DRŽAVNO MOŠKO UČITELJIŠČE V MARIBORU
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO 1930./31.
IZDALO RAVNATELJSTVO DRŽ. MOŠKEGA UČITELJIŠČA V MARIBORU
V MARIBORU 1931
Ш
/&*1ЈЂ
* V МАЛЈСОЛи -хк- ■
Prvi diplomski izpiti na drž. moškem učiteljišču v Mariboru v šolskem letu 1930./31.
DRŽAVNO MOŠKO UČITELJIŠČE V MARIBORU
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO 1930./31.
IZDALO RAVNATELJSTVO DRŽ. MOŠKEGA UČITELJIŠČA V MARIBORU
V MARIBORU 1931
aP3 ! ^v4
Ч x Ч'\ >	'	r
V MARJEORU * r. ->'K- r4r.;
<^/žvVjy
Kratka zgodovina razvoja državnega moškega učiteljišča v Mariboru.
L. 1802. so se ustanovili na glavni šoli (na Slomškovem trgu) trimesečni tečaji, v katerih so se do 1. 1849. vzgajali učitelji trivijalk. Kljub temu, da je bilo postopanje v teh tečajih prav dobro, vendar svojega smotra ni doseglo, ker je nedostajalo kandidatom materijalnega znanja in ker se program ni dal niti znanstveno niti metodično izvesti v treh mesecih. Poleg učiteljev na trivijalkah so se v teh tečajih vzgajali tudi oni, ki so poslušali še sintakso, poezijo in retoriko in si s tem pridobili sposobnost za hišnega in sploh za privatnega učitelja. V času svojega obstoja od 1. 1802. — 1849. so ti trimesečni tečaji usposobili 379 kandidatov za učitelje trivijalk in 619 za hišne in privatne učitelje.
Razmere časa so zahtevale večjo izobrazbo učiteljstva. Izraz te zahteve so enoletni tečaji, ustanovljeni 1. 1850. V enoletne tečaje so bili sprejeti samo absolventi treh razredov glavne šole. Učni načrt je upo-števalpoleg elementarnih nalog šole še higijeno, prirodo, gospodarstvo z vinarstvom, sadjarstvom in svilarstvom. V teh enoletnih tečajih, ki so od 1850/51 do 1860/61 vzgajali naše podravsko učiteljstvo, se je poučeval tudi slovenski jezik in jezikoslovje. Da niso ti enoletni tečaji dosegli boljših uspehov, je v velikem krivo pomanjkanje stalnega učnega načrta, vsled česar so se predmeti večkrat menjavali in dalje to, da niso imeli tečaji lastnih učiteljev. Poučevali so učitelji deloma z glavne šole, deloma z nižje realke brezplačno, pouk učiteljskih kandidatov je bil zato deloma skupen z učenci glavne šole. Izšlo je iz teh tečajev 177 učiteljev.
Splošni razvoj umevanja prosvete pa je povzročil, da se je za dobo 1861 62—1869/70 razširilo učiteljišče v dvoletno, ki pa je bilo še vedno pod vodstvom direktorja glavne šole na Slomškovem trgu. V dvoletno učiteljišče so bili sprejeti samo absolventi dvorazredne realke ali pa nižje gimnazije. Pouk je bil v prvem letu znanstveno teoretičen, v drugem strokovno metodičen, v obeh letnikih pa se je polagala velika važnost na cerkveno glasbo. Kandidati so se pripravljali, kako bodo naučili otroke brati, pisati in računati ter pošteno krščansko živeti. Vsled tega se niso poučevali predmeti zemljepis, zgodovina, prirodopis, prirodoslovje in tehnologija. Tisti kandidati, ki so maturirali z odliko, postanejo učitelji glavnih šol, dobri trivijalk, zadostni pa podueitelji. Po 1. 1866. pa je postal abiturijent le podučitelj in šele po triletnem poučevanju in temu sledečem praktičnem izpitu postane učitelj, oziroma upravitelj glavne ali trirazredne ljudske šole. L. 1867. se je kot obvezni predmet uvedla telovadba, in nato še domoznanstvo in prirodopis. V jezikovnem pouku se je stremelo, da se kandidati vsestransko izvežbajo v slovenščini in nemščini. Iz tega dvoletnega učiteljišča je izšlo 84 učiteljev s privatisti vred, usposobljenih pa je bilo 5 z nemškim, 67 s slovenskim in nemškim učnim jezikom.
Izobrazba je vedno bolj prodirala med široke sloje. Vsled tega je bilo potrebno dvigniti ljudsko šolo, obenem z njo pa učiteljišče. Tako je z zakonom od 14. maja 1869 postalo štiriletno. Radi velikega pomanjkanja učiteljstva so v začetku zaključili pouk že s tremi leti in šele šolsko leto 1875/76 je uveljavilo štiriletno dobo učiteljskega izobraževanja. Na štiriletnem učiteljišču so poučevale učne moči izključno namenjene za učiteljišča, deloma pa nastavniki z gimnazije, realke in glavne šole. Učni jezik je bil nemški. Kot vadnica je služila petrazredna mestna ljudska šola, ki je bila z učenci prenapolnjena, na drugi strani ni mogla kot nemška šola služiti za vadnico bodočim učiteljem slovenskih šol na Spodnjem Štajerskem. Učiteljski zbor je zato predlagal ustanovitev dveh ločenih vadniških razredov, enega z nemškim in enega s slovenskim učnim jezikom, kar se je realiziralo s šolskim letom 1871/72. S tem se je moralo učiteljišče ločiti od svojih dolgoletnih prostorov na Slomškovem trgu,
1.	1871. se je preselilo v Gambrinovo dvorano. Istega leta je postala radi narodnostnih razmer na Spod. Štajerskem slovenščina obligatna tudi za nemške gojence, za katere so se ustanovili posebni tečaji.
Organizatorično pa so bili dotedanji provizoriji v učnih načrtih definitivno nadomeščeni z organizacijskim statutom učiteljišč od 26. maja 1874. Da bi bila omogočena učiteljstvu samoizobrazba, so se v dobi triletnega učiteljišča vršili na zavodu počitniški nadaljevalni tečaji za učitelje. Najtežje je bilo v tej dobi vprašanje učiteljskega naraščaja. Štipendije, ki jih je država dala dobrim dijakom učiteljišč že v šestdesetih letih, niso imele vidnega uspeha. Huda ovira vstopu v nemško učiteljišče je bilo neznanje nemščine od strani slovenskih kandidatov. Da se temu odpomore in da dobi zavod dovolj naraščaja, je bila 1. 1874/75. ustanovljena enorazredna pripravnica ali pripravljalni razred. Pripravnica je bila prikrojena za spe-cijelne potrebe učiteljišča, kjer so se pripravljali slabši učenci, ki so prihajali z gimnazije, realke in meščanske šole, za učiteljišče in kjer so se nemščine neuki učenci z ljudske šole naučili nemškega jezika. Izkazala se je kot prav dobra ustanova, kajti začasna ukinitev 1884—1886 je povzročila močan padec gojencev in to v času, ko je potreba po učiteljstvu naraščala.
V strokovnem razvoju zavoda je važno 1. 1885/86, ko je dobila slovenščina v vsakem razredu 4 tedenske ure. Pedagoško se vzporedno z metodičnim razvojem pouka uveljavlja od 1. 1891. v vadnici koncentracija snovi, na učiteljišču pa se je od 1. 1886. delalo za omejitev snovi, a za njeno poglobitev. Z ozirom na ta dva problema se je učiteljski zbor
1.	1891/92 radi prevelike omejitve snovi izrekel za petletno učiteljišče, kar je zastopal do uresničenja tega.
Važno je bilo za učiteljišče vprašanje prostorov. L. 1879. se je preselilo iz Gambrinove dvorane v Badlovo hišo na oglu Koroščeve in Vrazove ulice. L. 1902. je dobilo učiteljišče novo telovadnico in 1. 1907. se je vselilo v lastno poslopje, kjer se nahaja še danes. Načrt velepoteznega poizkusnega poljedelskega zemljišč# se ni izvedel, ker je prešla vzhodna polovica za to namenjenega posestva na vogalu Gosposke in Koroščeve ulice v last gimnazije, na drugi polovici pa se je vtesnjen po šolskem poslopju učiteljišča in dvorišča razvil šolski vrt.
Med svetovno vojno je bilo zavodovo poslopje zasedeno po vojaštvu, ki je v njem organiziralo goriško rezervno bolnico. Vsled tega je poslopje močno trpelo. Pouk se je kot poldnevni nadaljeval deloma v prostorih vinarske in sadjarske šole, deloma na sedanjem ženskem učiteljišču. Vaje v nastopanju v šoli so se vršile v mestni ljudski šoli in v zavodu šolskih sester. Pouk v klavirju, orglanju, telovadbi in neobveznih predmetih je odpadel. Zaradi odhoda mnogih gojencev v vojno je padlo njih število od 141 na 62.
Ob prevratu so bili nemški profesorji in gojenci odslovljeni na nemško deželno učiteljišče, od tam pa so prišle na zavod slovenske gojenke, tako da se je v času, ko je postal zavod slovenski, uvedla na zavodu tudi koedukacija. Pričenši s I. razredom se je v začetku šolskega leta 1920/21 ustanovilo žensko učiteljišče, za ostale učenke pa so se na zavodu osnovale paralelke. Zadnje teh učenk so svoje študije dovršile koncem šol. leta 1922/23. Od jeseni 1. 1923 je učiteljišče postalo zopet samo moško.
Z zakonom o učiteljiščih od 27. septembra 1929 se je šolanje razširilo na pet let. S tem se je zadostilo^dolgoIetnemirsTremljenju po poglobitvi učiteljske izobrazbe, kar pa se bo v polni meri izpolnilo po upeljavi stalnega učnega načrta.
Državno moško učiteljišče v Mariboru
Izvestje
za šolsko leto 1930./31.
I.	Nastavno osobje.
A. Spremembe v šolskem letu 1930. 31.
Nameščenja:
V šolskem letu 1930 /31. so bili nameščeni na zavod trije absolventi višje pedagoške šole v Zagrebu za suplente, in sicer:
Gorup Alfonz z ministrskim odlokom S. N. br, 24.543 od 22. septembra 1930. Službeno mesto je nastopil dne 23. oktobra 1930.
