Letnik 1908.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XVI. — Izdan in razposlan dne 25. februarja 1908.
Vsebina: Št. 41. ltazglaz o dopustilu omrežja z električno silo obratovanih ozkotirnih malih železniških prog v Levovu.
41.
Razglas ministrstva za železnice z dne II. februarja 1908.1.
o dopustilu omrežja z električno silo obratovanih ozkotirnih malih železniških prog v Levovu.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. z; k. št. 2 iz
1.	1895.) ter zakona z dne 24. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 216) v p o raz umu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim mini-sirslvom dovolilo kraljevemu glavnemu mestu Levovu zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat enotnega omrežja z električno silo obratovanih ozkotirnih malih železniških prog v Levovu, ki se napravi tako, da se deloma privzamejo in primerno predrugačijo konjske železnice, ki jih je pridobila imenovana občina, ter obstoječe električne cestne železniške progevLevovu, ki vse skupaj doslej niso imele dopustila niti kakor lokalne niti kakor male železnice, pridržujč izvršitev Potrebnih komisijskih uradnih dejanj, po pogojih in oačinih, bližjo ustanovljenih v naslednjem, in hkralu razveljavljaje na obstoječe proge nanašajoče se dopu-slilne razpise c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 23. julija 1879. !.. št. 20882, in z dne 21. junija l893. 1„ št. 25924.
Dopuščeno omrežje malih železnic obsega nastopne proge:
1.	Od glavnega kolodvora po Kolodvorski dovozni cesti, Grodecki ulici, Kazjmierzowski ulici čez Goluchowskega trg in Krakowski trg 1er po Zölkiew-ski ulici do Zölkiewske mitnice;
2.	od Goluchowskega trga po Karl Ludovikovi cesti čez Maryacki, Halicki in Bernardytiski trg ter po Czarneckega ulici na trg Glowy;
3.	od Grodeckc ulice po Leona Sapiehe ulici, Kopernikovi ulici, Slowackega ulici, Sykstuski ulici, Kilinskega ulici, čez rynek, po Ruski ulici, Podwalski ulici v Lyczakowsko ulico;
4.	od Halickega trga po Botorvjcvi ulici, Panski ulici, Zyblikiewiczevi ulici in ulici sv. Zofije do Kilinskega parka;
5.	od steka Kolodvorske dovozne ceste v Gro-decko ulico po tej ulici do Grodeške milnice;
6.	krilo od proge št. 1 do poštnega poslopja na trgu pred levovskim glavnim kolodvorom ;
7.	od Grodecke ulice po Janowski ulici do Janowske mitnice ;
8.	od Zölkiewske ulice po Zanîàrstynowski ulici do Zamai'stynowske milnice;
(Slovenlach.)
u
9.	od Zölkiewske ulice po Balonowi ulici do Zamarstynowske ulice;
10.	od Zölkiewske ulice po Studzienni ulici do trga pred postajo Levov-Podzamcze c. kr. državnih železnic ;
11.	od Zölkiewske ulice po Novi klavniški ulici do nove klavnice;
12.	od cerkve sv. Marije Magdalene po Krzy-žowi ulici in Szymonowiczevi ulici v cesto 29. novembra ;
13.	od Kilinskega parka po ulici sv. Zofije in Poniiiskega ulici do razstavnega trga s krilom od cerkve sv. Zofije h glavnemu vhodu razstavnega trga;
14.	od Krakowskega trga po Košcielni ulici čez Strzeleckega trg in po Podwalski ulici do stika s progo št. 3;
15.	od Batoryjeve ulice po Paiiski ulici do Bernardyiiskega trga;
16.	od Zofijske šole po Zofijski ulici, Dwernic-kega ulici, Snopkowski ulici do Želazne Wode;
17.	od Padske ulice po Zieloni ulici, Szewczen-kowi ulici, Kochanowskega ulici, Št. Petrski ulici do iyczakowske ceste;
18.	krilo od proge št. 3 v Sykstuski ulici na notranje dvorišče glavnega poštnega poslopja;
19.	od Janowske mitnice po Janowski državni cesti do trga pred postajo Levov-Kloparöw;
20.	od Janowske ulice po Kleparowski ulici do Kleparowske mitnice;
21.	od Kazimierzowske ulice po Spitalni ulici, Sloneczni ulici čez Missionarski trg do slika s progo št. 8 v Zamarstynowski ulici;
22.	od steka Sapiehove ulice v Kopernikovo ulico po tej ulici in Kadecki ulici do razstavnega trga;
23.	krilo od proge št. 22 k postaji za električno silo;
24.	od Zyblikiewiczeve ulice po Pelczynski ulici do Kopernikove ulice;
25.	od steka Szewczenkowe ulice v Zielono ulico po tej ulici do Sichowske mitnice;
26.	krilo od proge št. 17 v Kochanowskega ulici po Pohulanki ulici do Pohulanke;
27.	zvezni tir od dolnjega dela Kopernikove ulice do Karl Ludovikove ceste in
28.	od Czarneckega ulice čez Wysoki Zamek v Zolkiewsko ulico s krilom v Podvvalsko ulico.
