SVOBODNA SLOVENIJA
iS:
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 9
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 18 de maržo - 18. marca 1999
..............................................1............................................
. — Joerg Haider veliki zmagovalec
ur. Anton Drobnič nas obisce koroških volitev
Od cvetne nedelje pa do srede, 21. ^rila se bo mudil v Argentini bivši gene-^ tožilec Republike Slovenije, dr. An-tori Drobnič. Našo skupnost bo obiskal v ^emstvu soproge gospe Lidije roj. Kisovec. Gospa Lidija je predsednica ženske zveze pri SKD pa tudi članica politič-^ komisije pri Evropski ženski zvezi EUw.
Ta obisk je prava čast za argentinske °vence, saj sta zakonca Drobnič izstopajoči osebnosti slovenskega političnega 111 Ustavnega trenutka. Je pa tudi prilož-®0st, da ju osebno spoznamo in prisos-Hlemo neposrednemu pričevar\ju o “oju slovenskega naroda za utrditev demokratičnih načel in človekovih pravic.
Življenje dr. Drobniča je tesno pove-*an° z usodo slovenskega naroda že od eta 1941 dalje. A i\jegov poseg je odloči-en Predvsem v novi ustavni dobi, ki se je Wela ob razpadanju Jugoslavije. Jesen eta 1990 je bila odločilna za življenje sodobne Slovenije. Takrat enotne stranke slovenske pomladi so v Skupščini RS ^tejele in izvedle'vrsto ukrepov, ki so Ustavili temelj osamosvojitvi in nadalj-*jemu demokratičnemu razvoju. Med 'tfugim je bil, kljub močnemu odporu ^ce in Zveze borcev imenovan za jakega tožilca dr. Anton Drobnič. Takoj ^osamosvojitvi Slovenije je bil dr. Dro-nič imenovan za generalnega tožilca ^Publike Slovenije in na tem mestu (kljub zahtevam levice in visokih ^nih funkcionarjev, celo predsednika Ucana) do poteka osemletnega manda-decembra lanskega leta.
V svojstvu generalnega tožilca je dr. °bnič dosegel razveljavitev nekaterih
Levičarka državna tožilka
državni zbor (DZ) je imenoval Zdenko efar,
fiovg
kandidatko levih strank, na mesto
generalne državne tožilke navkljub ‘‘^Protovanju opozicijskih poslancev iz m.1 Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke Slovele (SDS).
Janševih besedah namreč DZ odloča
S*ida
^in”
iatki, ki Je predlagana na sporen Bin •' ’ S£^ P° vidnem prepričanju v posto-hJ1 ^novama kandidatov za generalnega
qrzai
Lo.i
'a, da stroka sploh ni pomembna.
krivičnih povojnih zakonov in številnih krivičnih kazenskih obsodb. Zlasti potem, ko je padla Demosova vlada in se je na oblast vrnila preimenovana nomenklatura bivšega komunističnega režima, so mu hudo nasprotovali naj višji državni voditelji. Sploh je bil vedno predmet napadov levičarskih strank in Zveze borcev. To se je še zaostrilo ob ryegovi zahtevi za obnovo krivičnega kazenskega postopka zoper škofa dr. Gregorija Rožmana, ki so ga višja sodišča končno zavrgla. Vladajoča levica je onemogočila tudi pregon komunističnih in okupatorskih vojnih zločinov.
Podroben program obiska dr. Drobniča in soproge bomo objavili v prihodnji številki. Za danes omenimo le, da se bosta v teh treh tednih seznanila z našo skupnostjo v Argentini. Udeležila se bosta velikotedenskih obredov v Slomškovem domu (cvetna nedelja), Slovenski vasi (četrtek) in v Slovenski hiši (velika sobota), obiskala bosta in se razgovarja-la z rojaki po vseh domovih Velikega Buenos Airesa: Slomškov dom (28.3), Naš dom v San Justo (29.3), Pristava (30.3), San Martin (31.3), Slovenska vas (1.4), Carapachay (7.4.); pohitela pa bosta tudi v Mendozo (nedelja 4. do srede 7. aprila) in Bariloche (četrtek 8. do nedelje 11. aprila). Dr. Drobnič bo imel razna predavarya in se bo srečal tudi z bivšimi borci. Predvidem je protokolaren obisk na velepo-slaništvu RS v Buenos Airesu. Prav tako bo gospa Lidija Drobič imela posebno srečar\je in razgovor s članicami Zveze mater in žena. Seznanila pa se bosta tudi z našo šolsko strukturo in obiskala več osnovnih šol in sredi\je-šolski tečaj.
Novica o obisku dr. Drobniča je resnično razveselila našo skupnost in nekatere naravnost navdušila Saj ga po pravici smatramo za „našega”. V tem svojstvu ga bomo sprejeli v upanju, da bo to direktno medsebojno spoznarye obogatilo našo skupnost in tudi oba gosta.
Avstrijski svobodnjaki Joerga Haiderja (FPOe) so prvič v zgodovini Avstrije postali n£ymočnejša politična sila v kaki avstrijski deželi. Po končnih izidih deželnozbors-kih volitev je FPOe prejela 42,1% glasov, kar je za 8,8% več kot na volitvah leta 1994. Socialdemokrati (SPOe) so dobili 32,9% glasov, Ljudska stranka (OeVP) pa 20,7% glasov, oboji mai\j kot na zadnjih volitvah. FPOe bo imela tako v prihodnjem deželnem zboru v Celovcu šestnajst sedežev, SPOe dvanajst, OeVP pa osem. S 3,9% glasov koaliciji Demokracija '99 s slovensko Enotno listo ni uspel vstop v deželni zbor.
Haiderjevi svobodnjaki (FPOe) so pridobili glasove celo v najbolj slovenski občini Sele. Demokracija ’99, ki jo sestavlja tudi slovenska Enotna lista, je dobila tam 32,2% glasov, socialisti 42,3%, ljudska stranka 15,4 in Haiderjeva stranka 9,8% glasov.
Ni pa myno, da bo Haider, ki ima sedaj najmočnejšo stranko na Koroškem, tudi zasedel položaj deželnega glavarja.
Joerg Haider je v pogovoru za celovški časnik Naš tednik 11. marca poudaril, da mora Slovenija pred vstopom v EZ izpolniti zahteve, ki jih je postavil koroški deželni zbor že v prejšnjem mandatu. „Rešiti mora zadevo Krško, v slovenski ustavi mora priznati Staroavstrijce kot narodno skupnost, mora pa tudi razveljaviti sklepe 2. avnojskega zasedanja v Jajcu leta 1944,” je poudaril Haider. Haider je prepričan, da podobno razmišlja tudi večina Slovencev in da „ura-dna politika Slovenije šepa za njenimi državljani”, poroča Naš tednik.
Kulturni sporazum, o katerem sta se pred nedavnim dogovorila zunanja ministra Slovenije in Avstrije, ne ustreza Haiderjevim predstavam. „Za demokratično državo mora biti samoumevno, da se lahko nekdo svobodno priznava k neki narodni skupnosti,” je povedal za celovški tednik.
Po njegovem mnenju morajo imeti Sta-roavstrijci v slovenski ustavi enak status, kot ga imsyo Italijani in Madžari. Haider ob tem ni izključil, da bi to pomenilo tudi zajamčeno zastopstvo v državnem zboru, obenem pa nakazal možnost, da bi to lahko „podžigalo politično fantazijo” pri reševa-
Slovenci v Italiji prosijo pomoč
lVnega tožilca ni potrebno strokovno ei\je personalne komisije tožilstva, ki pa ^Potrebno za nižje državne tožilce, kar je n Vegovem prepričanju sprto z logiko.
Pri izbiri kandidata za generalnega Lavnega tožilca bi morali biti strokovni ^riji najbolj izpostavljeni, vlada pa je
"fcnala
c-^jze Peterle (SKD) je ocenil, da bi bilo jjj ® Poiskati neodvisno pravno institucijo, 1 dala pravno mnenje o korektnosti ^ °Pka imenovanja kandidatke. Poslanci ^egovih besedah „na silo sodelujejo v y, ki se mu reče erozija pravne držaja' Četrti mesec smo brez generalnega "'ttega tožilca, kar funkcioniranje drža-
izvija pod velik vprašaj.
Predstavniki Slovenske skupnosti (SSk), edine slovenske politične stranke v Italiji, so pozvali slovenski parlament, naj sprejme resolucijo, v kateri bi se zavzel za nadaljevanje postopka sprejemanja predloga zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, ki je zastal v pristojni komisiji italijanskega parlamenta. Deželni tajnik SSk Andrej Berdon je predlagal, naj parlament resolucijo naslovi na pristojne forume v Italiji, pa tudi v Evropski zvezi in pri Združenih narodih.
Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) je zato pozvala komisijo Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, naj skliče izredno sejo o vlogi Slovenije pri podpori slovenske manjšine v italyi pri uveljavljanju globalnega zaščitnega zakona
SDS pojasnjuje, da slovenska manjšina v deželi Furlaniji - Julijski krajini že predolgo čaka na sprejem zakona, s katerim bi jo
Italija končno ustrezno zaščitila
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar pa je v zvezi s to pobudo Stranke slovenske skupnosti dejala, da se ne strinja s predlogom SSk, da bi „resolucijo” naslovili na pristojne forume v Italyi, EZ in pri ZN. Meni namreč, da prehitra internacionalizacija problema še ni potrebna, „s£y bi tako priznali, da sami tega nismo sposobni urediti”. Slovenija podpira sprejetje zaščitnega zakona v takšni obliki, kot ga je predlagal poslanec Domenico Maselli, torej brez amandmajev, ki bi manjšini škodili, je poudarila Logarjeva. Kot kaže, vlada nima veliko interesa do hitre rešitve problema.
nju vprašanja koroških Slovencev.
TV Slovenija je priredila anketo o položaju na Koroškem. Polovica vprašanih meni, da se bo položaj slovenske manjšine po Haiderjevi zmagi na volitvah na Koroškem poslabšal.
Približno četrtina vprašanih meni, da imajo Avstrijci neustrezno manjšinsko politiko, malo manj kot 19% pa za razmere na Koroškem krivi manjšino samo zaradi razcepljenosti njenih organizacij. Kar 39% vprašanih pa je odgovorilo, da manjšina nima dovolj podpore iz domovine.
Možnost, da bi ti. Staroavstrijci v Sloveniji dobili posebne kulturne pravice, je podprlo okrog 36% vprašanih, več kot polovica pa take možnosti ne podpira. Skoraj 85% vprašanih meni, da bi morala slovenska vlada vztrajati pri izenačevanju položaja manjšin na obeh straneh meje.
Ali smo edini ateistični narod v Evropi?
Tako se je spraševal pred kratkim ljubljanski nadškof dr. France Rode v Črnučah v predavanju Cerkev pred izzivi časa.
Vprašanje sobivanja Cerkve in države nikakor ni izdelano, niti ni jasno, kakšna naj bo vloga kristjana v javnosti. „Cerkev n£y ne bi imela v javnosti nobene besede,” je dejal. Ločitev Cerkve od države ima včasih čudne razlage - odvisno od primera. Nedavna blagoslovitev novih prostorov na veleposlaništvu v Švici je bila opredeljena kot nečedno dejanje, na škofovo blagoslovitev porodnišnice v Novem mestu pa ni imel prisotni Kučan nobene pripombe.
V poboljševalne zavode Cerkev še vedno nima vstopa, tako da „smo za zdaj tu še popolnoma v komunističnem režimu, v katerem Cerkev ni imela dostopa v vzgojne zavode.” Tudi na področju slovenske vojske za duhovno oskrbo ni poskrbljeno.
Zato se dr. Rode upravičeno sprašuje, ali „smo edini ateistični narod v Evropi ali kaj9” Nadškof je zatrdil, da se Cerkev ne zavzema za verouk v državnih šolah, namerava pa predlagati državi, n^j bi verouk po župnijah postal izbirni predmet. Tako bi bil ohraryen laični šolski sistem, država pa bi s tem financirala verouk. „Zakaj država ne bi priznala pozitivne vloge krščanstva, ki vnaša v družbo vrednote, brez katerih bi ta razpadla?”, se sprašuje in pristavlja, da starim silam ob izzivih časa ne preostane drugega kot preobrat miselnosti.
USTAVNO SODIŠČE
Ustavno sodišče je soglasno zavrglo pritožbo zoper ustavno odločbo o zmagi dvokrožnega večinskega volilnega sistema, ki jo je decembra lani vložila skupina državljanov, ki jo zastopa dr. Miran Mihelčič.
STRAN 4:
Že smo v lepi Cordobi!
r—uftifflimarroni
Zgodilo se je v Sloveniji...
Iz življenja v Argentini
DRNOVŠEK IN FARHAT
Predsednik vlade Janez Drnovšek je sprejel apostolskega nuncija v Sloveniji nadškofa Edmunda Farhata; ta je ob tem izrazil interes, da bi vprašanja, razrešena v okviru mešane komisije, ob upoštevanju slovenske notranje zakonodaje in v okviru suverenosti slovenske države, dobila potrditev tudi v dogovoru s Svetim sedežem. Premier Drnovšek je v zvezi s tem povedal, da je vlada potrdila dosežen dogovor ter zadolžila ministrstva in službe vlade, da ob upoštevar\ju ustavne in zakonske ureditve preučijo možnost in primernost potrditve omenjenih rešitev tudi v ustreznem dogovoru s Svetim sedežem.
KOMISIJA O SLOVENCIH PO SVETU
Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je obravnavala predlog zakona o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva. Sprejela je sklep, da bo glede statusa Slovencev brez slovenskega državljanstva za mnenje zaprosila tudi organizacije slovenskih narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev ter nadaljevala razpravo, ko bo komisya prejela mnenja.
SKUPAJ KOT JE PRAV
Liberalna demokracija Slovenije (LDS) in Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) sta podpisali koalicijsko pogodbo v
ljubljanskem mestnem svetu v tem mandatu. Koalicijsko pogodbo je v imenu LDS podpisala županja Vika Potočnik, s strani ZLSD pa predsednica mestne konference Metka Tekavčič.
SMOLLE V SLOVENJI
EZ bo Sloveniji, ko bo postala njena članica, ponudila možnost reševanja težav v enakopravnem gospodarskem, političnem in pravnem sistemu, je poudaril koroški Slovenec in poslanec v avstrijskem parlamentu Karel Smolle, ki je na povabilo Svetovnega slovenskega kongresa predaval o širitvi EZ s posebnim upoštevanjem slovenskih manjšin in po svetu živečh Slovencev. EZ bo prinesla ne le enoten gospodarski in politični, temveč tudi kulturni prostor. EZ od članic ne zahteva, da se odpovejo svojim koreninam, temveč to, da jih ohranjajo. Smolle je še poudaril, da letnica vstopa v EZ ni pomembna; obdobje petih ali šestih let v zgodovini naroda ni dolgo.
NA TRŽAŠKI UNIVERZI
je z odliko diplomiral časnikar Martin Brecelj, večletni deželni tajnik Slovenske skupnosti, in postal doktor filozofije. Naslov njegove disertacije je Filozofska misel Dušana Pirjevca (Preseganju realnega socializma v Sloveniji naproti). Martin Brecelj se je rodil v Argentini.
,,Učeni“ profesorji
V oddaji Verovati na TV Slovenija prejšnjega meseca je sodeloval docent dr. Maijan Smrke, sociolog in učitelj na Fakulteti za družbene vede. Izjavil je, da „ne bi imel nobenih težav, če bi želel v petih minutah iz obstoječe svetovne literarture sestaviti knjigo, ki bi bila po duhovni vrednosti veliko močnejša, kot je Biblija.”
Te omalovažnjoče besede so dvignile protest pri marsikom, predvsem pri katoliških izobražencih in kulturnikih.
Dr. Peter Vencelj npr, ki je predsednik društva Slovenskih katoliških izobražencev, je z dokazi iz svetovne zgodovine in kulture Bibliji prisodil veliko duhovno vrednost, ne samo versko, in je obžaloval Smrketovo »znanstvenost in kulturnost”. Obenem pa je še opozoril, da „dr. Smrke kot učitelj na FDV sodeliye pri pripravi potencialnih kadrov za pouk spornega obveznega izbirnega predmeta o religijah ... in kako imajo Cerkev in starši prav, ko se bojijo, da bodo diplomanti FDV imeli do Svetega pisma podoben odnos kot njihov učitelj.”
Oglasili so se še drugi. Med njimi je dr. Aleš Debeljak, pesnik, sicer pa predstojnik Centra za preučevanje kulture in religije in oddelka za kulturologijo FDV. Ta je branil svojega kolego, češ daje fakulteta pluralistična in da kakšen strokovnjak je v mednarodnem znanstvenem prostoru.
Oglasil se je v dveh zadnjih številkah Družine akademik Alojz Rebula iz Trsta, ki je tudi nanizal vrsto duhovnih, kulturnih, umetniških in splošno človeških vrednost iz Biblije, ki jih v nobeni drugi svetovni knjigi ne najdeš toliko in tako visokih. Zato se mu je zdelo čudno, daje amuzičnega dr. Smrketa branil pesnik A. Debeljak. Nameril je temu latinski pregovor, ki se po domače glasi: „Če bi molčal, bi ostal poet.”
V zadnjih časih se splošno kaže, da se kot po načrtu v Cerkev ali vero kar po vrsti obregavajo vsi kjerkoli in kakor koli, samo da omalovažujejo krščanstvo in vernike. A - hvala Bogu - imamo še jasno misleče in pogumne ljudi, ki povedo svoje mnenje o teh nekulturnostih in na bolj dostojen način.
10 LET SKD
Na slavnostni seji sveta Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) ob deseti obletnici ustanovitve stranke je predsednik Lojze Peterle med drugim poudaril, da so lahko upravičeno ponosni na svoj delež pri postavljanju temeljev slovenske države, njenem mednarodnem priznanju in uveljavljanju Slovenije v svetu. Ko je orisal aktualne politične razmere v državi, je Peterle menil, da je država „v najgloblji krizi vladanja”, ker jo vodi »neusklajena in neopera-tivna koalicija, ki se med seboj onemogoča, namesto da bi delala v dobrobit države”. Zato si bo SKD prizadevala za vnovično strnitev političnih sil - naj gre za združevanje ali za zavezujoče povezave -, ki ninuyo težav z razumevanjem vrednot, iz katerih je začela nastlati nova Evropa in so bile tudi podlaga za nastanek slovenske države.
