KLASIFIKACIJA GOVORNIH NAPAK PRI SLOVENSKIH ŠTUDENTIH HRVAŠKEGA ALI SRBSKEGA JEZIKA
Uvod
V Sloveniji se hrvaški ali srbski jezik poučuje v petem razredu osnovne šole dve uri tedensko. Kasneje se ga Slovenci uče v glavnem v medsebojnih stikih z ljudmi, ki jim je to materni jezik, ali pa z branjem. V takšnih okoliščinah »slovenska srbohrvaščina« praktično prevzema funkcijo hrvaškega ali srbskega jezika. Če se dva jezika stikata, nujno prihaja do interference, tj. do negativnega vplivanja enega jezika na govorjenje v drugem jeziku. V našem primeru govorimo o interferenci med najbolj sorodnimi jeziki (hrvaški/slovenski, ruski/ukrajinski). Ravno v teh primerih se srečujemo s pravo množico napak, ki jih povzroča interferenca. Temeljitejša raziskava tega vprašanja bi morala obravnavati in-terferenco na treh ravneh:
1. v petem razredu osnovne šole,
2. pri študentih hrvaškega ali srbskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani,
3. pri obiskovalcih občasnih tečajev, ki jih pripravlja Delavska univerza v Ljubljani.
Opis zbranega gradiva
Članek prikazuje rezultate obravnave govornih napak pri študentih hrvaškega ali srbskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Eksperiment je zajel študente 1., 2. in 3. letnika, ki jim je materni jezik slovenščina.
Govorno gradivo, ki mi je služilo kot vir za napake, nastale zaradi interference s slovenskim jezikom, sem snemala na trak od jeseni 1982. leta. Posneto gradivo bi bilo mogoče razvrstiti v dve skupini:
1. različne govorne vaje, ki sem jih imela s študenti,
2. prosti pogovori.
Pri prostih pogovorih sem študentom zastavljala vprašanja, ki so nanja lahko prosto in na široko odgovarjali (Povej mi kaj o filmu, ki si ga videl, o knjigi, ki si jo prebral... Kako si preživel praznike? Zakaj si se odločil za ta študij? itd.). Ta in podobna vprašanja so pomagala študentom, da so sproščeno govorili, ker so bolj mislili na to, kaj bodo povedali, in manj na to, kako bodo povedali. (Iz lastne izkušnje vem, da interferenca pride bolj do izraza v govorenju kot pa v pisnih izdelkih, ker ima človek pri pisanju več časa za razmislek in za popravljanje napak.)
Po gradivu, posnetem na magnetofonski trak, sem naredua kartoteko napak, pri tem pa sem posebej zbrala tiste, ki jih povzroča interferenca s slovenskim jezikom. Vsaka kartica v kartoteki ima:
1. stavek z napako, ki je lahko: M = morfološka
S = sintaktična L = leksikalna
2. študijski letnik študenta
3. datum, kdaj je bila napaka posneta
4. ali je bila: a) govorna vaja ali
b) prost pogovor.
25
Primer kartice:
M, I godina, a)
Gledala sam u knjigi riječL
travanj, 1983.
Pri pregledu posnetega gradiva in kartoteke napak sem ugotovila, da imam premalo zgle- i dov napak za števnike in zaimke (zlasti za sklanjatev števnikov in zaimkov), čeprav iz \ lastne izkušnje vem, da Se prav tu študentje pogosto motijo. V prostih pogovorih redkeje \ uporabljajo te besedne vrste. Če niso čisto trdni, raje uporabijo kakšno drugo besedo ah j pa jo enostavno izpustijo. Zato sem za števnike in zaimke pripravila posebne vprašalnike. \ V njih so bili stavki, nasičeni s števniki ali zaimki, ki pa so bili navedeni v oklepaju v os- i novni obliki. Od študentov sem zahtevala, naj stavke berejo avtomatično, ne da bi mislili \ na sklone. Primer dela vprašalnika za števnike: j
+ + + Pročitajte brojeve i imenice u odgovarajućim padežima.
