Književnost in umetnost. Slovenska šolska Matica. (Dalje.) Drugo za učiteljstvo prekoristno delo naše vrle nSl. 8. M." je Realna knjižnica. Zbirka učne snofi za pouk t realijah na ljudskih šolah. Pomožne knjige za Ijudskošolske učitelje. Urejuje Viktor Bežek, c. kr. učiteljski profesor. Prvi del. nZgodovinska učna snov za ljudske žole". V Ljubljani 1902. Izdala ,,Slovenska Šolska Matica. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. Cena 2 K. — Zgodovinska učna snov za Ijudske šole. Sestavil Josip Apih, c. kr. učiteljiški profesor. Kakošen namen ima nRealna knjižnica", nam pove gosp. pisatelj sam v predgovoru, v katerem piše tako-le: nRealna knjižnica" bode, kakor že naslov svedo.i, zbirka učne snovi za pouk v realijah. Da so take knjige nujno potrebne, o tem pač nihče ne dvomi. Iz katerih virov pa naj zajemlje učitelj, ko se pripravlja za pouk? NemSka književnost obiluje s takimi pripomočki, z dobrimi in — slabimi. K njim se zateka navadno slovenski učitelj in zajema iz njih, kar se mu zdi primerno. A najde li tudi vselej v njih, česar potrebuje? Ne, niti ni možno, da bi vselej našel. Mnogo je res takega učnega gradiva, ki je porabno za vsako Ijudsko šolo, ki ga je treba takisto predelati v severnih deželah, kakor v južnih, takisto na vzhodu kakor na zahodu. Toda pedagogika nas uči, in že vsak učitelj novinec dobro ve, da se je pri izboru učne snovi v realijah zlasti ozirati na domovino — na domačo zemljo, domače prirodnine, domačo zgodovino. Kar nas obdaje y domovini, to zbuja v otroški duši prro in najTečje zanimanje, s tera ga moramo najprej seznaniti. Domače predstave so duševna podlaga, z njih pomočjo si prisvajamo predstave tujih predmetov, tujih krajev, tujih dogodkov, tujih razmer itd. Da se nemški pisatelji ozirajo zlasti na svojo nemško domovino, se razume samo ob sebi. In baš zato slovenski učitelj v nemških knjigah nc najde vsega, česar je njemu treba; baš zato je slovenskemu učitelju treba posebnib knjig, ki naj ustrezajo v vsakem oziru njegovim potrebam. 8e y drugem pogledu pa so slovenskemu učitelju nujno potrebnc knjige, po katerih se bo lahko pripravljal na pouk. Kdor sarn sebe opazujc, re, da kaj radi izražamo misli v isti ali slični obliki, v kateri smo jih sprejeli. To je vzrok, da se mnogih grmanizmov ne moremo iznebiti. Ker Čitamo mnogo in mnogo v nemškem jeziku, mislimo tudi mnogokrat nemški iu nemški osnovane misli prelagamo potem s težavo v slovenščino. Slog ostane pri tem navadno nemški, čc so tudi besede slovenske. In kdo bi nam to zameril? Le pomislimo, da ima vsak prcdmct — zemljepisje, zgodovina, prirodopisje itd. — svoje posebne izraze, svoje posebno imenstvo, svoja rekla, svoj slog, in vsemu temu se je treba posebej priučiti in priraditi. In koliko slovenskih učiteljev se ni učilo nikoli teh predmetov v slovenskem jeziku, ker je učni jezik na na.ih učiteljiščih povsem ali pa izvečine nemški! Torej tudi glede pravilnosti in čistosti jezika nam je živo treba slovenskih virov, da bode iz njih črpal slovenski učitelj. Res jc, da ima slovenska književnost marsikatero knjigo, ki se da v ta naraen prav dobro porabiti; toda vprašam: ima li vsak učitelj ali vsaj večina njih vse dotične knjige pri rokah? In če jih ima, utegne li iztikati in iskati vsak