

134

II.

»Naša Pavlica, kako je lepa; pa kako pridna in
nikakor ne prazne glave! Saj je obiskovala šolo v
mariborskem samostanu in kuhati se je učila pri »Slo¬
nu" v Ljubljani. Ah, kakšne močnate jedi vam napravi!

- Enkrat morate pri nas obedovati, da se sami pre¬
pričate! — Pa je tudi ne damo vsakemu! — Koliko
se jih je že zglasilo in si izkušalo pridobiti njeno srce
toda zaman. Res, noče ona vsakega, pa je tudi
mi ne damo vsakemu!" . . .

Tako je pri vsaki priliki poudarjala gospa Mle-
kužica, soproga bogatega trškega peka Mlekuža. Po¬
sebno je to glasno govorila v vsaki družbi, v kateri
je bil tudi Josip Lesnik, že nekoliko prileten samec,
ki je imel lepo svoje posestvo četrt ure od trga ter
je štel tudi okroglih petdeset tisočakov gotovine,
kakor je to vedel že vsaki otrok. A zraven je bil
mehek kakor vosek in dober kakor kruh . . .

In Mlekužica se je vedela vselej približati Josipu
ter je čestokrat s poudarkom rekla:

»Ne, ne damo je vsakemu — a nekomu bi jo
pa le dali!"

In vselej je ljubeznivo pogledala Josipa, pomen¬
ljivo pomignila z obrvmi in vnovič začela naštevati
vrline svoje hčerke . . .

No, zgodilo se je, da je Josip res nekdaj obedo¬
val pri Mlekužu. In obed je bil slasten, a najbolj so
ga sladile zares krasne oči lepe Pavliniče.

Odzdaj so se začeli medsebojni poseti; postarni,
predobri Lesnik je često prihajal k Mlekuževim, in

135

med njim in mladostno, dražestno Pavlinico so se
izmenjavali zaljubljeni, pomenljivi pogledi, rahlo sti¬
skanje rok in naposled tudi nežno poljubovanje in
sladko grljenje . . .

V kratkem se je bilo napravilo, da je postala
Pavliniča gospodinja na Lesnikovim . . .

* *

*

Hoj, to je bilo potem tam idilsko življenje! -

Koliko bi vedele povedati stare smreke, koliko
košate bukve in širokovejni kostanji v lesu za po¬
slopjem; koliko mehki mah pod njimi, koliko potok,
vijoč se in živo šumljajoč po zeleni trati, koliko ptice
v grmovju, veverice in polhi v vrhovih, koliko v
senčno zatišje stisnjena jelova klopica!

Kako pomenljiva so ta srca, vrezana v mehki,
sočni hib ponosnih dreves! Kako pomenljive te sto¬
pinje, vdrte v drobni, rjavi pesek po gozdnih stezah,
in pohojena trava na zelenih osredkih!

Živela sta neko vzvišeno, idealno, nepretrgano
ljubezen v vedni sladki omotici, in Josip si ni bil
nikdar nadejal sreče, kakršno- je našel pri Pavliniči.
Zato je pa tudi ljubil svojo soprogo brezkončno,
strastno, skoro blazno . . .

„Ako bi jo zdaj izgubil, bi moral zblazneti, ali
pa umreti", si je dejal večkrat in pazil nanjo bolj,
nego na svoje oko . . .

* *

*

Nekega dne se je v ovinku pod Lesnikovino
neobičajno oglasil poštni voz. Mršava rjavca sta po-

136

časneje, nego navadno vlekla v oblak zagatnega prahu
zaviti težki voz, ki se je kmalu nato ustavil pred
vhodom na Lesnikovo dvorišče.

Iz voza je skočil mladenič, katerega je Lesnik,
ki je bil prihitel, takoj z radostnim vzklikom objel
in poljubil ter potem potisnil skozi vhod.

Poštni voz je zdrdral dalje, a Josip je v tem
hipu že predstavljal došleca Pavliniči, rekoč:

»To je dragi moj bratranec, slikar Doran, ki
nas je včeraj obvestil, da nas poseti!"

In Pavliniča je slikarju podala svojo ozko, belo
roko ter mu pogledala v obraz. In ta obraz je bil
tako nenavaden, tako prikupljiv in izrazit, da je njeno
oko osuplo obviselo dalje časa na njem. .

»No, Pavliniča, pa poljubiti se morata tudi", je
dejal Josip; »saj je to prvi sorodnik, ki nas je obiskal!"

Pavliniča je zardela, pogledala Josipa, se vnovič
ozrla po slikarju, a takoj pristopila in mu ponudila
svoje črešnjevo-rdeče, sveže in polne ustnice.

Slikar se je pripognil in mehanski položil svoje
ustnice na njene. A tedaj je šinila njemu in nji
po vseh udih kakor elektriški tok neka slast ter se
jima razlila po žilah, in zmešana sta oba povesila
glavo.

»Ha, ha", se je zasmejal dobrodušni Josip. »To,
je bilo krasno!"

Sam ni vedel, zakaj je bilo krasno, a Pavliniča
je čutila, da je bilo nebeško.

Hoj, kako ves drugačen je bil ta poljub, negoli
poljub Josipov, ki je bil tako navaden, tako vsakdanji,

137

da se ga ni niti zavedala! Poljub slikarjev pa bode
pomnila, dokler bode živa! . . .

Molče so stopali v hišo, kjer je bilo že v obednici
pripravljeno kosilo; kajti bilo je prav opoldne.

Po použitem slastnem obedu je nosil Josip na
mizo podolgovate buteljke; kmalu so vsi trije rdeli
kakor zrele breskve, in slikarjeva zgovornost je rasla
od trenotka od trenotka. Vedel je mnogo, pripovedo¬
val je izborno, in vsi trije so bili skrajnje zadovoljni.

»Ha, ha, to je pa res krasno, res krasno! Hvala,
da si nas obiskal", je vzklikal Josip vedno in vedno
in zdaj pa zdaj izginil v sosednjo izbo, kjer je imel
razpostavljeno svojo vinsko zalogo.

Ko je vnovič šinil za male duri, se je slikar
hipoma pripognil k Pavliniči; oči so mu plamtele,
ustnice so mu komaj vidno strepetavale.

»Ali se ne spodobi vsaj še en poljubček, draga
sestrična?" je dejal šepetaje in ji stisnil ustnice, da
so se ji zaokrožile kakor rožni popek.

»Ne . . . ne več . . ." je hitela ona in razburjena
zavihavala konec belega namiznega prta . . .

* *

*

Drugo jutro je dejal Josip Doranu:

»V trgu imam opraviti na sodišču, opoldne se
vrnem. Ako nočeš z mano, ti bo razkazala Pavliniča
naše posestvo. Upam, da se ne boš dolgočasil!"

In odpeljal se je, slikar pa je ostal doma . . .

Komaj pol ure po odhodu Josipovem je stala
pred Doranom v lahni izprehodni obleki z belim

138

širokokrajnim slamnikom na kodrasti glavi in z rdečim
solnčnikom v roki.

Krenila sta za hišo po peščeni poti tja proti
temnemu lesovju, ki je upogibalo visoke svoje vrhove
v lahni sapi, kakor njima v pozdrav.

In vstopila sta v ono svetišče ljubezni, katero je
tolikrat sprejemalo v svoje naročje Pavlinico in Josipa.

Pavliniča je bila razmišljena; njene misli so blo¬
dile Bog ve kod, in niti ni pazila, s kom se izprehaja.
Čisto je zabila, da stopa zraven nje kdo drugi in ne
Josip. - V ti razmišljenosti je prijela nehote Dorana
za roko. Hipoma se je glasno zasmejala in se spustila
v tek nizdoli po mehki stezici med rdečeplodim ma-
linjem, ki je otresalo srebrno roso po njeni in po
obleki slikarja, katerega je vlekla za sabo.

Šele globoko doli na malem osredku sta se
ustavila, vsa zasopla in rdeča.

In Pavliniča je od veselja zaploskala, iztegnila
roke po tilniku Doranovem in ga privila k sebi.

Slikar je omamljen zaklopil oči in strastno pri¬
tisnil svoje ustnice k njenim, da je bolečine viknila.

A tedaj se je tudi zavedela; poljub ta jo je po¬
zval v realnost, in spomnila se je, da ni zraven nje
Josipa.

Osramočena se je opotekla ob bližnje deblo in pre¬
strašena je zrla v slikarja, ki je stal nepremičen, prepadel.

„Moj Bog, kaj si bodete mislili o meni?" je de¬
jala hlastno in sklonila glavo.

Doran se je zganil, pristopil k nji in namesto od¬
govora jo prijel za roko ter ji poljubljal dolge, bele prste.

139

III.

Slikar se je vedel udomačiti pri Lesniku. Sprva
je nameraval, da ostane samo kakih osem dni, a pre¬
tekli so bili že trije tedni, in še se ni odpravljal.

Zjutraj so se navadno vsi trije skupno šetali po
gozdu, popoldne pa je vpregel Josip svoja belca, in
vozarili so se po bližnji okolici . . .

„ Doran, naslikaj mi Pavlinico; ne mudi se ti
nikamor. Do jeseni, ko odideš v Pariz, je še daleč,
in do tistikrat lahko dovršiš delo!" je opomnil nekega
dne Josip.

In črez nekoliko dni, ko je slikar dobil potrebno
pripravo, se je začelo delo.

V prostorni, visoki sobi v zadnjem koncu hiše,
z razgledom na temni les, je Doran priredil svoj
atelier.

In vsako popoldne je tam sedela na nizkem
fauteuilu Pavliniča in sanjavo zrla v slikarja, čigar
roka je švigala po razpetem platnu.

V kotu na divanu je medtem polegal Josip in
mirno pušil svoje cigarete ter spuščal dimove kolo¬
barčke proti stropu, kamor se je navadno zagledal.

Doran pa je nepremično motril te fine potezice
na Pavlininem obrazu in črtal in črtal, in vlival v delo
svojo dušo . . .

Ko sta pa bila včasih sama, je položil slikar
paleto iz rok in prisedel k Pavliniči. Njegova des¬
nica se je počasi ovila njenega pasu, njegova glava
se je približala njenemu obrazu, in oči so se ujele
z očmi.

wo

»Bojim se vas", je dejala vselej ob takih prilikah
ona. »Kako ste čudni, ko me tako gledate . . . Moj
Bog, sama nočem biti več z vami!"

Ali njena usta so legala . . . njene ustnice so
koprnele po njegovih ... in v blaženstvu je vzdrh-
tevala, kadar so se je doteknile.

In čestokrat se je zalotila pri misli, da bi vendar
že zopet bila rada sama z njim . . .

* *

*

Slika je bila dovršena, in ponosen je bil nanjo
Doran, zaljubljen vanjo Josip, in vsa srečna Pavliniča.

Po daljši debati je bil sliki odkazan prostor v
spalnici, in obesili so jo, kolikor se je dalo, slovesno
na desno steno nad kip Matere božje . . .

V štirih dneh je imel oditi Doran.

Trebalo je tedaj še enkrat posetiti vse preljubljene
prostore in kotičke v lesu, trebalo se je posloviti od
lepih sanj, ki sta jih sanjala Doran in Pavliniča v ti
čudoviti samoti.

A zgodilo se je, da je bil tretje popoldne pred
odhodom Josip odsoten po nujnih opravilih.

In Doran in Pavliniča sta zopet sama stopala v
les. Pod nogama jima je šumelo prvo odpadlo ru¬
meno in velo listje, in semtertje se je že iztezala kaka
gola veja nad njiju glavama. In visoka trava na osred¬
kih je bila polegla, med suhimi njenimi bilkami se
je svetlikal vlažni, kodrasti mah. Drevesna debla so
bila preprežena z vlaknato, redkolistnato srobotovino,
katere šopnati cvetovi so viseli na nji kakor bela preja
na preslici. Molče so smukali ptiči po grmovju, in

Ul

po vzduhu je semtertje zašumelo tako otožno, tako
jesensko. Vsa narava je čutila, da ji pojema moč, vse
je bilo nekam utrujeno, dremavo.

Tudi Pavliniča je hipoma začutila neko utrujenost,
neko izmučenost, in neka pereča bol ji je izžimala
mlado srce. Naslonila se je ob Dorana, in počasi in
molče sta stopala do znane jelove klopice.

Roko v roki sta sedela, nema, zamišljena . . .

A ko je solnce zahajalo za nizkimi, rjavimi griči,
so njegovi zadnji prameni božali v tesnem objetju
združeno dvojico in lili svoje zlato na njiju mladi
telesi.

Po lesu je zapihala ostrejša sapa in jima hladila
razžarjena lica.

In sklonila se je Pavliniča kvišku, vstala ter se
vstopila pred Dorana.

v Vzemi me sabo, kamorkoli pojdeš — brez tebe
mi ni živeti!"

Povesila je vdano svojo glavo in umolknila.

A slikar se je ustrašil. Planil je pokoncu, prijel
jo za roke ter viknil:

»Pomisli . . . pomisli ..."

Ali ona je zamajala z glavo.

»Prepozno je, da bi pomislila . . . vzemi me . . .
dekla, služabnica ti bodem . . . vzemi me!"

V bližini se je oglasila šoja, naglo, zaporedoma,
in njen glas je bil podoben zlobnemu smejanju.

Stresla sta se oba.

A Doran je dejal skoro nato:

»Dobro — ker tako hočeš!" . . .

142

Dogovorila sta natančno ves načrt begu, pre¬
tehtala to in ono težkočo; a ko sta bila blizu doma,
je bilo že vse urejeno . . .

* *

*

Prišlo je popoldne, ko se je Doran odpravljal.
Josip je ukazal napreči, a hotel je sam odpeljati so¬
rodnika na bljižnjo postajo. Zložili so prtljago na
voz pod sedeže, in konja sta že veselo teptala tla in
ostrila ušesa.

V sobi pa so v slovo zadnjič trkali vsi skupaj z
vitkimi čašami, v katerih se je penila ognjena tekočina.

Slikar je bil razburjen, roke so se mu tresle, in na
čelu so se mu prikazovale in izginjavale velike rdeče
lise. Naglo je vlival vase pijačo, a to mu je notranji
ogenj le še bolj netilo.

Pavliniča pa je bila čisto mirna. Malomarno je
zrla skozi okno na voz in konja in se včasih na¬
smehnila. Bilo je, kakor bi bila duša njena odsotna,
kakor bi se misli njene izprehajale drugod, daleč od
tod v jasnih višavah . . .

Doran in Josip sta stopala k vozu.

Pavliniča pa je ostala na pragu in slikarju po¬
dala desnico. A Josip je dejal zopet, kakor prvi dan
slikarjevega poseta:

»No, Pavliniča, pa poljubiti se morata tudi!"

Nekaj kakor pomilovanje, a zraven tudi srd do
tako brezskrbnega in kratkovidnega moža se je vzbu¬
dilo v njenem srcu - toda samo za hipec, in že so
se njene ustnice zaokrožile na nasmeh. Pogledala je
slikarja ter rekla:

143

„Pa drugič, ko nas vnovič posetite!"

Obrnila se je, zaklicala z zvonkim svojim glasom
„z Bogom" ter izginila v veži.

Josip pa je pognal . . . —

Po odhodu obeh je šla Pavliniča v sobo in pisala;
popisala je malo stranico, površno pogledala drobne
vrstice in zložila pismo v rožnat zavitek ter ga po¬
tisnila v miznico. In začela je spravljati najpotrebnejše
stvari . . .

Takoj nato je stopila na dvorišče, klicala kokoši
in jim potresla zrnja, pomenkujoč se z njimi. Odtod
je prasnila v hlev, iz hleva v različne shrambe, povsod
kličoč svoj »z Bogom"!

V tem se je stemnilo. Listje v jagnedičih je tre¬
petalo, iz gozda se je oglasila sova, in nekje tam na
vrhu je parkrat zalajala lisica . . .

Josip se je vrnil precej pozno, in našel soprogo
že v postelji.

IV.

Ko se je drugi dan zbudil Josip iz svojega trd¬
nega spanja, se je začudil, da ni več Pavliniče na
sosednji postelji.

Pretegnil se je nekoliko krat, si pogladil zmršeno
brado, potegnil z rokami preko oči ter naglo skočil
iz postelje.

Odprl je okno na dvorišče. Nad okolico je ležalo
dolgočasno, svinčeno nebo, na katerem so se zbirali
oblaki. Nobena sapica ni zibala drevesnega listja, no¬
benega glasu ni bilo čuti od nikoder. Tako čudno,
tako mrtvaško tiho je bilo naokoli!

144

Josip je poslonel na oknu ter čakal, da zagleda
morda kje Pavlinico, ki je imela ob tem času vedno
opraviti s kokošmi; toda ni je hotelo biti na dvorišče.
Tudi iz hiše se ni razlegal nje zvonki glas, in hlapec
in dekla, ki sta navadno zjutraj glasno govorila, oprav¬
ljajoč vsaki svoje delo, sta šla parkrat nemo, plazeče
se črez dvorišče.

Josip se je ozrl; zdelo se mu je, da so se otvorila
vrata spalnična, toda zagledal je le svojo senco, ki se
je tresla na belo pobarvanih obojih. Ni je bilo nje,
ki je vsako jutro priskakljala na prstih do njega, iz¬
tegnila po njem svetleče roke in, držeč ga za obe
lici, mu pritisnila žarek poljub pod dolge, še zmršene
brke.

Ta nenavadna tihota mu je tesnila prsi.

Tedaj je pa zagledal na mizi list, naslovljen nanj
od roke Pavliničine.

Hlastno, a z neko bojaznijo ga je odprl.

In čital je:

»Dragec moj!

Hvala Ti lepa na tolikih lepih uricah, ki sem jih
preživela s Tabo! Kako dober, kako sladak si bil vedno
z menoj. Da, Ti celo nisi bil moj mož — bil si mi
veliko več, bil si moj — brat! Poljubi najini so bili
zares bratovski in sestrski - to sem začutila stoprav
takrat, ko si mi veleval, da naj poljubim Tvojega
bratranca! - Kak razloček! — Sam si kriv, da sem
spoznala to razliko, da sem se zavedela, da si v resnici
le — moj brat! — In, kakor veš, sestra in brat ne
moreta biti vedno skupaj; lahko pride druga ljubezen,

145

10

ki ju razžene narazen! In taka ljubezen je prišla tudi
name . . . Zato se od svojega brata poslavljam, ne
morda s težkim srcem, pač pa s sladko zavestjo, da
mi tudi nadalje še ostane njegova bratovska ljubezen!

Z Bogom!

Naposled Te še prosim: ne išči me in ne po-
zveduj po meni!

Presrčno Te pozdravlja

Tvoja

sestrica

Pavliniča."

Josip je strmel predse, si grizel nohte in drsal
s koleni, z drugim ob drugo.

»Ha, ha, za njo, za njo!" je naposled vzkliknil
in hotel vstati.

»Ha, ha, za njo, za njo!" je vzkliknil drugič in
tretjič, a pri vsem tem je obsedel na svojem prostoru,
in glava mu je zlezla nizdoli na roko.

Nepremično je presedel celo dopoldne . . .

Popoldne pa je napregel in se odpeljal v trg.
Zglasil se je pri tašči; v kratkih stavkih in pretrgano
ji je povedal svojo povest ter ji predložil Pavliničin
list.