Trobej Josip z ministrskim odlokom S. N. br. 23.589 od 22. septembra 1930. Službeno mesto je nastopil dne 28. oktobra 1930.
Demarin Josip z ministrskim odlokom S. N. br. 23.277 od 22. septembra 1930. Službeno mesto je nastopil dne 1. novembra 1930.
Premeščenja:
Dr. Žgeč Fran, profesor, je bil z ministrskim odlokom S. N. br. 6500 od 7. marca 1931 premeščen na realno gimnazijo v Ptuju. Službe na tukajšnjem zavodu je bil razrešen dne 18. marca 1931.
Dopusti:
Baš Fran, profesor, je dobil z ministrskim odlokom S. N. br. 25.362 od 29. oktobra 1930 enoletni dopust, da uredi arhiv mesta Maribora. Dopust je nastopil dne 10. novembra 1930.
B.	Učiteljski zbor na koncu šolskega leta 1930./31.
1. Dr. Potočnik Matko, ravnatelj v III/2, 32 služb. let.
2. Gvajc Anton, profesor v III/2, nadzornik risanja za Dravsko banovino, je poučeval risanje v I., II., III. in IV. let., lepopis v I. in II. let., tedensko 10 ur (O. N. br. 10.842 od 22. X. 1923); varuh risarske zbirke.
3. Kovačič Anton, profesor v III/2, 36 služb, let, je poučeval slov. jezik v III. let., zemljepis v II., III. in V. let., občo zgodov. v II., III. in V. let., narodno zgodov. v III. in IV. let., tedensko 19 ur; varuh zemljep.-zgodov. kabineta.
4. Dr. Pivko Ljudevit, profesor v IV/1, 25 služb, let, je poučeval slov. jezik v IV. in V. let., nemški jezik v IV. in V. let., občo pedagogiko in metodiko v IV. let. in imel šolsko delo v IV. let., tedensko 18 ur; razr. starešina IV. letnika.
5. Dr. Perhavc Rudolf, profesor v IV/2, 18 služb, let, je poučeval fiziko v II. in III. let..prirodopis v IV. let., matematiko v II., III., IV. in V. let., tedensko 17 ur; razr. starešina II. letnika in varuh fizik.-matem. zbirke.
6. Robnik Ivan, strokovni učitelj v VI, 32 služb, let, je poučeval ročno delo v 3. in 4. razr. ter v I., II. in IV. let., tedensko 21 ur; varuh orodja za ročno delo.
7. Kutin Anton, vadniški učitelj v VI, 32 služb, let, razr. učitelj 1. razreda, tedensko 20 ur.
8. Bobič Ferdinad, vadniški učitelj v VI, 27 služb, let, razr. učitelj
4.	razreda, je poučeval tudi šol. org. in admin. v V. let., tedensko 21 ur,
9. Govekar Mirko, učitelj telovadbe v VI, 26 služb, let, je poučeval telovadbo v 2., 3. in 4. razr., v I., II., III., IV. in V.let., petje v III. let., lepopis v 4. razr., tedensko 16 ur in 4 ure telovadbe na human, gimnaziji.
10. Koprivc Aleksander, vadniški učitelj v VI, 20 služb, let, razr. učitelj 2. razreda, tedensko 21. ur.
11. Šilih Gustav, nastavnik učiteljišča v VI, 18 služb, let, je poučeval nemški jezik v III. let., psiholog, v II. let., pedagog, v III. let., občo pedagog. in zgodovino pedagog, v V. let., imel šol. delo v V. let., tedensko 21 ur; razr. starešina V. letnika.
12. Prijatelj Ivan, profesor v VI, 15 služb, let, je poučeval prirodopis v I., II. in V. let., kmetijstvo v III. in IV. let., narod, ekonom, s sociolog, v V. let., oskrboval šol. vrt, tedensko 17 ur; razr. starešina III. letnika, poslovodja, varuh prirodopisne zbirke.
13. Ravter Mirko, vadniški učitelj v VII, 17 služb, let, razr. učitelj
3.	razreda in poučeval risanje v 4. razr., tedensko 21 ur; varuh vadniške zbirke učil in knjižnice.
14. Baš Fran, profesor v VII, 5 služb, let, na dopustu.
15. Živortnik Pavel, profesor v VIII, 4 služb, leta, je poučeval verouk vi., 2., 3. in 4. razr., I., II., III., IV. in V. let. ter 2 uri na real. gimnaziji, tedensko 20 ur; opravljal službo božjo ob nedeljah in praznikih, varuh zbirke učil za verouk.
16. Demarin Josip, nastavnik učiteljišča v IX, 15 služb, let, je poučeval srbo-hrv. jezik v 3. in 4. razr., I., II., III., IV. in V. let., psihologijo in filozofijo v V. let., tedensko 18 ur.
17. Trobej Josip, nastavnik učiteljišča v IX, 11 služb, let, je poučeval zemljepis, kemijo in matematiko v I. let. in 10 ur na drž. ženskem učiteljišču, tedensko 19 ur; varuh učiteljske knjižnice in kemične zbirke.
18. Gorup Alfonz, nastavnik učiteljišča v IX, 7 služb, let, je poučeval slov. jezik v I. let., nem. jezik v I. in II. let. in zgodovino v I. let., tedensko 18 ur; razr. starešina I. letnika, varuh dijaške knjižnice.
Dodeljena v službovanje.
19. Pahor Karel, učitelj glasbe v IX, 11 služb, let, v statusu human, gimnazije, je poučeval petje v I., II. in IV. let., violino v I., II., III. in IV. let., vodil zborovo in cerkveno petje, tedensko 22 ur; varuh glasbeno-pevske zbirke.
20. Dr. Vrtovec Josip, upravnik Zdravstvenega doma (Šolska poliklinika); je poučeval higieno v IV. in V. let., tedensko 3 ure.
C.	Služitelji.
1. Germek Anton, služitelj v I, 35 služb. let.
2. Merc Josip, dnevničar-služitelj.
II.	Kronika.
Vpisovanje učencev v razrede in letnike je bilo dne 12. septembra.
Šolsko leto 1930/31 je bilo otvorjeno s slovesno službo božjo v cerkvi sv. Alojzija dne 14. septembra, z rednim poukom je zavod pričel dne
15.	septembra.
Izpiti za sprejem v I. letnik so se pričeli dne 15. septembra in končali dne 19. septembra. K izpitom se je priglasilo 44 učencev. Sprejetih je bilo 39, odklonjenih 5.
Število sprejetih in vpisanih učencev v razrede vadnice in letnike učiteljišča v začetku šol. leta 1930/31 je sledeče: v 1. razr. — 30, 2. razr.
— 37, 3. razr. — 40, 4. razr. — 40; v I. let. — 39, II. let. — 40, III. let.
— 46, IV. let. — 48, V. let. — 44.
Od 25. do 30. novembra so se na zavodu vršili usposobljenostih izpiti. K izpitom se je priglasilo 13 kandidatov (-inj), ki so vsi bili aprobirani. Dve kandidatinji sta položili specijelni izpit za angleški jezik.
Dne 4. oktobra je prejel profesor Gvajc Anton odlikovanje sv. Save
IV.	razreda.
Dne 14. oktobra popoldne in 15. oktobra dopoldne so šli učenci k spovedi in sv. obhajilu.
Dne 23. oktobra je stopil v učiteljski zbor absolvent višje pedagoške šole v Zagrebu Gorup Alfonz kot suplent v 1/9, 3 (S. N. br. 24.543 od 22. septembra 1930).
Dne 28. oktobra je stopil v učiteljski zbor absolvent višje pedagoške šole v Zagrebu Trobej Josip kot suplent v 1/9, 4 (S. N. br. 23.589 od 22. septembra 1930).
Dne 1. novembra je stopil v učiteljski zbor absolvent višje pedagoške šole v Zagrebu Demarin Josip kot suplent v 1/9, 5 (S. N. br. 23.277 od 22. septembra 1930).
Z 10. novembrom 1930 je nastopil enoletni dopust prof. Baš Fran, da uredi arhiv mesta Maribora (S. N. br. 25.362 od 29. oktobra 1930).
Dne 30. novembra konec I. trimesečja.
Dne 1. decembra je zavod posebno slovesno praznoval praznik narodnega ujedinjenja. Govor je imel učenec IV. letnika Šijanec Boris.
Dne 17. decembra je zavod slavil rojstni dan Nj. Vel. kralja s slovesno orkestralno sv. mašo, na koncu s petjem narodne himne.
Božični odmor je trajal od 23. decembra 1930 do 15. januarja 1931.
Dne 27. januarja je bila proslava sv. Save in dne 4. februarja proslava spomina jugoslov. mecena Strossmayerja.
Dne 31. januarja je bilo na vadnici zaključeno prvo polletje.
Dne 2. februarja je bila v Narodnem domu akademija Podmladka Jadranske Straže, na kateri so sodelovali učenci mariborskih srednjih šol. Zavodov pevski zbor in orkester sta dobro rešila svojo nalogo.
Dne 28. februarja konec II. trimesečja.
Dne 16. in 17. marca duhovne vaje s spovedjo in sv. obhajilom.
Dne 18. marca razrešen službe na zavodu prof. dr. Žgeč Fran, ki je premeščen z ministrskim odlokom S. N. br. 6500 od 7. marca 1931 na realno gimnazijo v Ptuju.
Dne 21. marca popoldne je bila v slavnostni dvorani dobro uspela akademija Ferijalne zveze na zavodu. Udeležilo se je je lepo število občinstva in drugega dijaštva.
Velikonočni odmor je bil od 2. do 15. aprila.
Dne 7. aprila je umrl učenec I. letnika Hauptman Celestin. Pogreb je vodil prof. Živortnik Pavel, ki se je tudi v imenu zavoda ob grobu z glo-bokosegajočimi besedami poslovil od marljivega učenca.