dau po ccli kujižnici, kje bi se našlo kaj primernega gradiva? In pa še to je trcba poraisliti: Pisatelj, ki piše kako knjigo ali kak spis, mora v mislih imeti bralce ali občinstvo, kateremu jo njegovo delo namenjeno. Poleg smotra, ki ga koče doseči, se mora ozirati na duševno obzorje bralcev; po njih duševnem obzorju se ravna, izbirajoč snov svojemu spisu, po njem se ravna pri razvrstitvi snovi, in po njem mora osobito uravnati svoj slog. Učenjakom namenjen znanstven spis zahteva povsem drugačnega sloga, nego učna knjiga, ki je namenjena srednjim šolam, in le-ta mora biti zopct drugače pisana nego učna knjiga za ljudsko šolo. Najtežje ti je izvestno, zadeti pravo struno, kadar pišcš za širše občinstvo, ker je duševno obzorje različnih bralcev zelo različno in deloma zelo ozko in omejeno. Poljudno pisati in poljudno govoriti je relika umetnost, ki je Ie malokomu dana. To je baš tisto, kar inienujemo v ukoslovju ,,tt.nt način", ki se javlja v nučnem tonu", -učnem krctanju" in -učnem zanosu". Iz tega pa sledi, da nikakor ni umestno, ako ljudsko-šolski učitelj išče snovi za svoj pouk v znanstvenih knjigah ali pa v šolskih knjigah, nameujenih srednjim šolam, u.iteljiščem itd. Kajti po izkušnji, katero smo že gori omenili, s tem zaide v nevarnost, da bo pri pouku izražal svoje misli v isti ali slični obliki, v kateri jih je sprcjcl. Učene knjige in šolske knjige za višjc šole torej nikakor niso priraerni viri, iz katerih u.itelj zajemaj snov svojemu poukn, ampak v to svrho služijo na.jbol.je dobri poljudno pisani sestavki. V njih najdeš kolikor toliko primenio zbrane snovi v priraerni obliki. Čitanje dobrili poljudno pisanih znanstvenihknjig insestavkov je izmed najboljših sredstev, s katerimi si u.itelj pridobiva dober učni ton. Takšnib knjig izve.ine pogreša naše knjištvo. Poleg nemških virov so doslej mnogi slovenski učitclji rabili čitanko ali berilo kot nekako rcalno cnciklopedijo, mcneč, da so svojo dolžnost glede rcalnega pouka storilj, ako so u.encem kakor si bodi razjasnili vsebino čitanke. Žalibog, da je bilo to doslej z našimi čitankami možno. Toda nad ijamo se, da dosedanje čitanke kmalu izgincjo s pozori.sča, in da bo po novih čitankah taka zloraba sploh nemožna. Kajti čitanka ne sme biti realna anciklopedija vsakojakih ved. — Z navedenimi poraisleki je, tako se nadejamo, npravičena realna knjižnica, ki bode učiteljcm nudila učivo za rcalni pouk v kolikor možno poljudni obliki. Toda čemti se zagovarjamo, ko nam nihče ne ugovarja? Realna knjižnica bo torej polagoma prinašala saov za zgodovinski, zemljepisni, prirodopisni in prirodoslovni pouk. Ker so šole različue po obsegu — poleg enorazrednih in dvorazrednih imamo tudi štirirazrcdue, petrazredne in šestrazrcdne, in če Bog da, dobimo sčasoma tudi osemrazredne — ker torej ena šola potrebuje vcč snovi, druga manj, in ker je eni potrebno, česar druga ne rabi, mora biti obseg knjige tolikšen, da za vsako šolo najdemo v njej toliko snovi, kolikor je potrebujemo za vsak slu.nj. Učitelj bo najbolj vedel, kaj in koliko bo moral izbrati za svoje posebne razmere. Iz vzrokov, ki jih ni težko uganiti, začnemo to dclo z zgodovino. Po osnovi, ki smo si jo naredili, bo trajalo nekaj let, predno bo realna knjižnica dovršcna. Od zanimanja učiteljstva