Ni mu bilo treba praviti, kako je zdvojen, kako
je nesrečen, saj je to prejasno dokazovala vsaka po¬
tezica na njegovem licu, vsa njegova postava.

Pričakoval je od tašče vsaj dobrega sveta, morda
tudi nekoliko pomilovanja in sočutja.

A ko je končal, je pomolčala debeluška pekovka
nekoliko časa.

146

Skoro pa se je dvignila raz svoj sedež, vprla roki
v bok ter se ustopila predenj s plamenečimi očmi in
visoko povzdignjeno glavo.

In sikala je:

»Prav, prav se ti godi! - Zakaj pa nisi bil
mož? - Ali ne veš, da ženska ni ustvarjena za eno¬
ličnost? — Tisto vedno ljubkovanje, tisto vedno
prenašanje na rokah — to ji je bilo nazadnje že
preosladno! M Izpremembe je bilo treba; vsaki teden
vsaj enkrat si se moral z njo spreti, pa naj si jo tudi
pretepel — in lažje bi bila vse prestajala, bolj bi te
bila ljubila ... Že vsaj nekoliko skrbi si imel stresti
na njeno glavo! — Prav se ti godi! — In zdaj si
nam napravil tako sramoto! - Moj Bog, moj Bog,
kdo bi si bil mislil! Ubogi moj otrok!"

Zakrila si je oči z rokami, sedla na divan in
začela na glas jokati.

A vmes je še vedno vikala:

»Prav se ti godi! Zakaj pa nisi bil mož?"

Josip ni vedel, kaj bi storil. Sram ga je začelo
biti, in otresel se je za hipec svoje prirojene dobro¬
srčnosti . in rahlosti; planil je kvišku, prijel stol, na
katerem je sedel, ter ga zalučil v kot, da se je stresla
soba . . .

Nobene besede ni zinil ter naglo odšel po stop¬
nicah.

Ko je prišel domov, je stopil najprej v svojo
spalnico in se ustavil pred sliko svoje soproge; hi¬
poma je prebledel, skrčil pesti in pograbil izprehodno
palico, da bi sliko razbil.

147

10*

Ali podoba ga je gledala tako milo, tako ljubez¬
nivo ... v srcu se mu je začelo mehčati, palica je
padla iz roke . . . naslonil se je na predalnik in —
plakal . . .

* *

*

Ko se je po trgu raznesla govorica o begu Jo¬
sipove soproge, je bilo takoj v vsaki družbi govorjenje
samo o tem. Vse se je smejalo in zbijalo šale na
stroške Josipove.

Ta pa je vedno čepel doma in čakal, da se vrne
ona.

»Vse bi ji odpustil - samo da se vrne, da se
vrne!“

To si je ponavljal in si še ponavlja tisočkrat na
dan, kajti Pavliniče le še ni, le je še noče biti od
nikoder.

In Josip se stara od dne do dne, brada mu je
že vsa siva in koža na čelu in licih gosto naguban-
čena. Tudi oko je že izgubilo prejšnji svoj blesk.
Vsako jutro kliče kokoši, posnemajoč glas Pavliničin,
posnemajoč nehote vsako njeno kretanje; vsako jutro
obiskuje krave in konje in vedno jim še pravi:

»In vidiš, še je ni . . . nič več je ne bo!"

Nikakor se ne more otresti one melanholije, ki
se ga je polastila, ki se ga drži in oklepa, kakor trta
svojega droga. Tako globoka ljubezen, združena z
neobičajno rahločutnostjo je pač le Josipu Lesniku
prirojena!

In ako ga kdo obišče, ga Josip ne izpusti zlepa.
Na dolgo in široko mu pripoveduje o svoji zakonski

148

sreči in nesreči. In včasih celo že govoriči o revol¬
verju.

Pač nastopijo včasih trenotki, ko se zaveda svoje
nemožatosti, in takrat bridko vzklikne:

»Zakaj nisi bil mož?«

Toda kmalu se pogrezne v svojo melanholsko
resignacijo, in zastonj mu kličejo njegovi prijatelji,
katerih je vedno imel in jih še ima:

»Bodi mož!"

149

ŽENITNA PONUDBA

I.

IBilo je krasno pomladansko jutro. Vlak je po
bliskovo drčal od Matulj proti Reki. Popustivši za
sabo tožne kraške vrhunce in ozke dolinice, sanjajoče
ob prošli slavi svoji, je zavil v rodovitnejšo pokrajino.
Začeli so ga pozdravljati zeleni vrtovi z visoko po
drogih se vzpenjajočim vinskim trsom in z nizkimi,
širokolistnimi smokvami. Ob desnici se je svetlikalo
morje, in v prvih solnčnih žarkih je vztrepetavala
bližnja, vedno mlada Opatija s krasnimi svojimi hoteli
in vilami, z dišečim lovorom in z neštevilnim drugim
rastlinjem. Tam v daljavi se je pa pogrezal nizki breg
v rahle, belo se peneče morske valove, a na nasprotni
strani so vzdigali sive svoje glave vrhovi raznih kvar¬
nerskih otokov iz tanke jutranje megle . . .

Mimo dolge vrste različnih reških tovaren se je
privil vlak na postajo. Med množico, ki se je usula
iz voz, sta bili tudi dve deklici, katerima je že po

153

vnanjosti bilo poznati, da sta sestri. Prva je bila vi¬
sokega, vitkega stasa, podolgovatega obraza in svetlo-
bele polti. Velike modre oči so ji sanjavo zrle v
mestni šum. Bilo ji je kakih osemnajst let, a vse nje
kretanje in gibanje je kazalo, da je še napol otrok . . .
Njena tovarišica je bila dokaj manjša, nekoliko de-
beluhasta in okroglega, bledega obraza, ne baš lepega,
a dokaj simpatiškega. A iz pod nizkega čela je sijalo
dvoje krasnih oči. In te globoke, temne oči so znale
tako pogledati, da se je hipoma predrugačil ves obraz,
da so postale vse črte in poteze njegove rahlejše in
finejše, da, celo lepe! Imela je kakih štiriindvajset let.

Molče ter nekako naglo in hlastno sta stopali po
šumečem mestu in, dospevši črez Rečino na Sušak,
sta krenili na stopnice, ki vodijo na Trsat. Nastopili
sta utrudljivo pot mimo mnogih kapelic in znamenj,
odičenih s šopki in venci. Ali ta trud se jima je obilo
poplačal s krasnim razgledom na mesto, tja na morje,
na pristanišče, na otoke in po bregu raztresene vasi
in selišča. Iz grmovja ob stopnicah in iz bližnjih ze¬
lenih logov in gajev se je oglašalo brezbrojno kri¬
latih pevcev. Po svežem vzduhu je semtertja priplul
rezek žvižg prihajajočega ali odhajajočega parnika ali
vlaka. Doli od prijazne cerkve je donašala rahla sapa
skladno ubrane glasove samostanskih zvonov. V glo¬
bokem jarku je pa šumela bistra Rečina . . .

Dospevši pred cerkev, sta obstali.

»Kako lepo, kako mirno je tukaj", je vzdihnila
starejša sestra, otožno zroč v tihe zidove samostanske.
»Pač so srečni ti redovniki, ki so si poiskali zavetišča

154

na takem kraju! Oj, da bi mogla tudi jaz pobegniti
posvetnemu šumu, da bi smela iskati miru in sreče
za takim zidovjem!"

»Kaj ti vse ne roji po glavi", je zavrnila mlajša
sestra. »Čemu bi bila tako otožna? Morda se izteče
vse bolje, nego misliš! Sicer pa Dragotin ni tako
strašilo, kakor si ga slikaš. Meni ugaja prav dobro!"

»Ali jaz ga ne ljubim", šepne prva tako tiho, da
je sestra niti ni razumela . . .

Stopali sta počasi proti cerkvi. Tukaj je bila
sveta tišina. Nemo so visele preproste podobe ladij,
predstavljajoče jih v pogubnem boju z razburkanimi
valovi, po stenah, po slopih, podpirajočih cerkvene
oboke, po kotih, povsod, kjer je preostajalo količkaj
prostora. A tam v zatišju svetišča za zastorom, na
katerega je sipalo solnce zlate svoje žarke skozi omre¬
ženo okno, tam je stala nepremično podoba nje, kra¬
ljice vseh kraljic, ki je dovedla vse te ladje in ladjice
z mogočno priprošnjo svojo v varno pristanišče . . .
Po klopeh je klečalo nekoliko vernikov, a vzduh je
bil nasičen s težkim vonjem po kadilu . . .

Deklici sta mclče stopali proti svetišču ter po¬
kleknili tam na stopnico. Starejša je upognila glavo
in klečala, kakor bi bila izklesana od mramorja; niti
s trepalnicami ni ganila, le prsi so se ji dvigale, in
semtertja se je izvil iz njih globok vzdih. Mlajša ji
je klečala ob strani. Toda iz njenega srca ni mogla
vzkipeti molitev, oko ji je vedno viselo le na obrazu
sestrinem. Iz tega pogleda je odsevala ljubezen in
pomilovanje do nje, ki je bila videti tako nesrečna.

155

Odpro se stranska vrata, in mlad redovnik po¬
dolgovatega, bledikastega obraza pristopica iz žagrada.
Globoko upogne kolena in glavo pred oltarjem, a takoj
izgine v bližnji, ob stranskem stebru sloneči izpovednici.

»Vikica, zdaj je čas", pošepne mlajša še vedno
nepremično strmeči sestri.

Kakor iz sna se zdrami starejša, naglo vstane
ter reče: »Tukaj me počakaj, Dragica, saj kmalu opra¬
vim!" Takoj nato je že klečala pri Spovednici . . .

Ko sta se vračali dobre pol ure pozneje proti
mestu, je stalo solnce že visoko in pripekalo kakor
po letu. Bili sta videti obe nekako bolj zadovoljni,
kajti Vikici je bila izginila ona otožnost z obraza in
semtertja ji je legel celo smehljaj okoli ozkih, nekoliko
obilnih ustnic. To je bilo Dragici dobro znamenje,
in šalila se je s sestro, kakor je vedela in znala.

»No prvi del važnega akta je končan", se je
smejala Dragica. »Oh, kako si se pa tudi prej kislo
držala! Skoro bi mislila, da te je bilo strah stopiti
pred izpovednico!"

Vikica se je nasmehnila, a molčala.

Ona pa je nadaljevala: »Ah, da bi bila vsaj jaz
že tako daleč! Pa menda se to ne zgodi nikdar. Kdo
bi se zaljubil v tako dolgo trsko, kakršna sem jaz?"

Zatemnel ji je obraz za nekoliko časa. Toda
kmalu je zopet začela: „Ali ti, ti! Danes izpoved . . .
jutri bala . . . pojutranjem poroka. Ah, krasno! Pač
si rojena srečno minuto, in nikakor ne dvomim, da
te čaka veselo življenje, in da postaneš spoštovana in
ugledna gospa!"

156

Odtrgala je zeleno vejico z grma ob potu in jo
spustila doli črez visoki zid, da je listjiče trepečoč pa¬
dalo niže, vedno niže, dokler ni obtičalo v nakopiče¬
nem cestnem prahu. Vikica je zrla za njim, in takoj
ji je zopet šinila ona otožnost preko obraza.

„Vidiš, Dragica", je dejala, „ali nisem podobna
oni-le vejici? Ravnokar je še veselo rasla, a zdaj že
tiči v prahu, in kmalu jo pomendra noga človeška.
Tudi jaz sem bila še nedavno vesela, a zdaj že gazim
po prahu življenja, in kdo ve, ne poginem li v njem
tudi jaz?"

„Ah, kako si sentimalna! Saj vendar še ni konec
sveta", je vzkliknila Dragica.

„Očitaj mi sentimalnost ali kar hočeš", je od¬
vrnila Vikica. „Srce mi vendar pravi, da bo moja
uloga v življenju žalostna, da bom morala še mnogo
in mnogo prebiti, predno mi zasije veselejša doba.
Kdo bi pa vedel že zdaj, ali se to sploh kdaj zgodi?
Kar mraz me pretresa, ako premislim, da se že bliža
odločilni trenotek."

Umolknili sta obe ter bili tiho, dokler nista do¬
speli v mesto. Tam pa sta stopali od prodajalnice do
prodajalnice, in proti večeru sta jima morala nesti
dva postreščeka nakupljene reči na postajo.

Večerni vlak je drdral ž njima zopet proti domu ..

II.

Bilo je dva dni pozneje.

Pred gospodarjevo gostilnico je stalo več voz
in vozičkov. Nekateri od njih so bili ozaljšani s

157

smrekovimi vršički, na katerih so se zibale v rahli
jutranji sapi trobojne zastavice, a na drugih so bili
pogrnjeni leseni sedeži z volnenimi pregrinjali. Med
njimi pa se je ščeperila tudi mogočna kočija; vse na
njej se je svetilo in lesketalo, kakor da je vprav došla
iz mestne kolarnice — in vendar se je v njej vozil
že oče današnjega ženina, pokojni Kovač, pred tri¬
desetimi leti po svojo nevesto, in zdaj je učakala, da
dovede tudi sinu v hišo novo gospodinjo.

Med vozovi so se gnetili vozniki vsake vrste,
ta majhen in čokat, drugi dolg in suh, tretji srednje
rasti, a rejenega trebuščka in visečega podbradka ter
na moč rdečeličen; vsi pa so stopali danes mogočno
in ponosno v svetlo nalikanih, visokih črevljih, in z
dolgimi smodkami v slinastih ustih. Iz stranskih žepov
njih novih, kratkih jopičev pa je molelo še vsakemu
po nekaj slamic, zaloga za poznejše čase in potrebe.

V hiši je vse šumelo svatov. Okoli dolgih miz
so posedali ali postajali okoli oken ali stopicali po
kameniti veži.

Daši je bilo v jutro, vendar se je že cedilo vino
od miz. Slišal se je smeh, tu glasno govorjenje, tam
poltiho šepetanje. Bili so vmes živi mladeniči, a tudi
resni možaki, skrbne matere, a tudi drobne hčerice,
da, celo otroci. Res, lepo število jih je bilo! In vesel
jih je bil Grapar.

Daši sicer redkobeseden, je vendar danes ogo¬
varjal vsakoga. Celo najbolj oddaljenim sorodnikom,
katerih nikdar ni rad videval pri hiši, je privoščil
danes prijazno besedo.

158

Graparjeva gostilnica je slovela daleč na okoli
kot najboljša. V prejšnjih časih, ko še ni bilo tod
železnice, in pozneje, ko so jo začeli graditi, se je
smehljala sreča Graparju tako, da je postal najboga¬
tejši v vasi, in da je zaslul celo daleč tja črez ozke
mejice domačega okraja. Bil je mož stare korenine,
trd, neizprosen. V hiši je gospodaril le on, in žena
in otroci ter služinčad so morali slepo slušati vsako
njegovo povelje, prenašati voljno vsako sitnost njegovo.
In teh ni bilo malo! Sole ni bil videl nikdar, a znal
je brati in pisati; priučil se je bil vsega sam. Znal
je ceniti vsako učenost, in njegove tri hčere, od ka¬
terih je bila starejša že omožena z nekim pivovarjem
na Dunaju, so bile vzgojene v najboljših zavodih.

Ljubil je svoje otroke, dasi tega ni kazal očitno,
a vprav ta ljubezen je bila včasi kriva, da ni prave
zadel. Kadar je hčere oddajal, je bil prepričan, da se
morajo omožiti tako, kakor hoče on r  ker on sam jim
želi najboljše. V teh rečeh je morala tedaj veljati
njegova!

Dasi je bil mož v vsakdanjem svojem življenju
skromen in varčen, da, celo skop, vendar ni ščedil
ob posebnih prilikah. Tako se je tudi zgodilo, da
se je sešla ogromna množica svatov na dan poroke
druge hčere njegove, Vikice . . .

V svoji sobici v prvem nadstropju je slonela ob
nizkem naslanjaču nevesta. Z levico si je podpirala
snežnobelo čelo, a v desnici je stiskala robec, s ka¬
terim je potegnila zdaj pa zdaj preko oči, iz katerih
so neprenehoma silile solze. Zadnji čas je bil, da bi

159

si odela dolgo, snežnobelo poročno oblačilo, katero
je bilo raztegnjeno po postelji. Toda kadar ji je ob¬
viselo oko slučajno na krilu, jo je stresal mraz, da
jo je zaskelo do mozga. Od spodaj gori ji je donel
na ušesa vedno naraščajoči šum. Zdelo se je, kakor
bi se vsi rogali njeni zapuščenosti, njeni osamelosti
in nesreči . . .

Tedaj so se odprla na rahlo vrata. V sobo stopi
njena mati. Molče položi desnico hčeri okoli vratu
in ji zre v objokani obraz. Ali tudi njej se hipoma
udero solze po velem licu. Nekoliko časa sta stali
tako, a na mah se izvije Vikica iz objetja materinega.
Poljubi jo na čelo, rekoč:

„Hvala vam, mama, za sočutje!"

In kakor da so jo solze materine ojačile, prime
resignirano dolgo belo oblačilo in se začne oprav¬
ljati.

V sobo pride Dragica, takoj za njo šivilja, in
kmalu je bilo dokončano tudi to delo . . .

Nedolgo potem se je vila dolga vrsta svatov
proti vaški cerkvi. Ob potu so postajali ljudje, tu po-
edinci, tam v gručah. Vsem je pa sijala raz obraz
navadna banalna radovednost. Otročaji so jo udrli v
cerkev pred svati, in poln jih je bil vsaki kot. Za
njimi so prihajale sključene ženice in postarane device,
da so se še dolgo potem menile, kako tih, kako ne¬
razločen je bil nevestin „da“, in pa, kako je bila
bleda, prav kakor bi ji bila stala smrt za hrbtom, a
je ne bi čakalo veselo življenje pri tako čvrstem in
bogatem možu . . .

160

Iz cerkve je stopala ob svojem ženinu. Ta je
bil danes komaj izpregovoril nekoliko besed z njo,
a zdaj je stopal zopet nem poleg nje. Bil je visoko-
rastel, širokih prsi in gosposko oblečen, a videti je
bil nekam neokreten. Njegovo vlažno, vodeno oko je
begalo s predmeta na predmet, nikjer se ni moglo
pomuditi dolgo. Z desnico si je vihal neprenehoma
nekoliko kratkih in redkih brčic, kakor bi jih hotel
podaljšati šiloma, a levico je držal stisnjeno na hrbtu.
Lep se pač ni mogel imenovati ta ženin, a grd tudi
ne; bil je pa bogat . . .

Ko so došli domov, jih je že čakala obložena
miza . . .

— Drugo jutro, ko se je začel delati dan, in
ko se je že oglašala kukavica iz bližnjega bukovja, so
odhajali zaspani svatje; razpršili so se na vse štiri
vetrove.

Tudi ženin je sedel z nevesto v kočijo. Ta se
je še enkrat ozrla po rojstni hiši, podala očetu roko,
objela mater in sestro . . . stisnila duhteči robec na
obraz ... in potegnila sta konja, veselo prhajoča v
sveži jutranji vzduh . . .

III.