§ 1.
Kraljevemu glavnemu mestu Levova kakor koncesionarju se dovoljujejo v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895) navedene finančne ugodnosti.
Doba v členu V, lit. d), gorenjega zakona omenjenih oprostil od davkov se ustanavlja na 25 let, računaje od današnjega dne.
§ S.
Koncesijonar je dolžen, gradnjo oziroma pre-drugačbo skraja pod št. 1 do 4, 6 do 18, 27 in 28 oznamenjenih železniških prog dovršiti najdalje v treh letih, računaje od današnjega dne. Gradbeni rok za skraja pod št. 5 in 19 do 26 oznamenjcne železniške proge določi ministrstvo za železnice o priliki, ko podeli dovoljenje za gradnjo teh prog. Po dogradbi je te železniške proge izročiti javnemu prometu ter tudi ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, nepretrgoma vzdrževati po njih'obrat.
Da se bo držal gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonar na zahtevo c. kr. državne uprave dati zagotovilo položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščene male železniške proge in pripadajoče postranske naprave, se podeljuje konce-sijonarju pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se podeli koncesionarju tudi glede tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§ 4.
Kolikor bi se v napravo dopuščenih železniških prog rabile javne ceste, ki niso v upravi občine levovske, mora koncesijonar dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
§ 5.
Koncesijonar je dolžen plačati stroške z napravo in obratom s početka oznamenjenih železničnih prog zavisnih ukrepov v varstvo nemotenega obrata
ob času dopustila te proge že obstoječih državnih telegrafskih in telefonskih vodov, zlasti tudi stroške za eventualno preložitev teh vodov.
§ 6.
Koncesionarju se je ob gradnji in obratu dopuščenih železniških prog držati vsebine te dopustil-nice in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jili postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj merečih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 1 6. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 31 decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabljajo na male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dado v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 7.
Znesek resnične 1er nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železniških prog, vštevši nabavo vozil in pa dotacijo glavnične reserve, in se pravilno izkažejo, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti k napravni glavnici, če privoli državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški pravilno izkažejo.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
§ 8-
Koncesijonar je dolžen, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so Vsakčas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, so je dogovorili s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonar je dolžen, ne kraté določil naslednjega § 12, oddajaje službe ozirati se v zmislu Zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine •n deželne hrambe.
§ 9.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov, parad, potem napravljanja kanalov, polaganja cevovodov itd. oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem kosu dopuščenih železniških prog, tedaj mora koncesijonar brez upora slušati dotične naredbe oblastev, ne zahtevajoč nobene odškodnine za izgubo, ki mu nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
§ 10.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po naročilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnične proge vsled dopustila ali iz dohodarstve-nih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s potno prtljago vred brezplačno.
§ 11.
Koncesijonar je dolžen, pošto in pa uslužbence poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo in pa za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonar zahtevati primerno odplato, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po uslužbencih železničnega zavoda.
§ 12.
Koncesijonar je dolžen, poskrbeti za preskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za preskrbo njih svojcev in v ta namen pristopiti k pokojninskemu zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško* podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarja, kakor pri imenovanem pokojninskem zavodu.
To preskrbo za onemoglost in starost je izvesti tako, da bo moral koncesijonar stalne nameščence z dnem njih stalnega namcščenja, izmed ostalih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kot vozovodniki, izprevodniki, čuvaji ali postajni služabniki, ob ustrezni uporabi najpozneje po dovršitvi treh službenih let zglasiti pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri lastni pokojninski blagajnici.
Koucesijonar je dalje dolžen poskrbeti zalo, da ostane osebje, ki ima doslej posla v obratu obstoječih prog cestne železnice v Levovu, tudi v službi v obratu dopuščenih železniških prog, kolikor je to izvršljivo z ozirom naizpremenjeni način obratovanja.
§ 13.
Koncesijonar je dolžen na zahtevo ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§ H.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9, lit b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, in mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v § 2 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu § 11 lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§ 15.
V § 8 zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanov-
ljena državna pripadna pravica se ne uporablja gledé dopuščenih železniških prog.
§ Iß.
Koncesijonar nima pravice, razen ako»bi to izrečno dovolila državna uprava, obrat dopuščenih železniških prog prepustiti tretjim osebam.
§ 17.
Državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železniških prog ter obratna uredba po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§ 18.
Državni upravi se pridržuje pravica, da se sme, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilu. v dopuslilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeli zoper to zakonom primernih naredeb ter po okol-nostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Derseliatta s. r.