bo v prvi vrsti zavisno, je-li bomo mogli korake pospešiti, da pridemo prej do zaželjenega smotra". (Daije.) Prešernove poezije. Ant. ASkerc. V Ljubljani 1902. Založil L. Schvvcntncr. — 231 str. 8". Cena broširane izdaje 2 K, po pošti 2 K 10 h. Elzevir izdaja (rudeče usnje z zlato obrezo) 3 K, po pošti 3 K 20 h. K novi izdaji Prešernovib poczij je napisal A. Aškerc 54 strani obsežen življenjepis, litcrarno zgodovinsko črtico in estetiško oceno. To je najpopolnejša izdaja Prešcrnovih poezij ter je A. Aškerc doslej v ,,l)odatku" priložene, neobjavljene pestni iz rokopisne ostaline razvrstil po dotičnib poglavjih. V uvodu je zbral A.škerc mnogo novib, doslej neznanili podatkov iz Prcšernovega življenja in delovanja. Knjigi je pridcjana tudi pesnikova slika. Knjigo torej toplo priporočamo, ker je tudi okusno tiskana. Več o priliki. V e s t n i k. Osobna vest. Rarnatelj goriškega uciteljfča, g. Štefan Križnič, je dobil naslov šolskcga svetnika. Časten dan učitelja-veterana. V Pilstajnu jc praznoval 1. t. m. pctdesetletnico svojega učiteljskega delovanja gospod Josip Cižek. Sorodniki, učenci, prijatelji in tovaviši slavljenca so kar tekmovali med seboj s pripravami, da dostojno proslavijo ta častni dan priljubljenega in zaslužnega moža. Učiteljski veteran. 94 letnico bo j>bhajal v septembru vpokojeni učitelj gospod Andr. Turk v Št. Vidu pri Zatieini. Ravno pred 70 leti je pričel svojo učiteljsko službo v Trnovera v Ljubljani. V letn 1870. stopil je v stalui pokoj. Duševno in tele8no je atarček primeroma žc dokaj krcpak. Pohvalno priznanje je izrekel dež. šolski svet v Gradcu g. nadučitelju Josip Vidic-u v Št. Pavlu v Sav. dolini za 42 letno izborno in uspešno delovanje na polju prosvete in šolstva ter mu to sporočil v posebnem dekretu. Tudi mi čestitamo blagcmu starosti na tem odlikovanju. 25 letnico učiteljskega službovanja so praznorali, kakor se nam poroea, minoli mesec v Mariboru gg. Grobmann, Košenina, Košutnik, Petriček, Sabati, S chreithofer, Wolf in Žager. Izmed profesorjev so se tega slavlja udeležili gg. Koprivnik, Lavtar in Robič. Škoda, da takih 25 letnic ne praznujejo vsi nekdanji letniki, ker to ranogo pripomore do solidarnosti in do prepotrebne osebne dotike med uČiteljstvom. Učiteljska premeščenja in nameščenja v tolminskem okraju: Jos. Rakovšček je imcnovan def. voditcljem na trorazrednici v Cerknem, Eliza Jakli ravnotam kot def. učiteljica, Fr. Uršič voditeljem na Žagi, Vikt. Vuga je premeščen kot def. voditelj iz Drcžnice na Idrijo, začasno: Fr. Kokole iz Podbrda v Log, Iv. Gcrželj z Idrijc v Drcžnico, Jos. Semolie iz Reka-Poljice na Št. Viško Goro, Karol Gruntar iz Kamna v Idrsko, Milan Gruntar iz Tolmina v Nemški Rut in Gizela »Širca kot podučiteljica v Tolminu. Zahvala. ,,Česko-slovenski spolek v Pragi" je blagoizvolil vnovič poslati podpisanemu vodstvn 160 K za dve častni nagradi za dva najboljša slovenska mladinska spisa. Za ta veledušni in plemcniti bratski čin je »Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskib društev" pri v svoji glavni skupščini v Trstu dne 15. t. m. cenjenemu nČeško-slovcnskemu spolku v Pragi," osobito njega požrtvovalnerou prcdsedniku gospodu Janu LegatH z velikim navdušenjem izrekla svojo najtoplcjšo in najsrčnejšo zahvalo. Vodstvo