Tam jeseni je bil dobil Rožič, sosed Graparjev
in posestnik parnega mlina v B*, novega knjigovodjo.
Ta je bil mlad človek, morda kakih sedemindvajsetih
let. Bil je srednjega, vitkega stasa, podolgovatega in
bledega obraza z izredno lepimi modrimi očmi. Lase
je imel kodraste in ob vsaki priliki in nepriliki je

161

11

ril s prsti med njimi, da so se kodri lepše krožili in
zvijali, in da jih je bilo lepše videti. Za ženske oči
je bil ta mladenič ustvarjen kakor nalašč, in pravili
so, da si je bil te svoje prednosti tudi popolnoma v
svesti. Nosil se je vedno okusno in elegantno.

Takoj, ko je nastopil novo svojo službo, je vpra¬
šal za hrano pri Graparju. Dobil jo je.

Obedovala sta z Graparjem navadno sama, le
včasi se je pridružil kak potujoč agent. Početkoma
je posedal knjigovodja po obedu le malo časa; zdelo
se mu je dolgočasno in pusto. Grapar je govoril le
malo, on še manj.

Toda predrugačilo se je kmalu. Vikica in Dragica,
kateri sta tičali navadno v svoji sobi, ali pa v kuhinji,
sta si znesli šivalne svoje potrebščine v gostilniško
sobo, ko je pritisnil mraz, da ni bilo treba zgoraj
kuriti posebej. Tu sta često presedali pri delu po
cele popoldneve.

Tedaj se je pa začel tudi knjigovodja po obedu
naslanjati na naslanjalo svojega stola. Potegnil je na¬
vadno vselej smodko iz žepa, jo prižgal ter puhal
goste oblake dima proti stropu. Včasi je pa zaokrožil
ustnice, odprši jih na pol, da so smukali iz njih
drobni kolobarčki dimovi drug za drugim, vedno se
širili, dokler se niso raztrgali in raztopili v lahko
meglico. On pa je skozi tanko to tančico na pol
meže opazoval skozi dolge svoje trepalnice deklici.
Tako je ostajal, dokler mu ni bilo iti v pisarnico. -
Toda začel je zahajati h Graparju tudi takoj po kon¬
čanih urah in ostajal je cele večere.

162

Deklici sta se ga kmalu privadili. Kadar je
Grapar vstal in odšel po svojih opravilih, je prisedel
k njima knjigovodja, jima pripovedoval to in ono,
včasi celo kako dogodbico iz svojega življenja, ki naj
bi ga predstavila deklicama v kolikor možno lepem
svitu. V kratkem je bil z njima tako znan, da se je
vrtel kakor domač tudi po kuhinji, ko je imela katera
tam opraviti. Mati Graparica je bila dobra ženica.
Vedno je gibala, vedno je delala, a všeč so ji bile
šale, katere je znal knjigovodja stresati kar iz rokava.

Graparju sicer ni bilo posebno po volji, da se
oni smuče vedno okoli hčera, ali molčal je, ker mu
niti na misel ni prišlo, da bi katera morda imela
kako skrivno naklonjenost do tega človeka . . ..

Tako je prišel sveti večer. Od vseh strani so
vreli ljudje k polnočnici. Tudi z Graparjevine sta
stopali Vikica in Dragica proti cerkvi, katera je nocoj
že od daleč blestela v nenavadni bleščobi. Iz temnih
lin je donel glas božičnih zvonov daleč tja črez sneženo
ravan, na kateri se je zdaj pa zdaj zazibala goreča
plamenica nalik daljnji utrinjajoči se zvezdi. Okoli
vsake pa se je gnetela gruča veselih ljudi . . .

Božična noč je posebno ustvarjena, da se bude
v človeškem srcu mehka čutila, da je bolj nego sicer
dovzetno različnim vtiskom.

Molče sta Graparjevi stopali dalje. Poleg njiju pa
je hodil knjigovodja. Tudi njemu je nocoj nedostajalo
šal, in postal je hipoma sentimentalen.

Vikica se je nehote ozrla vanj, a takoj je povesila
oko, ko je začutila, da je uprt pogled njegov na-njo.

163

n*

Tedaj ji je pa neko nepozabno sladko čuvstvo
bliskoma Šinilo po vseh udih. Njegova roka se je
bila rahlo dotaknila njene nizdolu viseče desnice,
njegovi prsti pa so se bili tako lahko, tako mehko
ovili njene dlani, da je ni mogla odtegniti.

Nekoliko časa sta stopala tako. A tedaj se je
Dragica zdramila. Šiloma se je otresla melanholije in
zasmijala se je glasno; ona dva pa sta mislila, da se
smeje njima. Naglo sta si odtegnila roki in začela
sta prisiljen pogovor.

Toda že so bili pri cerkvenih vratih.

Deklici sta poklenili v prvo klop. Dragica se je
takoj utopila v molitev, a Vikica ni mogla nocoj
moliti. Vedno in vedno je čutila rahli pritisk roke
njegove, čutila neko sladko razburjenost, in večkrat ji
je ušel pogled tja na moško stran, kjer je stal na¬
slonjen ob kamenitem stebru knjigovodja. In vsakikrat
sta se ujela njiju pogleda . . .

Potekali so dnevi drug za drugim, a od onega
večera sta si Vikica in knjigovodja stiskala roki ob
vsaki ugodni priliki.

Ako jo je našel samo v sobi, ali v kuhinji, ali na
potu, takoj je prihitel, da se je dotaknil roke njene.
In ona mu ni branila nikdar, še vračala mu je pritisk
njegovih prstov.

Tako sta vedela, da si nista v srcih popolnoma
tuja; toda govora o ljubezni ni še bilo med njima.

Nekega večera pa sta bila dolgo sama v gostil¬
niški sobi. Grapar je bil odšel po kupčiji, in niso ga
še pričakovali nocoj. Dragica je imela nekaj opravila

164

v gornjih prostorih, a mati je dremala v kuhinji za
ognjiščem. Gostov tudi slučajno ni bilo.

Viki ca je položila šivanje v naročaj, a on jo je
takoj prijel za roko, in ni mu je odtegnila. Tedaj jo
je pa potegnil k sebi, ovil desnico svojo okoli belega
njenega vratu, in prvi poljub je trepetal na vročih
njenih ustnicah.

»Za božjo voljo, kaj pa delate?" je vzkliknila,
oprostivši se njegovih rok. »Ako bi vas bil kdo videl?"

Ali videl ju ni nihče, in to je dobro vedel knjigo¬
vodja. Potegnil jo je zopet k sebi in poljubljal ji je
ustnice, oči, čelo, vrat . . .

»Ali me imaš kaj rada?" ji je šepetal na drobno
ušesce, in tudi tja je položil žareče svoje ustnice.

Ona mu ni odgovorila, pa kakor bi trenil, je ovila
roke svoje okoli njegovega vratu, toda le za trenotek,
potem se je iztrgala in zbežala naglo v svojo sobo . . .

* *

*

Neko jutro, ko je burja dokaj občutljivo silila
skozi najdebelejšo obleko, so se odprla zgodaj vežna
vrata pri Graparju. V njih se je pojavil Grapar sam,
a takoj za njim se je zavijala Vikica tesneje v svojo
dolgo volneno ruto. Pri tožnem svitu male brleče
leščerbe je bilo videti, da je bila vsa objokana in
nenavadno bleda.

Grapar nekoliko postoji, obrne se proti hčeri,
pa pravi:

»Glej ta prag! Ako hočeš še kdaj stopiti črezenj,
bodi pametna, pa poslušaj mene! - Dokler te ne
pokličem, mi ne hodi domov!"

165

Njegov obraz je bil pri teh besedah tako resen, nje¬
gov glas tako trd, da je čutila Vikica, da tukaj ni ugo¬
vora. Uklonila je glavo in molče je stopala za njim . . .

Pred hlevom je stal naprežen konjič v malem
novem koleslju. Kakor brez čuta je sedla na voz,
hlapec je pognal, in šlo je v skok po široki cesti.
Se pred poldnevom je dospela v P., kjer jo je spre¬
jela v varstvo teta, sestra očetova.

Grapar je bil danes slabe volje, kakor malokdaj.
Ni je imel prijazne besede za nikogar, in trepetala
je pred njim celo žena, Dragica pa se je skrivala v
gornjih prostorih, da mu ni prišla pred oči.

Kaj se je bilo zgodilo?

Sinoči je Grapar nekaj iskal v Vikičini sobi in
slučajno je odprl tudi miznico, v kateri je tičal ključ.
Pozabila ga je Vikica vtakniti k sebi. Notri je ležalo
razmetanih nekaj vzorcev, a na vrhu je bil kupček
pisem. Grapar prime kar prvo v roko, in glej, iz
njega pade slika. Pogleda jo in prebledi; bila je dobro
zadeta slika kuj igo vod jeva. Naglo razgane list, in kmalu
mu je bila znana vsa spletka Vikičina.

No, posledica je bila, da je morala ona takoj
od doma.

Vikica in knjigovodja nista mogla na samem
toliko govoriti, kolikor bi bila rada, zato sta si do¬
pisovala. Donašal ji je on vsaki dan list za listom in
ga puščal na dogovorjenem prostoru, a tam je navadno
našel drugi dan tudi odgovor.

Tako sta bila do dobra zmenjena, kako hočeta
delovati, da dosežeta svoj smoter pri očetu . . .

166

Še istega dne je stopal Grapar k sosedu Rožiču.
Našel ga je pišočega v svoji sobi.

»Kaj pa je tebe prineslo, Grapar? Dolgo te že
nisem videl pri meni!" ga ogovori Rožič, ponudivši
mu stol. Grapar sede.

»Eh, same sitnosti, prijatelj, same sitnosti. Toda
oprosti, da te vprašam, koliko pa ima tvoj knjigo¬
vodja na mesec?«

Rožič se zasmeje.

»Kaj, ali je tudi tebi že dolžan? Mene vendar ne
misliš terjati namesto njega?"

»Ne, to ni", odgovori Grapar. »Poglej tukaj,
na-te se zanesem, da bodeš molčal, ker te poznam."

Rekši vzame iz žepa uplenjena pisma ter jih
predloži Rožiču. Ta jih površno pregleda, položi drugo
za drugim na mizo, kakor bi skladal bankovce, pa reče:

»A, tako! Ti bi tedaj rad vedel, ali mu jo lahko
daš brez skrbi ali ne?"

Grapar poskoči, toda takoj se spomni, da je v
drugi hiši. Šiloma zaduši kipečo jezo in reče na¬
videzno mirno:

»Tudi ako bi imel tisočak na mesec, je ne dobi!
Toda, prosil bi te, odslovi ga! Spodi ga, da mi ne
bode več lazil okoli hiše, in moja hvaležnost ti ostane
večna!«

Rožič nekoliko pomisli, potem pa odgovori:

»Zdaj mi je še nekoliko časa neizogibno potreben,
po dveh ali treh mesecih pa pojde gotovo! — Toda
to bo jako malo pomagalo! Svetujem ti, ako hočeš
imeti mir omoži hčer!"

167

Grapar izprevidi, da je ta recept najboljši, zato
naglo odgovori:

»Saj bi jo, toda kje vzamem ženina? Ali naj ga
s kljuke snamem?"

»Hm, ženin se kmalu dobi!"

Rožič nekoliko premišljuje, kakor bi nekaj iskal
v spominu, a kmalu nato stopi počasi proti majhni
mizici, stoječi v kotu. Tam potegne iz predala zadnjo
številko »Slovenskega Naroda", pokaže Graparju zadnjo
stran ter mu veli:

»Na, beri!"

Grapar vzame list in bere:

Zenitna ponudba.

Trgovec na deželi, star 27 let, lepe zunanjščine,
z dvema dobro založenima in dobro obiskovanima
prodajalnicama, se želi poročiti z gospodično z dežele,
ki bi mu prinesla do 10.000 gld. dote. Molčečnost
se zagotovlja. Pismene ponudbe pod šifro: D. G.
upravništvu tega lista . . .

Ko prebere, zre zamišljeno pred-se, potem pa
izpregovori:

»Ne, Rožič, iz te moke ne bo kruha. Ali smo
se mi tako ženili?"

Ta ga zavrne:

»Ali misliš, da se ni še nihče poročil na tak način?
Pač ti je malo znan svet! Najboljši zakoni se sklepajo
tako! Mož, pravi mož, kateri ima glavo svojo pri
svojem delu in skrbi, da bi mu šlo vse po sreči, ta
pač nima časa, da bi se vdal tistemu nezrelemu Ijub-

168

kovanju in sanjarjenju; on je praktičen in po praktični
poti si išče družice. Jaz bi takega zeta vsekakor raje
videl, nego po golobje zaljubljenega sanjača. In po¬
vem ti, da jih poznam mnogo, ki so se tako oženili
in so zdaj popolnoma zadovoljni in srečni v zakonu.
— Sicer pa se lahko sam prej prepričaš, ali je kaj
na tem, ali ne. Piši mu in oglej si najprej stanje
njegovo, potem pa odloči."

Grapar ga je dokaj neverno poslušal, a naposled
je vendar priznal:

»Morda je pa vendarle res kaj na tem!"

Drugi dan je Grapar zamišljeno taval po hiši.
Nobeno delo mu ni hotelo prav izpod rok. Nekako
nezadovoljen je bil sam s seboj; in kar se že dolgo
ni bilo zgodilo — sedel je že dopoldne brez vsakega
dela za pečjo. Naslonil je glavo v desnico in strmel
v rdečkasti plamen, ki je švigal skozi odprtino malih
vratc pri peči.

»Hm, najboljše bo tako," je mrmral med zobmi.
»Ko se je že tako daleč izpozabila, pač ni druge
pomoči! . . . Naj jo zaprem, kamor hočem, naj jo
pošljem, kamor hočem, taki že zvijejo in najdejo pota,
da nadaljujejo spletke. In kaj vse lahko nastane iz
tega! Se sramota bi prišla nad spoštovano mojo hišo,
in potem naj mu jo vržem v naročje — temu gospo¬
skemu beraču, temu pridaniču! Ha, brez stalne službe,
z borimi štirimi desetaki na mesec in z dolgovi, kolikor
ima las na glavi, pa si upa seči tako daleč! Moj Bog,
kam smo prišli dandanašnji! In da se je moja hči
izpozabila tako daleč! Prav začarati ji je moral!" . .

160

Dolg je bil še današnji Graparjev monolog, a
konec je bil, da je vstal in si pripravil na mizi pero
in črnilo. Se je premišljal, še se ni mogel odločiti,
a potem je stresel z glavo, kakor bi hotel vso krivdo
odvaliti jod sebe, in zapisal je s tresočo roko ta-le list:

Blagorodni gospod!

Na vašo cenjeno ponudbo v »Slov. N." Vam kot
neznan prijatelj priporočam, da se skoro oglasite v
hiši Antona Graparja v B*.

Vaš

skriti prijatelj.

Popoldne je napregel voziček in se peljal na
sosednjo pošto, kjer je oddal pismo.

* *

*

Crez osem , dni je bil Grapar že boljše volje.
Oglasil se je bil pri njem mladi Kovač iz V. ter na¬
mignil, da je dobil pismo po prijatelju, kateri mu

naroča, da se oglasi tukaj. V kratkem sta se sporaz¬

umela. Grapar je nosil na mizo najboljše boteljke še
pozno v noč, a proti jutru se je odpeljal s Kovačem
v V. — Tam si je dal vse razkazati in je bil popol¬
noma zadovoljen s tem, kar je videl. Vračajoč se proti
domu, se je oglasil v P. pri sestri ter dejal hčeri:

»Zdaj se pa le odpravi, pojdeva domov!"

Mrzla burja je pihala po pusti planjavi, in mlake
so bile pokrite z debelim ledom, ko sta Se vozila
proti domu.

»Včeraj se je pri meni oglasil mlad trgovec iz V.
ter poprosil tvoje roke. Glej torej, kako se boš ob-

170

našala proti njemu, ko zopet pride. Videl te je že
nekoč v P. pri neki veselici, kakor mi je pravil!"

Samo te besede je izpregovoril Grapar med potjo.
Hči mu ni odgovorila ničesar. Dobro je vedela, da
je vsaka beseda zastonj. Ali kakor popari ledena slana
drobno cvetjičje v mrzli pomladni noči, tako so po¬
parile te besede cvetje upanja v njenem srcu. Zavila
se je tesneje v ogrinjalo, da ji je sililo črez obraz,
in da se niso videle svetle solze, deroče ji nevzdržema
iz lepih oči.

Dospevši domov, je zbežala naglo v svojo sobo
ter se ondukaj zaklenila. Tedaj je pa za trdno sklenila,
da se ne vda, da ostane zvesta njemu, kateremu je
dala svoje srce in častno besedo svojo. Kdo jo more
siliti? Ali ne zbeži lahko še izpred oltarja? Ali ni
mlada, da gre, ako je treba, tudi služit? Toda, kako
naj ostane z njim v zvezi? V hišo ni smel več, a
na-njo bode gotovo pazil oče, da se ne bode mogla
ganiti nikamor. Tu bode morala pomagati Dragica! -

Dokler ni bila Vikičina skrivnost znana še no¬
benemu, je bila tudi ljubezen njena bolj hladna in
bolj računajoča. Vsiljevali so se ji včasi pomisleki,
ali dela prav, ko se vdaje človeku, katerega pozna še
tako malo časa, o katerem ne ve ni dobrega, ni sla¬
bega iz prejšnjega življenja. Ali lep in navidezno
pošten obraz ne more lagati? - Odkar je pa začutila
upor očetov, odkar ni smela več občevati z njim,
od tedaj je postala ta ljubezen njena globoka, po¬
žrtvovalna . . .

* *

*

171

Mladi Kovač je začel zahajati večkrat h Graparju.
Daši je bila pot dolga, vendar je prihajal redno vsaki
teden. Vikica mu je bila predstavljena, a čutil je takoj,
da ni napravil na-njo ugodnega vtiska. Kakor prvi
teden, tako je bila hladna proti njemu tudi pozneje.
Le iz vljudnosti, in da ni bilo brezpotrebnih besed
v hiši, je posedavala v njegovi družbi, večjidel molčeč,
samo na vprašanja kratko odgovarjajoč. - Kovač ni
poznal njenih razmer, zato je upal od dne do dne,
da gane njeno srce. Grapar pa je čakal, kdaj bode
začel siliti K ova č, da se stvar dovrši . . .

Mladi Kovač je pa bil od dne do dne bolj za¬
ljubljen. A kolikor je bil bolj zaljubljen, toliko ne-
rodnejše se je vedel proti Vikici — da včasi ni vedel,
kaj bi govoril, in posedal je molče zraven nje.

Nekega dne se je pa vendar drznil in jo vprašal,
kdaj se ga vendar usmili. Tedaj mu je pa ona izjavila
odločno, da nikdar.

Kovač je bil toliko možki, da ni zahteval očetovega
posredovanja. Pač pa je odslej zahajal h Graparju bolj
poredkoma in mislil tako polagoma izostati za vselej . . .

Med tem pa je Dragica prenašala pisma Vikičina
na pošto in knjigovodjeva s pošte. Tako tedaj ni bilo
nobenega upanja za Dragotina Kovača . . .