1. S (1 istinski prijatelj) je lakše nego s deset ulizica.
2. Došla su (2 muškarac). j
3. Mlijeko dobivaju iz (5 selo). \
4. Njima (2 - samo djevojke) reci da ih čekam. j
5. Imam (2 zdrava ruka).
6. Našao se između (2 vatra).
7. Knjigu sam dao Mariji koja je sjedjela u {3 klupa).
8. U (1 sat) se može štošta uraditi.
9. Razgovarali smo o (2 Kinez).
10 Na (13 stranica) se nalazi taj citat. |
11. Putnici su izišli iz svih (22 vagon). j
12. Sastanak (3 ministar) održan je u Ljubljani. \
13. Kupio je (1 čarapa). i
14. Dolazili su 1 za 2. ;
15. To bismo uredih t)ez pomoći (2 mladić). i
Klasifikacija napali
Govorne napake, ki jih je povzročila interferenca s slovenskim jezikom, sem razvrstüa i po pregibnih besednih vrstah. Nato pa sem jih razdelila še na:
1. morfološke napake,
2. sintaktične napake,
3. leksikalne napake.
Namerno sem pustila ob strani fonetske/fonološke napake, ki jih je veliko in bi morale biti predmet posebne obravnave.
I. SAMOSTALNIKI
A) Morfološke napake
1. NAPAČNE SLOVNIČNE OBLIKE SAMOSTALNIKOV
1.1 Rodilnik množine :
1.2 Tožilnik ednine
26 I
1.3 Mestnik množine i
1.4 Orodnik ednine/množine
1.5 Dolga in kratka množina I
1.6 Raba dvojine
2. NAPAKE V SPOLU SAMOSTALNIKOV
3. NEUPOŠTEVANJE SIBILARIZACIJE
B) Leksikalne napake =
Primeri stavkov z napakami za SAMOSTALNIKE: i
1. NAPAČNE SLOVNIČNE OBLIKE SAMOSTALNIKOV
Najpogosteje se pojavljajo napake v sklonih, za katere hrvaški aU srbski in slovenski je- ¦ zik nimata enakih končajev. Študenti npr. pogosto uporabljajo v rodilniku množine ničti ; končaj ali pa končaj -ov, -ev kot v slovenščini; v tožilniku ednine pri samostalnikih žen- j skega spola uporabljajo končaj -o itd. Navajam primere stavkov za posamezne sklone: j