nZa veze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". V Ljubljani, dne 31. avgusta 1902. Tajnik: Drag. Česnik. Predsednik: L. Jelenc. P. i. učiteljstvo opozarjamo na današnji inserat gosp. Jerneja Bahovca, ki je prevzel Jos. Petričevo trgovino s šolskimi zvezki in drugimi Solskimi potrebščinami. Nastenske table k Črnivčevi Računici so za vsako šolo ncobhodno potrebno učilo, brez katerega je uspešno poučevanje v računstvu na postavi črnivčeve Računice skoraj' nemogoee. Prav tako potrebna za vsako šolo je tudi Dimnikova nAvstrijska zgodovina za ljudske šole". Petričevi šolski zvezki naj se naročajo v bodoče pri gosp. J. Bahovcu, kateri ima v zalogi tudi vse šolske knjige. Iz seje kranjskega deželnega šolskega sveta. Deželni šolski svet je sklenil ustanoviti enorazredno šolo t Koritnicah in dvorazrednico v Vrhpolju. Šola v Budanjah se razširi v dvorazrednico, II. mestna deška ljudska šola v Ljubljani se pa sukcesivno razširi v osemrazrednico. Definitivnimi učitelji ozir. defin. učiteljicami so imenovani gg Alojzij Ponikvar v Velikem Trnu, Valentin Mikuž v Podkraju, Terezija Bole v Vrabčah, Gabrijela Jereb v Čermošnici, Mihaela Novak v Senožečab, Ana Novak Božič v Kamni Gorici. Za definitivno učiteljico na šoli v Kolovratu je imenovana učiteljica na privatni šoli v Pressbaumu pri Dunaju gdč. Pavla Vodušek. Na lastno prošnjo so prestavljeni gg.: nadučitelj v Poljanab Ivaa Pipan na Trato, nadučitelj v Banjaloki Anton Bezeg na Goče, učiteljica Alojzija Delak iz Prema v Gornji Logatec, nadučitelj Jernej Ravnihar iz Mokronoga v Trnovo. Na lastno prošnjo so umirovljeni gg. nadučitelj v Trnovera Martin Zarnik, učitelj na I. mestni deški Ijudski soli Valentin K u m m e r, učitelj v Hrušici Franc Klinar, nadučitelj-ravnatelj Franc Raktelj. Razpis častnih nagrad. Češko-slovenski spolek v Pragi, pod predsedstvom velikega prijatelja slovenskega naroda in zlasti slovenskega učiteljstva, gospoda Jana Lego-ta, hoče še nadalje podpirati slovensko mladinsko slovstvo s častnimi nagradami. V to svrho je zopet poslal 16 0 K za dve častni nagradi za dva najboljša mladinska spisa. Radostno objavlja podpisano vodstvo ta plemeniti ukrep bratov Čebov ter razpisuje s tem dve častni nagradipo 100 in 60 K za najboljša mladinska spisa, obsezajoča najmanj po 3 tiskovne pole. Spisa morata biti izvirna in primerna otroškemu duhu. Rokopise je poslati predsedništvu Zaveze do 31. decembra t. 1. Pisatelji naj se ne podpišejo na svoj rokopis, temveč naj priložijo svoja imena v zaprtem ovitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotičnega spisa. Spise bodo ocenjevali posebni ocenjevalci. Ocenjena spisa bodeta last Zaveze in izideta kot IV. in V. zvezek ,,Mladinske knjižnice." Vodstvo ,,Zaveze avstrijskih jugoslovansk ih učiteljskih društev. V Ljubljani, dne 31. avgusta 1902. Drifg. Česnik, tajnik. L. Jelenc, predsednik. Navodilo kČrnivčevi Računici boišlo še ta teden. Naroča se ali naravnost pri ,,Slovenski šolski Matici" ali pa pri trgovcu Jerneju Bahovcu in sicer po 1*20 K, knjiga nNavodilo" je za vsakega učitelja prvega razreda neobhodno potrebna. nDnevnik" je izšel pravkar v J. Bahovčevem založništvu v Ljubljani. Tudi g. Šeber v Postojni je izdal ndncvniku, kateri se pa razlikuje od Bahovčevega. Poziv! Z