Ko je Grapar zaslutil, da ni vse v pravem redu,
je postal kar hipoma neznosen. Ni je bilo iz nje¬
govih ust več prijazne besede; vse mu je bilo na
poti in nikogar ni več pogledal s prijaznim očesom.

Nekega večera pa se je dolgo mudil v Vikičini
sobi. Ko jo je zapustil, je bila Vikica objokana, in

172

ni je bilo izpregledati več dni. Grapar pa je pre¬
klinjal. Ni si mislil, da se mu postavi hči po robu,
in to ga je razkačilo, da je skoro zbolel . . .

Ko je bila zmešnjava na vrhuncu in je bil Gra¬
par odločen, da stori šiloma konec tem neprijetnostim,
je pomagal vsem iz zadrege neki dogodek.

Neko jutro, ko se je bilo komaj do dobra zdanilo,

50 se odprla vrata v gostilniško sobo Graparjevo, in
vstopila je tuja ženska. Bilo ji je morda komaj dvajset
let, a njen bledi, upadli obraz, globoko udrte oči in
bolehavo, trhlo truplo jo je delalo mnogo starejšo.
Na rokah je nosila precej velik omot. Trudna in
izmučena je bila videti, da je komaj prilezla do klopi,
kamor je pazljivo položila omot. Nato je zahtevala,
da se ji napravi kava.

Vikica je bila sama v sobi, kjer je nekaj po¬
spravljala. Smilila se ji je ženska, in hitela je, da
napravi kavo. Toda predno odide iz sobe, se oglasi
iz omota droben, hripav otročji glasek; komaj ga je
bilo slišati, tako tožen je bil ta jok. Tujka vzame
naglo dete v naročje, in izpod odeje se prikaže drobna,
suhljata glavica.

»Ah, ti ubogi črviček, kako si ti bolančkan, kako

51 ti lačkan", je tolaži mati, pritiskajoč osinjele ustnice
na uvela ličca.

Otrok se je dalje zvijal in vpil, iztegoval ročice,
a ona ga je položila na prsi, da bi ga utolažila. Toda
ti moj Bog, od česa naj bi nakrmila dete, ko sama
od včeraj opoldne ni bila zaužila ničesar! A dete se
je zvijalo in kričalo od gladu.

173

Vikica hiti in prinese kavo. Med tem ko je
tujka pila, vzame ona dete v naročje in mu zre v
obrazek.

Ne iz gole radovednosti, nego bolj iz sočutja
vpraša tujko:

w Kam pa ste namenjeni?"

»Ne daleč", odgovori ona, »samo do vaše vasi."

In ne da bi jo Vikica nadalje izpraševala, ji
začne sama pripovedovati:

»Doma sem tam z Dolenjskega, kjer imajo stariši
moji lepo kmetijo in precejšnje posestvo. Pred ne¬
davnim časom je bil v naši vasi v službi neki Ivan
R. Začel je laziti za menoj, mi obetal, da me vzame,
in tako sem — se izpozabila. Ko je videl posledice,
je izginil, in komaj prošli teden sem pozvedela, da
je tukaj kot knjigovodja. - Zdaj mi pa ne odide!
Koliko sem morala prestati zaradi njega! Stariši so
me zapodili, vse kaže s prstom za menoj, a jaz se
klatim in ubijam po svetu od kraja do kraja. — Toda
vse bi še prestala, samo da bi bil zvest on, ki je
kriv vse te nesreče moje!" . . .

Nihče ni vedel, kaj se je po tem dogodku vršilo
v srcu Vikičinem.

Hodila je okoli nema, brez nad, brez življenja,
neobčutna za vse, kar se je godilo okoli nje in z
njo . . .

In ko se je črez dolgo zopet prikazal v hiši
Dragotin, tedaj so se izpolnile njegove želje. Vikica
je postala njegova nevesta. Se isti večer se je določila
poroka na spomlad. -

174

IV.

Na večer onega dne, ko je pripeljal Dragotin
mlado svojo soprogo na dom, je bila zbrana v Slu¬
govi krčmi v V. vesela družba. Skozi napol priprta
vrata male sobice, namenjene samo odličnejšim gostom,
so se jedva svetili medli žarki ob stropu viseče svetilnice
vzpričo gostega tobakovega dima. In vendar je iz te
zakajene, nizke in zaduhle sobe zvenel razposajen smeh,
slišali so se glasni pogovori, šale in jalovi dovtipi
vse vprek, da je ta šum odmeval celo na sicer tihotno
ulico.

Slugova krčma je bila nizko poslopjice in je imela
v pritličju kuhinjo in samo dve sobi, eno za navadne,
a drugo manjšo za odličnejše goste. Ob nedeljah so
se shajali tukaj redno trški fantje, cvilila je harmonika
šepavega Franceta, še razlegalo teptanje podkovanih
črevljev, se svetili okrogli obrazi rdečeličnih tržank
in odmevalo vpitje in hripavo prepevanje.

Včasi se je komu polomilo tudi kako rebro, pre-
mehčala morda pretrda glava ali izpahnila roka ali
noga. Toda za vse to se krčmar Sluga ni dosti zmenil.
Ob takih prilikah je flegmatično zaprl vrata, da ni
videl ničesar ter čakal potrpežljivo, da je nehala rabuka.
Nato je začel nositi z nova liter za litrom, dokler se
niso pograbili v drugo in morda isto noč še v tretje.

Toda ob delavnikih je bila mala sobica natlačena
tudi z odličnejšimi gosti. Sluga je namreč točil v
trgu najboljše vino in je imel čast, da je bil prijatelj
z najpremožnejšim tržanom, veletržcem Malyjem. Maly
pa je vodil vse tržane na konopcu. Bogastvo ima

175

povsod privlačno silo, tudi v trgu V., in tako so
tekali za njim vsi tržani, katere je pogledal s pri¬
jaznim očesom.

Nocoj je bila tedaj taka družba pri Slugi.

»Ah, ali ste jo videli danes, gospod Maly? Ta
tepec ima večjo srečo, nego pamet", je stokal pegasti
adjunkt gospod Vrešec.

»Hm, radoveden sem, ali ga kaj oteše ta bistro-
oka debeluška", pristavi drobni, slokobedri trški župan
Pevec.

»Ba-a-a, kaj še! Tega ne izpremeni niti ogenj;
kakor je vajen, tako bo delal. Celi dan bo prečepal
z naježenimi obrvmi in odurnim pogledom v svoji
prodajalnici, dočim bo morala ona zraven njega plesti
nogavice, šivati otročje srajčice, plesti čipke, ali pa
prižigati mu dvakrajcarske smodke", odgovori Maly,
zroč samosvestno s svojimi drobnimi, živimi očmi
po ostali družbi, kakor da je povedal Bog ve kaj
bistroumnega.

»Zvečer pa, ko se komaj zapre prodajalnica, že
bode tudi ugasnila luč v njegovem stanovanju. Bože
mili, to bo življenje!" doda suhi, škileči lekarnar.

»Se neslanega soka ji ne bode privoščil", pritrdi
debeluhasti pekovski mojster.

»Kaj pa mislite, kako se bosta gledali s taščo?
O jejmine, to, to bo šele šola!" se oglasi nekdo
drugi.

»Pustimo to in pogovorimo se raje kaj važnejšega,
se zasmeje mlad človek dolgega, dolgočasnega obraza.
Bil je sin krčmarja »Pri luni". »Jaz pravim, da je

176

vsekako važen in imeniten dogodek za naš trg, da
se je pomnožilo število naših gospa za eno številko
in to za imenitno številko!"

»Kako to? Kako to?" jih vpraša hkrati več.

Oni se nagne imenitno na stolu nazaj, povleče
za redke, še precej dolge brčice, pa pravi:

»Kako to? Hm, gospa Vikica, tako ji je menda
ime — "

»Glej ga, že ime njeno ve", zavpije Maly. »Ta
vražji človeček, ah, ta vam je pravi!"

Onemu je vidno ugajala Malyjeva opazka, zato
nadaljuje:

»No, gospa Vikica je lepa! Vrhu tega je ona v
našem trgu nova, in vsaka novost našim tržanbm iz¬
redno ugaja. Zato tudi nikakor ne dvomim, da postane
ta gospa Vikica takoj solnce med trškimi damami, ako
jo bode le Dragotin vodil v družbe!"

»Hm, to je, to je! Toda prav tega jaz ne verjamem!
Čepela bo doma, čepela, to je moje prepričanje," se
oglasi zopet lekarnar.

»Dobro, dobro, naj čepi," nadaljuje krčmarjev
sin. »Toda pri vsem tem ne bo pozabljena. Ah, rado¬
veden sem, kdo od tržkih gospodov bo prvi poskušal
vzeti to trdnjavo!"

»Ah, ah, ba-a-a, ali bo pa tudi vredno, da se ta
trdnjava naskoči?" zeva Maly.

V sobo pridrsa krčmar Sluga.

»Ah, že vem, o kom se menite! Ta Dragotin
Kovač, hm, ta pač ni najbistroumnejši človek na svetu.
Povem vam, odkar je gospodar, ni bil niti enkrat v

177

12

moji krčmi. In v drugo tudi ne hodi! Kadar pa se
vozi po svojih kupčijah, tedaj stisne pod pazduho kos
kruha, vtakne v žep merico brinovca ali slivovca, pa
prehodi ob tem polovico sveta! Ah, meni se zares
smili njegova gospa, ki je tako zala!' 1

Vsi se zasmejejo. Maly pa mu položi desnico
na ramo, rekoč:

„Nič naj Vam ne bode žal po Dragotinu! Pa ga
popijemo mi toliko več. Se en liter, pa še ne gremo!"

»Ah, pa izpraznimo kozarec na zdravje gospe
Dragotinove," vpije nekdo izmed družbe.

Krčmarju se zadovoljno raztegnejo usta, naglo
prinese novi liter in natoči. Lekarnar pa začne z joka¬
jočih glasom:

„Kol’kor kapljic, tol’ko let,

Bog ji daj na svet’ živet’!“

Vsa družba poprime za njim, izpraznijo se ko¬
zarci, a Sluga je moral vnovič prinesti.

Ko je bil šum največji in je tudi krčmar sedel
kakor prilepljen in kimal, se izmuzne Maly iz sobe,
prehodi vežo ter izgine v kuhinji, kjer je za mizo
slonela, napol dremaje, Slugova rejenka, brdka Milica.
. . . V spalni, moderno opravljeni sobi pa je tedaj
na mehkem, z rumeno svilo prevlečenem naslanjaču,
napol sede, napol leže, ždela mlada Malyjeva soproga.

Bila je šibka, srednje velike rasti, drobnega, po¬
dolgovatega obraza in velikih plavih in sanjavih oči,
iz katerih je odsevala nenavadna dobrodušnost.

Vsaki trenotek je vzdignila glavo, prisluškujoč, ali
skoro ne zasliši na stopnicah dobro ji znanih stopinj.

178

Toda ura je potekla za uro, njega pa le ni hotelo
biti. Z vsakim trenotkom je legala neprozornejša
megla srčne žalosti na njeno lice, in skozi dolge,
svilene trepalnice lepih oči so ji silile pekoče solze.

Po polnoči je že bilo, in slišala je zadnje glasove
po trških ulicah, a njenega soproga le ni hotelo biti.

Ni mogla ostati več na miru. Stopivši k oknu,
je odmaknila zastor, odprla okno, in sveži vzduh
tople pomladne noči je silil v sobo. S pokošenih
travnikov je duhtelo seno, in iz grmovja na bližnjem
vrtu se je oglašal slavec.

Malyjevka se je naslonila na okno ter željno pila
te glasove, ki so ji silili s tako nepoznano močjo do
srca.

Ura je potekla za uro, a ona se je zdramila šele
tedaj, ko so se proti jutru začuli koraki na stopnicah.
Naglo .se je umaknila.

V sobo pa je stopil Maly ter se začel šumno
razgovarjati. Prej je pa še potegnil iz omare stekle¬
nico konjaka, naglo zvrnil par čašic v razsušeno grlo,
glasno tlesknil z jezikom, zakašljal ter legel.

In skoro je spal tako sladko, kakor spi otrok v
zibeli. —

Gospej Vikici se pa nocojšnjo noč gotovo ni
sanjalo, da se je sinoči že napivalo na njeno zdravje
v krčmi pri Slugi, in da je bila predmet živahne
.konverzacije.

V.

Dragotin Kovač vendar ni bil toliko napačen
človek, kakor so ga bili obsodili sinoči v Slugovi

179

12*

krčmi. Da se je izogibal družbe, je bila kriva največ
njegova vzgoja. Dokler je gospodaril stari Kovač, je
morala veljati v vsem njegova volja. Dal je sina ne¬
koliko let v realko, a kmalu ga je vtaknil v prodajalnico,
kjer je moral odslej tičati po cele dneve. Zvečer je
pa stari takoj pozaklenil vsa vrata, in živa duša ni
mogla ni ven, ni noter. S početka je Dragotin to
robstvo le težko prenašal, a njegova nepresamosvestna
čud se je kmalu vdala, in po nekolikih letih se ni
brigal več za tovariše. Ker je bil edinec, je vedel,
da bo nekdaj vse njegovo, in tedaj je bila varčnost
le njemu v korist; in res je postal v kratkem tako
skop, da ga je bil stari vesel.

Ko je pa stari legel k večnemu počitku, je ostal
Dragotin tak, kakršen je bil pod vplivom očetovim.
Imetje se mu je množilo od dne do dne, a z njim
tudi zavest, da ne potrebuje od nikogar ničesar; tako
tudi ni zahajal nikamor. In to so mu tovariši izza
mladih nog šteli tako za zlo, da so ga pikali pri
vsaki priliki.

Toliko bolj je pa bila sina vesela mati, katera se
je bila tudi skopuštva navzela od moža. Opravljala je
vse sama po hiši, niti dekle ni imela, samo zato, da
ni bilo treba trošiti za-njo. Včasih je trpela toliko,
kakor nobena dekla, in privoščila si je komaj naj¬
potrebnejše. Kadar je hodila po trgu, je kazalo vse
za njo, tako revno je bila oblečena. S sinom sta se
razumela najbolje. Večkrat mu je dejala:

„ Kadar se boš ženil, se ne ženi v domačem
kraju. Le poglej jih, kako se nosijo! Kočarjeva hči,

180

pa vsako nedeljo novo krilo. Še za sok ni, pa svilena
ruta na glavi! In te gosposke goske! Kolikor zaslužiš
v treh mesecih, še za klobuke ne bi zadostovalo. Ti
moraš paziti, da ti donese nevesta vsaj toliko, da se
bo od obresti sama hranila, oblačila, in da še kaj
ostane od njih ..."

Dragotin je materi pritrjeval; bil je popolnoma
njenih misli. Ker pa ni imel nikjer nobenega zna¬
nja, se mu je zdelo najboljše, da si najde nevesto
po — časopisih. In posrečilo se mu je res, da jo
je dobil.

To seveda ni bilo po godu trškim gospem ma¬
teram, razpolagajočim z odraslimi hčerami. Sklenile
so, da bodo popolnoma prezirale njega in soprogo,
ako bi se drznil, da bi jo dovedel v njih družbo . . .

Nocoj je gospa Vikica prespala prvo noč v no¬
vem svojem domovanju.

Po zajutreku ji reče soprog:

»Dopoldne boš imela zadosti opravila po hiši;
pomagaj materi, saj tako ne more zmagovati vsega
sama. Popoldne pa prideš nekoliko v prodajalnico,
tam je mnogo opravila."

Vikica ga je neverno poslušala in drznila si je
pripomniti:

»Mislila sem, da me danes predstaviš odličnejšim
družinam v trgu."

Dragotin jo osupel pogleda, rekoč:

»Ah, draga moja, jaz sem vedno doma. Toliko
imam skrbi in dela, da mi ne preostaje prav nobe¬
nega časa, da bi koga obiskaval."

181

v O jejmene, še tega bi bilo treba," pristavi urno
tašča. „Tudi za-te bo najbolje, da bodeš ostajala doma.
Ti poseti ne prinašajo nič dobrega, pač pa včasih
razpor in nemir v zakonsko življenje."

Vikici je šinila vsa kri v lica. Izprevidela je
takoj situvacijo, in v duhu se ji je prikazala dolga
vrsta dolgočasnih dni. Nemilo so jo dimile besede
taščine. Moj Bog, prvi dan, pa že tako govorjenje!

Toda tudi tašči se je Vikica zamerila s svojim
govorom, in od tega časa je smatrala snaho samo za
lahkoživega, porednega otroka, katerega je treba resno
strahovati . . .

Tako je nastala med njima že prvi dan neka sicer
še nevidna stena, neka mržnja, katera pa je postajala
pozneje bolj in bolj vidna, bolj in bolj občutna . . .

Dragotin se je ozrl v Vikico, ko je bila umolknila,
in čutil je, da je zašel predaleč; da bi vsaj nekoliko
ublažil prvi vtisk, je dejal:

„No, včasih že pojdeva kam, toda samo zaradi
tebe, draga moja, samo zaradi tebe! Toda danes ne
utegnem, veruj mi! Morda v nedeljo popoldne!" . . .

Tako je potekal prvi teden gospej Vikici v vedno
enakih opravilih. Dopoldne se je sukala po kuhinji
in pospravljala po sobah. Pri teh opravilih pa ji je
bila tašča vedno za petami; vedno je pazila, kako se
poprijemlje Vikica tega ali onega dela, in čestokrat
je mrmrala med zobmi opazke, da niso dandanašnje
mladenke za nobeno rabo. Koliko bi bila dala Vikica,
da je smela biti samo en trenotek sama! - Popoldne
pa je morala pfečepati v prodajalnici poleg svojega

182

moža ali pa tudi sama, ko se je ta čestokrat odpravil,
da obišče filijalko v bližnji vasi; tam je imel nastav¬
ljeno neko žensko, ki mu je vodila kupčijo.

Tako življenje pač ni bilo preprijetno, ali Vikica
bi bila vse z veseljem prebila, samo da bi bil mož
nekoliko drugačen; toda ta se je bore malo za-njo
brigal, ampak hladen, da celo mrzel je bil do nje, a
po glavi mu je vrvela kupčija, sama kupčija . . .

Prišla je nedelja. Gospa Vikica je stopala z Drago¬
tinom proti cerkvi. Sicer Dragotin niti v cerkev ni
zahajal; toda danes je moral spremiti soprogo, da ji
pokaže družinsko klop. - Ljudje so pred cerkvijo
prodajali zijala. Tu je stala gruča kmetiških mladeničev,
tam kopica rokodelcev, zopet drugje družbica nagiz-
danih trških »gigrlov", kateri so merili z očmi od
pet do glave vsako mimo idočo mladenko, bodisi gos¬
posko, bodisi kmetiško.

Ko je stopala Vikica skozi mnogovrstne te »špa¬
lirje", je povesila oči; kajti čutila je, da je 'zašla zdaj
pod kritiški nož tržanov vseh slojev. Celo Dragotinu
je prihajalo nekako tesno okoli srca, in bil je v vidni
zadregi, ko se je hkratu obrnilo toliko opazujočih oči
na njiju. Prav oddahnil se je, ko je stopil v žagrad,
odkoder je pokazal soprogi klop; sam pa se je stisnil
v kot za vrata.