Dne 2. maja popoldne se je v slavnostni dvorani vršila dobro uspela akademija Udruž. moškega učit. naraščaja s sodelovanjem vadničarjev.
Dne 9. maja materinski dan in dan treznosti. Predavanji sta imela prof. Šilih Gustav in učenec V. let. Brumen Vincenc.
Dne 9. maja so priredili zavodovi učenci zelo dobro uspelo akademijo v Ptuju.
Dne 16. maja je bil dan majniških poučnih izletov.
Dne 17. in 18. maja so opravili učenci spoved in sv. obhajilo.
V dneh od 8. do 25. junija je nadziral in pregledoval delo zavoda v šol. letu 1930./31. kot ministrski odposlanec Vidojkovič Podor, profesor
III.	moške realne gimnazije v Beogradu.
Od 1. do 19. junija so se vršili prvikrat učiteljski diplomski izpiti po zakonu o učiteljiščih od 27. septembra 1929.1.
Zaključek III. trimesečja 10. junija.
Pouk na vadnici zaključen 27. junija.
Šolsko leto 1930 /31. je zavod zaključil na Vidov dan, 28. junija, s slovesno službo božjo v cerkvi sv. Alojzija in s slavnostjo z izbranim programom v zavodovi slavnostni dvorani. Po slavnosti razdelitev letnih spričeval in izvestij.
III.	Učne knjige v šolskem letu 1930. 31.
A.	Vadnica.
1. razred.
Wider, Moja prva čitanka.
From, Stavnica.
2. razred.
Gangl, Druga čitanka (nova izdaja).
3. razred.
Devičnik, Zgodbe sv. pisma in Katoliški katekizem.
Černej, Tretja čitanka (nova izdaja).
Schreiner-Bezjak, Jezikovna vadnica II.
Lavtar-Černej, Računica II.
Jedrlinic-Lesica, Prva čitanka srbo-hrv. jezika.
Druzovič, Pesmarica II. in Načrt Maribora.
4. razred.
Za verouk isti knjigi kot v 3. razredu.
Rape, Četrta čitanka.
Schreiner-Bezjak, Jezikovna vadnica III.
Čajkovac, Druga čitanka za pučke škole.
Dimnik, Zemljevid Dravske banovine.
Lavtar-Černej, Računica III.
Druzovič, Pesmarica II.
B.	Učiteljišče.
I. letnik.
Verouk: Svetina, Katoliški verouk I.
Slovenski jezik: Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja.
Grafenauer, Slovenska čitanka I.
Srbo-hrv. jezik: Maretič, Gramatika hrv. i srp. jezika.
Jovanovič-Ivkovič, Srp. čitanka za IV. raz. sred. š.
Nemški jezik: Kangrga-Trifunac, Nemačka čitanka I.
Zemljepis: Geistbeck-Pavičič, Opča geografija,
Kozenn-Šenoa, Zemljepisni atlas.
Zgodovina: Bučar, Zgodovina starega veka.
Putzger-Srkulj, Historički atlas.
Prirodopis: Poljanec, Prirodopis živalstva, 2. izdaja.
Kapus, Prirodopis rastlinstva.
Kemija: Prezelj, Kemija in mineralogija.
Matematika: Črnivec, Aritmetika, geometrija.
Petje: Hrust-Negro, Pevska šola.
Goslanje: Gröbming, Osnovna violinska šola I.
Telovadba: Pivko-Schaup, Telovadba.
II. letnik.
Verouk: Pečjak, Katoliški verouk II.
Slovenski jezik: Slovnica kot v I. letniku.
Grafenauer, Slovenska čitanka II.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Srbo-hrv. jezik: Kot v I. letniku.
Psihologija z logiko: Bezjak-Pribil, Vzgojeslovje z dušeslovjem.
Nemški jezik: Kangrga-Trifunac, Nemačka čitanka II.
Zemljepis: Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za srednje in njim sor. š.,
II.	del.
Atlas kot v I. letniku.
Zgodovina: Bučar, Zgodovina srednjega veka.
Atlas kot v I. letniku.
Prirodopis: Dolžan, Mineralogija in geologija.
Fizika: Kunc, Fizika.
Matematika: Kot v I. letniku.
Petje: Kot v I. letniku
Goslanje: Gröbming, Osnovna violinska šola II.
Telovadba: Kot v I. letniku.
III. letnik.
Verouk: Pečjak, Katoliški verouk III.
Slovenski jezik: Grafenauer, Slovenska čitanka III.
Slovnica in slovstv. zgodovina kot v II. letniku.
Srbo-hrv. jezik: Prohaska, Pregled hrv. i srpske književnosti.
Slovnica in čitanka kot v II. letniku.
Nemški jezik: Kangrga-Trifunac, Nemačka čitanka III.
Pedagogika: Vzgojeslovje kot v II. letniku in Bezjak, Obča zgodovina vzgoje in pouka in Bežek, Umoslovje.
Zemljepis: Melik, Geografija SHS.
Atlas kot v II. letniku.
Obča zgodovina: Komatar-Capuder, Zgodovina novega veka.
Narodna zgodovina: Melik, Zgodovina SHS.
Atlas kot v II. letniku.
Fizika: Kot v II. letniku.
Matematika: Kot v II. letniku in Sodnik, Logaritmi.
Kmetijstvo: Brez knjige.
Petje, goslanje, telovadba: Kot v II. letniku.
IV. letnik.
Verouk, Medved, Zgodovina katoliške cerkve.
Slovenski jezik: Grafenauer, Slovenska čitanka III in IV.
Slovnica in slovstv. zgodovina kot v III. letniku.
Srbo-hrv. jezik: Kot v III. letniku.
Nemški jezik: Kangrga-Trifunac, Nemačka čitanka IV.
Psihologija in obča pedagogika: Vzgojeslovje kot v III. letniku.
Metodika: Fink, Posebno ukoslovje slov. učn. jezika, pouka element, razreda, zemljep. in zgodov. pouka; Hauptman, — prirodoslovnega; Dru-zovič, — petja.
Narodna zgodovina: Kot v III. letniku.
Prirodopis s kemijo in liziko: Kot v I. in II. letniku.
Matematika: Kot v III. letniku.
Higiena: Pirc, Higienska čitanka.
Kmetijstvo: Brez knjige.
Petje: Luis-Thuille, Harmonija.
Goslanje in telovadba: Kot v III. letniku.
V.letnik.
Verouk: Vreže, Metodika katoliškega verouka.
Šolska organizacija in administracija: Zakon o narodnih šolah.
Filozofija, narodna ekonomija s socijologijo: Brez knjige.
Za ostale predmete knjige iz prejšnjih letnikov.
IV.	Naloge iz narodnega jezika in prosta predavanja.
A.	Slovenske naloge.
I.	letnik.
1. Kaj navaja rodoljube na miroljubnost?
2. Pismo prijatelju.
3. Pravljice.
4. a) Železo moramo kovati, dokler je vroče.
b) Katera izmed prebranih balad in romanc mi najbolj ugaja in
zakaj?
5. Moje življenje. (Poskus avtobiografije.)
6. Maribor v bodočnosti. (Opis.)
7. a) Iz mojih spominov. (Odlomek iz dnevnika.)
b) Kronanje v Zagrebu. (Pretvorba po Aškerčevi pesmi.)
8. a) Vpliv zemljepisne lege in podnebja Grčije in Italije na razvoj naroda in dežele.
b) Znamenitosti mojega domačega kraja.
9. Mati.
II. letnik.
1. Nazori oseb, ki nastopajo v dramatičnem prizoru »Regulovo slovo«.
2. Kaj navaja rodoljube k miroljubnosti?
3. Slika sodobne mladine.
4. Iz prebranega privatnega čtiva.
5. a) Ni hujše bolečine, kot v času nesreče spomin na srečne dni. b) O slovenski narodni pesmi.
6. a) Kako uporabljam svoj prosti čas?
b) Vsakdo sanja na svoj način sen svojega življenja. (Anatole France.)
7. Pomen samoizobrazbe za mladostnike.
8. Važnost reformacije za razvoj slovenskega slovstva.
9. Mati, tvoje ime je sveto. (I. Pregelj.)
III. letnik.
1. a) Katera navodila je dal Zois Vodniku in drugim slovenskim pisateljem v svojih pismih?
b) Spomini na pretekle počitnice.
2. Kaj navaja rodoljube k miroljubnosti?
3. Kako sodim o sodobni mladini?
4. Vodnik kot navdušen prijatelj Napoleonove Ilirije.
5. Kaj je pospeševalo in kaj oviralo delovanje »Kranjske Čebelice«?
6. a) Kaj nas vabi v tujino, kaj nas kliče nazaj v domovino?
b) Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, za pridnega nje lega je prava.
7. Domovine prvi steber si ti, slovenska mati.
8. Naš majniški izlet.
IV. letnik.
1. Kaj navaja rodoljube k miroljubnosti?
2. a) Kako služi umetnost veri?
b) Najvažnejša sredstva zoper degeneracijo narodov.
3. Ljudska prosveta.
4. Martin Krpan. Karakteristika Dunaja.
5. Na Pohorju. (Slika iz zimskega športa.)
6. Po 12 letih svobode.
7. Kar smo modrega zapisali, nasledniki ne morejo zapraviti.
V. letnik.
1. Kaj navaja rodoljube k miroljubnosti?
2. Boginja mladosti je nada.
3. a) Primer dobrega, živahnega pripovedovanja, b) Težave pri uku modernih jezikov.
4. Ne propade država, ki ima zdrave družabne temelje.
5. Umetniška delavnica. Kako so delali naši pesniki in pisatelji?
6. a) Masaryk.
b) Kako utemeljuje Prešeren Bogomilino izpreobrnitev?