ozirom na sklep glavnega zbora ,,Zaveze" v Trstu pozivlje podpisano predsedništvo p. i. učiteljstvo, da blagovoli slavnoisto sporočiti nZavezinemu" predsedniku vse one pomisleke oziroma dodatke, ki jih želi dodati k v 24. in 25. št. ,,Učit. Tovariša" objavljenem ,,disciplinarnem zakonu". Ker je preosnova naSega »disciplinarnega zakona" vitalnega pomena za vse avstrijsko učiteljstvo in ker želi podpisano predsedništvo, da 8e poda merodajnim korporacijam nekaj popolnega, vsestransko in temeljito sestavljenega, prosi podpisano predsedništvo, da se vpošljejo evcntuvalai spremenjevalni predlogi najkasneje do 1. novembra t. I. Na podlagi došlih nasvetov se objavljcni »disciplinarni zakon" popolni in potem predloži kompetentnim faktorjem. Predsedniš tvo »Zaveze avstr. jugosl o vanskih učiteljskih društev. V Ljubljani, 1. septembra 1902. Drag. Česnik s. r., t. c. tajnik. L. Jelenc s. r., predsednik. Tovarišem, ki so dovršili mariborsko učiteljišče leta 189 2. Letos je minulo 10 let, odkar smo zapustili zavod, na katerem smo zraven resnega dela prebili i inarsikatero prijetno urico. Pri odhodu skleniii smo, da se po preteku te dobe zopet snidemo, da si oživirao stare spomine ter si zopet utrdimo prijateljske naše vezi. Najugodnejši dan je za to 4. oktobcr. Na predvečer (3. oktobra) je prosti sestanek v gostilni pri nGambrinu", s tem je i ustreženo istim, katerim morda orgljarska služba ne dopušča, priti v soboto. Ta dan imajo učiteljiščniki ob X/21 uri v Alojzijevi cerkvi cesarsko mašo, katere se i mi lahko udeležirao. Tekom predpoldneva nato poset učiteljišča, ogled mesta in njegovih novejših naprav, ki so za marsikaterega gotovo zanimivi. Opoldne obed v gostilni k »Gambrinu''. Tovarisi, pokažitno sedaj, da je vladala raej nami solidarnost in čut kolegijalnosti — pridite vsi! V Mariboru, 25. avgusta 1902, Hinko Druzovič,Rudolf Grill, • učitelj v Ptuju.nčitelj v Radvanju pri Mariboru. Učiteljski konvikt. Tvrdka Josip Petrič, tovarna za šolske zvezke itd. v Ljubljani, 300 K; g. L. Fiirsager, trgovec v Radovljici, od lanskega šolskega leta prodanih Šolskib zvezkov 6.31 K; G. Ribard Šeber, tiskar in založnik šolskib tiskovin v Postojini, 50 K. P. i. gg. c. kr. okrajne šolske nadzornike prosirn, da mi blagovolijo za Pedagoški Letopis ,,Slovenske šolske Matice" poslati teme in teze, ki so se obravnavale oziroma vsprejele pri letošnjih okrajnib učiteljskib konferencijah. Lj ubljana, dne 10. kimovca 1902. Jakob Dimnik, učitelj in odbornik nSlov. šolske Matice,,. Slovenska Šolska Matica. V odborovi seji tega pedagoško-književnega društva dne 4. t. m. so se vzeli na znanje poverjeniki, ki so ae nastavili izza zadnje seje. Nova poverjeništva se osnujejo za Celje (mesto), Novo mesto, II. drž. gimnazijo in realko v Ljubljani. — Za 1. 1902. dobe drustveniki trojeknjig: 1.) Pedagoški Letopis, obsegajoč poročila o posameznih nčnih predmetih, pedag.