Vikica je pokleknila v klop, odprla knjigo ter
se uglobila v molitev. — Ko je črez nekoliko časa
povzdignila glavo, je videla, da jo opazuje dvoje
modrih, sanjavih očes iz nasprotne klopi.

Tam je sedela gospa Malyjeva . . .

183

Po končanem opravilu Dragotin svojim očem ni
verjel, ko je videl, da prihaja njegova soproga iz
cerkve skupno z gospo Malyjevo; odšel je bil ne¬
koliko prej iz cerkve ter je počakal zunaj.

Še bolj pa se je začudil, ko ga ogovori Malyjevka:

»Gospod Kovač, gotovo nam napravite to uslugo,
da nas obiščete popoldne s svojo gospo. Vedite, da
sva stari prijateljici, še iz samostanske šole. In koliko
si imava dopovedati!"

»Ah, gospa," je odgovoril presenečen, »jaz nikakor
ne utegnem; imam neko nujno pot. Pač pa lahko
pride ona; toliko lažje se kaj pomenita!"

»Bodisi, toda gotovo!"

VI.

»Pa nikar se predolgo ne ustavljaj! Saj veš, da
posel skrbne gospodinje je, da se drži doma. Maly-
jevi so pa tudi tako prevzetni, da ni preveč občevati
z njimi."

Tako je dejala tašča Vikici, ko je ta stopala pozno
popoldne nizdoli po stopnicah, da poseti Malyjevko.
Toda Vikica ni poslušala; vesela je bila, da je zopet
prosta, zopet enkrat sama. Razvedrilo se ji je lice, ko
je stopala po prašnih trških ulicah.

Malyjevka jo je že dolgo pričakovala. Vedla jo
takoj v svoj mali, bogato in tudi dosti okusno opremljeni
budoar; skozi težke preproge je jedva uhajala solnčna
luč v ta prostor, v katerem je bil večni polumrak.

Kmalu se je razvil mej njima živahen razgovor.
Preteklo je bilo že nekoliko let, odkar sta bili zapustili

184

skupno samostansko šolo. Ker sta bili enakih let in
podobnih značajev, ju je v samostanu kmalu združila
vez najintimnejšega prijateljstva;'druga ni mogla biti
brez druge, in ko sta se razhajali, se skoro nista
mogli utolažiti. Dopisovali sta si še dolgo potem, a
moj Bog, ha svetu mine vse, vsakdo ima svoje skrbi,
vsakdo svoja opravila, in tako se sčasoma pozabijo
tudi najboljši prijatelji. Tudi med Vikico in Malyjevko
so prihajala pisma vedno redkejša, dokler niso pre¬
nehala popolnoma.

Toda danes, ko sta se sešli tako nenadno črez
osem let, se je hipoma ponovilo njiju prijateljstvo.

»Torej, ker želiš vedeti, kako sem se vpregla v
zakonski ta jarem, naj ti povem ob kratkem nekatere
črtice iz vsakdanjega svojega življenja", je nadaljevala
gospa Malyjeva zapričeti razgovor.

»Moj oče, kakor ti je znano, je bil veletržec v
Grahovem. Dal me je v samostansko šolo v Loko,
da bi se vsaj kolikor toliko izomikala, kajti drugih
dekliških šol Slovenci tako doslej nismo premogli;
da bi me bil pa dal v kak zavod na Nemško, za to
je bil preveč zaveden Slovenec. Moj Bog, kolikokrat
je tožil, kako smo Slovenci še daleč za drugimi na¬
rodi, ko celo prepotrebni višji dekliški šoli nekaterniki
delajo toliko ovir! - Ko sva se ločili, sem ostala
doma, v hiši očetovi. Kako se mi je godilo doma,
sem ti popisala večkrat v pismih in mi ni treba zdaj
ponavljati. Boljše se pač ne more goditi ptici v gnezdu,
nego se je godilo meni, dokler sem imela še živega
skrbnega in tako ljubečega očeta. Matere, veš, da

185

nisem že tedaj več imela, ko sva se medve spo¬
znali.

Toda usoda je hotela, da sem izgubila prekmalu
tudi očeta . . .

Bilo je nekega zimskega večera. Burja je tulila
okoli hiše, in sneg je na drobno in gosto naletaval;
v sobi pa, kjer smo sedeli oče, brat Rikard in jaz,
se je širila dobrodejna toplota od visoke, v kotu sto¬
ječe peči. Oče je pri pisalni mizi urejal račune, Rikard
je bral iz neke knjige, a jaz sem pletla ter v duhu
brodila Bog ve kod po svoji preteklosti. Tedaj se pa
premakne stol očetov, in ko se z Rikardom ozreva,
vidiva, da je bil obraz očetov mrtvaško bled, a desnico
je tiščal na prsih; komaj je še izpregovoril in dejal
s slabim, tihim, pojemajočim glasom:

„Zelo mi je slabo, po zdravnika!"

Priskočiva, a že je bilo prepozno; njegove oči
so se še enkrat ozrle na naju, tako milo, s tako ža¬
lostno bolestnim izrazom, da sva zdrgetala, toda takoj
so se zopet zaprle, zaprle za večno.

Tedaj pa se je usula gruča snega s strehe mimo
okna nizdoli, in zabučalo je s tako silo, da se je
potresla vsa hiša . . . Moj Bog, na ta večer se ne
smem spomniti! Oče je bil majhen, debeluhast, polno¬
krven, in gibanje bi mu bilo dobro delo. Ali on je
najraje posedal, prepuščajoč Rikardu zunanja opravila,
in to mu ni delo dobro. Zadela ga je srčna kap, ko
je bil izpolnil komaj petdeseto leto . . .

Gospa Malyjevka je umolknila; prevzeli so jo
bili bolestni spomini, in pred oči ji je stopil oni s

186

črnimi zastori premreženi prostor, v katerega sredini
je ležal med zimskim cvetjem in voščenimi svečami
nepremično pokojnik, čigar lica so bila tako prepadla
in oči globoko vdrte. Spomnila se je dolgega žalost¬
nega izprevoda, ki se je počasi pomikal po globokem
snegu tja na pusto pokopališče, kjer so brili zimski
vetrovi, in kjer se je odprla v stranski kapelici temna
rakev, da je sprejela vase trhlo truplo. Že tedaj si je
bila želela tudi ona tja noter, da bi ostala pri njem,
ki ga je tako ljubila; a tudi danes so bili vzrok in
nagibi k temu povsem različni! . . .

Strmela je nekoliko časa pred-se, kakor ne bi
bilo nobenega pri njej; a Vikica je umela, kaj se
godi v njej, zato je ni motila.

»Brat moj, Rikard", je nadaljevala črez nekoliko
časa Malyjevka, »je prevzel po očetovi smrti trgovino.
Živela sva bolj sama, za-se, in želela si nisem izpre-
membe. Jaz sem mu gospodinjila, a on je vodil
kupčijo.

Toda kmalu je prišlo vse drugače. Rikard se je
- zaljubil. Moj Bog, in kako neumno zaljubil.

V trg so prišli po letu na hlad nekateri leto-
viščniki iz Trsta. Bilo je več družin, ki so preplavile
nalik povodnji trg in vso okolico. V gostilnici »Pri
belem zajcu« se je nastanil prileten gospod, mestni
inženir iz Trsta; gospod Batestin, to mu je bil pri¬
imek, je imel krasno hčerko Lucijo. Ta je bila pravi
pravcati tip italijanske lepote, in takoj, ko se je pri¬
kazala, so bili zaljubljeni vanjo vsi mladeniči in celo
starci, komaj se gibajoči ob svojih palicah. In zraven

187

svoje lepote je bila videti tako naivna in rosno ne¬
dolžna kakor na pol razcvetli rožni popek. Drugega
seveda ni imela, nego svojo lepoto.

Rikard se je slučajno seznanil z gospodom Ba-
testinom ter videl krasno hčerko njegovo. Od tedaj
pa je zahajal vedno v njiju družbo . . . no, in črez
dobra dva meseca sta bila z Lucijo - poročena.
Znala ga je tako očarati, da ni vedel sam zase. Po
bogastvu mu res ni bilo treba vprašati, toda hladno
in trezno razmišljujoč človek bi bil vendar prej po-
zvedaval po značaju svoje izvoljenke, posebno, ako
je ni še nikdar videl v svojem življenju. Toda Rikard
je bil predober; nobenemu človeku ni zaupal slabosti,
zraven pa je bil še poln romantiškega duha, in tako
je zašel - v pogubo . . .

Na svatbo je bil povabljen tudi zdanji moj soprog,
gospod Maly, kot daljnji sorodnik gospoda Batestina.
Se tisti večer mi je pravil, kako me ljubi, in da me
zasnubi. Jaz ga nisem s prva poslušala, vendar nočem
tajiti, da je napravil name ugoden vtisk. Toda ni mi
bilo na tem, da se že omožim, ko mi je bilo v do¬
mači hiši tako ugodno.

Kmalu pa sem si zaželela proč! Lucija me je
takoj od začetka sovražila in vedela je za-se pridobiti
tudi Rikarda, tako da mi ni bilo več ostati doma.
Tako je prišlo, da sem bila z Malyjem prijaznejša
vsakokrat, ko je prišel k nam. Zdelo se mi je, da
me ljubi, in prikupil se je tudi meni, in naposled
sem ga ljubila prav od srca. No, zdaj vem, da on
mene ni ljubil nikdar!

188

»Ali nisi srečna?" jo vpraša osupla Vikica.

Malyjevka ji položi drobno roko na ramo, ji zre
naravnost v oči, pa pravi:

»Dozdaj še ni prišlo črez moje ustnice to, kar
sem izdala zdaj tebi. In zanašajoč se na tvoj značaj,
ti povem, da sem zelo, zelo nesrečna!"

Počasi ji je prilezla debela solza po bledem licu,
a naglo jo je obrisala ter nadaljevala:

»Prvi dnevi mojega zakona so bili srečni, kajti
Maly mi je hlinil največjo naklonjenost. Toda kmalu
sem ižprevidela, da mu je bilo samo do tega, da si
je z mojim denarjem pomnožil svoje bogastvo. Začel
me je zanemarjati, a ko je še videl, da ne bode otrok,
je postal popolnoma neznosen in surov. Po Cele noči
popiva po gostilnicah in počenja morda še kaj hujšega.
Ah, da ima Rikard drugo ženo, kdaj bi bila že pri
njem!"

»Ah, ah", vzklikne Vikica, »kdo bi si bil mislil!
Oh, ti uboga prijateljica moja! . . ."

»Pa tudi moj brat ni srečen; nisem ti še pove¬
dala do zadnjega o njem. V hiši je hotela gospodovati
sama Lucija, in Rikard je bil po ljubezni do nje
tako zaslepljen, da je popolnoma podlegel njenemu
vplivu, in hoteč ustreči vsaki njeni želji, je trosil ne-
čuvene vsote za njene toalete, in hiša njegova je po¬
stala zbirališče vseh lačnih, podlih in pustolovnih ka¬
valirjev tržaških; njen oče pa se je stalno naselil pri
Rikard u.

Naposled je vendar Rikardu začelo iti po glavi,
da to ne more imeti dobrega konca; osokolil se je

189

ter hotel narediti konec nesmiselnemu potratnemu
življenju, a bilo je - prepozno; žena se mu je po¬
rogljivo zasmejala. In ostalo je pri starem! — Lucija
mu je povila krepkega dečka, in s tem sinčkom se
Rikard tolaži, in ta ljubezen ga še zadržuje, da ne
porabi zadnjega sredstva proti ženi svoji. - Staremu
Batestinu pa tako življenje jako prija . . . Bog ve,
kako se vse to konča, hočemo videti! ..."

Malyjevka je umolknila. Solnce je bilo že zato¬
nilo za bližnjimi griči, in v sobi je postala popolnoma
tema, toda oni nista tega niti zapazili. Vikici se je bila
v tem kratkem času Malyjevka zopet omilila, in molče
ji je stisnila roko. — Dolgo sta še presedeli skupaj,
in morala je tudi Vikica še povedati zgodbe svoje.

Pri razstanku pa je morala obljubiti, da še več¬
krat poseti prijateljico.

Po trgu so že slabo brlele umazane svetilnice,
ko je stopala mlada Kovačiča z Malyjevo deklo proti
domu . . .

»Moj Bog, moj Bog, da si upaš izostajati tako
dolgo! Ah, pri naši hiši nismo vajeni tega! Kdaj je
Dragotin že doma, in vendar je hodil po drugačnih
potih kakor ti," je stokala tašča, ko je prišla Vikici
posvetit po stopnicah . . .

VII.

Vikica ni donesla v zakon one ljubezni, katera
je toliko potrebna, da se ohrani v družini mir, da se
premagajo nevšečnosti, in da se prenašajo s potrpež¬
ljivostjo sitnosti in dolžnosti tega stanu. Ljubezen,

190

katero je bila oddala tako nepremišljeno nevrednežu,
je sicer kmalu ugasnila, in malo je bilo potreba, da
bi si jo bil pridobil njen soprog. Toda Dragotin se
je trudil okoli nje samo toliko časa, da jo je dobil,
in da je ob enem nekaj priženil; tisti čas je bil celo
nekako zaljubljen. Toda odkar je bila Vikica njegova, se
je za-njo le malo brigal; zadovoljen je bil, da ga je slu-
šala v vsem kar je zahteval, druzega mu ni bilo mar.

Ali Dragotinove sitnosti bi bila še prenašala, da
ni bilo tašče. Ko je pa videla, da Dragotin prepušča
vse materi, da sme ta delati z njo, kar se ji poljubi,
da jo ima pri hiši samo za deklo, tedaj se je uprl
njen ponos. Toda še je potrpela, misleč, da se vendar
kaj izpremeni.

Toda motila se je. Kakor prve dni, tako ji je
bila tudi pozneje tašča povsod in vedno za petami;
ničesar ji ni naredila po volji, in kadar je tašča tako
stokala in se križala, da danes mlade ženske niso nič
prida, tedaj je Dragotin ni zagovarjal — in bilo je
videti, da ima raje mater, in da ji verjame več, negoli
soprogi.

Kadar se je Vikici le že preveč zdelo in se je
možu potožila, je ta navadno odgovoril:

»Ah, draga moja, potrpi nekoliko, saj vidiš, da
je starost sitna . . . Sicer pa mati moja ne pretirava
povsem; ona je izkušena žena, in prav lahko se na¬
učiš kaj od nje. Potrpi torej!"

»Toda kadar dokončam svoje delo, tedaj mi
vendar dovoliš, da obiščem včasih svojo prijateljico
Malyjevko?"

191

»Hm, draga moja, kaj hočeš vedno tam? Vsakdo
ima svoja opravila, in preveč prijaznosti ni imeti z
nikomer."

»Toda medve se poznava že davno!"

»Nič ne de, draga moja! Dokler se nista videli,
niti vedeli druga za drugo, sta bili prav lahko druga
brez druge; zakaj bi ne bili še zdaj? Glej mene, jaz
ne občujem z nikomer, pa se mi vendar ne godi
slabo; zdrav sem, hranim se pošteno, v prodajalnici
mi gre dobro . . . dasi ne zahajam nikamor."

»Ah, proti tem razlogom seveda ni ugovora", je
menila ona sarkastiško . . .

Toda drugi dan ga ni več vprašala; še tisti dan
popoldne, brž ko je bila opravila svoja opravila, je
posetila Malyjevko . . .

Ko se je vrnila, jo je zopet sprejela tašča z ne
preveč laskavimi pozdravi, a Dragotin je molčal;
ko je videl, da se ni brigala za njegove opomine, jo
je pustil na miru. Ona pa je nadaljevala svoje posle,
kakor se ne bi bilo zgodilo nič . . .

Odslej je Vikica vedno po dvakrat na teden
hodila k Malyjevki, in Dragotin se je temu privadil,
kakor bi to moralo biti tako; dasi ga je početkom
pekla ta ženina trma, vendar se ji ni upal reči ničesar,
ker je bil preboječ in premiroljuben. Za zabavljice pa,
s katerimi jo je obsipala ob takih prilikah tašča, se
niti zmenila ni; naredila se je gluha in slepa za vse,
pa delala po svoji volji . . .

Nekega dne, ko je Vikica zopet posetila Maly-
jevko, je našla pri njej Malyja; videti je bil dobre

192

volje, kajti šalil se je z ženo. Soproga mu je pred¬
stavila Vikico, in glej čudo — Maly je obsedel na
bližnjem naslanjaču ter se je ves čas udeleževal po¬
govora. Proti večeru pa je spremil Vikico sam do
njenega doma ter jo povabil,'naj skoro zopet pride
v kratkem k njim na posete . . .

Odslej je našla Vikica Malyja doma vselej, kadar
je posetila prijateljico svojo; in celo, kadar je Vikica
odšla, je čestokrat ostajal doma ter prebil večer pri
svoji soprogi. In le-ta je začela upati, da se morda
vendar'še vrnejo oni prošli blaženi časi, ko sta se
razumela s soprogom. In v tem smislu je tudi večkrat
govorila Vikici, ko se je soprog slučajno oddalil . . .

Toda Vikica ni bila teh misli; premalo ' bi bila
ženska, da ni občutila, kako so čestokrat Malyjeve oči
visele na njenih ustnicah, ko je kaj pripovedovala;
kako se je vroča roka njegova večkrat dotaknila njenih
prstov, kadar jo je spremljal proti domu — in k
spremljanju se ji je često ponudil; čutila je, da je ona
povod izpremenjenega življenja Malyjevega, ter naj¬
novejši predmet njegove nebrzdane strasti. Že je hotela
kar ustaviti te posete, toda smilila se ji je prijateljica,
katera bi bila brez nje popolnoma osamela. Da, na
željo Malyjevkino je odzdaj zahajala Vikica še češče.
k njim.

To je poostrilo razmere v domači hiši; odslej ni
zabavljala sama tašča, čestokrat ji je pomagal tudi
Dragotin.

Začeli so se domači prepiri v pravem pomenu
besede, toda Vikica ni odnehala . . .

193

13

„Ah, kako sem ti hvaležna na tvojih posetih,
Vikica", je dejala ob neki priliki Malyjevka. »Zdaj,
ko ima soprog moj tudi doma nekaj družbe, je ves
drugačen; izpremenil se je na bolje, in ta preobrat
si učinila baš ti, ki znaš tako vrlo zabavati s svojim
prirojenim humorjem."

Vikica ni odgovorila na to ničesar; zardela je in
pomilovala pri sebi prijateljico, da je tako kratkovidna.
Hkratu se ji je pa oglasila tudi vest, da ne dela prav,
ker ji tega ne razodene, in to tem bolj, ker je čutila,
da tudi njej izredno prija druščina Malyjeva. Kaj
se hoče? Doma hladen, do skrajnosti hladen in ne¬
duhovit soprog, a tukaj živahen, zgovoren mož, ki
se je vidno trudil, da bi si pridobil njeno naklonje¬
nost . . .

Maly jo je često tudi pričakoval na stopnicah,
kadar je prihajala na poset; pohiteval ji je nasproti
ter strastno stiskal drobno njeno desnico, katero je
čestokrat tudi poljubil, pri tem pa so jo zadevali
žarki pogledi iz njegovega očesa . . .