1.1 Rodilnik množine
1. Imamo samo petnaest minut slobodno. |
2. Mislim da će u toku zimskih praznikov biti više vremena za čitanje. !
3. Sada ne živim već kod svojih starcev.
4. Tako čovjek ne može pokazati svojih interesov, svojih mišljenj, svojih pogledov na neke stvari.
1.2 Tožihiik ednine
1. Ja vrlo malo gledam televizijo.
2. Uz to priliko pitala sam strica gdje i kako žive Indijanci.
3. Kada sam došla u srednjo školo vrlo dobro sam se razumjela sa profesoricom slovenačkog.
4. Tako sam iz sedmice u sedmico nestrpljivo čekao da dođem na red. •
1.3 Mestnik množine
1. Izpod obrva napola odsutan u mislih, začudeno je promatrao kćer. i
2. Danas sam otišla na fakultetu jer u četrtkih nemam predavanja. '
1.4 Orodnik ednine/množine
1. Jezik je tako sa svojim oblikami neprocjenljiv tumač u svakom momentu. 1
2. Kako je mogao znati da će sa glado dovesti ljude do toga da se prestanu boriti. '
3. Ako si suviše dobar, ako ideš sa đaci van, onda se već priča svašta.
4. S prijatlji sam otišla na izlet.
1.5 Dolga in kratka množina
1. Ljudi iznajmljuju sve što mogu samo da nešto profitiraju: garsonjere, stane, samo jednu sobu.    \
2. Oni koji se profesionalno bave ovom vrstom djelatnosti ubrzo su utvrdili da su posli puno unosniji i na bogatom sjeveru. '
1.6 Dvojina
1. Češki jezik se bomo učili dvije godini. :
2. NAPAKE V SPOLU SAMOSTALNIKOV
V hrvaškem ali srbskem, kakor tudi v slovenskem jeziku je nekaj samostalnikov, ki menjajo svoj spol: oko je v obeh jezikih v ednini srednjega spola, v množini pa ženskega (oči); samostalnik put je v hrvaškem ali srbskem jeziku v ednini in množini moškega spola, v slovenščini pa je navadno ženskega spola (p6t - i mn. poti), redko moškega spola (p6t-a mn. poti), obstaja pa še stilno zaznamovana množinska oblika srednjega spola pota.
Študentje včasih izenačijo spol samostalnikov v hrvaškem ali srbskem in v slovenskem jeziku. '
i
27
Navajam nekaj primerov:
1. Morali smo samo stavljati riječi u pravilnu obliku.
2. Put je bila vrlo teška jer smo putovali vlakom.
3. Na lakuheti sam obično do tri sati popodne.
4. Je četverokutne oblike, smeđe boje, pravljen iz usnja.
3. NEUPOŠTEVANJE SIBILARIZACIJE
Slovenščina ne pozna sibüarizacije, zato k, g, h ostanejo tudi v množinskih oblikah: junaki, krogi, potepuhi (samo v dveh primerih imamo c, in to v imenovalniku množine: volčje, otroci). Po analogiji s slovenščino študentje pogosto pozabijo na sibilarizacijo tudi v hrvaškem ali srbskem jeziku. Primer:
1. Ja mislim da su svi ti ptijedlogi jako pametni.
2. Gledala sam u knjigi riječi
3. Oni su pravi razbojniki.
B) Leksikalne napake
Leksikalne napake se pojavljajo pri vseh besednih vrstah in jih je najlaže odkriti. Navajam nekaj primerov za samostalnike:
1. Brzo se digne i svi njegovi gibovi vrlo su brzi.
2. Sada ne živim več kod svojiii starcev.
3. Počeo sam da studiram ob delu.
4. Radim u jednoj tvornici i to mi je jedini vir dohotka.
II. GLAGOLI
A) Morfološke napake
1. V tvorjenju 3. osebe množine sedanjika
2. V tvorjenju in rabi prihodnjika I in prihodnjika II
3. v tvorjenju pogojnika
4. V tvorjenju tvornega deležnika
5. raba namenilnika
6. v tvorjenju 1. os. edn. glagola moći in htjeti
7. raba dvojine
8. napake v rabi dovršnih in nedovršnih glagolov
B) Leksikalne napake
C) Raba samostalnikov v napačnem sklonu v zvezi z glagoli
Primeri stavkov z napakami pri rabi GLAGOLOV: A) Morfološke napake
1. v tvorjenju 3. os. množine sedanjika
1. S tim novcem tamo možejo živjeti.
2. Ljudi često razmišljajo o njoj i plaše se je.
3. Kada sve to dobe, onda se zamijene i opereju ruke.
4. Ako želijo da te snove i ostvare, moraju malo više posvetiti ishrani.
2. v tvorjenju in rabi prvega in drugega prihodnjika
Pri prihodnjiku se pojavljata dve vrsti napak:
A) enaka raba prihodnjika glagola biti kot v slovenščini
B) raba drugega prihodnjika namesto prvega, tj. nerazlikovanje obeh prihodnjikov.