7. Dobrine, ki ne propadejo.
B.	Srbo-hrvatske naloge.
I. letnik.
1. Prvi put s ocem na jutrenje.
2. Zidanje Skadra.
3. Kako sam sproveo Božič.
4. Majka Jugovič i ljubav prema otadžbini.
5. Zadatak po volji.
6. Narodne poslovice.
7. Jedna narodna pripovetka.
8. Kako je nastala pesma od Dure Jakšiča »Na Liparu«: a) Veče; b) Ponoč.
9. Moja majka.
II. letnik.
1. Dušni dan i naši pokojnici.
2. O L. Lazareviču.
3. Sveti Sava.
4. Starac Ljubdrag u »Osmanu« od Gunduliča.
5. Zadatak po volji.
6. Naša otadžbina.
7. Moj najmiliji predmet.
8. Brodolom iz dela — »Začudeni svatovi« — od E. Kumičiča.
9. Lepo ime majka — usta napunjuje, — A pesma o majci do Boga se čuje.
III. letnik.
1. Prvi put u vežbaonici.
2. Zadatak po volji.
3. Moj najmiliji predmet.
4. Čuvajmo naše more.
5. Značenje Vuka Karadžiča u srpsko-hrvatski književnosti.
6. Naše narodne pesme.
7. Priroda se budi.
8. Iz epa »Smrt Smail-age Čengijiča« od I. Mažuraniča; a) Agovanje, b) Nočnik, c) Zadatak po volji.
9. Lik Smail-age i njegova tragika.
IV. letnik.
1. Zadatak po volji.
2. Jugoslovenstvo Josipa Jurija Štrosmajera.
3. Dobar past'jer, jer što kaže inom, — I sam svoj jem potvrduje činom. (I. Mažuranič: »Smrt Smail-age Čengijiča«.)
v. letnik.
1. Dan mira i zahvalnosti Francuskoj.
2. Druženje učitelja sa školskom mladeži prema istoimenom delu
D.	Trstenjaka.
3. dedno pedagoško pitanje. (Zadatak po volji.)
Prosta predavanja.
1.	Slovenski jezik.
I. letnik.
Jurčičev »Sosedov sin«. (Matkovič.) — Jurčičev roman »Jurij Kobila« in Pomen glasbe za človeško kulturo. (Kolar.) — Jurčičev »Domen«. (Zornik.) — Kersnikov »Očetov greh«. (Bibianko.) — Lepa Vida v slovenski literaturi. (Učakar.) — »Herman Celjski« od Novačana. (Zorko.) — Meškova »Mati«. (Jerin.) — Tavčarjev roman »Izza kongresa«. (Fuis.) — Cankarjev »Martin Kačur«. (Laznička.) — Jurčičeva zgodovinska povest »Grad Rojinje«. (Audič.) — O planinstvu. (Eržen.) — Kersnikov »Rošlin in Verjanko«. (Bakoš.) — Erjavčeva povest »Ni vse zlato, kar se sveti«. (Duh Otmar.) — Ekspedicija na Mont Everest. (Kos.) — Jurčičev »Jurij Kozjak, slovenski janičar«. (Poredoš.) — Fran Erjavec: »Hudo brezno ali gozdarjev rejenec«. (Schwarz.) — Vzroki francoske revolucije. (Bela.) — Jurčičev »Sin kmečkega cesarja«. (Tittl.) — »Mlinarjev Janez« od J. Kočevarja. (Schweiger.) Jurčičev »Deseti brat«. (Barbarič.) — Finžgar, Pod svobodnim solncem, I. del. (Tomažič.) — Finžgar, Pod svobodnim soln-cem, II. del. (Kopriva.)
II. letnik.
Germanizacija slovenskih dežel. (Leschanz.) — »Pod svobodnim solncem« kot donos k poznavanju življenja starih Slovanov. (Muc.) — Kulturne razmere v začetku novega veka. (Geist.) — Novi duh v novem veku. (Uratnik.) — Martin Luther in početki protestantizma. (Schebart.)
— Poskus, reformirati Švico, Francijo in Anglijo. (Telkeš.) — Protestantizem pri nas. (Rotovnik.) — Protestantska pesmarica. (Kučan.) — Dostojevski kot človek in umetnik, (Kociper.) — Fran Detela. (Rudolf.) — Jack London. (Žoher.) Knut Hamsen. (Reiter.) — Rabindranath Tagore. (Stross.) — Prekmurski običaji. (Kofjač.)
III. letnik.
Valentin Vodnik. (Filipič.) — Valentin Vodnik. (Krajnc.) — Sv. Ema. (Pucko.) — Kulturni položaj v Avstriji za časa Vodnika. (Špindler.) — Šolstvo v Avstriji od Marije Terezije do Napoleonove dobe. (Kerenčič.)
— O kulturnem življenju v Franciji po francoski revoluciji in vpliv Napoleona na šolstvo. (Jarec.) — Janzenisti na Slovenskem. (Božič.) — Janzenisti na Slovenskem. (Jereb.) — Julijske Alpe na podlagi Kugyjeve knjige. (Viher.) — Kopitar: Fantazije Slovana. (Viher.) — O postojnski jami. (Viher.) — Zoisov vpliv na slovensko kulturno življenje. (Zornik.)
IV. letnik.
Janez Trdina. (Cvetko.) — Razvoj tragedije. (Cvetko.) — Meništvo na Sveti Gori. (Ferenčak.) — Dr. Lovro Toman. (Hrabalek.) — Karel
Havliček Borovsky. (Kert.) — Ob jubileju dr. K. Kramara. (Kovač.) — Josipina Turnograjska. (Kovač.) — Ivan Minčov Vazov. (Križanič.) — Leto 1848. (Križanič.) — Kraljedvorski rokopis. (Marion.) — Narodne visoke šole na Danskem. (Radšel.) — M. Valjavec. (Schwarz.) — Fel. Timmermans. (Smasek.) — Metodovi učenci. (Zorko.) — Marčni dnevi pri nas. (Zorko.) — Komentar k Jurčičevim dramam. (Žmavc.)
V.	letnik.
Jožefinska agrarna reforma. (Arko.) — Ciril in Metod. (Bežan.) — Kopitar kot slavist. (Bežan.) — Krst pri Savici. Zgodov. ozadje. (Bežan.) — Naši slovničarji. (Brumen.) — Reformacija. (Černec.) — Abecedna vojna. (Gal.) — Apel. (Hinterlechner.) — Pisanice. (Kolar.) — Naši prvi odri. (Kolar.) — Matija Čop. (Senegačnik.) — Iz Slov. Glasnika. (Senekovič.) — Čebeličarji. (Stres.) — Leto 1848. (Švajger.) — O slovenskih protestantih. (Tominc.) — Anakreontika. (Tušek.)
2, Srbo-hrvatski jezik.
I. letnik.
O narodnim pjesmama. Kosovska devojka. (Kolar.) — Hasanaginica. (Učakar.) — »Smrt Smail-age Čengijiča« od I. Mažuraniča. (Laznička.) — »Emin-agina ljuba« od J. E. Tomiča. (Jerin.) — Starac Ljubdrag v »Osmanu« od Gunduliča. (Grohman.) — Zrinski i Frankopan na stratištu. (Tomažič.)
II. letnik.
»Knez od Sembrije« od B. Nušiča. (Uratnik.) — »Dubrovka« od Gunduliča. (Križanič.) — Branislav Nušič. (Muc.) — »Suze sina raz-metnoga« od Gunduliča. (Rössner.) — Branko Radičevič. (Špacapan.) — »Detinjstvo Ivice Kičmanoviča« od A. Kovačiča. (Rečnig.) — »Karamfil s pjesnikova groba« od A. Šenoe. (Pircher.) — »Na bunaru« od L. Lazareviča. (Ratkai.) — »Pokojni Serafin Popovič« od Br. Nušiča. (Reiter.) — Šiško Menčetič i Džore Držič. (Kučan.) —Dositej Obradovič. (Wolle.) — Eugen Kumičič. (Kofjač.)
III. letnik.
»Bijedne priče« od Dalskoga. (Ozvatič.) — »Glava šečera« od Milovana Glišiča. (Kranjc.) — Ilirizam i Jugoslovenstvo. (Jereb.) — »Školska ikona« od L. Lazareviča. (Filipič.) — »O Ivanu Cankaru«, izd. S. knjiž. zadr. s uvodom od N. Bartuloviča. (Rauter.) — Zvono (zb. iz raznijeh kra-jeva) od S. Matavulja. (Kerenčič.) — O Leskovaru. (Ozvatič.) — »Dubravka« od Gunduliča. (Stanič.) — »Sve če to narod pozlatiti« od L. Lazareviča. (Sedmak.)
IV. letnik.
»Karamfil s pjesnikova groba« od A. Šenoe. (Kmetec.) — »Diogenes« od A. Šenoe. (Horvat.) — »Školska ikona« od Lazareviča. (Kert.) — Bosanska pokrajinska književnost. (Žmavc.) — »Pr op ali dvori« od Lesko-vara. (Kociper.) — »Detinjstvo Ivice Kičmanoviča« od A. Kovačiča. (Hra-balek.) — Ivan Gundulič. (Marion.) — O Duri Jakšiču. (Schwarz.) — Josip Kozarac. (Kovač.) — »Prvi put s ocem na jutrenje« od L. Lazareviča. (Škrabi.) — Venceslav Novak. (Kobolt.) — Gjalski. (Rak.) — Petar Pre-radovič. (Križanič.) — Branko Radičevič. (Ferenčak.)
v. letnik.
D. Trstenjak: Druženje učitelja sa školskom mladeži. Uvod. (Kosi.) Trije obuke. (Rojc.) — Školska praksa i slobodni pismeni sastavci. (Brumen.) — Što je filozofija? (Schmidt.)
3.	Filozofija.
Problemi i pravci metafizike. (Švajger.) — Filozofija R. Descartesa. (Brumen.) — Baruch Spinoza. (Černec.) — Filozofija Leibniza. (Kavčič Janko.) — O Im. Kantu. (Švajger.) — Filozofija Schopenhauer ja. (Schmidt.)
V.	Skupno delo doma in šole ter dijaško društveno življenje.
A.	Dom in šola.
Roditelji učencev, oziroma njihovi namestniki, so se številno posluževali po nastavnikih v začetku šolskega leta določenih govorilnih ur. Pa tudi ob drugem času so nastavniki radevolje dajali pojasnila o napredku in vedenju učencev ter dajali potrebne nasvete, kako treba slabšim učencem pomagati do boljšega napredka. Po mesečnih konferencah so razredni starešine obveščali pismeno o slabem napredku učencev tudi one roditelje, ki ne stanujejo v mestu.