Sama je globoko občutila opasnost, v katero se
bolj in bolj podaje s temi poseti, in vendar ni imela
moralne moči, da bi jih bila pretrgala; ker je nekako
slast črpala iz njih, je sama sebe slepila ter si iz¬
mišljala vzrokov, ki ji tega ne dopuščajo, da bi po¬
pustila itak osamljeno in nesrečno prijateljico. In
kadar je že zmagovala v njej njene duševnosti boljša
polovica, tedaj se je vzpel zopet nje ponos, češ, da
bi nje tašča smatrala to kot zmago, ako bi hipoma
prekinila svoje posete . . .

194

In ginila je v njej bolj in bolj vsa moralna moč,
in kakor se človek, ki se potaplja, poprime vsake
bilke, tako se je i ona poprijela misli, da bi tukaj
utegnila pomagati Dragica.

Pisala je ponjo, in res je ta došla še med tednom.
Odslej pa ni nikdar več sama šla k Malyjevim, spre¬
mila jo je vselej Dragica . . .

Ko je Maly prvič zagledal Dragico, mu je za¬
krožil zloben smehljaj okoli ustnic, in takoj je uganil,
kaj to pomeni. Toda menil je tudi, da sme biti zdaj
toliko bolj gotov svoje zmage; češ, kdor ima čisto
vest, ne potrebuje „varuha čednosti". —

Toda Maly se je znal tudi zatajevati; tako ravno¬
dušnega se je kazal, da Vikica, ki ga je opazovala, ni
mogla ugeniti, kako mu ugaja prihod njene sestre, ki
ga je ona sama povzročila, a s tem le dokazala, da
sama nima dovolj moralne moči proti njegovim na¬
skokom.

Vili.

Maly je sicer iskal navadno po zimi zabave po
bližnjih mestih, kjer je ostajal čestokrat po cele mesece.
Prvo leto je vzel saboj tudi soprogo, a drugo leto
že tega ni storil, kajti njena navzočnost ga je ovirala
kolikor toliko, da se ni mogel gibati, kakor bi se bil
rad. Bil je grozen sebičnež, ki je stregel, kar je mogel,
svojemu razkošju, in njegova podla čud ni poznala
nobene moralne meje.

Toda vrlo je umel svoje poltne namene, svoje
strasti tako zakrivati, da mu ni moglo do živega niti
najbistrejše oko. Z najprijaznejšim obrazom, z najbolj

195

13*

izbrano vljudnostjo in pretkano umetelnostjo se je
loteval svoje žrtve, katera se mu je le malokdaj izvila.

Letos pa Maly ni mislil na to, da bi odšel v
mesto; ukrenil je, da napravi doma nekaj veselic, h
katerim povabi trško gospodo.

Najprej je taki veselici dal povod god njegove
soproge. - Ko ji je razodel, da hoče sijajno prazno¬
vati nje priliko, tedaj je bila ona še bolj uverjena, da
bode vendar še vse dobro. V svoji veseli razburjenosti
mu je ovila roko okoli vratu, položila ustnice svoje
na njegovo čelo ter ga pogledala tako hvaležno, da
bi bila ganila vsakega drugega. A Maly ni občutil
ničesar. Hladno jo je pogladil po nekoliko zardelem
licu ter odšel . . .

Ona pa se je vdala sladkim sanjam ob obnov¬
ljeni zakonski sreči . . .
* *

*

Na predvečer njenega godu se je pri. Malyju
zbrala vsa odličnejša družba trška. —

Prišel je sodnik s soprogo in štirimi odraslimi
hčerami, advokat dr. Belec s svojo pritlikavo in bledi¬
kasto soprogo, ki pa mu je bila donesla za vsaki
centimeter dolgosti svoje po celi tisočak . . . prišli
so: sodni adjunkt Vrešec, dva učitelja, novi kaplan
gospod Lojze, davkar, davčni kontrolor in davčni
pristav s svojimi soprogami, župan Prevec, lekarnar,
nekoliko trgovcev, a prišel je nocoj tudi Dragotin
Kovač s soprogo in Dragico.

Spogledali so se gospodje, ko so zagledali Drago¬
tina v svoji družbi; hipoma je bil le-ta predmet

196

mnogovrstnih dobrih in jalovih dovtipov, kolikor jih
je premogel kdo. A tudi gospem se je danes nudila
prilika, da so pokazale, kar so že davno obetale, da
ga bodo namreč prezirale, ako dojde v družbo s so¬
progo svojo. —

Dragotina je prišel Maly osebno vabit, a drugim
so se razposlala samo vabila. Vikica je bila namreč
izjavila, da se udeleži večera samo s soprogom svojim;
Maly se je moral torej hote ali nehote vdati, dasi je
,■ navzlic vljudnemu, gladkemu obrazu — na tihem
preklinjal. Toda Dragotin se ni vdal tako hitro; mnogo
sta morali moledovati' Vikica in Dragica — trebalo je
še mnogo podrobnih razpravic, predno se je odločil
s kislim obrazom, da pojde. In še na pragu bi se
bil skoro vrnil.

Dragotinova mati pa je pihala in sikala kakor
kača, da se zdaj še njen sin pokvari, da postane pi¬
janec, igralec in Bog ve kaj še vse; in vsega tega
bo kriva Vikica.

„Oh, moj Bog, kam si zašla?" je pošepnila Dra¬
gica sestri, m  Res bi bilo bolje, da si vstopila v samostan,
kakor si poželela malo pred poroko, nego da si prišla
tej okrutnici v pest!"

Vikica ji ni odgovorila . . .

Malyjeva hiša je žarela nocoj v posebnem sijaju
in blesku. Široke, položne stopnice so bile prevlečene
črez in črez s težkimi perzijskimi preprogami, da se
je stopalo po njih, kakor po mehkem gozdnem mahu;
po presledkih — na stopniščih — pa so se v koteh
na nalašč prirejenih stojalih stiskale za ta večer iz

197

mesta pripeljane eksotne rastline, raznovrstne palme
in cikadeje, raznobojne kamelije in sijajne piramidaste
azaleje. Po sobah se je širil mamljiv duh razcvetlih
hiacintov in perzijskih korčkov. Vsa oprava se je
svetila in lesketala v bleščečem svitu mnogobrojnih
luči na pristno srebrnih lestencih. Divani, naslanjači,
chaise-longue, tabureti — vse je bilo prevlečeno z modro
svileno prevlako. V podolgovati, z zimskim zelenjem
odičeni jedilnici pa se je šibila z blesteče belim prtom
pogrnjena miza pod težo jedilne oprave — finega
servisa iz starosaskega porcelana in druge jedilne
oprave, ponajveč iz solidnega srebra. Da pa ne bi bilo
namizje enolično, zato so skrbeli trije ogromni buketi,
v dragocenih vazah razvrščeni po mizi, in pa lepa bate¬
rija buteljk, nameščenih med posameznimi sedeži . . .

Po mnogih ceremonijoznih in deloma tudi po¬
nesrečenih poklonih in po vljudnem prigovarjanju in
posredovanju gospoda Malyja, ki je prav spretno
opravljal »honeurje", je naposled posedla trška gospoda
ter se vdala kulinarskim užitkom; in ko so začele
pokati šampanjke, se je razvozlal jezik tudi najbolj
sramežljivim povabljencem in povabljenkam . . .

Maly je hotel pokazati strmečim tržanom, da ni
pretiran glas o njegovem bogastvu . . .

Tedaj se je tudi zgodilo, da je začutil župan
Pevec nujno potrebo, da je spustil tale imenitni
govor:

»Častita družba, dragi prijatelji!

»Hm - kaj nas je danes - ne - nocoj doneslo
v tole hišo, v tole gostoljubno hišo, kjer - kjer —

198

kjer nas prijatelj naš, gospod Maly tako — hm — tako
gosti in na vse preljube načine napaja — hm napaja?
Oh - da ne bom preveč govoril, pa naj si vsakdo
sam — sam odgovo — vori na to — vprašanje! —
Hmmm ... m. — Pa vendar, da ne bo kdo — hm

— preveč ugibal, častita gospoda - naj mu povem,
da bo jutri god naše, naše — hmm — preljube gospe

- prekrasne gospe - hm — Malyjevke! . . . Zatorej,
da ne bom dosti govoril - hm - Bog jo živi još
mnogaja leta!"

Ponosen na svoj vzneseni polet v govorniške
sinje višave, je s tresočo roko dvignil čašo ter stopical
najprej k Malyjevki, kateri se je sladko, dasi nekoliko
okorno poklonil, a potem je trkal po vrsti z vsakim,
kdor se mu je hotel približati.

»Živela gospa Malyjevka, živel gospod župan!"
je vpilo vse vprek, in izpraznili so se kozarci. Župan
pa si je brisal z modrim robcem obili pot, ki ga je
bil zalil vzpričo nenadnega duševnega napora.

Ko je bil z županovim govorom predrt led, tedaj
je mislil vsakdo, da je tudi njegova dolžnost, da po¬
kaže govorniški svoj dar. In začele so se napitnice
ter vrstile brez konca in kraja: Malyju, navzočnim
damam, sodniku, učiteljstvu, adjunktu, davkarju, trža-
nom, slogi in edinosti trški in tako dalje »in infinitum".

Najimenitnejša napitnica pa, katera je vredna, da
se otme pozabnosti, je bila ona, katero je nazadnje
sprožil kaplan, gospod Lojze.

Gospod Lojze je bil srednje velik človek, bledi¬
kastega, podolgovatega obraza in črnih, kratkih las ter

199

enakih drobnih, a živahnih oči; njegova polt je bila
blesteča, a glas tenak, kakor šestnajstletne mladenke.
No, gospod Lojze je čutil, da je lep, zato je tudi
zmagonosno zrl po omizju. V trgu je bil šele malo
časa, a ker je bil veseljak, živahen v družbi, in ker
je bila razširjena vest, da je »liberalen«, ga je bil
povabil Maly.

Gospod Lojze pa je govoril v verzih, katere v
natančnem besedilu tu navedemo, da se ohranijo
slovenskemu slovstvu. — Evo jih:

Slavna gospoda!

Mi, ki smo se danes tukaj zbrali,
Mislim, da se ne bomo med saboj sabljali
In rvali! — Med nami vlada sloga,
Ki je najdražji dar od Boga.

Pustimo druge, naj se le sabljajo
In ob vsaki priliki lasajo

Za vsak malenkostni in pravi „nič“ —
No, nje na ražnu pekel bo „hudič“.
In z njimi vsi ti liberalci
In z njimi tudi klerikalci
In demokratje, komunisti,
Prevratniki in socialisti,
Idealisti in realisti . . .

Pekli si bodo na ražnju obisti.

A mi se jim bomo smejali,
Ker se nismo med sabo sabljali . . .
Ker naša deviza ostane in bo,
Da srkamo v slogi to vince sladko.
Zatorej zdaj Sašo vzdignivši,
Do dna jo v dušku 'zpraznivši,
Naj vsak jo nazdravje izlije

Te cele in lepe naše — „kompanije“!

200

Ko je gospod Lojze končal svoj poem, se je
zmagonosno ozrl po zbrani družbi, katera se je začela
strmeč zavedati, da ima med sabo vrlo nadahnjenega,
nadarjenega in navdušenega pesnika, kateri še mnogo
»obeta".

Gospod Maly pa je zavpil: »Živio gospod kaplan,
še mnoga leta in mnogi dan!"

In zopet so zazveneli kozarci ter se izpraznili . . .

V tem je pa v salonu zasviral češki kvintet potu¬
jočih »progarjev", katere je bil Maly nalašč skrivaj
naročil, ko so potovali ped nekolikimi dnevi skozi trg.

Hipoma je bila mladina pokoncu, in nekatere
dame so obsule gospoda Lojzeta.

»Ah, gospod kaplan, samo en valček!".

To je bilo čivkanje okoli njega! Pristopile so
še matere.

»Ah da, saj res, gospod kaplan! Vidite, mladine
manjka, in saj to ni greh kali, ako se zavrtite parkrat!"

»Saj smo v zasebnih prostorih, in to ne bo ni¬
komur v pohujšanje, gospod kaplan", je zacvilil le-
karničar. »Saj je še celo David plesal pred skrinjo
zaveze!"

In od vseh strani je bilo slišati samo: »gospod
kaplan"!

Ta pa se je branil z vsemi štirimi, a nazadnje
se je rešil sitnosti s tem, da sta z debeluhasto, stari-
kovo sodnico zarajala »štajriš".

Družba se je razkropila; mladina je plesala in se
zabavala po svoje, četverica gospodov se je umaknila
v oddaljeno sobico, kjer so izkušali v globokoumnem

201

»mavšlju" drug druzega prijateljski oskubsti za ne¬
koliko perja; a nekaj jih je ostalo še pri mizi, kjer
so še vedno odletali proti stropu zamaški Cliquotovih
šampanjk. — Med temi sta bila tudi Maly in Drago¬
tin, a gospe so bile vse v salonu.

Dragotin, kateri je bil dolgo redkobeseden in
neroden, kakor da sedi na trnju, se je polagoma
ogrel in zapletel v pogovor z drugimi gosti, da sam
ni vedel kako. V kratkem se je čutil prav domačega,
in tudi šampanjec, katerega si ni bil sam še nikoli
v življenju privoščil, mu je šel prav v slast.

Ko je vstal nekoliko od mize, je videl svojo
soprogo, da je stala z Malyjevko pri bližnjem oknu:
pristopil je k njima.

„No, kako se kaj zabavaš, Dragotin?" vpraša
Vikica.

„Izborno, kakor vidiš", odgovori on.

„Ah, saj sem ti pravila, pa mi nisi hotel verjeti",
pravi ona ter ga udari na rahlo s pahljačo po rdečem
licu.

V tem hipu ga je nekaj izpreletelo, in začutil je,
da to pred seboj stoječo krasno ženko vendar le
ljubi, in da mu pravzaprav le slabo pristaje ona
hladnost, katero ji je kazal.

»Tedaj nas pa odslej posetite večkrat", reče
Malyjevka.

„Oh, kadar vam bo drago, milostna", odgovori
Dragotin, ter poklonivši se, odide.

Oni dve sta se glasno zasmejali. Vikica pa je
dejala:

202

»Moj Bog, v kako kratkem času je postal celi
kavalir iz največjega filistra!«

In razgovarjali sta se dalje . . .

Ko se je vrnil Dragotin k mizi, je povzdignil
Maly čašo svojo; lica so mu žarela, in jezik se mu
je že nekoliko zapletal, ko je dejal:

»Veseli me, da smo pridobili vendar svoji družbi
moža, kateri se nas je ogibal toliko časa. Da zve,
kako ga spoštujem, in kako želim, da bi se sešli od
zdaj večkrat, mu ponujam s tem bratovščino!«

Dragotin se ni protivil. Prijela sta čaši in z
navzkriž objetimi rokami sta ju nagibala k ustnicam.
V tem je prisopihal gospod Lojze, ki je bil srečno
dovršil svoj »štajriš«. Intoniral je v vrtoglavi visočini:
»Bratje v kolo se vstopimo!« —

Vikica, ki je bila ravnokar plesala z adjunktom
valček, je odšla iz salona, da bi se nekoliko ohladila;
prekoračila je več sob, a nazadnje je nehote zašla v
budoar gospe Malyjevke, kjer je sedla utrujena na
divan. Iz oddaljenega salona so ji zveneli na uho
akordi počasne mazurke, čulo se je drsanje po par¬
ketu in glasni šum in smeh iz drugih sob, po ka¬
terih so se bili razšli gostje. Tukaj pa je bilo tiho,
tako skrivnostno tiho! - Na mizi je brlela na pol
zatisnjena svetiljka, da so se v njeni svetlobi črtali
obrisi različne oprave kakor v polumraku . . .

Utrujena je zatisnila oči, naslonila glavo na visoko
naslonilo ter leno položila roke v naročje. Tako je
slonela dolgo, dolgo, sanjajoč in razmišljujoč, da se
je je naposled loteval spanec . . .

203

Malyjevka jo je iskala že dolgo; utrujena od ne¬
navadnega šuma, razburjena od velikega veselja in že
od narave slabih živcev, je hotela poiskati miren ko¬
tiček, kjer bi se lahko na samem razgovarjala s pri¬
jateljico ter tako dala duška današnjim svojim čutom.
Nazadnje jo vendar najde; ko pa vidi, kako Vikica
sladko dremlje, zatisne še nekoliko niže svetiljko, ki
je Vikici sijala ravno v obraz, stopi po prstih proti
oknu, kjer nasloni glavo za težkim zastorom v roke,
ter čaka, da se prijateljica zbudi . . .

Malyjevka še ni sedela dolgo za zastorom, ko
začuje na mehkih preprogah stopinje, bližajoče se
budoarju. Kmalu na to zapazi pri vratih soproga
svojega.

Maly se ustavi na pragu; bil je videti nekamo
nemiren in oči so mu begale nestalno po raznih pred¬
metih, dokler niso obvisele nad nepremično slonečo
Vikico. Tedaj se je pa zablisnil v njih uničujoč in
užigajoč plamen, in desnica, s katero se je oprijel
bližnjega naslanjača, se mu je tresla, da se je moral
oprijeti tesnejše. In še vedno so bile njegove oči uprte
v bledikasti in mirni obraz speče Vikice.

Malyjevka je skozi zastor opazovala svojega so¬
proga. Nehote jo je izpreletel mraz, ko ga je videla
tako razburjenega, in že je hotela stopiti predenj, a
razna, nejasna mešana čustva — osuplost, ogorčenost,
strah, radovednost ... so jo pridrževala, da se ni
mogla premakniti nikamor.

Maly pa je stopil proti divanu, položil tresočo
desnico Vikici na ramo, a takoj nato se sklonil in pri-

204

tisnil vroče svoje ustnice na ustnice Vikičine. Hipoma
se je zbudila Vikica iz rahle dremote in prestrašena
je hotela planiti kvišku, a v tem hipcu je že klečal
Maly pred njo, jo objemal, da se ni mogla ganiti ni¬
kamor, ter ji prisegal, kako jo ljubi, njo edino na
svetu ljubi.

„Ah, gospa," je hitel z navdušeno strastjo, ,,ah,
ko bi vi vedeli, kako in koliko časa sem že hrepenel
po tem trenotku, kako sem iskal prilike, da bi mogel
biti z vami sam, sam le za kratek trenotek - vem,
da me ne bi zavrgli! Koliko večerov, katere bi bil
sicer prebil s prijatelji svojimi, sem žrtvoval zaradi
vas, samo da sem vam smel zreti v ljubeznivo lice,
v krasne oči! Ah, zakaj vas nisem poznal prej! Toda
tudi zdaj je še čas! Kdo nama more braniti, ako se
hočeva ljubiti midva s pravo, gorečo ljubeznijo,
kakršne ne morem najti pri svoji soprogi jaz, kakor
niti vi pri svojem pustem in dolgočasnem možu?
Ah, jaz le predobro vem, da niste srečni z njim, in
da ne bodete nikdar! Ah, saj pa tudi vreden ni takega
angelja, kakršen ste vi! Ah, gospa, samo eno zna¬
menje - vaše naklonjenosti, samo eno znamenje!"