28
1. Sada bom počela plesti. Marta će mi pokazati kako se to radi.
2. Ja isto tako budem čitala jednu njemačku knjigu.
3. Za početak budu snimali šest epizoda.
4. Mama želi da bi išla na tu poljoprivrednu školu. Mislim da bude išla. 3. V tvorjenju pogojnika
Študentje pogosto namesto 1. os. ednine in 1. os. množine aorista glagola biti (bih, bismo) uporabljajo tako kot v slovenščini - »bi« za vse tri osebe ednine in množine. Vendar je treba priznati, da se tu dostikrat motijo tudi tisti, ki jim je hrvaški ali srbski jezik materinščina (ja bi rekao namesto ja bih rekao).
1. I ja sam razmišljala ako bi išla ili ne.
2. One koji su nastupili mogli bi podijeliti u dvije grupe.
3. Htjela bi jednu svečanu haljinu.
4. Na podu bi imala jedan podeblji sag, najbolje bijeli.
4. V tvorjenju tvornega deležnika
Pri tvornem deležniku se pojavljata dve vrsti napak:
A) raba slovenskega obrazila -1 za moški spol ednine.
B) raba dvojinske oblike tvornega deležnika namesto množinske: smo došli (za ženski spol, dve osebi). Sedanjik pomožnega glagola biti je tu v množini, namesto množinske oblike tvornega deležnika (došle) pa je uporabljena dvojina (v slovenščini: sva prišli).
1. Blejski hotel Golf je nedavno postal vlasnik jedne od takvih čudesnih stolica.
2. Mogle smo ići rano od kuće, tako da smo došli u selo u pravom vremenu.
3. Prijateljica s kojom živim zajedno u Ljubljani zove se Ksenija. Zajedno smo išli u gimnaziju.
5. raba namenilnika
1. Imam dijete i onda sam do osam saü uveče kad ide spat sa njo, a onda imam dosta rada.
2. Ljudi tamo vrlo su radi odlazili gledat te prireditve.
3. Nešto malo sam s tim zaradio i tako sam počeo kupovat dionice.
4. Pošto sam odlučila da ispletem pulover, išla sam u robnu kuću kupit vunu.
6. V tvorjenju 1. os. ednine sedanjika glagola htjeti in moći
1. Ne možem učiti samo napamet.
2. Nemam baš mnogo prijatelja, ah one koje imam su veoma dobri prijatelji na koje možem uvijek da računam.
3. Pa zar moraš ti uvijek da ideš sa mnom kad hočem nešto da kupim?
4. Mislim da možem bolje i više študirati slovenski jezik ako imam samo taj jezik.
7. raba dvojine
1. Imam jednu prijateljicu s kojom sva četiri godina bile skupa i željela sam da bi se uselila kod nje.
2. Onda je ustala Alja tako da moram da se igram s njom i da pjevova i crtava i tako.
8. napake pri dovršnih in nedovršnih glagolih Pri glagolskem vidu se študenti motijo:
A) pri tvorjenju posameznega glagolskega vida
B) v rabi: namesto nedovršnikov uporabljajo dovršnike in obratno.
1. Pohađivala sam osnovnu školu u Slovenj Gradcu.
2. Prvo sam imala francuski pod A, pa sam promijenila i tako sam uzimala hrvatski.
3. Istina je da ni sami nisu ništa doprinosih k većoj reklami.
4. Ona se večeras mora dopadati jednoj određenoj osobi.
B) Leksikalne napake
1. Moja seka hodi u osnovnu školu, u osmi razred.
29
2. Sada sam opet naučila da berem i pišem ćirilicu.
3. To oddaje jedan stariji muškarac koji živi sam.
4. Jednu platu možejo prihraniti.
C) Raba samostalnikov v napačnih sklonih v zvezi z glagoli
Študenti v nekaterih sintagmah rabijo ob glagolih samostalnike v tistem sklonu, ki ga zahteva slovenščina. V hrvaškem aU srbskem jeziku se pogosto ti glagoli vežejo z drugimi skloni.