B. Dijaško društveno življenje.
Številčna udeležba učencev pri posameznih društvih je razvidna iz tabele.
Ime društva	Razredi vadnice					Letnik učiteljišča					
	1.	2.	3.	4.	Skupaj	I.	II.	III.	IV.	V.	Skupaj
Podmladek Rdečega križa		30	33	40	38	141	3					3
Sokol kraljevine Jugoslavije ....	—	2	9	12	23	15	23	28	24	19	109
Udruženje mošk. učiteljskega naraščaja						29	25	36	5	25	120
Napredek 			—	—	—	—	—	—	5	17	7	19	48
Ferijalni savez						—	12	18	25	20	18	93
Dijaški šahovski klub			—	—	—	—			2				3			5
Skauti 					6	6	12	3		4				7
Gozdovniki 		—								4	3	2		—	9
Streljačka družina								1	2	2	2	7
Jadranska straža					5	5	12	15	16	13	1	57
Slovensko planinsko društvo		—	—	—	2	2	—	5	10	3	4	22
Glasbena matica		—	—	—	13	13	7	4	4	4	—	19
»Udruženje moškega učiteljskega naraščaja ima malo knjižnico. Knjige so se izposojevale vsako sredo. V tem poslovnem letu se je nabavilo 80 knjig, na koncu šolskega leta šteje knjižnica 580 del. Bila so štiri predavanja: Vplivi alkohola na telo (dr. Vrtovec), Vera in alkoholizem (prof. Živortnik), Sokolstvo (dr. Pivko), Sokolski sestav in metodika telovadbe z ozirom na deco (uč. V. let. Kavčič J.). Dne 2. maja so člani s sodelovanjem vadničarjev priredili v slavnostni dvorani zavoda dobro uspelo akademijo.	,
VI.	Stanje zbirk in knjižnic.
A. Zbirke.
1. Zbirka učil za verouk: prirastek med šolskim letom 1930./31. — nič; stanje koncem šolskega leta 1930./31. — 59 kosov.
2.	Zemljepisna in zgodovinska zbirka: prirastek med	šolskim	letom
1930./31. — nič; stanje koncem šolskega leta 1930./31. — 425 kosov.
3. Prirodopisna in kmetijska zbirka: prirastek med šolskim letom 1930./31. — 13 kosov, izločenih 15 kosov; stanje koncem šolskega leta 1930./31. — 2192 kosov.
4. Fizikalno-kemijska in zbirka geometrijskih modelov: prirastek med šolskim letom 1930./31. — 7 kosov; stanje koncem šolskega leta 1930./31. — 1110 kosov.
5. Risarska zbirka: prirastek med šolskim letom 1930./31. — nič; stanje	koncem šolskega leta 1930./31. — 153 kosov.
6.	Pevska in glasbena zbirka: prirastek med šolskim letom	1930./31.
— 20 kosov; stanje koncem šolskega leta 1930./31. — 217 kosov.
7.	Zbirka za	ročno delo: prirastek med	šolskim letom	1930./31.	—
2 kosa;	stanje koncem šolskega leta 1930./31.	— 130 kosov.
8. Zbirka učil vadnice: prirastek med šolskim letom 1930./31. — nič; stanje koncem šolskega leta 1930./31. — 279 kosov.
B. Knjižnice.
1.	Učiteljska	knjižnica: prirastek med	šolskim letom	1930./31.	—
18	del,	izločenih	— 30 del; stanje koncem	šolskega leta	1930./31.	—
2518 del.
2. Dijaška knjižnica: prirastek med šolskim letom 1930./31. — 293 del, izločenih — 84 del; stanje koncem šolskega leta 1930 /31. — 1587 del.
3. Knjižnica vadnice: prirastek med šolskim letom 1930./31. — 4 dela; stanje koncem šolskega leta 1930./31. — 104 dela.
VII. Bolezensko stanje učencev.
A.	Vadnica.
Bolezni	1.	R a z 2.	e d i 3.	" 4. !	Skupaj
Ošpice 				31	3	34
škrlatinka					4		4
gripa		16	10	12	11	49
trakom					1	—	1
očesne bolezni		—	1	1		2
ušesne bolezni		—			3	—	3
živčne bolezni 						2		2
bolezni srca in ožilja				1		1
bolezni dihalnih organov . . .	1	17			1	19
bolezni prebavljalnih organov . .	—	—	—	1	1
žlezne bolezni 		5	2	1	5	13
kožne bolezni 			6	1	2	9
ostale bolezni 		—	—	2	—	2
Skupaj . . .	22	36	59	23	140
B.	Učiteljišče.
Bolezni	I.	L e II.	t n i III.	k i ~TV~	V.	Skupaj
Gripa . . , , .			13	8	17	12	38	88
tuberkuloza ... 		—	—	—	—	2	2
poškodbe 		6	—	3	3	4	16
krvne bolezni		3	—	—	—	—	3
očesne bolezni		1	1	4	2	1	9
ušesne bolezni		—	1	4	1	1	7
živčne bolezni		13	—	1	—	6	20
bolezni srca in ožilja		3	1	—	—	—	4
bolezni dihalnih organov		15	3	9	6	19	52
bolezni prebavljalnih organov ....	21	1	11	6	8	47
žlezne bolezni		1	10	8	—		19
kožne bolezni		3	—	1	S	1	10
kostne in mišične bolezni		4	—	7	3	—	14
ostale bolezni		11	5	8	9	3	36
Skupaj . . .	94	30	73	47	83	327
VIII. Imenik
učencev na koncu šol. leta 1930. 31.
Z debelim tiskom so označeni »odlični«, z razprtim tiskom »prav dobri«.
A.	Vadnica.
1.	razred.
Razredni učitelj: Kutin Anton.
Baran Dušan, Praga Barle Silverij, Maribor Bezjak Vollgang, Graz Cazaiura Srdan, Maribor Djukič Radoje, Otočac Favai Dušan, Maribor Hlebš Zvonko, Maribor Hochmüller Bogdan, Maribor Hrastnik Günter, Maribor Jahn Kurt, Maribor Juhart Milenko, Trbovlje Kitzler Leon, Maribor Kossi Oton, Maribor Kumer Alojzij, Šmartno ob Paki Loebl Ivan, Graz
Lončarič Bratoljub, Maribor
Novak Friderik, Maribor
Pajk Franc, Ljubljana
Počtarinko Pavel, Sv. Jurij na Pesn.
Porekar Miloš, Hum pri Ormožu
Reja Dušan, Maribor
Rosina Drago, Maribor
Ribarič Ljubomir, Maribor
Samsa Dušan, Dolnja Lendava
Serajnik Danilo, Maribor
Sherbes Leander, Hrastnik
Skerbinek Robert, Sv. Jurij na Pesnici
Šnuderl Sava, Maribor
Šturm Joško, Slovenska Bistrica
Trpin Janko, Ljubljana.
2.	razred.
Razredni učitelj: Koprivc Aleksander.
Čas Vilko, Št. lij v Slov. goricah Dekleva Ciril, Maribor Djukič Momčilo, Otočac Ernešek Anton, Maribor Fludernik Ernest, Sarajevo Gradišnik Ervin, Maribor Habermuth Borut, Maribor Hmeljak Emil, Maribor Hohnjec Franc, Maribor Hrovat Otmar, Maribor Ilich Bojan, Maribor Kočevar Svetozar, Maribor Koter Stevo, Maribor Krajnc Srečko, Maribor Kumer Matko, Maribor Leban Dušan, Ljubljana Marinič Bogdan, Maribor
Moravec Josip, Maribor
Pečko Milko, Maribor
Pogačnik Marko, Maribor
Polič Slavko, Postojna
Pristernik Arnold, Vršac
Radolič Boža, Ljubljana
Rakovec Ivan, Ljubljana
Rosner Karel, Maribor
Sollak Alfred, Maribor
Šajna Bogdan, Maribor
Veble Drago, Sv. Lenart v Slov. goricah
Vidmar Marijan, Maribor
Vojsk Danilo, Beltinci
Vojsk Milan, Beltinci
Wregg Erik, Maribor
Žorž Vlado, Maribor.
3.	razred.
Razredni učitelj: Ravter Mirko.
Benčina Dušan, Maribor
Benet Milan, Podkoren
Bidovec Alojzij, Kranj
Cichy Pavel, Maribor
Djukič Branko, Cetinje
D u j e c Milan, Maribor
Fischbach Rudolf, Maribor
Gniušek Borut, Maribor
Granitz Karel, Maribor
Haas Otmar, Maribor
Haller Vladimir, Maribor
Hanžurej Danilo, Vabja vas p. Celju
Hmelak Vinko, Maribor
Hojnik Branimir, Maribor
Horvat Branko, Bistrica pri Rušah
Horvat Edvard, Maribor
Hutter Julij, Izlake pri Zagorju ob S.
Jare Anton, Kraljeviča
Jurinec Franjo, Jastrebarska
Koražija Ivan, Maribor
Koren Srečko, Maribor
Kovačec Janko, Maribor Kurnik Fedor, Maribor Klemenc Dušan, Maribor Lah Bogomir, Maribor Leban Sava, Ljubljana Lepoša Edvard, Maribor Malovič Črtomir, Maribor Ogrizek Boris, Maribor Perne Janko, Maribor Podlesnik Bogomir, Maribor Pogačnik Bogdan, Maribor Pregrad Ivan, Maribor Rauter Stanislav, Maribor Samsa Roman, Ljubljana Senjor Mladen, Maribor Šturm Branko, Ljubljana Šturm Marijan, Bogenšperk (Šmartno pri Litiji)
Tscharre Ernest, Maribor Visočnik Josip, Maribor.
4.	razred.
Razredni učitelj: Bobič Ferdinand.
Dekleva Igor, Maribor.
Dernovšek Josip, Maribor
Dobljekar Milan, Maribor
Gajšek Božidar, Činžat
Gaspari Drago, Maribor
Granitz Maks, Maribor
Haller Dušan, Maribor
Ilich Milovan, Maribor
Klemenčič Herbert, Maribor
Kobi Marijan, Maribor
Kocmut Branko, Maribor
Koechler Miran, Maribor
Koražija Franc, Maribor
Kozinc Aleksander, Maribor
Kranjc Milovan, Sv. Lovrenc na Pob.