In sklonil se je zopet proti njenim ustnicam . ..

Vikica ga je ves čas nestrpno poslušala, a zaman
se je izkušala oprostiti njegovih jeklenih rok. Sicer
pa tudi njegove strastne besede niso bile nanjo brez-
vplivne; čutila je navzlic mnogim nasprotnim občut¬
kom, da bi zares mogla ljubiti tega lepega in tako
strastnega moža. Toda zopet ji je hipoma z vso silo
stopila pred 'oči bleda podoba prijateljičina; Malyjev-

205

kine velike vodene oči so jo gledale tako milo, zdelo
se ji je, da sliši njen prijazni glas, in s krepko od¬
ločnostjo se je otresla osladne mamljivosti, ki ji je pre¬
tila otemniti hladno razsodnost ter se polastiti nje duše.

Sklonila se pokoncu, oko ji je zaplamtelo, in trd
in osoren je bil njen glas, ko je hlastno dejala:

»Nikdar in nikdar, razumete, gospod! In tudi,
ako bi res ne umela dolžnosti svoje, in ako bi vam
bila res naklonjena — svoje prijateljice ne bi hotela
izdati! — In zdaj vas prosim, odstopite, da odidem!“

Hotela je mimo njega, a on jo je prijel za roko,
kakor s kleščami in jo prisilil, da je zopet sedla.

Tedaj se je pa odgrnil zastor pri oknu, in pred
njima je stala Malyjevka; nobene kaplje krvi ni bilo
v njenem licu in v njenih ustnicah, a noge so se ji
šibile, in oči so zrle topo predse. S slabim, skoro
pojemajočim glasom je izpregovorila:

»Hvala ti, Vikica! — Zdaj pa pojva k družbi!"
Ni se ozrla v soproga, kateri je stisnil od jeze ustnico
med zobe ter sikal kletvice; rahlo je prijela Vikico
pod pazduho, in odšli sta . . .

Ostala družba ju je pogrešala že dolgo, vendar
je še veselo rajala, ko sta dospeli mednje. Toda
skoro nato je tožila Malyjevka, da jo boli glava, in
družba se je kmalu razšla, z lepimi spomini na ime¬
nitno praznovanje godu gospe Malyjevke.

IX.

Drugi dan je bil pri Kovačevih zelo pust in
dolgočasen. Dragotina so boleli lasje, in ni se mu

206

ljubilo zgodaj vstati kakor po navadi; ob devetih se
je še stiskal pod odejo, in prepustil je soprogi, da je
šla nadzorovat prodajalnico. Vikici je bilo to všeč;
kajti ni mogla spati, in vrveli so ji po možganih si¬
nočnji dogodki, da se jih ni mogla otresti. Molče in
s povešeno glavo je potem zjutraj vršila svoje opravke,
in niti porogljivi in zaderikavi glas njene tašče, katera
je na Vikico zvračala vso krivdo, da se je Dragotin
pokvaril, je ni motil v njeni zamišljenosti.

»Moj Bog, zakaj nisi ostala tam, kjer si bila,
ako si mislila tako delati! Ah, mi bi bili živeli lahko
brez tebe, in pošteno živeli", se je srdila starka.

Vikica je molčala, a starko je ta molk še bolj
razvnel, in cela ploha očitkov in ukorov se. je usula
na Vikico.

Dragica, ki je to slučajno slišala v bližnji sobi,
je od nevolje kar prebledela; ni se mogla prečuditi,
da molči sestra tako trdovratno. Naglo je odprla vrata,
stopila pred starko ter rekla:

»Kaj mislite, da nimamo pri nas še toliko, da se
ne more vrniti domov? In to vam tudi povem, da
se skoro vrne; ne pustim je jaz v tem peklu! Očetu
pa vse povem!"

»Ah, ljudje božji, ali ste čuli?" se je zgražala
starka. »Take mlečnice, pa že znajo tako odgovarjati
in bi že rade preobrnile svet! Oh, moj Bog, moj
Bog, kam pridemo!"

In nadaljevala je svoje govore, a Vikica in Dragica
sta bili že odšli v prodajalnico. — Vikica si ji to
pot ni upala ugovarjati tudi zategadelj, ker ji je vendarle

207

očitala vest, da ni prav ravnala, ko je zahajala k
Malyjevim še potem, ko je zapazila, da Maly streže
za njo; in morala je v srcu pritegniti tašči, da bi
bilo bolje, ako bi bila ostajala doma . . .

Ko je Dragotin vstal, je obsula tudi njega mati
s kopico ljubeznivosti.

»Čemu se pustiš voditi takemu nezrelemu otroku?
Ali ne veš sam, kaj je prav? To ti povem, ako bo
to tako dalje, pojdem od hiše jaz ali pa ona!"

Dragičin upor jo je bil tako razkačil, da je po¬
zabila vse obzirnosti. To pa je bilo tudi Dragotinu
preveč; jezno je pograbil klobuk in krenil skozi vežna
vrata na cesto . . .

Kar se že ni bilo zgodilo strašno dolgo, to se
je zgodilo danes. Dragotin je prestopil prag Slugove
krčme ter krenil proti mali stranski sobici. Ko ni
videl nikogar v prvi sobi, se je hotel vrniti, a ko je
postal pri vratih, je začul od znotraj neko govorjenje;
zazdelo se mu je, da se je izgovarjalo tudi njegovo
ime. *

Postoji in posluša.

„Strašno dolgo že ne vidim več Malyja tukaj;
včasih je bil pri vas kuhan in pečen, zdaj pa pravijo,
da prečepa vedno le doma", je govoril droben, pevajoč
glasek, ki ga je takoj spoznal, da je notarjevega pi¬
sarja. Ta je bil porabil priliko, ko je bil slučajno
odsoten šef, ter je bil stopil k Slugovim, da ga v
naglici zvrne kozarček.

»Ah, kaj hoče tukaj, ko ima doma tako izborno
zabavo!" odgovori porogljivo Slugova Milica.

208

„Hm, pravijo, da je mlada Kovačiča vedno tam",
pristavi pisar.

"In da zaradi nje ostaja Maly doma", pritrdi Milica.

"Ha, ha, kaj pa Dragotin, ta kratkovidni možiček?"

"Ah, ta se ne briga za celi svet! Onadva se
zabavata Malyjevki za hrbtom, on pa prezeba v svoji
prodajalnici. Ah, to že čivkajo vrabci na strehi!"

Dragotin je slišal dovolj; hipoma mu je šinila
vsa kri k srcu, a v obraz je prebledel kakor krpa;
krčevito je stisnil pesti, a takoj je naglo stisnil klobuk
prav nizko na čelo, kakor bi se hotel skriti celemu
svetu. Obrnil se je ter stopil proti izhodu, vesel, da
ga ni opazil nihče. Prišedši na cesto, pa je bežal, da
so strmeč zrli ljudje za njim.

Toda Milici se je bilo zazdelo, da šliši nekak
šum v prvi sobi; stopila je na prag, a ko ni bilo
nikogar videti, je stopila v prvi sobi k oknu. Prav
tedaj pa je zavil mimo ogla Dragotin. Naglo se je
vrni ja v drugo sobo k pisarju.

,,Ah, ah, meni se zdi, ako me vse ne vara, da
naju je Dragotin Kovač poslušal, ko sva se midva
menila o soprogi njegovi!"

,"A-a!" je zazijal pisar.

Milica pa se je glasno zasmijala.

"O jej, o jej, to bo pa danes dan pri Kovačevih!
Oh, rada bi videla ta prizor!"

«A-a!“ je zategnil pisar že v drugič. --

Kmalu na to se je odpravil iz krčme tudi pisar;
pri vratih je še postal, segel z desnico Milici po licu
ter jo rahlo pobožal.

209

14

»Predno grem, te moram vendar še vprašati, ali
me imaš še kaj rada?"

»Ah, saj veš da", odgovori ona.

»Koliko?"

»Toliko!" Rekši iztegne Milica roki, kolikor more,
da bi pokazala dolgost svoje ljubezni.

Pisar je bil zadovoljen in, pogladivši si rdeče
svoje brke z obema rokama, je ponosno odšel . . .

Milica je ostala sama v sobi. Komaj so se zaprla
vrata za pisarjem, že je vrgla pletenje iz rok, se leno
naslonila na okno ter se škodoželjno smehljala.

»Ah, da bi me bil Dragotin le res slišal!" je
pri sebi preudarjala. »Oh, kako zadoščenje, kako
maščevanje bi bilo to za vse te muke, ki sem jih
prestala, od kar sem bila prepričana, da me Maly
zanemarja zaradi nje! Moj Bog, da bi le res bilo!"

X.

Dragotin je stopil, prišedši domov, najprej v pro-
dajalnico. Po ozkem prostoru za prodajalnico, kjer
je imel svoj »komptoar", je taval nekoliko časa sem-
tertja s težkimi, negotovimi koraki. V lice je bil rumen,
in iz mokrih oči mu je švigal neukročen srd; stiskal
je pesti, sikal kletvice med zobmi in besnel in rohnel
je sam pri sebi, da ga je bilo groza videti. Mislil je,
da Vikico najde tukaj. Prevzela ga je bila strast tako,
da se gotovo ne bi bil brzdal niti pred trgovskimi
pomočniki, niti pred kupovalci, ako bi jih bilo slučajno
kaj v prodajalnici. K sreči je bila Vikica odšla nekoliko
trenotkov prej v gornje prostore.

210

Ne meneč se za nikogar, je zaloputnil vrata za
seboj ter stopil naglo po stopnicah v prvo nadstropje.

Tam pa je našel deklo Malyjevo, ko je ravno
pripovedovala Vikici:

»Jejmine, kako so gospa hipoma oslabeli! Sinoči
še tako veseli, a danes skoro na pol mrtvi. Kdo bi
si bil mislil? Lepo vas prosijo, ako bi mogli priti
popoldne samo za trenotek k njim."

Dragotin se je takoj postavil pred njo.

„ Po vej svoji lepi gospe in svojemu še lepšemu
gospodu, da moja žena ne pojde nikamor! Pač pa
pridem jaz, da poravnam neke račune!"

Donelo je iz njegovih besed sovražno pretenje
— to je čutila celo dekla; osupla je pogledala Vikico,
a ko je videla, da je tudi ta vsa prestrašena, se je
nerodno poklonila ter izginila.

Dragotin pa je stopil k Vikici.

„Tako tedaj! To so torej tvoji shodi - lepo
prijateljstvo to! — Ti obiskuješ Malyjevko, da s svojimi
poseti varaš mene in njo. — Nesramnica! Podla stvar,
ki nisi vredna, da te nosi zemlja! — Dej, reci, da ni
res, ako si upaš, ako si nedolžna! -- Fej! Celi trg
že govori o tebi, a se roga meni, meni, ki sem bil
doslej tako spoštovan, tako pošten, tako vzgleden
človek! Fej te bodi! . . . Oh, moj Bog, da moram
biti vprav jaz tako nesrečen! O joj, joj, kačo sem
grel na svojem srcu, in zdaj me je pičila, da se je
strup njen razlil po mojih žilah, da je uničeno telo
moje in duša moja! O gorje, gorje ti, težak odgovor
te čaka!"

14*

211

Vedno bolj se je razvnemal, vedno hujše je vpil.
Njegovo vpitje pa je privabilo na lice mesta tudi
taščo, a takoj za njo je prihitela še Dragica.

Oni pa je sedaj, ko je imel več prič, vpil le še
huje.

„Oh, kam naj se sedaj denem, kam naj po¬
gledam! S povešenimi očmi bom moral stopati po
trgu, v tla bom moral gledati, ko pride kdo v pro-
dajalnico — in to vse zaradi moje žene, ki je tako
nizka, tako strašno nizka in podla! Oh, na mestu bi
te ubil, da, ubil bi in ugonobil bi tebe in sebe!"

Stopil je bliže nje, ne meneč se za mater, niti
za Dragico; nehote in nevede je vzdignil roko v strasti
svoji, in težko je padla na Vikičino ramo.

Ta pa je stala pred njim bleda, mrtvaško bleda,
a mirna in ponosna. Ni je ganilo njegovo tarnanje,
niti njegovo stokanje, katero se ji je zdelo bolj smešno,
nego resno in žalostno. — Sele, ko se je je roka
njegova dotaknila tako nemilo, je zdrgetala pod udar¬
cem, a tudi trdo stisnila ustnice, katere je bila vprav
odprla, da bi se opravičila.

Starka, ki je do zdaj tiho opazovala, kar se godi,
je zdaj skozi nos zahcfhnjala: „Oh jej, nič ji ne bo
škodilo, nič! Moj Bog, kadar mož tepe ženo, se smejejo
angeljci! Moj Bog, kolikrat je mene moj stari — Bog
mu daj dobro! Le jo, le jo — nič ji ne bo škodilo!“

A Dragotin je v slepi strasti svoji položil drugič
roko nanjo, še predno je mogla zabraniti Dragica.
Tedaj pa je le-ta stopila med njiju; prijela je sestro
za roko ter jo vlekla za seboj v svojo sobico.

212

Vikica je stopala za njo v neki omotici, brez
svoje volje, kakor otrok.

XI.

Dva dni po teh dogodkih je Dragotin po večerji
sam stopal po svoji sobi. Roke je držal sklenjene na
hrbtu, tilnik mu je bil upognjen, in videti je bil po¬
polnoma strt in uničen; kamor mu je seglo oko,
povsod vse prazno, povsod vse tiho, povsod vse
pusto in zapuščeno. Ni je bilo več Vikice, soproge
njegove, ki je z navzočnostjo svojo oživljala pusto
sobo; odšla je bila takoj po onem dogodku z Dragico,
ne da bi se bila od njega poslovila, niti da bi bila
izpregovorila samo besedico v svoje opravičenje. V
naglici sta bili zmetali z Dragico nekaj stvari v škatlje
in odšli. In Vikica je bila pri tem tako neobčutljiva,
tako popolnoma mirna, kakor ne bi se bilo zgodilo
nič posebnega . . .

Danes se je bil Dragotin nekoliko umiril in
začel je premišljevati zadnje dogodke bolj trezno.
Začelo ga je biti sram, da se je tako razburil - on,
katerega sicer ni razburila nobena stvar, on, kateri je
bil sicer tako hladen, tako neobčutljiv! Kako hladno
se je vedno vedel proti svoji soprogi — niti z mig¬
ljajem ni izdal, da ima kaj ljubezni do nje. Da, niti
sam ni vedel, kako jo ljubi — do onega trenotka,
ko se je prepričal na lastna učesa, da ga ona vara.
Tedaj pa mu je zaječalo srce — strepetalo je, kakor
pbd težkim udarcem in se krivilo v bolečinah, da
mu je zmešalo celo trezni razsodek. V takem na pol

213

brezumnem stanju se je izpozabil tako daleč, da je
položil roko nanjo. In danes, ko to premišljuje, danes,
ko nje ni več tukaj, danes, ko srce hrepeni po njej,
danes se vprašuje:

,,Ali je bilo tisto moje ravnanje upravičeno?
Ali sem smel kaj takega uprizoriti na besede pre¬
proste natakarice? Ali ni morda ona nedolžna?"

Ali zopet mu je šepetal drug glas, da je morda
vendar resnica, kajti kako bi se o tem sicer govorilo
že po krčmah, kako bi se drugače mogla blatiti nje¬
gova čast že po javnih krajih? In zopet ga je zaskelelo
v srcu. Koliko bi bil dal, da bi bil vedel resnico, da
bi smel reči z gotovostjo: ona je nedolžna, ali pa:
ona je kriva!

In stopila mu je pred oči vsa ona doba, katero--,
je preživel z njo, in priznati si je moral, da Vikica
ni imela prijetnega življenja pri njem; celo materi
svoji je dajal preveč oblasti nad-njo — in nič čudno
ne bi bilo, ako si je ona drugod poiskala nadomestila
ljubezni!

Nemiren je legel v posteljo in sklenil je, da
mora dognati resnico . . .

* *
*

Druzega dne proti poldnevu sta ropotala dva
težka vozova po trških ulicah. Počasi in mogočno so
stopali težki, visoki konji pod velikanskimi homoti,
kakor bi premišljali vsako stopinjo svojo; ob straneh
pa sta hodila voznika v visokih črevljih, vihteč dolga
svoja biča po zraku ter pokajoč, da se je po vsem

214

trgu razlegalo; semtertja pa sta z njima pobožala
dolgo, sivkasto grivo lepih živali.

Pred Kovačevo hišo sta se vozova ustavila. Takoj
za njima pa je prikorakal Grapar, oče Vikičin, z resnim
obrazom in razgubanim čelom; prišel je bil nekoliko
pred vozoma z malim kolesljem ter se ustavil v
neki gostilnici, čakajoč, da prideta voznika.

Zdaj je pa stopil v prodajalnico in hipoma stal
pred osuplim Dragotinom. Nekoliko časa sta se oba
merila z očmi, a kmalu je Dragotin povesil svoje.
Grapar pa mu je nekaj pripovedoval z zamolklim,
na pol pridušenim glasom. Dragotin je molče po¬
slušal; potem pa je naglo dejal:

»Gori je vse; kar hočete, pa storite!"

Nato je pograbil klobuk ter hotel oditi. Toda
takoj se je nečesa domislil, se obrnil ter dejal:

»Pa vozova zapeljite na dvorišče in tam nakla¬
dajte! Ni treba, da bi vse zijalo in delalo svoje
opazke."

Z brzimi koraki je odšel in takoj izginil za bližnjim
ovinkom. Sam ni vedel, kje je, kaj dela — tako mu
je vrelo po glavi, tako ga je tiščalo v prsih. Bežal
je ven iz trga ter blodil po opustošenih njivah in
travnikih, vedno dalje in dalje, sam ne vedoč, kam.
Na jeziku pa mu je bilo vedno eno in isto, veno¬
mer in ves čas je sikal in stokal:

»Ta sramota, oh, ta sramota!" . . .

Daleč od trga je zopet stopil na cesto. A tedaj
je začul za sabo lahek ropot gosposke kočije. Predno
se je zavedel, ga je došel Maly, vozeč se na izprehod.

215

Že je hotel ustaviti ter povabiti Dragotina, da prisede;
toda o pravem času ga je še posvaril notranji glas
nemirne njegove vesti. Ozrl se je v Dragotina in
takoj spoznal njegovo nenormalno stanje; obšla ga
je zla slutnja, in ne, da bi mu bil kdo povedal, je
takoj vedel, da Dragotin že ve vse.

Prisiljeno se je nasmejal pa pozdravil.

Toda v Dragotinu je zavrelo. Videl je pred seboj
rušitelja svoje sreče, videl svojega največjega sovraž¬
nika — kakor bi trenil, se je oprijel Malyjeve kočije
ter je izkušal, da bi prisedel.

»Ti ... ti ... ti zver, ti satan . . je sikal
in se penil ....

Toda Maly mu je šiloma odtrgal roke od voza,
švignil po konjih — in drdral je dalje, naglo kot
blisk.

Dragotina pa je vrglo v stran, da bi bil kmalu
obležal v jarku . . .