Pozneje je na tiskovni konferenci Peterle dodal še nekaj misli. Slovenski krščanski demokrati so v desetletnem delu nedvomno dosegli pozitivne rezultate, say so v ključnih trenutkih slovenske zgodovine ob koncu stoletja odigrali vlogo, ki so jim jo zaupali volilci. Glede sedanjih razmer pa Peterle meni, da se Slovenija pod večletno prevlado stare politike bolj obrača proti letu 1989 kot pa naprediye proti letu 2000, zato ključna naloga krščanske demokracije ostaja postavitev resnične demokratične alternative podaljševanju preteklosti in divjemu liberalizmu. Na morebitno združevanje SKD s Slovensko ljudsko stranko Peterle gleda pozitivno.
Na novinarski konferenci so predstavili tudi knjižno novost avtorja Leona Marca »Kristjani za demokracijo - 10 let SKD”.
Končno smo lahko priče pravega spopada. Doslej je bilo vse še v staryu priprav. Tako predsednik Menem kot guverner Du-halde in opozicija, vsi sedaj nastopajo v zavesti, da gre zares, da sedsy že ni več povratka: stopili smo v odločilno obdobje.
BREZ PREMIRJA
Jasno je, da predsedniku zadnje čase sreča ni bila mila. Morda je domneval, da si Duhalde ne bo upal upora peljati v tak ekstrem. Ali pa je računal, da bo guverner izpolnil grožnjo in spričo Menemove napovedane kandidature zapustil stranko in kandidiral »zunaj ”, z lastno strukturo, kar bi bilo seveda usodno.
Guverner kaže večjo politično spretnost, kot so jo mnogi od njega pričakovali: ni zapustil stranke, privabil je Menemovega rezervnega kandidata Ortego, dosegel, da so se odločilni guvernerji izrekli proti ponovni predsednikovi kandidaturi (čeprav njega samega ne podpirajo) in končno v parlamentu stopil v protimenemistično povezavo z opozicijo, s čimer je predsedniku dokončno zaprl parlamentarno pot do tretjega obdobja.
Izmed vsega tega sta Menema najbolj bolela dva udarca: parlamentarni odklon in guvernerski upor. V parlamentu je namreč opozicija predložila deklaracijo v podporo ustavi. V bistvu besedilo poudarja, da so funkcionarji dolžni spoštovati ustavo, daje v ustavi jasno izraženo da Menemu ni dovoljena še ena predsedniška doba, da vsaka drugačna razlaga ustave predstavlja »izdajo domovine”, da je sodnik Busto Fierros, ki je začasno suspendiral ryeno veljavnost, kršil ustavna določila, za kar je treba proti njemu uvesti sodni postopek.
Menemističnih poslancev ni bilo v zbornici, niti onih, ki sledijo Reutemanu ali mendoškemu guvernerju Lafalli, poslancev iz Salte, niti busistov ne Alsogaraya (kar pa ne pomeni, da vsi ti soglašajo z novo Menemovo kandidaturo). A zasedanje je bilo kljub temu sklepčno (prisotnih 62% poslancev), ker je bilo 46 duhaldistov, 62 radikalov, 31 solidarne fronte, 4 ki pripadajo Ortegi, 2 guvernerju Saa iz San Luisa, 3 Cavallu, 17 pa raznim provincijskim strankam.
Neka,j sličnega so nameravali izpeljati v senatu, a opozicija ni dosegla lastnega kvoruma niti z duhaldisti. Vendar je v peronis-tičnem senatorskem klubu ob tem nastala taka razpoka, da bo težko govoriti o kakem skupnem nastopu.
Glede guvernerjev položaj sicer ni bil tako porazen, a morda je Menema še bolj prizadel. Predsednik jih je zbral, da bi soglasno podprli njegovo kandidaturo. Pa so se najbolj ugledni in politično odločilni javno (in jasno) izrazili proti. Santa Fe, Mendoza in Salta ne podpinyo predsednika v njegovih prizadevanjih (Entre Rios je sploh na Duhaldejevi strani). Od močnejših ga le kordobski De la Sota jasno zaslanja. Tako je Menem, ki je imel namen objaviti kandidaturo po tem sestanku, moral napoved odložiti. Zaenkrat je zmagala opozicija.
UDAR NA UDAR
A take vztrajnosti, kakor jo vidimo v sedanjem predsedniku, je težko kje najti. Lahko rečemo, da bi vsakdo odnehal, on pa ne. Ta teden je prejel še hujši udarec. Predsednik Vrhovnega sodišča (eden izmed »petih zvestih”) je podal javno izjavo, v kateri meni, da je »vprašanje ponovne predsednikove kandidature političen problem”, ki ga je seveda treba »politično rešiti” in da tu »ne gre misliti” na juridično rešitev.
Položaj, ki gaje zavzel dr. Nazareno, je
Tone Mizerit
jasen in v skladu z mnenjem večine sod' nikov (6 jih tako meni, le trije so odločno za Menema), ki bi najraje videli, da jim •* stvar sploh ne pride v roke. V skladu s tem mnenjem je tudi opozicija ponovno sprožila idejo referenduma. Naj bi bila to »politična rešitev”? Razne ankete nenehno kažejft da je večina volilcev proti ponovni predsednikovi kandidaturi (Ponavljamo: to »e pomeni, da ga ne bi volili, če bi kandidiral) A tu se je tudi nehala koordinacija v pro&' menemistični fronti. Vsak si je referenda® zamislil po svoje. Povezava je mnenja. ga skličejo provincijske vlade, ki ne soglašajo s ponovno kandidaturo. Duhali zahteva, naj se izvede po vsej državi. Na t® pa je odgovoril Menem in zahteval vsenar<> dni plebiscit, ki naj bi bil »vinculant6 (obvezen, da ga parlament mora upoštevan v svojem odločanju), torej, če bi zmag** Menem, ray ga parlament habilitira za P0, novno kandidaturo.
To pa je treba gledati z dveh zorni)’ kotov. Prvi je ustavni: dejansko ne bi smej1 vprašati, če Menem lahko ponovno kand' dira, ker je vprašanje samo v svojem bistvu protiustavno. V tem primeru bi edin® vprašanje na mestu bilo, če volil0 soglašajo, da se ponovno spremeni ustav& ki naj dovoli, da sedanji predsednik po1*0-vno kandidira.
Političen pogled pa je drugačen. Opa®)’ valci menijo, da se predsednik zaveda, ^ mu volici niso naklonjeni, a sanja, da ® opozicija ne bo upala pristati na plebiscit kjer bi jo negativen izid prisilil v potrdite' habilitacije predsednika. Nekateri opa^ valci so menili, da tu že ne gre več $ spopad, marveč za partijo kart. Če je t; predsednik igra tradicionalni argenti truko, kjer včasih ne zmaga tisti, ki ^ najboljše karte, marveč tisti, ki se zr,a najbolje sprenevedati, ali po domače -bolje lagati.
<
KAJ SEDAJ?
Večkrat smo trdili, da je argentine politika nepredvidljiva. Zato je lahko da$f zapisana misel jutri popolnoma nesrru^ na. Vendar, če upoštevamo vsaj temelj110 politično teorijo in dane činitelje, bi la&J® menili, da je predsednik pred odločil1’®11 trenutkom. Doslej ni dokončno izrekel(lC „da” niti „ne”. Usoda se ne odloča samo & možno tretjo predsedniško dobo, ma^f za vodstvo stranke in celotnega justicia^5" tičnega gibanja.
Stvarno preračunano, predsednik na volitve v provinci Catamarca. Tam bosta to nedeljo 21. spopadla peronist S®8 di in radikal Castillo. Na raznih anket^ sicer prednjači Castillo, a komaj za maJ^1 razliko. Menem je že dvakrat pohitel Catamarco in odločilno posegel v v boj. Kot v Cordobi upa, da mu bo &e mila tudi tu. Če bodo ankete pokazala je možna peronistična zmaga, potem lahko predsednik še pred nedeljo nap0^ dal svojo kandidaturo. Če pa bi prišl° _ poraza, bi to skoraj pomenilo politični nec Menemovih sam.	„
ygc
Kaj pa v tem primeru? Če Menemu
propade, kdo bo potem peronistični kaf^ dat? Menem si niti v n^jhujših sanjal1 želi videti Duhaldeja v vladni palači. A Reutemann pristal na predsedniško P^ dkandidaturo, se spopadel z Duhaldejert’ zastavil težko pot boja s Povezavo v so memo kratki dobi? In če on ne, kdo dr1^ Tu se znova pojavi predsednikov brat vard, ki dosledno brani ustavo in Je ^ odpovedal kandidaturo, a je vedno pri x°^ Vsekakor se večina guvernerjev ozira Reutemanna in upa, da bo končno 1® branil usodo peronizma kot »najboljši didat”.	,
Slovenci v Argentini kid na Cerro Capilla
Herodes Magnus v Mendozi
Mendoza se je letos na poseben način spomnila Prešernovega dne. V nedeljo, 21. februarja zvečer je na oder postavila zahtevo dramsko delo, ki je izzvenelo v resnič-111 kulturni praznik. Davorin Hirschegger Je naštudiral s skupino mladih igralcev tra-Mjjo Ivana Mraka Herodes Magnus, ki ^ stopnjuje v petih prizorih.