Krištof Srečko, Maribor
Lah Vazilij, Maribor
Ločičnik Vlado, Pilštanj
Merc Vinko, Slovenjgradec
Mlaker Ladislav, Vičava pri Ptuju
Mohorčič Gorazd, Maribor Novak Boris, Maribor Ogoreutz Hano, Celje Petan Alojzij, Maribor Preac Janko, Breg pri Ptuju Račič Ivan, Maribor Richter Franc, Wien Schweinsger Kurt, Eggenberg pri Grazu
Sobotkiewicz Vladimir, Maribor
Stadler Ferdo, Maribor
Stampach Feodor, Celovec
Škofič Srečko, Slovenska Bistrica
Uhl Franc, Maribor
Vidmar Herman, Maribor
Vodeb Ljuban, Maribor
Wrischer Sergij, Ljubljana
Zechtl Adolf, Krčevina pri Mariboru
Žlahtič Vitomir, Maribor.
B.	Učiteljišče.
I.	letnik.
Razredni starešina: Gorup Alfonz, nastavnik učiteljišča.
Arko Boris, Lokev (Italija)
Audič Karel, Altura (Italija)
Bakoš Ludvik, Šalovci Barbarič Karel, Šalovci Bella Norbert, Ptuj Bibianko Alfred, Linz Bibič Alfred, Maribor Čretnik Josip, Ješenca Duh Ivan, Maribor
Duh Otmar, Metava, Sv. Peter pri M.
Eržen Franc, Jesenice
Fijavž Franjo, Št. Janž na Dr. polju
Fuis Martin, Beltinci
Glavan Alojz, Dravograd
Grohmann Franjo, Graz
Jerin Marijan, Podčetrtek
Jošt Ivan, Podvince pri Ptuju
Kocbek Janez, Sv. Barbara pri Mar.
Kolar Josip, Maribor
Konič Herman, Mežica
Kopriva Avgust, Laporje Kos Karel, Maribor Laznička Karel, Wien Marčec Franc, Maribor Matkovič Ivan, Pulj Petrovič Boleslav, Lažiše Poredoš Evgen, Bodonci Praper Josip, Vogrče Schwarz Drago, Št. Vid nad Ljublj. Schweiger Viktor, Podgorica, Dobrepolje Šuen Nikolaj, Graz Tittl Julij, Vrhole Tomažič Drago, Tinje Topolnik Ignac, Križovci Učakar Ernest, Sveta Nedelja pri Labinu
Vučak Štefan, Zenkovci Zorko Karl, Lipnica (Avstrija)
Zornik Aristid, Koper (Italija).
II.	letnik.
Razredni starešina: Dr. Perhavc Rudolf, profesor.
Banki Štefan, Pečarovci časi Stanislav, Stare Slemene Fabiani Vladimir, Sv. Lenart v Slov. gor. Geist Oskar, Božen Gerželj Milan, Trst Hlupič Franc, Frankovci pri Ormožu Ivič Franc, Slovenska Bistrica Jerabek Jaroslav, Krčevina pri Mariboru Jošt Henrik, Podvinci Kociper Stanislav, Ljubljana Kofjač Alojzij, Petajnci Kranjčič Ivan, Studenci pri Mariboru Križanič Štefan, Kot pri D. Lendavi Kučan K o 1 o m a n , Adrijanci Lah Ernest, Gor. Razbor pri Slov. gradcu Leschanz Herman, Maribor Mohorko Jožef, Gornja Senarska pri Sv. Trojici v Slov. goricah Muc Ciril, Kočevje Pečovnik Stanislav, Gočova Pevec Ludovik, Slatina pri Ponikvi
Sl. gor.
Pichler Alojzij, Ptuj Pircher Aleksander, Sv. Lenart Poljanec Dušan, Maribor Rätkai Ladislav, Andrejci Rečnig Ernest, Leningrad Reiter Henrik, Bresternica Rosner Franjo, Straža ob Sotli Rotovnik Karel, Graz Rudolf Friderik, Pragersko Satler Viljem, Gorica Schebart Franc, Studenci pri Mariboru Slomšek Jožef, Ravne Sorko Bogomir, Maribor Stross Jožef, Ptuj Šinkovec Emanuel, Kormin Špacapan Bogomil, Dolnja Tribuša (Italija)
Telkeš Imre, Tišina
Uratnik Edvard, Rakovlje pri Braslovčah
Wolle Rudolf, Studenci pri Mariboru Žoher Ivan, Maribor
III.	letnik.
Razredni starešina: Prijatelj Ivan, profesor.
Lader Peter, Trst Bajlec Ivan, Bogojina Bajt Karel, Čadram
Bauman Ivan, Maina, Sv. Jurij v Slov. gor. Bezjak Jožef, Sv. Tomaž pri Ormožu Božič Anton, Pulj Breže Rudolf, Citta Nuova Bunc Mirko, Trst Čurman Viktor, Sotina Dereani Jožef, Maribor Dernač Vladimir, Artiče pri Brežicah
Dolinšek Maks, Guštanj Ferlinc Boris, Šmarje pri Jelšah Filipič Ivan, Brežice Jarec Marijan, Trst Jereb Anton, Maribor Kerenčič Josip, Jastrebe!
Keuc Josip, Maribor
Kincl Avgust, Sv. Jurij ob juž. žel.
Kincl Janko, Milwaukee (U. S. A.) Kranjc Marijan, Poljčane Kulovec Franc, Maribor Lah Franc, Mihovci, Vel. Nedelja
Lužnik Franc, Borovlje
Majhen Vladimir, Spod. Voličina
Ouček Franc, Kupšinci
Ozvatič Milko, Konjice
Pichler Herbert, Maribor
Pintar Mihael, Sv. Rupert pri Celovcu
Pucko Janez, Ivanjci
Rauter Janez, Planina pri Brežicah Regvat Janko, Pilštanj Sedmak Primož, Sv. Križ pri Trstu Špindler Dušan, Celje Stanič Srečko, Ajdovščina Starc Bogomir, Sv. Križ pri Ajdovščini Stropnik Karel, Pragersko Stupnik Josip, Maribor Šibenik Josip, Miramar, Kontovelj Turk Josip, Trst Vaupotič Ivan, Maribor Veršič Mihael, Nova vas, Sv. Marko niže Ptuja Viher Danilo, Bovec Vrečko Miroslav, Šoštanj Vuk Anton Maribor Zornik Klavdij, Koper
IV.	letnik.
Razredni starešina: Dr. Pivko Ljudevit, profesor.
Babič Matija, Loperšice, Frankovci (Ptuj)
Bračun Franjo, Artiče pri Brežicah
De Costa Anton, Griže
Cvetko Dragotin, Vučja vas
Fatur Viljem, Trst
Ferenčak Mirko, Wien
Gajšek Emil, Maribor
Grgič Svetko, Vrdela pri Trstu
Haber Alozij, Gaberje pri Celju
Horvat Stanko, Vurberg
Hrabalek Janko, Kozje
Jagrovič Adolf, Strnišče pri Ptuju
Jandl Milan, Ljutomer
Jordan Janko, Loke pri Trbovljah
Kert Josip, Trst
Kmetec Josip, Orehova vas
Kobolt Rudolf, Sv. Jedert pri Slov. Gradcu
Kociper Peter, Stanovno
Kovač Anton, Petrovče
Krajnc Jožef, Biš, Sv. Bolfenk v Slov. gor.
Križanič Franc, Sasavci
Lipavic Franc, Laze pri Planini
Marion Sikst, Pulj
Masten Martin, Hum (Ptuj)
Mazaj Josip, Št. IIj pod Turjakom Ozmec Emil, Kostrivnica Pajtler Franc, Brebrovnik (Ptuj)
Peče Ivan, Maribor Radšel Slavko, Slovenjgradec Rak Evald, St. Pietro de! Nembi Rössner Edvard, Braslovče Sawicki Oton, Klinci (Kotor)
Schwarz Ivan, Št. Vid nad Ljubljano
Škrabi Alojzij, Maribor
Smasek Emil, Maribor
Sodin Konrad, Stranice
Strauss Božo, St. Andrej pri Gorici
Stropnik Ivan, Pulj	Veršič Konrad, Nova vas (Ptuj)
Štukelj Ivan, Frankolovo	Vipavec Viktor, Donawitz
Šegula Pavel, Sv. Lenart nad Laškim Zorko Anton, Kamnik
Šijanec Boris, Svetinje	Zupanc Franjo, Griže
Šuman Ivan, Maribor	Žmavc Andrej, Johannisberg ob Renu
Vaupot Viktor, Slovenjgradec
V.	letnik.
Razredni starešina: Šilih Gustav, nastavnik učiteljišča.
Agrež Franc, Rajhenburg Arko Miljutin, Ljubljana Bertoncelj Josip, Grahovo (Italija)
Bežan Viljem, Gornja Lendava Brumen Vincenc, Šalovci Černec Adolf, Maribor Česnik Maksimilijan, Trst Erniša Josip, Tešanovci Furar Franc, Slovenska Bistrica Gal Vladimir, Cmurek German Rihard, Jarenina Hinterlechner Stanislav, Rogatec Kavčič Janko, Sv. Jurij na Remšniku Kavčič Maksimilijan, Sv. Trojica v Slov. goricah Kerhlanko Franc, Oplotnica Kolar Vilibald, Radvanje Kolšek Miran, Šoštanj Kosi Ludovik, Križevci pri Ljutomeru Kuharič Martin, Loperčice Lorbek Maksimilijan, Pobrežje pri Marib. Napast Anton, Maribor Oman Ignac, Sv. Peter pri Mariboru Pachner Leopold, Maribor
Pepelnjak Ivan, Polzela
Polič Branko, Sv. Lenart v Slov. gor.