V tem pa sta voznika in še dva druga trška
težaka nakladala na pripravljena vozova na dvorišču
Vikičino opravo. Ko je stara Kovačiča videla, kaj na¬
meravajo, jih je hotela ovirati v njih delu; toda Gra-
par jo je kmalu poučil, da nima tukaj nič govoriti.
Od jeze se peneč, se je zaprla v svojo sobo, da je
ni bilo več videti . . .

Oni pa so donašali po stopnicah najprej težke,
svetlo izlikane predalnike, omare in okusno poslikane
skrinje iz masivne orehovine, da so pod njimi mučno
sopli, in da so jih trdi robovi želi globoko v roke;
škripalo in zibalo je pohištvo po presledkih na stop-

210

nicah, kakor bi ječalo in se nerado ločilo od svojih
prostorov, na katerih se je zdaj vzdigal debel prah
in se kopičile umazane smeti. Za predelniki, omarami
in skrinjami so prišle na vrsto postelje, mize in mizice,
a nazadnje stoli in druga drobnjad. Nosači pa so se
pri tem delu smejali in uganjali burke, da je odme¬
valo po hiši, kakor bi se obhajala hrupna veselica ...

Ko je nekdo nesel zadnji stol po stopnicah, je
zadel z njim tako nerodno ob zid, da mu je odletela
noga.

„Pusti jo, naj ostane tukaj", je zaupil hipoma
drugi. „ Morda ve, da se še kdaj vrne tudi polomljeni
stol, in da se tedaj zopet pritisne k njemu!"

„Hm, to je že mogoče - toda menda tačas,
kadar bom jaz škof", je zagodrnjal eden izmed voz¬
nikov.

Ko je bilo vse naloženo, so napeli vrvi po dolgem
in po črez, nategnili, da je zaškrtalo in zaškripalo —
in brž je bilo vse povezano. Črez in črez pa so po¬
tegnili zeleno pobarvano plahto.

Ko so potegnili konji in so se odprla vrata na
dvorišče, je stala pred hišo gruča ljudi, ki so se rado¬
vedno ozirali, opravljali in smejali; hipoma se je bila
namreč raznesla po trgu novica, kaj se godi pri
Kovačevih . . .

* *

*

Malyjevka ni drugi dan po domači veselici vstala;
prehudo, prekruto jo je bil zadel nenadni udarec. Že
prej bolehna in slabotna, je zdaj popolnoma obne¬
mogla. Soprogu pa ni zinila nobene besedice, nobenega

217

očitanja. On pa se tudi ni brigal zanjo in vesel je
bil, da je molčala . . .

Se tisti dan je poslala, ko je videla, da ni so¬
proga doma, po Vikico. Ali, kako se je začudila, ko
ji je povedala dekla o nastopu Dragotinovem. Saj
vendar ni mogoče, da bi bil še kdo drugi vedel o
Sinočnjem dogodku!

Kako strašno dolgočasno ji je bilo, ko je morala
sama ležati, ko ni imela žive duše, s katero bi se
mogla pogovoriti. In Vikice ni hotelo biti ne drugi
dan, ne pozneje. Pač je zvedela, da je bilo neko
pismo zanjo, najbrž od Vikice, toda gospod je je
vtaknil v žep. Tako ji je pripovedovala kuharica . . .

Po onem sestanku z Dragotinom pa se je Maly
domislil, da mora v mesto; popustil je bolno soprogo
in posle same ter se odpeljal še tisti dan . . .

Nesreča ne pride rada sama. Nekoliko dni po¬
zneje je dobila Malyjevka od brata pismo, v katerem
ji je naznanil, da se je ločil od soproge in tako iz¬
praznil hišo svojo. Vzroka ji ni navedel.

»Nama je že usojeno tako", je dejala, prebravši
pismo . . .

Tako so potekali dnevi drug za drugim. Hre¬
penela je po Vikici, hotela je tudi že večkrat poslati
ponjo, toda vselej se je premislila. Morala je priznati,
da ima prav, da po onih dogodkih ne prestopi več
praga Malyjeve hiše. Ker ni hotela po njej vpraševati,
tudi ni vedela, da je ni več v trgu. Drugi si pa ni
upal ziniti o tem, vedoč, da je vse v zvezi z njenim
soprogom . . .

218

V tem sta pretekla dva meseca. Zunaj je sijala
pomlad, in vrstili so se krasni dnevi drug za drugim;
vrtovi so bili posuti s cvetjem, oglasil se je zopet
slavec — vse je bilo veselo, vse živo. A Malyja še
ni bilo domov . . .

V milejšem letnem času je tudi Malyjevki od¬
leglo, in začela je vstajati. Hodila je s prva po sobi,
pozneje po vrtu in v nekolikih tednih je že bila
trdna za silo.

Tedaj pa je pisala bratu dolgo pismo, na katero
ji je takoj odgovoril, da jo sprejme srčno rad na
svoj dom. Nikakor ni hotela več ostati pri svojem
možu.

Dan, predno se je odpravila k bratu, je sklenila,
da obišče Vikico. Bilo je še zelo zgodaj, ko je vsto¬
pila pri Dragotinu. Ta je bil osupel in v precejšnji
zadregi. Skoro ni vedel, kako bi jo sprejel. Vendar
jo je odvedel v sprejemnico.

Tam ga je vprašala Malyjevka po Vikici. Široko
je odprl oči ter zrl, kakor bi hotel reči, da se ona
šali z njim. A ko je izprevidel, ga govori Malyjevka
resno, je stopil v svojo sobo; takoj se je zopet vrnil
ter donesel nekaj papirjev, katere je pred njo predložil.

Bila je - tožba za ločitev, katera mu je bila
šele pred kratkim časom dostavljena . . .

Ko se je črez dobre pol ure vračala Malyjevka
proti domu, je bila zapustila Dragotina ona slaba
volja, katera ga je mučila že mesece. Naglo se je
preoblekel, spravil nekaj nujnih reči v red, ukazal
napreči in kmalu potem je oddrdral z dvorišča.

219

XII.

Pri Graparju so bili danes vsi nekako razburjeni.
Mati Graparica se je nemirno vrtela okoli ognjišča,
brisala raz čelo sitni pot, kateri ji je vedno silil črez
redke sivkaste obrvi, in katerega je provzročevala so-
parica, hlapeča iz napol odkritih loncev in kozic. Iz
največjega lonca, stoječega ponosno vprav na srednji
luknji, pa je radovedno gledalo tolsto bedro puranovo;
v kotu pod nizkim sklednikom se je še zdaj kupičilo
njegovo perje, po katerem je prhala drobna mačica,
iščoč po njem še kaj mesnega. Videti je bilo, da je
sklenil življenje svoje pred nedolgim časom. In kdo
ve, komu na čast!

Dragica je nemirno letala semtertje, iz kuhinje
v gornje nadstropje in od tam zopet v kuhinjo. A
stopala je tako tiho, da skoro ni bilo čuti njene sto¬
pinje.

Posebno, ko je hodila mimo zadnjih vrat na
dolgem hodniku, je stopala po prstih in le rahlo pri¬
tiskala svetlo kljuko, stopajoč v svojo sobo . . .

Grapar pa je hodil v gostilniški sobi od mize
do mize. Tu je popravil žveplenke, tam pobrisal prah,
tam zopet otresel prt, na katerem je bilo ostalo ne¬
koliko drobtinic; v vsem njegovem vedenju pa je bilo
videti nekak nemir, in prijel je za to ali ono stvar
tako hlastno, da se je prav čutila nervoznost, katera
se ga je bila polastila . . .

Proti enajsti uri pa je vsem odleglo. V kuhinjo
je pristopicala veselega obraza dobro rejena žena sred¬
nje starosti in velikosti.

220

»Hvala Bogu, vse je dobro!" je vzkliknila proti
Graparici . . .

Gori pa, med mehkimi blazinami in v polumraku,
katerega so provzročevali nizko spuščeni zastori, je
ležala Vikica. Bila je bleda, in njen prej okrogli obraz
je bil videti, kakor bi se bil podaljšal; a s tem je pri¬
dobil več zanimivosti. Njeno oko je bilo izgubilo
nekoliko onega žarnega ognja, a bilo je videti še bolj
globoko in svetilo se je od blaženstva, ko ji je ob¬
viselo na drobni stvarci, ležeči zraven postelje na beli
blazini.

»Dajte jo sem," je šepnila zraven stoječi babici.

Ta ji poda hčerko.

Ona pa jo gleda in gleda, pritiska ustnice svoje
na drobno čelce, na ozka ustca, na teme in šepeta
venomer:

»Kako je lepa, kako je lepa!"

Toda hipoma ji kane v to blaženstvo grenka
kaplja spomina.

»Ah, uboga stvarca, očeta nimaš očeta!"

In solza ji stopi v oko ter kane na drobni obra¬
zek . . .

Vrata se odpro in v sobo stopi mati, za njo
Dragica in nazadnje še Grapar . . .

Dočim je bila vsa družina zbrana okoli Vikice,
je priropotal voz pred vrata. Grapar je šel naglo
nizdoli po stopnicah, a v veži mu je stopil nasproti
— Dragotin.

Neki izraz nejevolje je šinil Graparju preko obra¬
za, in že je hotel Dragotinu kar hrbet obrniti.

221

Toda tedaj ga je prijel Dragotin za roko in
hlastno ga je vlekel za saboj v sobo.

Tam pa je skoro pokleknil predenj, držeč nje¬
govo desnico ter prosil:

»Odpustite, odpustite! Vrnite mi Vikico in vse
poravnam! — Vse bo še dobro!"

Toda Grapar je ostal hladen; niti z obrvmi ni
trenil. Nazadnje pa je dejal mirno in resno:

»Dobil si mojo hčer po čudni poti, po oni dan¬
danes že ne več nenavadni poti, po kateri se ženijo
vsi sebičneži. In tega sem kriv jaz, kriva očetovska
moja trma. Ko sem te zagledal, si mi bil všeč. Toda
varal sem se o tebi, preveč sem ti zaupal. Mislil sem,
da sem svojemu otroku pripravil dobro zavetišče, a
namesto tega sem ga pripravil v nesrečo. Toda pri
vsej svoji trdoti sem imel in imam še srce za svojo
hčer, in bolje je da se ločita, nego da bi ona imela
živeti tako življenje pri tebi! Njej ne bi bil verjel,
a poučila me je o vsem Dragica. — Torej lahko iz-
previdiš, da nimava nič več skupaj!"

Dragotin je bil uničen. Sam ni vedel kaj mu
je storiti. Imel je vendar toliko ponosa v sebi, da
ni hotel nadalje moledovati. Zdelo se mu je, da se
je tako že preveč ponižal.

Grapar pa je nadaljeval:

»Jaz gotovo ne dajem potuhe svojim otrokom,
preveč mi je sveta očetovska dolžnost. Toda ker sem
izprevidel, kako brezmiselno, kako brezsrčno si delal
z mojo hčerjo, ne smem in ne morem drugače! -
Doma ji bo pač manj krivice, nego pri tebi ... In

222

dobro si zapomni, kar ti rečem: tako, kakor si delal
ti, ne delajo možje!" . . .

Dragotina je zadela vsaka beseda; premikal se
je, kakor bi mu kdo rezal meso kosec za koscem raz
telo .... Ali hipoma ga je prevzela neka trma in
dejal je:

»Jaz sem storil svojo dolžnost in sem se po¬
nižal. Ker niste hoteli, vi glejte!"

Rekši se je obrnil in stopal je počasi skozi vežo.
Poklical je hlapca in takoj je velel, da napreže.

Ko je že sedal na voz, je stopila k njemu Dragica.
»Lep oče, kateri še svojega otroka noče videti!"

Dragotin jo je strmeč gledal. Toda kmalu je
izpregledal, kaj to pomeni. Hipoma je pozabil vse,
poslušal je samo svoje srce. Zagnal je vajeti daleč
od sebe, pa razburjen hitel po stopnicah za Dragico.

Tam je planil k postelji, in ne da bi mogel
spraviti besedico iz svojih ust, je pokleknil pred Vikico
ter iskal njene roke in stiskal bele dolge prste na
trepečoče svoje ustnice. Ona pa mu ni branila . . .
Potem je pa naglo vstal, vzel dete v naročje ter mu
zrl dolgo, dolgo v bledikasto ličce.

Drugi so se oddalili, in ostala sta sama. In začel
se je med njima dolg pogovor, kateri se je končal
z njenimi besedami:

»Vsa je podobna tebi, le poglej jo natančno!" . ..

* *

*

Zdaj je Vikica zopet pri svojem možu v trgu.
Toda Dragotin je ves drugačen. Otresel se je vsega
vpliva, katerega je imela nanj mati. Odkazal ji je v

223

hiši poseben prostor ter skrbel, da ji ni nedostajalo
ničesar; saj je bila mati njegova. Toda ukazovati in
mednja se vtikati ni smela nič več.

To je starko tako razburilo, da je kmalu obolela,
in da so jo že na zimo odpravili za vselej od hiše.

Zdaj hodi Dragotin s svojo soprogo čestokrat
v družbo in na izprehode; spremi jo semtertja na
veselice, in najlepša sloga je med njima. Tudi ostalo
razumništvo trško je z njegovim „izpreobrnjenjem“
jako zadovoljno. Celo v njegovi hiši se zbere včasi
kratkočasna družba.

Toda z Graparjem je bil takrat težko obračunil;
le-ta se ni hotel vdati in ni hotel slišati ničesar o
kakem sporazumljenju. Treba ga je bilo prijeti od
vseh strani. In lotili so se ga vsi: mati, Vikica in
Dragica. Ko se je pa vdal, je narekoval Dragotinu
pogoje, katere je ta sprejel in se jih je tudi vestno
držal . . .

Zopet je romala Vikičina oprava v trg, in po¬
stavili so se predalniki, skrinje in omare na prejšnja
mesta; vse je bilo tako kot prej. Samo polomljenega
stola niso dali popraviti, da je vendar ostal spomin
da nekdaj ni bilo vse v redu. —

Ljudje v trgu so kmalu pozabili prejšnjih do¬
godkov in le malokje so se še menili o Vikičenem
begu in njeni vrnitvi. —

Vikica pa je bila srečna. —

* *
*

Dragica je zdaj tudi že omožena z nekim že¬
lezniškim uradnikom.

224

V trgu se je pa tudi marsikaj izpremenilo. Maly
■se je bil stalno naselil v stolnem mestu in je v trgu
prodal svoje posestvo, katero je kupil neki Nemec,
tako da je zdaj v trgu tudi nemštvo primerno za¬
stopano. Njegova soproga živi pri bratu ter je od
njega sodno ločena. Vedno je še bolehna in silno
občutljiva. Z Vikico si dopisujeta . . .

Slugova Milica je vzela bledega notarjevega pi¬
sarja. Stanovala sta v Slugovi krčmi, in tako je lahko
ona še vedno točarila in pomagala Slugi, ki se je
bil v tem že zelo postaral. Vendar je še lazil po
vinski kupčiji, vsaki večer se ga je dobro navlekel,
cvileče prepeval s svojimi gosti. Le-ti pa niso bili
več tisti; kajti odkar ni bilo več Malyja, je hodila k
Slugi v krčmo večinoma le trška sodrga. -- Ko pa
je umrl Sluga, je podedovala po njem Milica krčmo
in vse, in zdaj ni treba pisarju več čepeti cele dneve
pri pisalni mizi. — Pač pa prečepa vdano in pokorno
v svojem kotu v kuhinji za mizo ter obira ostanke,
dočim se žena suče okoli gostov in spravlja okrogle
denarce v svoj žep . . . Včasi se pa prikaže v krčmi
tudi župan Pevec, ki pa ni več župan, odkar je zma¬
gala v trgu — konservativna stranka. Skupno z bivšim
pisarjem ga zvrneta včasi na račun Pevčev v kuhinji
po pol litra in se spominjata pri tem časov, »ki so
bili" . . .

Poetiški navdahnjeni kaplan gospod Lojze je
tudi izginil iz trga. Nastali so časi, ki niso bili nje¬
govemu liberalizmu nič kaj ugodni. Najprej ga je
začel pisano gledati neposredni njegov predstojnik,

225

polagoma vsi stanovski tovariši. Najbolje jo je po¬
godil, da se je umaknil tja daleč črez „veliko lužo",
kjer menda nekje v ameriškem pragozdu pase slo¬
venske dušice, ki jih je nemila usoda iz drage do¬
movine izgnala tja v novi svet. Ali jim tudi pridiguje
v krasnih verzih, mi ni znano, toliko pa vem, da se
njegovih dolarjev veseli marsikaka dobrodelna domača
naprava, kajti pošlje jih vsako leto nekaj v rodno
svojo zemljo. In tako si postavlja v srcih svojih ro¬
jakov, dasi odsoten, trajen spomin. Vsa čast mu!

XIII.

Bilo je nekega zimskega dne, ko je burja . raz¬
grajala okoli trških hiš, da si ni upal nihče izpod
strehe. Od strešnih kapov so visele dolge in debele
ledene sveče, da je človeka že zazeblo, ako se je
na-nje oziral iz tople sobe. Vrabci so prezebali okoli
hišnih vrat in delali „koše"; šlo jim je za kožo . . .

Vikica je sedela v prodajalniškem „komptoarju"
pri gorki peči ter zamišljeno zrla v knjigo, katera ji
je bila zdrknila v naročje. Kar zasliši, da se je oglasil
zvonec pri vhodnih vratih; ozre se skozi okno v
prodajalnico.

Tam pa se je pojavil visok, razcapan berač.
Njegov še mladi, toda od pitja zabuhli obraz je
kazal sledove duševne in telesne propadlosti ter pri¬
čal, da je mož živel hitro, zelo hitro. Lasje so mu
bili dolgi in razmršeni in obleka slaba in razcefrana,
da mu je komaj zakrivala prezeble ude, in tresoče
se noge so čepele v raztrganih, starih opankih. Ves

226

je trepetal mrazu, in le počasi je lezel naprej ter
zahteval „frakelj" kratkega.

Vikica se je stresla, da jo je zazeblo po vsem
životu, ko je zagledala ta obraz. Tako se ji je zdel
znan, in vendar se ni mogla spomniti, kje ga je že
videla. Toda, ko je berač izpregovoril, tedaj ga je
hipoma spoznala.

Bil je nekdanji Rožičev knjigovodja.

Obrnila se je v stran in zbežala je naglo po
stopnicah v gornje nadstropje. Tam je prijela dve¬
letnega sinčka v naročje in ga pritiskala strastno na
prsi . . .

V tistem trenotku je vstopil Dragotin, ki se je
bil vprav vrnil iz svoje filijalke.

„ Ljubi moj, pojdi v prodajalnico, pa daj onemu
beraču nekoliko drobiža, poznam ga!"

Dragotin je odšel in mu stisnil v roke nekaj
novcev. Ta pa se je zahvaljeval, priklanjajoč se do
tal ter odšel.

Toda denar mu ni koristil. V bližnji žganjarnici
ga je zapil in ker je potem še pijan razgrajal, so ga
vrgli zvečer na cesto.

Nedaleč od tam pa so ga našli drugi dan zmrzlega.
Preiskava je dokazala, da je bil begunec, ki je bil
pred časom pobegnil iz zapora v Gradiški, kjer je
bil zaprt zaradi poneverjenja.

227

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

000004213745