Za boljše razumevai\je nelahkega besedje režiser smatral potrebno uvodno raz-§°- 0 avtorju je spregovoril v slovenščini Prof. Vinko Rode, o vsebini igre pa v španščini prof. Marija Fink-Grintal. Kot običajno Je bilo navzočih precej mešanih zakonov.
Predstavo je režiser zamislil v malce Poenostavljeni obliki: stranske vloge so od-Padle brez zaznavne izgube in igra se je razdala v štirih vlogah: v kontrapunktu oče Herod - sin Antipater pa Herodova žena ®eopatra in veliki duhovnik Mattathias.
, Glavno vlogo je odlično odigral Tine .m°n. Ustvaril je močan in prepričljiv lik •l6roda, kar zavzame dobršen del vse igre. S1 igralci so svoje vloge dobro obvladali;
je tekla brezhibno, brez zastojev ali Manja. Sina Antipatra je podal Franci ttion, Herodovo ženo Kleopatro pa Magda-e°a Grintal z ustrezno dikcijo in čutom za °^er- Velikega duhovnika Mattathiasa je
poustvaril Nesti Bajda.
Scena je bila odlično zamišljena: s preprostimi sredstvi je bil nakazan ves sijaj Herodove palače. Kostumi, ki jih je pripravila Ani Hirschegger, so bili primerni. Vladi Triep kot šepetalec je bil zanesljivo učinkovit. Luči in zvok je imel na skrbi režiser sam.
Kot rečeno je teža igre slonela na vlogi Heroda in priznati je treba, daje Tine Šmon pokazal izreden talent za dramatično igro. Dobro je obvladal visokozveneče himnično besedilo. Vseskozi je bil prepričljiv, zelo jasen v izgovorjavi, skladen v izrazu. Razpolaga z zavidljivim registrom glasu.
Režiji gre vse priznanje, da je tako dobro izvedla zahtevno dramsko delo v okoliščinah, ki so manj kot ugodne. Borba za lepo slovenščino je v gledališki umetnosti še posebno očitna. Ob tej priliki so mladi znova dokazali, da znajo biti odgovorni in so pripravljeni žrtvovati marsikaj, če jih nekdo spodbudi in pravilno vodi. Dvorana je navdušeno nagradila igralce in režiserja.
Odhajali smo z zavestjo, da smo doživeli važen kulturni dosežek v mendoški slovenski skupnosti.
Vir
Koroška poje '99
Vsakoletna tradicionalna prireditev Oroška poje ’99 je v nedeljo, 28. februarja, Povabila izredno veliko število poslušalcev.
Pozdravne besede je dr. Janko Zerzer, Predsednik Koroške krščanske zveze, po-Vezal s spominom na dva skladatelja: Mati-Tomca in Pavla Kernjaka, koroškega ro-*1®, ob njuni stoti obletnici rojstva. V pr-^ delu so sodelovali lokalni pevski zbori.
Težišče je bilo na drugem delu: predsta-
vljena je bila krstna izvedba psalmske kantate Žena - mati. Skladbo je napisal prof. Jože Ropitz, besedilo pa akademik Lojze Rebula iz Trsta. Izvajala sta združena pevska zbora Gallus iz Celovca in Sel ter Slovenski filharmoniki iz Ljubljane.
Solistka je bila tudi naša rojakinja iz Argentine mezzosopranistka Bernarda Fink - Inzko, ki je žela posebno pohvalo. Poleg rye je pel solistične vložke še Bruno Petri-schek.
'*	~	rS>%-	<	.	„	'.'■"'"V;	&	^
Monika vivod	(5)
zato pa le hitimo na gore,
kjer radost in veselje nam krepi srce!
Popoldne je hitro minilo. Po naši uri bi rala biti že noč, a se je komaj začelo i.r^nti. Večeri so bili pozneje, ker smo bili zahodu. Na nebu so se kot na paleti barve v zatonu sonca, ko smo zbrani
*nizi poslušali Dinkove dogodivščine na r®h. Prevzelo nas je pripovedovanje in ^ Ustavljali smo si vzpone, ko je tako živo ''neto razlagal. Z Borisom sta nam z i^om posredovala ljubezen in navdu-do plezanja ter pomagala prekoračiti
ovire in treme, ti '*e topla in čudovita. Na čistem u so se svetlikale zvezde, kot da nam 'nv°ščijo vse najboljše. Utrinki so se kar le eJ Pojavljali na nebu in obstali smo ob J?°ti vsemirja. Spat smo šli zelo zgodaj, ^ snno naslednji dan vstali ob 2:30 zjutraj, 4rSmo že ob 3:30 pričeli vzpon na Pico 8®r\tino, naš vrhunski dosežek! s Vse je bilo še temno, ko smo se napotili i bilkami proti ledeniku. Zaradi pomanj-snega je bil ledenik kar daleč od ko e’ ta*<0 smo s* navezali dereze šele, syQSm° prišli do ledu. Naredili smo proce-w s štirinajstimi lučkami. Pred sabo je Ho ^del le to, kar je svetilka osvetlila: sneg, kamor si stopal. Okrog pete Se je čisto počasi začelo daniti. Težko Pisati lepoto jutrar\je zore. Oko ne
Kot zadnje poglavje obhajanja oseminštiridesete obletnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva v Bariločah je bil izveden priložnostni izlet na goro Capilla (2167 m), kjer je na njenem vrhu že od leta 1952 spominski križ žrtvam komunistične revolucije v Sloveniji in od 1. 1996 tudi bivak „Slovenia” v zgornji „Dolini tolmunov”. Izlet je vodil Boris Kambič.
Odhod petnajstih udeležencev je bil v soboto, 27. februarja zjutraj iz Puerta Pa-nuela v Llao Llao in sicer z ladjo pomorske prefekture skozi sotočje rokavov Blest in Tristeza jezera Nahuel Huapi do vznožja Capille na zahodnem bregu in tik ob začetku rokava Tristeza. Od tam naprej pa takoj navkreber po zdaj že zelo znani strmi stezi - tudi delo Slovencev - mimo kraja, kjer je pred letom dni umrl prof. F. Bergant, do „balkona” in nato pa zgornjem pobočju proti Dolini tolmunov do že omenjenega bivaka, kamor so prvi prispeli po približno dve uri in pol hoje v zmerni popoldanski vročini.
V nedeljo 28. februarja ob precej oblač-
nem vremenu se je skupina štrinajstih udeležencev ob poldevetih zjutraj podala na vrh Capille in katerega so prvi mlajši že dosegli okoli poldvanajst.e ure; starejši pa nekoliko kasneje. Kljub oblačnemu vremenu je bil razgled od tamkaj kot vedno čudovit. Gorniki so se gori vpisali v spominsko knjigo in se kmalu lotili sestopa do bivaka. Po krajšem počitku so se nato napotili navzdol do jezera, kjer jih je v istem zalivu kot prejšnji dan že čakala ladja za vrnitev v Puerto Pafiuelo.
Omembe vredno je, da se je tega izleta udeležilo sedem rojakov iz Buenos Airesa, nekateri od njih so prileteli od tam prav za to priložnost samo za konec tedna, in tudi mlad zakonski par iz Slovenije, ki je tu na obisku. Najstarejši izmed izletnikov, ki je tudi prispel na vrli Capille, pa ima že petinsedemdeset let. Omeniti je primemo tudi zelo lepo vzdušje, ki je ves čas vladalo med izletniki. S tem gorniškim izletom je Slovensko planinsko društvo na poseben način zaključilo proslavitev svoje obletnice.
SŽ
.t-žV.-...	-.»-i	  j
*
4* .
r*P^..^
Vrh Tronadorja - Pico Argentino brez snega.
Od leve: Pavel, Damijan, Alenka, Kristina, Matjaž, Bine, Marjan, Kristjan,
Dinko, Veronika in Tone
dojame trenutka, ko se tema spremii\ja v svetlobo. Čim svetlejše je, bolj se vse odpira in prikazuje. Ko je bilo dovolj jasno, da smo lahko ugasnili svetilke, smo očarani zrli v lepoto, ki nas je obdajala. Vse je bilo v zlatu. Bili smo sredi andskega zaklada in znali smo ga ceniti... Polagoma se je zlato spremenilo v dan in Tronador nam je izrekal dobrodošlico v svoje kraljestvo. Na milijone let gospoduje Andom in danes smo si drznili premagati Argentinski vrh. Nikoli ne bomo pozabili Dinkovih nasvetov, ta je bil pa še poseben za to priliko. „Tronador ni težka gora, a treba jo je spoštovati”. V začetku nismo dojeli, kaj nam je hotel s tem povedati, a ko smo se ogibali razpokam in čisto nežno in previdno hodili po nekaterih predelih ali ko se je ob zori nekam kisalo in je za trenutek obstajala možnost, da bi šli nazaj, smo vedeli, kgj pomeni spoštovanje gore.