Rojic Josip, Gorica (Italija)
Rutter Ivan, Šmartno pri Slovenjgr. Schmidt Vladimir, Sv. Pavel pri Preboldu Senegačnik Adolf, Vojnik Senekovič Alojzij, Sv. Peter pri Mariboru Serajnik Ivan, Ormož Stajnko Alfonz, Vinski vrh Stanič Stanislav, Gorica (Italija) Stres Gvidon, Škrbina (Italija)
Šiftar Janez, Gorica (Prekmurje) Švajger Viktor, Rogoznica Tominc Milan, Globoko Tušek Bogdan, Dobrovce Ulaga Emil, Rimske Toplice Valenčak Anton, Podsreda Zidar Avgust, Maribor Žižek Albin, Maribor Žličar Franc, Ponikva
Žurman Janko, Sv. Trojica pri Rog. Slatini.
Učiteljski diplomski izpiti.
Na koncu šolskega leta 1930./31. so se na zavodu prvikrat vršili učiteljski diplomski izpiti na podlagi zakona o učiteljiščih z dne 27. septembra 1929. Za predsednika izpraševalne komisije je bil z ministrskim odlokom S. N. br. 18.258 od 4. junija 1931 kot ministrski odposlanec imenovan g. Vidojkovič Todor, profesor III. moške realne gimnazije v Beogradu.
Ostali člani izpitnega odbora: ravnatelj dr. Potočnik Matko, podpredsednik; profesor dr. Pivko Ljudevit za slovenski in nemški jezik; nastavn. učitelj. Demarin Josip za srbsko-hrvatski jezik; nastavn. učitelj. Šilih Gustav za pedagoško skupino in delovodja; profesor Kovačič Anton za občo in narodno zgodovino z zemljepisom kraljevine Jugoslavije.
K diplomskim izpitom je bilo pripuščenih 41 učencev V. letnika.
V dneh 1., 2., 3. in 5. junija so kandidati delali pismene naloge. Izpitni odbor je določil sledeče naloge:
1. iz slovenskega jezika: Uloga narodne poezije v našem kulturnem in narodnem življenju,
2. iz srbsko-hrvatskega jezika: Prosvetni rad učitelja na selu,
3. iz nemškegajezika: Die Gerechtigkeit. (Dr. August Messer, Sittenlehre, str. 58.),
4. iz pedagoške skupine: Komensky, Rousseau, Pestalozzi — trije stebri moderne osnovne šole.
Dne 6. junija so delali kandidati pismene izdelke za praktične nastope, ki so se nato vršili 8. in 9. junija v razredih vadnice.
Vseh 41 kandidatov je bilo pripuščenih k ustnim izpitom, ki so se vršili od 10. do 19. junija.
Podatki o kandidatih in uspeh izpitov.
>	Ime kandidata	Datum in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče očeta (matere)	Uspeh po sklepu izpitnega odbora
1.	Agrež Franc	22. marca 1902, Rajhenburg	Franc, posestnik, Rajhenburg	odličen
2.	Arko Miljutin	16. aprila 1910, Ljubljana	Lavoslav, učitelj, Maribor	prav dober
3.	Bežan Viljem	23. junija 1910, Gornja Lendava	Josip, posestnik, Gornja Lendava	dober
4.	Brumen Vincenc	6. decembra 1909, Šalovci pri Ptuju	Vincenc, posestnik, Šalovci pri Ptuju	odličen
5.	Černec Adolf	7. junija 1909, Maribor	Martin, pek. mojster, Maribor	dober
6.	Česnik Maksimilijan	10. sept. 1908, Trst (Italija)	Matija, stražnik, Celje	Ponavljalni izpit iz pedagoške skup.
7.	Erniša Josip	30. maja 1910, Tešanovci	Josip, poljedelec, Tešanovci	dober
8.	Gal Vladimir	7. decembra 1909, Cmurek (Avstrija)	t t	Ponavljalni izpit iz zgod. in zemljep.
9.	German Rihard	13. aprila 1909, Jarenina	Rihard, krojač, Sv. Ilj v Slov. gor.	Ponavljalni izpit iz pedagoške skup.
10.	Hinterlechner Stanislav	6. novembra 1907, Rogatec	Hugon, vet. nadsvet-nik, Maribor	Ponavljalni izpit iz zgod. in zemljep.
11.	Kavčič Janko	19. dec. 1909, Remšnik	(f), Katarina, vd. po uč., D. Mar. na Polju	prav dober
12.	Kavčič Maks	6. januarja 1911, Šoštanj	(f), Terezija, vd. zas., Studenci pri Marib.	prav dober
13.	Kerhlanko Franc	22. maja 1909, Sv. Trojica v S. g.	Franc, učitelj, Pobrežje pri Marib.	dober
14.	Kolar Vilibald	5. marca 1909, Oplotnica	Vincenc, železničar, Radvanje	dober
15.	Kolšek Miran	21. junija 1911, Radvanje	(f), Marija, vdova po notarju, Šoštanj	dober
16.	Kosi Ludovik	11. januarja 1907, Križevci pri Ljut.	(f), Marija, posestn., Logarovci	Ponavljalni izpit iz zgod. in zemljep.
17.	Kuharič Martin	1. novembra 1909, Loperčice pri Or.	(t), Katarina, posest., Loperčice pri Ormožu	dober
18.	Napast Anton	16. januarja 1909, Maribor	Katarina, zasebnica, Graz (Avstrija)	dober
19.	Oman Ignac	27. julija 1911, Sv. Peter pri Mar.	Franc, kovač, Maribor	prav dober
20.	Pachner Leopold	2. decembra 1909, Maribor	Mihael, zid. pomočn., Krčevina pri Marib.	prav dober
> o	Ime kandidata	Datum in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče očeta (matere)	Uspeh po sklepu izpitnega odbora
21.	Pepelnjak Ivan	20. avgusta 1909, Polzela	Ivan, delavec, Polzela	prav dober
22.	Polič Branko	23. junija 1911, Sv. Lenart v Sl. g.	Davorin, pis. ravn., Sv. Lenart v Sl. gor.	prav dober
23.	Rojic Josip	27. oktobra 1910, Gorica (Italija)	Josip, detektiv, Maribor	Ponavljalni izpit iz nar. j., zg. in zem.
24.	Rutter Ivan	14. maja 1911, Sv. Martin p. S. gr.	Alojzij, postajevodja, Dovže pri Sl. Gradcu	prav dober
25.	Schmidt Vladimir	26. nov. 1910, Št. Pavel pri Preb.	Belan, šol. upravitelj, Dobrna	odličen
26.	Senegačnik Adolf	7. februarja 1910, Vojnik	Marija, oskrbnica, Zagreb	dober
27.	Senekovič Alojzij	7. maja 1910, Sv. Peter pri Mar.	(f), Matilda, gostiln., Sv. Peter pri Marib.	prav dober
28.	Serajnik Ivan	8. sept. 1911, Ormož	Domicijan, učitelj v pokoju, Ormož	dober
29.	Stajnko Alfonz	5. junija 1910, Vinski vrh pri Pt.	Ivan, posestnik, Vinski vrh pri Ptuju	Ponavljalni izpit iz pedagoške skup.
30.	Stanič Stanislav	11, sept. 1908, Gorica (Italija)	Franjo, pregl. fin. kontrole, Šoštanj	Ponavljalni izpit iz pedagoške skup.
31.	Stres Gvidon	18. marca 1909, Škrbina (Italija)	Feliks, učitelj, Prevalje	Ponavljalni izpit iz nemškega jezika
32.	Šiftar Janez	22. nov. 1906, Gorica (M. Sob.)	Štefan, poljedelec, Gorica pri M. Soboti	dober
33.	Švajger Viktor	10. maja 1910, Rogoznica	Tomaž, strojnik, Ptuj	prav dober
34.	Tominc Milan	24. julija 1911, Globoko pri Brež.	(f), Amalija, vd. po š. upr., Globoko pri B.	prav dober
35.	Tušek Bogdan	23. maja 1909, Dobrovce	Bogdan, šol. upr. v p., Bohova pri Hočah	dober
36.	Ulaga Emil	23. maja 1909, Rimske toplice	Drago, organist, Slovenska Bistrica	dober
37.	Valenčak Anton	19. oktobra 1909, Podsreda	Anton, posestnik, Podsreda	prav dober
38.	Zidar Avgust	7. januarja 1910, Maribor	Avgust, tapetnik, Maribor	Ponavljalni izpit iz narodnega jezika
39.	Žižek Albin	12. februarja 1911, Maribor	(f), Ana, kuharica, Maribor	prav dober
40.	Žličar Franc	17. nov. 1909, Ponikva ob j. žel.	Franjo, posestnik, Ponikva ob juž. žel.	dober
41.	Žurman Janko	8. novembra 1909, Sv. Troj. pri R. Sl.	Ivan, najemnik, Teharje	prav dober
IX.	Ekskurzije.
I. letnik.
1. 7. novembra 1930: Geografska ekskurzija na Kalvarijo. Vodja: Baš Fran.
2. 28. marca 1931: Zoološka ekskurzija v vališče postrvi v Studencih pri Mariboru. Vodja: Prijatelj Ivan.
3. 28. aprila 1931: Obisk Trstenjakove razstave slik. (Srbske Lužice
— narodne noše in pokrajina.) Vodja: Kovačič Anton.
4. 4. maja 1931: Ogled mestne plinarne. Vodja: Trohej Josip.
5. 16. maja 1931: Poučna majniška ekskurzija na Boč. Vodja: Gorup Alfonz.
6. 1. junija 1931: Obisk pivovarne Union. Vodja: Trohej Josip.
II. letnik.
1. 28. aprila 1931: Obisk Trstenjakove razstave slik. (Srbske Lužice
— narodne noše in pokrajina.) Vodja: Kovačič Anton.
2. 16. maja 1931: Poučna dvodnevna ekskurzija v Savinjsko dolino. Vodja: Dr. Perhavc Rudolf.
III. letnik.
1. 26. novembra 1930:	Ekskurzija	v	tovarno	poljedelskih	strojev
Ježek v Melju. Vodja: Prijatelj Ivan.
2. 27. aprila 1931: Obisk Trstenjakove razstave slik. (Srbske Lužice
— narodne noše in pokrajina.)