1. Mladi ne pokažu interesa za zanimanje dimnjačara.
2. Na ovom jezeru sam naučila vodnog skijanja, a malo sam i potamnila.
3. Može da bude veseo i da se raduje putovanja, a može da ga na kraju putovanja čeka nešto neveselo.
III. PRIDEVNIKI
1. Napake pri stopnjevanju pridevnikov
2. Napake pri sklanjanju pridevnikov
3. Leksikalne napake
Primeri napak pri PRIDEVNIKIH
1. Napake pri stopnjevanju pridevnikov
Pri stopnjevanju pridevnikov se pojavljata dve vrsti napak:
A) Napake pri tvorjenju primemika/presežnika pridevnikov
B) Raba opisnega stopnjevanja, ki ga hrvaški ali srbski jezik ne pozna.
1. Onda ih lažje shvatiš.
2. Kad umreš u samoći, opet se javlja jačije osjećanje umiranja.
3. Volim malo bolj umjerenu muziku, ne volim ja tiste »hard rokerje«.
4. Najmanje stipendija raspisano je u ormoškoj općini, najviše u najmanje razvitoj lenarškoj općini. 2. Napake pri sklanjanju pridevnikov
Študenti se najpogosteje motijo pri sklanjanju določne in nedoločne oblike pridevnika, in to v tistih sklonih, ki imajo v slovenščini drugačne končaje.
1. I kroz deset dana postao je direktor živinorejskega odjeljenja u poljoprivredni fabriki.
2. Ima dobre konfekcije i dobrih obuća.
3. Bezvoljno smo sjedih na obližnji ogradi pored ceste i čekali slijedeći avtobus.
4. Već tada smo sjedile zajedno u školski klupi i bile smo nerazdvojive prijateljice.
3. Leksikalne napake
1. U ovoj knjizi je puno tujih riječi: grčkih i latinačkih i ja mislim da je to vrlo teško.
2. Kontakti nisu tako prisrčni kao tamo.
3. Kao dječak bio sam vrlo revan.
4. Iz svog lastnog iskustva znam da u engleskom jeziku ne mogu da mislim jer sam ga učila osam godina.
IV. ŠTEVNIKI
1. Napake pri sklanjanju glavnih števnikov
2. Napake pri sklanjanju vrstilnih števnikov
3. Napake pri ujemanju v sklonu pri glavnih števnikih dva, tri, četiri, pet
4. Napake pri spolu števnikov
5. Leksikalne napake
Primeri stavkov z napakami pri ŠTEVNIKIH
1. Napake pri sklanjanju glavnih števnikov 1. Dobio sam pismo od treh prijatelja.
30
2. Obrati se trem drugovima.
3. Razgovarali smo o dvjeh Kinezih.
4. On je jednak prema svim trem drugovima.
2. Napake pri sklanjanju vrstilnih števnikov
1. Na četrdeseti stranici se nalazi taj citat.
2. Knjigu sam dao djevojci koja je sjedjela u treći klupi.
3. On studira pravo, sad je na drugi godini.
4. Prvi nekoliko dana radili smo kod jedne škole, a poslije kod jednog manastira.
3. Napake pri ujemanju v sklonu pri glavnih števnikih dva, tri, četiri, pet
Ob glavnih števnikih dva, tri, četiri, pet študentje pogosto uporabljajo odnosnice v napačnem sklonu. Primeri napak:
1. Ustajem u četiri sati ujutro.
2. Pred kućom je sjedjelo pet djevojka.
3. Predavanje je trajalo jedan sat, svi smo mislili da će trajati tri sati.
4. Sa sobom je uzeo dva noževa, tri žlice, četiri pisma.
4. Napake v spolu števnikov
Do teh napak prihaja v primerih, ko stoji števnik ob kasnem samostalniku, ki ga uporabijo (skupaj s števnikom) v istem sklonu kot v slovenščini.