Hodili smo drug za drugim in spoštovali vrstni red. Edino težavo, ki smo jo imeli, so bile nekatere dereze, ki so se odpenjale in padale. Izgubili smo precej časa s tem, a izkoristili smo, da smo se malo odpočili. Seveda pa smo izgubljali ritem, a nič zato. Tega smo bili že vajeni, saj je obstajalo ne le spoštovanje do gore, ampak najprej do ljudi in prijateljev. Vedeli smo, da obstaja-
mo le kot skupina in kot njen del. To nas je vedno držalo skupaj in nam povečalo moč, da smo vse ovire lahko premagali!
Prišli smo do „La Vieja”; sneg je bil še trd, tako da smo se vzpeli in se potem spuščali po vrvi brez težav. Bilo je še zgodaj in pomislili smo na vse tiste, ki spijo v toplih posteljah in se zbiyajo ob topli kavici. A mi ne bi zamenjali niti največjega zaklada za trenutke, ki smo jih doživljali. Bili smo na sredi poti. Če smo pogledali v razpoke, se je odprl nov svet: svetlo modri toni svetlikajočega se ledu v soncu, kamor se ni nihče hotel - vsaj do sedaj - spuščati, ne zares ne za hec. Čez te razpoke smo hodili, kjer je postala najožja in kjer je sneg naredil naraven most. Da smo pa do njih prišli, smo jo včasih morali vso obkrožiti. Zabavali smo se na račun tega in hodili čez rye „kot po jajcih”, kar je pomenilo do skrajnosti nežno in po Dinkovih stopinjah.
Sredi poldneva smo prišli do Depresije in si privoščili zasluženo kosilo. Pred seboj smo imeli pas zelenkasto rjavih gor. Na levi strani Mednarodni vrh, pred sabo Čile in Čilski vrh in na desni Argentinskega. Odličen razgled in sijajno razpoloženje za naprej. Vprašali smo Dinka, koliko še manjka, in se nam je nasmejal: „Po mojem ritmu četrt ure, po vašem, dobro uro!” Hodili smo pripasani in zapičili smo dereze v sneg, da smo se vzpenjali. Zadnji del je bil brez snega, zato smo se morali spustiti, če smo hoteli priti do vrha. Zanimiv pa je bil ta del, ker smo z derezami plezali po skalah, ki so se rušile. Pravi sunek adrenalina! Ko smo
odločili za drugo pot proti vrhu, po snegu, smo že dalj časa opazovali plaz snega, ki se je trgal na Mednarodnem vrhu. Kar naenkrat pa slišimo grmenje in velik plaz se utrga, zdrsne in se zruši. Še nikoli nismo videli kaj takega in tako v živo. Ni bilo nevarno za nas, saj smo bili res daleč, a zgledalo je tako blizu, da nas je vse prevze-
lo. Spet smo doumeli besedo »spoštovanje” na gori!
Manjkalo je še čisto malo do vrha, ko zagrabim nad sabo velik kamen z obema rokama. Ko sem že skoraj na vrhu, pa se mi kamen odtrga in odleti čez glavo, in potem še drugi. Vsi so bili tiho. Jaz pa sem mislila le na angela varuha, ki sem se mu že ves dan priporočala. Vrv, s katero nas je Dinko vso pot varoval, me je hitro zadržala; pogledal me je, se mi je nasmejal in rekel: „Sedaj je pa še lažje"!! In res, pomiril me je in me opogumil. Ostali so strmeli.
Vrh Tronadorja! Kako naj opišem to? Edinstveno! Sijajno! Če si mlad in te zanimajo gore, pridi in sam poskusi, kaj pomeni biti na Tronadorju! Vsak si občutek najbolje izkusi sam in vedno je različno!
Miško je prinesel v zadoščenje čokoladne bombone in tako smo vsi udeleženci tečaja praznovali na vrhu. Toplo je bilo, brez vetra in oblakov. Videli smo smer Pampa Linde, laguna Frfas, čilsko pogorje in nešteto gorovja pod sabo. Na tihem se je vsak zahvalil Bogu za veselje, ki ga je bil deležen.
Nadaljevanje prihodnjič
r-f*~rrr'*t ft
ŽE SMO V LEPI CORDOBI!
malo vode, zgradili jez in napravili „bazenček”. Drugi dan so levi in orli že vstali ob pol šestih in se napotili proti Mas-tilu. Medvedki pa malo kasneje po dolgi poti. To smo hodili po hribčkih in dolincah kar 3 ure, ustavili smo se samo dvakrat in že od daleč videli, da nas medvedki že čakajo pri Mastilu. Kako smo jih videli?
Imeli smo vsi enake kape. Ko smo se vračali, smo se ustavili pri cerkvi, kjer živijo sestre, in ena od njih nas je seznanila z zgodovino te cerkve. Zapeli smo nekaj pesmi. Med potjo domov smo zagledali ogromen bazen v Los Cocos. Ker se bile reke na pol suhe, smo izrabili priliko in se kopali. To je bilo veselja! imeli so mo 4 velike žoge in se igrali in kopah vse de večera.
Naslednji dan, 31. decembra smo imeli pripravo na silvestrovanje in ker ni bilo zelo vroče, smo ostali doma in pod vodstvom Danice okrasili prostore. Praznovali smo sv. večer tako, da smo šli s prižganimi svečkami v procesiji ter peli in molili rožni venec, med tem je pa g. Janez blagoslovil vse hišne prostore. Potem smo imeli božični prizor in v jedilnici zakusko! Vsi smo skupaj pričakali novo leto in se nato udeležili različnih „sketchov” ki so si jih otroci sami izmislili. Potem pa še kres in petje. Veselili smo se vse do treh zjutraj. Tako da smo drugi dan malo dlje poležali. Na novega leta dan smo imeli razgovor o Marjji in smo po skupinah narisali različne dogodke Marijinega življenja. Popoldne smo pa šli v Capilla del Monte na sladoled, nakup spominčkov in na zaželeni pogovor s starši.
2. januarja smo spet zgodaj vstali in se napotili na celodneven izlet v Rio Quilpo. Tam smo najprej pospravili, kar so drugi onesnažili, medtem pa poiskali primeren
Tudi voditelji imajo svojo zabavo
do prve postaje, smo se poslovili od vedkov. Starejši so nada-ljevali pot navz-gor, mlajši so se pa igrali in zabavali v vod1-Zgradili smo jez in imeli globok bazen, P3 še ribe smo lovili. Za konec smo pa še mašo in se nato vrnili domov.
Drugi dan smo voditelji prej vstali 31 okrasili prostore za športni dan. Imeli sri3 različne igre in tekmovanja. Otroci so vso kolonjjo tekmovali v štirih skupinah na ta dan smo pa združili medvedke, leve 31 orle iste barve in tako tekmovali vsi skupaj-Iskali smo tudi zaklad. Tako dobro je 9*) zakopan, da bi ga kmalu ne našli, a nel° skupini je le to uspelo in so si sladki zaklad lahko razdelili. Za zvečer smo imeli pripra' vljen kres, a ker nam vreme ni bilo naklo3" jeno, smo kres prestavili na drugi dan P° kosilu. Takrat smo razdelili nagrade z®* govalcem tekem ter zbora slovenščine. N* grado so dobili tudi tisti, ki so se W# potrudili, da so govorili slovensko. Redo''3' li smo trud, ne pa znanje.
Na hrano tudi nismo pozabili in lahk0 rečem, da smo zelo dob*® jedli in da ni bil nih^e lačen. Zaslugo za to s° imeli ge. Ma-rija Ste®*1 Kristina Rant ter kuhari^' Omeniti moram tudi to, 6 je bila družina Rant ved30 pripravljena pomag^1 Vsakič, ko smo kaj p0®*! bovali, so nam prisk°c na pomoč. Njim smo s* zahv^ posli'
Otroci preizkušajo svoje moči z vlečenjem vrvi
tudi vsi skupaj zadnji dan po večerji pravili smo prostore kovčke nabasali vse, Ki" jib na
prostor za darovanje sv. maše. Nato pa hitro v vodo! Kar neverjetno, da smo dobili reko polno vode. Ves dan smo se zabavali. Tisti, ki se je naveličal vode, je lahko delal ročna dela, drugi so se igrali z žogo, tretji so peli in tako je minil dan. Pa tudi zbor slovenščine smo imeli. Naslednji dan smo šli v La Cumbre do Kristusa, med potjo smo molili križev pot. Nato pa do jeza San Geronimo. Naslednji dan smo ostali doma in imeli vsakoletno misijonsko tombolo, ki jo je vodil g. Janez, drugi smo pa pomagali. Hvala vsem, ki ste darovali darila!
5. januarja smo praznovali tretji sv. večer. Uprizorili smo žive jaslice, ki sta jih pripravili Marta in Nevenka. Ponoči so nas obiskali sv. trije kralji. Drugi dan smo šli popoldan do jeza El C ajd n in se tam kopali in igrali odbojko in nogomet ali pa delali ročna dela. Hiteli smo domov in šli zgodaj spat, ker smo naslednji dan imeli zadnji izlet. In to spet celodnevni. Šli smo do jeza Los Alazanes. Preživeli smo krasen dan v naravi in tudi pot je bila zelo lepa, sty smo enajstkrat prečkali isti potok. Ko smo prišli
smo prinesli sabo, ložili v prtljažnike h1
se
napotili domov. Starši so nas z
veseli®111
čakali pred Slovensko hišo. Njim smo
paj še enkrat zapeli našega ..Krajnski Janeza” in se poslovili.