-znanstvene razprave, poročilo o društvenem delovanju in imcnik članov; 2.) Učne slike, t. j. po forraalnib učnib stopinjah prirejene obravnave vseh beril, nahajajočib se v sedanjih Abecednikib in v Začetnici; 3.) Realne knjižnice II. snopič: nadaljevanje Apibove zgodovinske učne anovi za ljudske šole. — Določil se je tem knjigam obseg* izbrale so se izmed ponudnikov najcenejše tiskame, ki prevzemo delo. Ker so rokopisi že večinoma pripravljeni, 8e začno knjige prav v kratkem tiskati, tako da jih dobe člani še pred Božičem. — Matica namerava izdati tudi kratke realne knjižice za učence najvišjih razzedov. — Dalje izda in založi navodilo k Črnivčevi I. računici v obsegu 5 tiskanib pol. Cena iztisu je 1*20 K. Knjižica se že tiska in jo bode v nekaj dneh dobiti pri odboru in pri ljubljanskih knjigotržcih (tudi pri J. Bahovcu, 'trgovcu s papirjem). Poštnino je posebej plačati. — Sklenilo se jc, da priredi Matica tudi letos pedagoška in znanstvena predavanja v Gorici (g. prof. Bežek) in v Ljubljani (o Božiču g. ravnatelj H. Schreiner o formalnih učnib stopinjab). — Društvo stopi v dogovor s ,,Hrvatskim pedag. književnim sborora" zaradi vzajenmega dobivanja knjig, ki jih izdajeta društvi. Konečni sklep se prcpusti občnemu zboru. — Slednjič se obrača odbor še enkrat do vseh, ki nameravajo pristopiti k društvu, naj se podvizajo z letnino 4 K, da more odbor še v pravem času doloeiti štcvilo iztisov posameznim knjigam. Ker še veliko poveijenikov ni vposlalo nabvauega denarja, oziroma zglasila svojih elanov, se prosijo, da to takoj store. Pripomni se, da se je v okrajih, ki so že zglašeni, število članov v primeri z lanskim letom dokaj pomnožilo. ODBOR. Zahvala. Podpisano vodstvo izreka tem potora najiskrencjšo zalivalo vaem onim, ki ao pripomogli da je XIV. glavna aknpščina BZaveze avatr. jugoalov. učit. društev" dne 14., 15. in 16. avgusta t. 1. v Tratu uapela tako aijajno. Imenom se zahvaljuje pripravljalnerau odboru za obilni trud, ki ga je imel a pripravami za nZavezino" zborovanjo; posebno pa goap. učitelju Antonu G r m e k u za prireditev banketa jn izleta v Benetke; alav. čitalničnemu odboru za prepustitev prostorov Čitalnice za zborovanjc delegacij; slav. nSlovanakemu pevskcmu društvu" za prireditev koncerta v nNarodnem domu" v Barkovljah; vscin tržaškim in okoličanskim Slovencem na čelu gosp. dr. Rvbafu za simpatije, ki ao jih skazovali v onih dneh napred nemu slov. in isterako hrv. učiteljatvu; vaem uredništvom nam prijaznih listov za laakave pozdrave in obairna porocila o naših zborovanjih; gosp. Vekoalavu Strmšku, Engelbertu G a n g 1 u in Ivanu Š e g i za izborna poročila; našima čaatniraa članoma goapodoma: drž. poslancu in dež. odborniku dr. lv. Tavčarjn in Ijubljanskemu županu Iv. Hribarju, ki ata prihitela med nas iz bcle Ljubljane ter naa z vzncšenimi govori navduaevala in dajala pogum za naae težko zvanje; vsem dragim in milim gostom neučiteljem, ki so prišli na naa shod in vsem onim, ki ao nam poalali brzojavne pozdrave, vaem govornikom za navdušeno napitnice in aploh vaem udeležnikom, ki ao pripomogli, da je naatopila ^Zaveza" tako inpozantno. Vodstvo ,,Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tajnik:Predaednik: Drag. Česnik.L. Jelenc. Listnica uredništva. NaDolenjsko: Primerjajte „Učit. Tovariša" št. 8. t. 1., str. 58. in 59; dalje tudi ,,Učit. Tov." t. 1. st. 22. in 23., str. 172. in 173. Poleg tega Vam priporočamo tudi: Heinrich Zimmerraann: nHandbuch fiir den Anscbauungsunterricbt und die Heimatkunde". — Polack: ,,Ein Fiibrer durchs Lesebucli". — 0swald Forster: nDas erste Schuljabr". — Dr. Vincenz Suchomel: Anleitung zur Erklarung und Ver\vertung der Lesestiicke des ndeutscbcn Lesebucbes fur allgemeine Volkssbulen". — Franz Friscb: Die Spracblcbre und das Rechtscbreiben in der Volks- und Burgerschule. Eine metliodisclie Anleitung. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 807.Kranjsko. Na I. meatni deški petrazrednici je stalno popolniti učno meato. Prosilci za razpisano alužbo naj svoje pravilno opremljcne prošnje predpiaaniin potoin vlagajo najkaaneje do 23. aeptembra t. 1. pri podpiaauem c. kr. mestnem šolakem avetu. Zakaancle ali pomanjkljivo opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. C. kr. mestni šolaki avet v Ljubljani, dne 23. avguata 1902. Št. 1G77. Na Soli v Stopičah, ki ae jc v dvirazrednico razsirila, razpiaano je drago učno mesto v stalno, oziroma zacaano nameščenje a postavnimi dohodki in atanovanjem, obatoječim iz dvch aob, kuhinje in ahrambo za jedila proti meaežni plači 5 K. Prošnje poailjati je do 2 5. septembra t. 1. c. kr. okrajnem šolakera avetu v Rudolfovem. C. kr. okrajni aolaki avet v Rudolfovem, dne 2G. avgusta 1902. Predaednik: Friedrich. St. 1279. Na jednorazrednici na Vojskem je učno mesto atalno, oziroma začaano popolniti. Proanje za to raeato so predpisanhn potom vlagati semkaj do 1. oktobra 1902. C. kr. okrajni šolaki avet v Logatcu, dne 31. avguata 1902. Št. 1678. Na štiri.azrednici v Žužemberku razpiaano je meato nadučitelja s poatavnimi duhodki in proatim atanovanjeui v atalno oziroma začasno nameačenje. Proanje je vlagati do 25. aeptembra t. 1. pri c. kr. okrajnem šolakem avetu v Kudol.cvein. C. kr. okrajni aolaki avet v Rudolfovem, dne 26. avgusta 1902. Predsednik: Friedrich. Z. 1140. An der zweiclaaaigen Volkaschule in Banjaloka wird die Leiterund Lehrerstelle niit den aiatemiaierten Beziigen znr deflnitiven, eventuell proviaoriaclien Beaetzung auagcachrieben. Gehorig inatruierte Geauche aind bia 2 0. Soptembcr 1902 ira vorgesehriebeuen Wege hierorts einzubringen. K. k. Bezirksa.hulrath Gottschee, am 20. August 1902. Z. 1194. An der fUnfclassigen Knabon-Volkaachulc in Reifnitz wird eine Leliratelle mit den siatemiaierten Bezligen1 zur dcllnitiven, eventuell provisorisehen Besctzung auageachrieben. Gehiirig inatruicrte Geauche sind bia Ende September 1. J. iin vorgeachriebenen Wege hierorta einzubringen. K. k. Bezirksachulrath Gottschee, am 28. August 1902. Št. 1664. Štajersko. Na štirirazredni ljudaki šoli pri sv. Marjeti blizu Ptuja ae stalno ali začasno nameati nčiteljaka služba z dohodki po III. krajnum razredu in a proato izbo. Proailci ali prosilke za to meato naj vlože avoje proSnje, s spričevalom uspoaobljenoati ozirorna zreloatnega izpita in domovnico opremljene, predpisanim potora do 16. septembra t. 1. pri krajnem Solgkem sveta pri sv. Marjeti, pošta Možganjci. Okrajni šolaki avet ptujaki, dne 22. avgu8ta 1902. Izjava. Vse moje obdolžitve v raznih ovadbah, vloženih proti gospodu Radoslavu Knafliču, nadučitelju v šent Lenartu, pri okraj. šolskem svetu v Laškem in c. kr. deželnem šolskem svetu v Cradcu, so se pokazale kot nevtemeljene, vsled česar jih prekličem in obžalujem, ter prosim gosp. Radoslava Knafliča odpuščenja in za vstavljenje,zavolj tega proti meni vloženih tožb. 3franc Časl župnik v Št. Lenartu nad Laškem.