1. Vozim se svaki dan pola sata u jednu smjer i to mislim da nije toliko.
2. Imamo raspored predavanj tako da imamo jednu uru pauze, pa opet predavanje.
5. Leksikalne napake
1. Jedna tetjina ima svoja posjedstva, kmetije pa rade na tome.
2. Poslije dve, trije godine imao sam nešto malo novca kojeg sam zaslužio tim čistenjem. V. ZAIMKI
1. Napake pri sklanjanju osebnih zaimkov
2. Napake pri kazalnih zaimkih
3. Napake pri sklanjanju vprašalnih zaimkov
4. Napake pri nedoločnih zaimkih
Primeri stavkov z napakami pri ZAIMKIH: 1. Napake pri sklanjanju osebnih zaimkov
Pri sklanjanju osebnih zaimkov se napake v glavnem pojavljajo v tistih sklonih, kjer je razlika med hrvaškim ali srbskim in slovenskim jezikom največja.
a) v dajalniku ednine zaimka ona
b) v tožilniku ednine zaimka ona
c) v orodniku ednine zaimka ona č) druge napake
Primeri napak pri sklanjanju osebnih zaimkov:
1. Prvo ji šalje vozača koji tamo radi.
2. Onda ji daje različite naputke.
3. Bio je u neprilici pred njo.
4. Mislim da ne zaradi mnogo na nas.
2. Napake pri kazalnih zaimkih
Pri kazalnih zaimkih se pojavlja nekaj vrst napak:
31
a) pri sklanjanju kazalnih zaimkov
b) raba napačnih sklonov zaimkov v zvezi z glagoli
c) napake pri tožilniku č) druge napake
Primeri napak pri kazalnih zaimkih:
1. S (o prijateljico uvijek putujem.
2. Teh pisem nisam još dobio.
3. Alja se mnogo veselila ovog susreta s djedom Mrazom.
4. Prošle godine nije bilo redovnog upisa tako da je ovu godinu ponovno upisana u prvu godinu. 3. Napake pri sklanjanju vprašalnih in oziralnih zaimkov
Pri vprašalnih in oziralnih zaimkih se pojavljata dve vrsti napak:
a) napake pri sklanjanju zaimkov koji, koja, koje, proti kateri, katera, katero
b) raba oziralnega zaimka »ki«, ki ga v hrvaškem ali srbskem jeziku ni.
Primeri napak pri oziralnih zaimkih:
1. Ne mogu si predstavljati neke situacije u kojih još nisam bila.
2. Na čiji je zemlji krst, onaj donese vina in mesa.
3. Jesu U ti to njive na kojih sadite krumpir?
4. Ove pjesme, ki se dosta slušaju po radiju i na televiziji.
4. Napake pri nedoločnih zaimkih
Največ napak je pri rabi in sklanjanju zaimka »neki«. Do napak prihaja zato, ker z njimi študenti zamenjujejo tri slovenske zaimke: nedoločni količinski zaimek nekateri in nedoločni vrstni zaimek neki (oba sta pridevniška), pa tudi nedoločni zaimek nekdo, ki je samostalniški.
Primeri napak pri nedoločnih zaimkih:
1. Previše nas je zajedno na nekih predavanjima, ja predavam, vi pišete...
2. Nekog dana sam išla s mojom tetkom u fabriku gdje ona radt
3. Dobro je kad dođeš ovdje s nekom, onda ti nije treba da se nagađaš.
Vse to je samo poskus klasificiranja govornih napak pri študentih, ki jim je slovenščina materni jezik. Naša obravnava vprašanja je verjetno v marsičem pomanjkljiva. Predvsem je možen očitek, da niso zbrane vse napake, kar pa pravzaprav tudi ni bil namen. Prikazane so samo najpogostejše napake. A kljub temu nam ta klasifikacija tudi takšna, kot je, lahko pomaga hitreje najti take metodične postopke, ki bi se pri odpravljanju obravnavanih napak izkazali za najbolj učinkovite.
Vesna Požgaj-Hadži Filozofska fakulteta v Ljubljani
Prevedel Jože Sever ,
32