Ogromno lepih spominov nam je ost#!0’ dobili smo nove prijatelje in veliko n°v stvari smo se naučili... in vse to bot11 povedali doma in obujali lepe in nepoza trenutke letošnje kolonye.
Kot voditelj kolonije se moram zal"'3^
vsem, ki so mi to vlogo zaupali, posebno r
še tistim, ki so mi pomagali, da je kolo ^
tako dobro uspela. Spremstvo mora
deležno vsega priznanja in zahvale. Vsa^
vedel, za kaj je bil naprošen, in je z ve ^
jem in z ljubeznijo opravljal svoje delo-
ni bilo lahko in za to smo se tudi čim ^
pripravili. Vsak od nas je z veseljem žd
val svoj prosti čas med letom in tudi ^
lužene počitnice. Upam, da se nismo ®
tili, da ves naš trud ni bil zaman in c'a ■„
ki J
otroci začutili vs;y malo ljubezni, čutimo mi do Boga in do Slovenije- „
Marcel Br
Kaj vse si lahko videl, če si šel v Slovensko hišo 26. decembra okoli 19. ure. Veselje otrok, nestrpne starše, kovčke, nahrbtnike, itd. Vse je kazalo, da je odhod v Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča tik pred vrati. A omnibusa še nista prišla. Medtem ko čakamo nanju, poglejmo, kako se je pripravljala kolonija do tega trenutka.
Že meseca septembra smo se voditelji zbrali, da začnemo s pripravo. Septembra smo zvedeli za končno število otrok in začeli s pripravo gradiva za različna delovanja. Koliko delaje bilo, si niti ne predstavljate: pripraviti vaje za zbor slovenščine, pesmarica, materiale in ideje za ročna dela, igre, nastope; kot vidite - veliko dela.
Prvi omnibus se je oglasil po dveh urah!
za preživeti dan in k zaželenemu počitku.
Drugi dan smo vstali ob pol osmih in imeli sv. mašo, potem zajtrk in pospravo sob. Po tako „težkem” delu smo se zbrali pred jedilnico in otrokom razložili, kakšen bo približno potek dneva. Razdelili smo jih v tri skupine: medvedke (od 1. do 4. razreda), leve (5. in 6. razred) in orle (7. in 8. razred). Tako so imeli vsak v svojem času petje (ki ga je vodila Marta skupaj z Janezom in Irenko), ročna dela (pod vodstvom Danice, Pavlinke in Veronike) ter šport in igre (pod vodstvom Nevenke, Andreja in Marcela s pomočjo Sebastjana). Med vsem tem je pa Metka redovala red in snago, kar si lahko predstavljate, da ni bilo enostavno delo. Približno eno uro na dan so imeli
Kolonija na izletu
Starejše smo posedli nanj in je odpeljal. Zdaj pa je bilo treba počakati še drugi omnibus. Končno je le prišel in tako so ga tudi naši najmlajši hitro napolnili. Dobri očki so pa pomagali, da smo naložili kovčke v prtljažnike, najlepša vam hvala!
Zdaj smo že na poti v Cordobo. 82 otrok skupaj z g. Janezom Cerarjem, Nevenko Godec, Pavlinko Grbec, Andrejem Griljem, Danico Malovrh, Marto Selan, Metko Slabe, Veroniko Vombergar, Irenko Zarnik in Sebastjanom Garcia pod vodstvom Marcela Brala.
Dragi dan zjutraj smo prišli na cilj. Rantovi so nas že čakali z zajtrkom. Najprej smo otrokom razložili glavna navodila in jih razdelili po sobah. Pred kosilom smo se malo igrali, potem pa imeli tako kot vsak dan molk in počitek. Popoldan, ko je sonce malo mar\j pripekalo, smo se šli kopat v San Esteban. Ko smo se vrnili, smo se umili in šli k maši, ki jo je vsak dan daroval g. Janez, petje je pa vodila Marta. Potem večerja, večerne igre, skupna zahvala Bogu
otroci petje, ročna dela in šport. Tako so izdelali nad 400 ročnih del, se naučili spevoigro Sveta noč ter veliko novih pesmi, igrali nogomet, med dvema ognjema, softball ter veliko drugih iger. Popoldan smo po navadi šli na kakšen izlet, medtem pa imeli zbor slovenščine. Koliko križank, ugank, vprašanj in dragih zanimivih iger so morali otroci reševati in s kakšnim veseljem! Za to delo smo otroke razdelili v 5 skupin starejših in 5 mlajših. Bili so mornarji in mornarčki, zamorci in zamorčki, indijanci in indijančki, hribolazci in hribolaščki ter eskimi in eskimčki. Ta dela sta skrbno pripravili Irenka in Nevenka.
Kako hitro je mineval čas in kam smo vse šli v tako kratkem času! Prvi dan smo šli v San Esteban, dragi dan smo obiskali grob dr. Hanželiča in zai\j molili. Šli smo na Cabeza del Soldado, hodili smo zelo dobro. Popoldan smo se napotili v kopališče La Toma. Kakšno razočaranje! Ni bilo vode, velika suša nas je pustila brez vode. A smo šli malo navzgor, kjer je imela reka vsaj
Otroci z balončki pred obednico čakajo na igro
Sc Novice
Pisali smo pr
LJUBLJANA - V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli razstavo dveh originalnih testavriranih srednjeveških umetnin, Križarila iz krstilnice župnijske cerkve sv. Juri-J* v Piranu iz 14. stoletja in dvostransko Poslikanega gotskega krilnega Ptujskega °“aija Konrada Laiba iz 15. stoletja, ter dokumentarni material, ki ponazarja potek kletnih restavratorskih del. Razstavo je v Jlt0Vem krilu galerije odprl prof. dr. Janez Hoefler.
LJUBLJANA - Letos aprila poteka 80-etaica organiziranega baleta na Slovenski jubilej pa bodo baletni ustvarjalci Jkarca zaznamovali z dvema slavnostnima koncertoma z istim plesnim programom - v soboto, 13. marca, v Ljubljani ter v petek, o- marca, v Mariboru. K sodelovanju so Povabili deset priznanih koreografov in vsi s° se vabilu odzvali. Na uro in pol dolgem oncertu bo moč videti devet baletnih točk k izvedbi slovenskih baletnih plesalcev. "Ožjjsko bo koncert postavil Tugo Štiglic, onez Meglič pripravlja video kaseto o zgo-ovim slovenskega baleta z naslovom Od “ke do prvega filmskega zapisa V Ijub-Jonskem opernem gledališču bo v sredo,
marca, premiera baleta Trnuljčica, 11. k'ntca bo gostoval mariborski balet s Tangom, 12.
marca pa bo še balet Coppelia na °ntmartru. V četrtek, 11. marca, bodo od-jjrb priložnostno razstavo in predstavili vi-60 kaseto. V Mariboru pa bo 25. marca ba-na predstava Labodjega jezera, 26. mar-j"a °dprtje razstave in predstavitev video 27. marca gostovanje Ljubljančanov Ltnufjčico, v nedeljo pa balet Giselle.
. LJUBLJANA - Namen dobrodelne akci-
lP ■>
* naslovom Slončkov milijon za otroke, Jo v marcu pripravlja založba Slovenska k^lga v sodelovanju z revijami Otrok in jfožina, Pepita, Stop, Firbec, časopisom aevnik in televizijsko postajo Kanal A, je rati milijon tolarjev za novo Pediatrično v Ljubljani. Za akcijo so pri Sloven-
ski knjigi namenili tisoč izvodov svoje slikanice Zakaj je bil rožnati slonček žalosten. Od vsakega prodanega izvoda, ki stane 2940 tolarjev, bodo namenili tisoč tolarjev za izgradnjo nove Pediatrične klinike. Upajo, da bodo tako zbrali „slončkov milijon za otroke”. Seznam kupcev oz. darovalcev bo objavljen na internet strani Slovenske knjige, kjer je dobrodelna akcija tudi predstavljena. Mednarodni dan knjige, 2. april, pa je predviden za slavnostno predajo zbranih sredstev Skladu za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani.
LJUBLJANA - Dobitnik nagrade sklada Josipa Jurčiča za leto 1998 je tretji program Radia Slovenija oziroma Program Ars, kot se imenuje od začetka samostojne države. Po mnenju upravnega odbora sklada Program Ars v današnjem informacijskem ozračju slovenskega prostora izstopa kot izjemno pomemben medij, ki zagotavlja elitni kulturni program, pri tem pa se ne izogiba tudi živemu utripu aktualnih razsežnosti na področju kulture.
PARIZ - V češkem kulturnem centru v Parizu so odprli razstavo Jože Plečnik -slovenski arhitekt na Praškem gradu. Gre za del razstave, ki sta jo leta 1996 v Pragi odprla predsednika Slovenije in Češke Milan Kučan in Vaclav Havel. Razstavo sta skupaj pripravila češki kulturni center in slovensko veleposlaništvo v Parizu.