3. 6. maja 1931: Ekskurzija v vinarsko in sadjarsko šolo v Krčevini pri Mariboru. G. inštruktor Bregant je učencem razložil osnovne pojme vinogradništva. Vodja: Prijatelj Ivan.
4. 16. maja 1931: Poučna enodnevna ekskurzija na Kum nad Zidanim mostom. Vodja: Prijatelj Ivan.
IV. letnik.
1. 20. januarja 1931: Hospitacija v osnovni šoli v Krčevini pri Mariboru. Vodja: Dr. Pivko Ljudevit.
2. 26. marca 1931: Ekskurzija v vinarsko in sadjarsko šolo v Krčevini pri Mariboru. (Spoznavanje govejih in svinjskih pasem, ureditev hleva in svinjaka.) Vodja: Prijatelj Ivan.
3. 6. maja 1931: Ekskurzija v vinarsko in sadjarsko šolo v Krčevini pri Mariboru. (Drevesnice in trsnice.) Vodja: Dr. Pivko Ljudevit.
4. 16. maja 1931: Enodnevna poučna ekskurzija na Pohorje. Vodja: Pahor Karel.
V.letnik.
1.	17.	oktobra 1930:	Geografska	ekskurzija	na	Kalvarijo.	Vodja:
Baš Fran.
2. 27. aprila 1931: Obisk Trstenjakove razstave slik. (Srbske Lužice narodne noše in pokrajina.) Vodja: Kovačič Anton.
3. 15. maja 1931: Učni nastopi v nemški manjšinski šoli v Mariboru. Vodja: Šilih Gustav.
4.	16.	maja 1931: Hospitacija in nastopi v selski osnovni šoli pri
Sv. Petru pri Mariboru. Vodja: Šilih Gustav.
X.	Statistika učencev.
			Vadnica						Učiteljišče				
		1.	2.	3.	4.	Skupaj	I.	II.	III.	IV.	V.	C3 e. n c/3	v °/o
1. Število učencev: V zač. šol. leta vpisanih . .		30	37	40	40	147	39	40	46	48	44	217	
med šol. letom vpisanih . .		2	—	2	—	4	—	—	—	—			—	—
a) novincev			32	37	42	40	151	39	40	46	48	44	217		
b) ponavljalcev . . .		—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
zapustili šolo			1	4	2	2	9							
odpadlo vsled a) bolezni .													
b) smrti . .			—	—		—	1		—	—	—	1	—
Na koncu šol. leta 1930./31. ostalo . .		30	33	40	38	141	38	40	46	48	44	216	—
2. Učenci po starosti: 7 let (vadn.), 14 let (učit.)		22	4			26	1					1	05
8 « « 15 «	«	8	28	1	—	37	3	—	—	—	—	3	14
9 « « 16 «	«	—	1	30	8	39	12	8	—	—	—	20	9 2
10 « « 17 «	«	—	—	9	30	39	16	10	3	—	—	29	13-4
18 «	«						6	14	14	2	—	36	16-7
19 «	«							4	15	16	3	38	17-6
20 «	«							4	8	16	8	36	16-7
21 «	«								4	8	17	29	134
22 «	«	—	—	—	—	—	—	—	1	5	11	17	7-9
23 «	«								1	1	2	4	1-8
24 «	«										2	2	0-9
28 «	«										1	1	0-5
Skupaj		30	33	40	38	141	38	40	46	48	44	216	—
3. Učenci po narodnosti: Jugoslovani ......		28	29	37	35	129	36	39	46	48	44	213	98-6
Čehoslovaki 			1	1	1	1	4	2	1	—			—	3	1-4
Nemci 				1	3	2	2	8		-					—
Skupaj		30	33	40	38	141	38	40	46	48	44	216	
4. Učenci po veri: Pravoslavni ......		1	1	3		5							
Rimo-katoliki			26	30	36	37	129	34	37	44	47	42	204	94-4
Grko-katoliki			—	—	—	—	—	—	—	—	1	—	1	0-5
Evangeličani 			2	1	1	1	5	4	3	2	—	2	11	51
Izraeliti 			1	1		—	2					-	-	
Skupaj		30	33	40	38	141	38	40	46	48	44	216	
5. Učenci po roj. kraju: Iz Maribora , . . . . .		16	21	28	25	90	5	4	8	5	5	27	12-5
iz Dravske banovine . . .		9	8	8	10	35	22	28	23	32	33	138	63-8
iz drugih banovin ....		2	3	3	—	8	—	1	—	1		2	0-9
iz Avstrije			2	—	1	3	6	6	1	2	2	1	12	b-6
iz Italije			—	1	—	—	1	b	b	12	7	b	34	lb-7
iz drugih držav			1	—	—	—	1	—	1	1	1		J	1-4
Skupaj	....	30	33	40	38	141	38	40	46	48	44 216		—
		Vadnica						Učiteljišče				
	1.	2.	3.	4.	Skupaj	I.	II.	III.	IV.	V.	Skupaj	v 7,
6. Roditelji učen. po poklicu:												
Uradniki (drž., ban., obč.)		9	9	12	15	45	8	13	2	18	8	49	22 7
služitelji, delavci (drž., ban., obč.) . .	1	2			2	5	2	4	7	—	7	20	93
služitelji v priv. službi		—	2	10	4	16	2	1	1	2	3	9	4 1
upokojenci		3	2	2	3	10	8	6	14	7	5	40	18-5
kmetovalci		2	—	—	—	2	7	11	8	15	9	50	23-1
kmet. najemniki in uprav		—	—	1	—	1	1	—	—	—	—	1	0-5
kmet. delavci							1	—	—	—	1	2	0-9
industrije! in obrtniki		1	4	2	1	8	5	2	3	5	5	20	9-3
industrijski uradniki		5	4	1	—	10	1	—	—	—	1	2	0-9
industrij, in obrtni delavci		5	—	—	—	5	—	—	1	1	3	5	2-3
trgovci 		—	4	8	7	19	—	3	4	—	—	7	3-2
trgovski potniki		—	—	1	1	2	1	—	3	—	—	4	1-9
trgovski delavci		—	—	—	—	—	2	—	—	—	—	2	0-9
sam. vršilec slob. profesije		2	6	3	4	15	—	—	1	—	1	2	0-9
pisarniško osobje v slob. profesiji . .	2	—	—	—	2	—	—	2	—	1	3	1-4
delavci v slob. profesiji		—	—	—	1	1	—	—	—	—	-1	-	-
Skupaj ....	30	33	40	38	141	38	40	46	48	44	216		
7. Učenci po uspehu: odličnih 		14	15	10	9	48	1	3	2	4	3	13	6--
prav dobrih		11	13	21	20	65	22	22	20	19	18	101	46-8
dobrih 		5	5	9	6	25	12	15	23	25	20	95	43-9
imajo ponavljalni razredni izpit . . .	—	—	—	—	—	3	—		—	2	5	2-3
ponavljajo razred					3	3	—	—	—	—				—
neredovanih 		—	—	—	—	—	—	—	1	—	1	2	0-9
Skupaj ....	30	33	40	38	141	38	40	46	48	44	216	—
8. Učenci po vedenju:												
odlično 		27	32	38	25	122	19	21	15	18	8	81	37-5
prav dobro 		3	1	2	13	19	15	17	26	24	26	108	50--
dobro 		—	—			—	—	4	2	4	5	9	25	IV-
neprimerno					—	—	—	—	—	1	—	1	0-5
neredovanih 									1		1	2	V-
Skupaj ....	30	33	40	38	141	38	40	46	48	44	216	—
XI.	Oznanilo za šolsko leto 1930. 31.
Vpisovanje v 1.—4. razred vadnice bo dne 1. septembra dopoldne od
9.—12.
Vpisovanje v I. letnik učiteljišča bo dne 11. in 12. sept. od 8.—12. dopoldne. Glede sprejema v I. letnik določata §§ 34. in 35. Zakona o učiteljiščih:
§ 34.
V I. razred učiteljišča se sprejmejo učenci srednje šole z opravljenim nižjim tečajnim izpitom in s posebnim sprejemnim izpitom, ki ga predpisuje minister za prosveto. Ob vpisu je treba ugotoviti, ali ima kandidat telesne in duševne sposobnosti, potrebne za opravljanje učiteljskega zvanja.
Učenci, ki so dovršili štiri razrede meščanske šole, se smejo sprejeti v I. razred učiteljišča, če opravijo posebni izpit za sprejem za učiteljišče po pravilniku, ki ga predpisuje minister za prosveto.
§ 35.
Prijavi za vpis v I. razred morajo priložiti učenci te-le dokumente:
1. izpričevalo o dotedanjem šolanju (§ 34.);
2. izpisek iz rojstvene matice ali, če ga dokazano ne morejo nabaviti, zakonito overovljeno potrdilo o tem, da nimajo do dne 31. decembra tekočega leta nad 17 let;
3. potrdilo, da niso oženjeni (omožene).
Vpisovanje dosedanjih in novih učencev v II. do V. letnik učiteljišča bo dne 12. septembra od 10.—12. v posameznih razredih. Učenci morajo prinesti s seboj izpričevalo iz prejšnjega leta, novi učenci tudi krstni list. Do 15. septembra morajo učenci izročiti svojim razrednim starešinam pismene prijave.
Opozarjajo se učenci na prispevek po 20 Din za »Zdravstveni fond«. Od tega prispevka, ki ga izročijo učenci pri vpisovanju svojim razrednim starešinam, ne more biti nikdo oproščen.
Razredni (ponavljalni) izpiti bodo dne 10. septembra. Začetek točno ob 8. Pravilno kolkovane prošnje je treba vložiti pri ravnatelju do 1. septembra. Na pozneje dospele prošnje se ne bo oziralo.
Podrobnejša oznanila bodo nabita na šolski razglasni deski.
Učenci se opozarjajo, da veljajo predpisi disciplinskih pravil prav tako, kakor med šolskim letom, tudi med velikimi počitnicami. Prestopki, ki bo zvedel zanje učiteljski zbor, bodo kaznovani.
V Mariboru, dne 28. junija 1931.
Ravnateljstvo.