LJUBLJANA - Po dolgi in hudi bolezni je v 85. letu starosti umrla otroška in mladinska pisateljica, urednica in publicistka Branka Jurca. Rojena leta 1914 na Krasu v Koprivi pri Sežani je v Mariboru končala učiteljišče in nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Pripovedna dela Branke Jurca segajo od črtice do romana pa tudi proticerkveni pamfleti. Med njenimi več kot tridesetimi, večkrat ponatisnjenimi deli za mladino so tudi Uhač in pjegova druščina, Vohljači in Prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode.
MARIBOR - Na snežnem stadionu v oru je bil postavljen nov svetovni „_K°rd za Guinnessovo knjigo rekordov.
322
%
smučarjev je oblikovalo smučarski
‘ec, kot ga na svetu še ni bilo. Nov 3vni rekord za Guinnessovo knjigo re-‘°v sodi v okvir vseslovenskega proje-
u * ooui v okvu vsesiovensKega proje-Leto rekordov. Gre za četrti rekord v omenjenega projekta.
JMPERIA, Italija - Radovljiška plavalka Dni, ^ej^ar se Je na tekmi svetovnega j, , a'a v kratkih bazenih kar dvakrat povz-jj, a ba stopničke. Na 200m hrbtno je osvo-(29^ tnesto (2:12,90), na 50 m hrbtno pa 3. le V finalih so nastopile še tri slovens-Plavalke. Urša Slapšak je osvojila 5. ^ na 50 m prosto (29,31), debitantka v j. m vnem pokalu Anja Čarman je skupaj 2 plavala na 200 m hrbtno in bila 6.
6:15,
28), Nataša Kejžar pa je osvojila 8.
na 100 m prsno (1:10,88). Nataša je
mto
Kato n
(l'0o °J ®e 2- mesto na 100 m mešano Vri ) na zadltP tekmi plavalnega sveto-*>a Pokala v italijanski Imperiji. t)Q ABLONEC, Češka - Med slovenski bia-kei se je na tekmi evropskega pokala Vlatejka Mohorič, ki je v j Konkurenci na 7,5 kilometra osvojila ^est°, Danilo Kodela pa je bil 3. med ( . kmi- Matejka Mohorič je v preizkušnji
c J'vie Odrezala 1 j ki konkurenci
jj^ spinskim startom na 12,5 km še osvo-
(a etfto mesto. Pri moških je na 15-
H6(;raetrski preizkušnji bil najboljši Slove-
k,.»31162 Marič na devetem mestu. Uspe , eJsi - -
so bili mladinci, saj je na 12,5 km (tik* Pr°®' Danilo Kodela zmagal, Lucijan L,a je osvojil peto mesto.
SLOVENSKI IZSELJENSKI ODER Cerkvena dvorana v Ciudadeli Nedelja, 3. aprila 1949 Repriza igre „RAZVALINA ŽIVLJENJA” Drama v 3. dejanjih
Bela nedelja, 24. aprila: premiera Nicodemieve trodejanke: ..UČITELJICA”
Med odmori slovenska glasba in duet. Vstopnina 4 - 3 - 2 v predprodaji
Igralska družina Narte Velikonja Velika dvorana “San Jose” Calle Azcuenaga 154 Cvetna nedelja, 10. aprila 1949
William Shakespeare „BENEŠKI TRGOVEC”
drama v 5. dejanjih Režija Jože Petrič
Svobodna Slovenija št. 11;
17. marca 1949
Slovenija	mo
Trstenke
Trstenke so prastaro glasbilo. Njihova uporaba sega v antično Grčijo, kjer so jih poznali kot syrinx ali Panova piščal. Seveda pa so našim trs-tenkam podobna glasbila poznali tudi na drugih celinah in v starih kulturah.
Nnjstarejše slikovno pričevanje o trstenkah v Sloveniji imamo na vaški situli iz starejše železne dobe. Danes je prevladalo mnenje, naj bi bile trstenke predvsem značilno pastirsko glasbilo. V Sloveniji so jih največ izdelovali na vzhodnem delu
I SLOVENIJA
rstenke	12°°
Mlfti
in sicer v okolici Ptuja, v Halozah, na Dolenjskem, pa tudi v Prekmurju, Porabju in na Koroškem. Za glasbilo je danes v uporabi strokovni izraz trstenke, ki pove, da je narejeno iz trstike. Na razmeroma veliko razširjenost glasbila opozarjajo tudi različni nazivi. Poleg izraza trstenke poznamo še orglice, dudle, hrvaške dudle, pi-skulice, pištulice, igrce in druge. Po ustnih virih nnj bi npr. še okrog leta 1900 v Halozah na proščenjih prodajali trstenke, ki so bile tudi do pol metra široke.
S:
Oživitev Škofjeloškega pasijona
SIERRA NEVADA - Zadnji moški slalom za svetovni pokal v letošnji sezoni v Sierra Nevadi je dobil Avstrijec Thomas Stangassinger. Najboljši slovenski smučar Jure Košir je osvojil 11. mesto (+2,24), kar je zadostovalo za srebrno kolajno v skupnem seštevku slalomskega svetovnega pokala (415 točk).
MARIBOR - Pred sobotnim derbijem 19. kroga 1. SNL med Maribor Teatanicom in SCT Olimpijo je prišlo do novega vandalskega izgreda. Minulo noč naj bi po besedah vodstva mariborskega kluba navijaška skupina Green Dragons iz Ljubljane uprizorila pravo mazaško akcijo, a tokrat ne na štadionu za Bežigradom, ampak kar v Ljudskem vrtu. Mariborski štadion je bil zjutraj popisan z žaljivimi gesli, uperjenimi proti vodstvu SCT Olimpije. Neznanci so se z grafiti ..spravili” na zidove, reklamne panoje in celo na del travnate površine igrišča. Vodstvo Maribor Teatanica ugotavlja, da gre za potezo, ki v slovenskem športu nima primere, ko se nerazčiščeni odnosi med navijači in nogometnim klubom SCT Olimpija razrešujejo z vandalizmom in poškodovanjem premoženja tekmecev.
HAUPTON - S kvalifikacijami se je v Hauptonu začelo odprto mednarodno prvenstvo Anglije v namiznem tenisu. Od slovenskih reprezentantov se je v močni konkurenci uspelo uvrstiti Je Martini Safran, ki je v svoji kvalifikacijski skupini brez izgubljenega niza zasedla prvo mesto. Safranova se je tako v glavnem žrebu pridružila Petri Dermastiji, ki se je kot edina slovenska predstavnica na turnir uvrstila neposredno.
V Školji Loki bodo od 27. marca do 5. aprila potekale prireditve, na katerih bodo predstavili izvirno rekonstrukcijo Škofjeloškega pasijona iz leta 1721. Omenjeni pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Zasnoval oz. napisal ga je pater Romuald - Lovrenc Marušič, v prvotni obliki pa ni bil predstavljen že več kot dvesto let. Ob tej priložnosti je založba Mladinska knjiga ponatisnila Škofjeloški pasijon, ki je v t.i. diplomatičnem prepisu in preprosti fonetični transkripciji s prevo-
N0VICI S PRIMORSKE
V RIMSKI PALAČI Valdina so predstavili kr\jigo Zgodovina Slovencev v Italiji (Sto-ria degli Sloveni in Italia), ki stajo napisala tržaška profesorja Milica Kacin Wohinc in Jože Pirjevec. Predstavitev je pripravil poslanec stranke Union Valdotaine v rimskem parlamentu Luciano Caveri, ki je tudi prvi podpisnik zakonskega predloga za zaščito Slovencev v Italiji. Poleg avtorjev in Cave-rya so na predstavitvi sodelovali tudi poslanec in vodja Južnotirolske Ljudske stranke (SVP) Siegfrid Brugger ter tajnik in podtajnik stranke Slovenska skupnost Andrej Berdon in Damijan Terpin. Slednja sta predstavila stališča in pričakovanja Slovencev v Italiji v zvezi s postopkom odobritve zaščitnega zakona.
205 TEKMOVALCEV se je pomerilo na osemnajstem zamejskem smučarskem prvenstvu v kraju Fomi di Sopra. Priredilo ga je Slovensko planinsko društvo Trst, nastopili pa so predstavniki društev Brdina, Devin, Mladina, Olympia, Slovensko planinsko društvo Gorica in člani prireditelja. Zamejski prvak je bil predstavnik Mladine Aleks Prašelj, med ženskami pa Valentina Šuber (Brdina). Največ skupnih točk je nabralo društvo Brdina, med mladinskimi pa Devin.
dom neslovenskih delov besedila prvič izšel leta 1987.
V Škofji Loki bo izvedba rekonstrukcije Škofjeloškega pasijona pripravljena v okviru celostne turistične ponudbe. Na prireditvah bo sodelovalo več kot šeststo nastopajočih, med katerimi bo tudi 80 konjenikov. Pasijonska procesija bo potekala krožno po mestnih ulicah in trgih, kjer bodo postavljeni štirje odri. Na njih se bodo ustavljale nastopajoče skupine, ki bodo skupno prikazale 20 prizorov. V času prireditev bodo škofjeloški gostinci ponujali tudi jedi, ki so jih na tem območju pripravljali v prvi polovici 18. stoletja. Za predstavitev prireditev so oblikovali tudi znak, s pomočjo katerega prireditev že širše predstavljajo javnosti.
Pri tem je zanimivo, da je pred 2. svet. vojno priredil ta pasijon tudi dr. Tine Debeljak. Figure so se pripeljale na vozovih in nato odigrale svojo vlogo na odru za šolo v Škofji Loki. Kulise je poslikala akad. slikarka Bara Remec.
Osebne novice
Rojstvo: V družini lic. Damijana Eiletza in prof. Paule Bottaro se je 18. februarja rodil sin Tomaž Andrej Eiletz.
Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Smrt: Umrl je v Capitalu Feliks Jenčič, (67). Naj počiva v miru!
Nova diplomanta: 19. februarja ja Gabrijel Indihar dokončal študije na „Uni-versidad Argentina de la Empresa” in postal licenciat v ekonomiji.
Advokatinja Marijana Poznič Mazie-res je na buenosaireški državni univerzi pred kratkim postala uradna prevajalka za slovenščino.
Želimo jima veliko uspeha!
Mali oglasi
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, nžuem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax.' 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.-
Slomškov dom
V nedelo, 21. marca bo praznovanje
50-letnice slovenske maše v Ramos Mejiji
• ob 10. slovesna sveta maša za žive in rajne člane ramoške verske skupnosti • ob 13. skupno kosilo
Na vrhu Capille
V Bariločah naseljeni fantje so 4. in 5. februarja 1951 naredili skupni izlet na Cerro Capilla (2.040m). Izletnikov je bilo 11, a samo 6 jih je prišlo na vrh gore, potem ko so se prerinili skozi grebene in gosto, bambusu podobno trstje - ki so ga zato imenovali kar bambus. Na tem izletu sta se porodili dve zamisli: postaviti križ na Capilli in ustanoviti Slovensko planinsko društvo. Glavna pobudnika sta bila France Jerman in Tonček Pangerc. Sklicala sta ustanovni občni zbor, ki so ga imeli 22. februarja 1951. Ustanovnih članov je bilo 17 (Slavko Adamič, Vojko Arko, Janko Bradač, Dinko Bertoncelj, Boris Černigoj, Janez Duhovnik, Janez Flere, Milan Godec, Ciril Jereb, Davorin Jereb, France Jerman, Andrej Kukoviča, Rudi Padovan, Tonček Pangerc, Miha Robidnik, Blaž Razinger in Bara Remec), čeprav je bilo dejansko prisotnih samo 12. Z leti se je število članov večalo; priključili so se skoraj vsi Slovenci iz Bariloč, pozneje pa številni buenosaireški turisti. Prvi predsednik je postal France Jerman, tajnik in gospodar Slavko Adamič, blagajnik pa Vojko Arko. Prve dejavnosti društva so bile v glavnem gorniške in smučarske. Prvi cilji, ki se jih je SPD zastavilo, so bili doseči glavne vrhove v okolici Bariloč in napraviti steze v gorah. Kasneje je s pomočjo buenosaireškega odseka SPD zbralo denar za poslopje, kjer bi se mogli zbirati bariloški rojaki in kjer bi lahko nekaj dni stanovali, ali pa samo prenočevali izletniki iz drugih krajev.
(ZBORNIK Zedinjene Slovenije, str. 559/567).
Knjigo lahko še vedno nabavite v pisarni ZS, v Slogi in pri poverjenikih. Cena broširanemu izvodu $ 80.- trdo vezanemu pa $ 100.- Dostavimo jo tudi po pošti. Priporočena poštnina za Argentino $ 10.-; za Ameriko $ 45.-; za Evropo in ostali svet $ 55.-
O o S c-& -3		FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
o CJ	žfi ° !>a	Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar
e-mail: debeljak@pinos.com
Obvestila
SOBOTA, 20 marca:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja, ob 15. uri.
NEDELJA, 21. marca:
Prva mladinska sv. maša v Slovenski hiši ob 9.30. Sledi srečanje mladih z duhovno pripravo za Veliko noč.
Praznovanje 50-letnice slovenske maše v Ramos Mejiji, ob 10. uri v Slomškovem domu.
NEDELJA, 28. marca:
V Rožmanovem domu celovnevna prireditev z mašo, blagoslov o\jk in butaric ter skupnim kosilom. Pričetek ob 11.30.
47. občni zbor društva Slovenska vas ob 17. uri v Hladnikovem domu. VELIKI ČETRTEK, 1. aprila:
Ob 19. v Slov. hiši začetek obredov. VELIKI PETEK, 2. aprila:
Ob 19. v Slov. hiši začetek obredov. VELIKA SOBOTA, 3. aprila:
Ob 21. v Slov. hiši začetek obredov. SREDA, 7. aprila:
Zveza slovenskih mater in žena ima
svoj redni sestanek ob 16. v Slovenski hiši. Na programu razgovor z delegatom prelatom Jožetom Škerbcem.
NEDELJA, 11. aprila:
Občni zbor Zedinjene Slovenije ob 10.30 v Slovenski hiši.
Misijonska vele tombola popoldan v Slovenski vasi.
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personeria Juridica: Decreto N° 1933/62 - Registro C 3754-59
CONVOCATORIA
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Ordinaria N° 52, que se realizara el dia 11 de abril de 1999, a las 9.30 hs. en el local de la calle Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designacion de 2 socios para refrendar, conjuntamente con el presidente y el secretario, el Acta de la Asamblea.
2) Lectura del Acta de la Asamblea anterior.
3) Consideracion de la Memoria, el Balance General, la Cuenta de Gastos y Recursos y el Informe de la Comision Revisora de Cuentas, correspondientes al E^jercicio comenzado el 1. de Enero de 1998 y finalizado el 31 de Diciembre de 1998.
4) Aprobacion de la cuota social, a partir del 1. de Enero de 1999.
5) Eleccion del Consejo Directivo, la Comision Revisora de cuentas, y el Tribunal de Honor, todos por dos anos.
Transcurrida una hora despues de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se realizara conforme al articulo 16° de los Estatutos Sociales, con el numero de los socios presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
16	marca 1999
1 dolar	173,60 SIT tolarjev
1 marka	97,16 SIT tolarjev
100 lir	9,81 SIT tolarjev
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po P°šn pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dot; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse S* pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno po&° 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre^y
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R&
Es todos Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-19® E-mail: vilko@ciudad.com.ar
ZA TO VELIKO N0C
Barve, želatinaste bravice, prilepke in pisanice za pirhe
Uvoženo iz Slovenije
Pueyrredon 2711, Lomas del Mirador Vsak dan od 8. do 18. ure 4657-5824, ob sobotah od 8. do 12. ure 4699-3767
SDO	SFZ
te vabita na
1. mladinsko mašo,
ki bo v nedeljo, 21. marca, ob 9.30 v Slovenski hiši
Sledi srečar\je mladih: duhovna priprava na Veliko noč
SO STVARI, KI VZAMEJO SAPO
Francka in Janez se bosta vzela, oba imata Karto Slogo. Izplačanih bosta dobila dvatisoč pesov. Prihranke imata varno in donosno naložene v Slogi, nakupe in plačila pa uredita z Mastercard-Carta Sloga. Na potovanju ju bo spremljala Assist-card za zdravstveno zavarovar\je, itd.
Mnogo uslug za malo denarja... Kartica, ki daje samozavest. Če k£y veljaš, jo imaš.
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!
COOPERATIVA DE CREDITO „S.L.O.G.A.” LTD A.
(Sociedad Legal Orientadora General del Asociado)
Matricula I.N.A.C. y M. N. 5380
Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia - Ptdo. de La Matanza - Pcia. de Buenos Aires
CONVOCATORIA
De conformidad con lo dispuesto por el art. 31 de los Estatutos Sociales y conforme con el Acta N° 875 de la sesion ordinaria del Consejo Administrativo fecha 9 de febrero de 1999, se convoca a los senores socios a la Asamblea Genet®1 Ordinaria, que se realizara el dia 17 de abril de 1999 a las 19 horas en el local de calle Msgr. Juan Hladnik 3970 de la Ciudad de Remedios de Escalada, Partido & Lanus, Provincia de Buenos Aires para tratar el siguiente:
ORDEN DEL DIA
1) Designacion de dos asambleistas para suseribir el Acta de la Asamblea sefP1 el art. 39 de los Estatutos Sociales.
2) Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros.
3) Consideracion de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Result3 dos, Anexos 1 y 2, Informe del Sindico y del Auditor, correspondientes al Ejercic‘° Economico NH 38, iniciado el 1 de enero de 1998 y fmalizado el 31 de diciembre <* 1998.
4) Eleccion de los miembros del Consejo de Administracion, segun lo determi11® do por el art. 48 de los Estatutos Sociales: Por dos anos: el Presidente. Prosecretario, el Protesorero, 3 Vocales Titulares y 1 Vocal Suplente.
Ramos Mejia, 26 de febrero de 1999.	^
EL CONSEJO DE ADMINISTRACIJ
f.