ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO. Štev. 11. V Ljubljani 1. novembra 1383. Leto XIII. Ipomin, rcé lindo me zaboli, Ivo spómnim se preteklih dni. Domišljam se prelepili und, Ki cvetna jih rodi vzpomlàd. Vzpomtódi željo sem imèl, Da čas sadii bi mi prisèl. In res prisèl sadu je čas, A z njim nastopil tudi mraz. Bogata, plódna si jesen, A dan je vsak takó meglén. Ce prav visi iz drevja a&d, Jaz tebe kličem le vzpomtód ! Po divéli nekdanjih hrepenim, Zannin, zaman si jih želim. Sirota. ' fjflj) blaki črni krijejo Le rósi, rósi le, nebo, i^i'y^Nani solnčeee rumeno, 2ejnó zeniljó napoji ! dež obilen hjejo I meni se solzi okó Na zemljo presušćno. In moči liei moji. Saj dolgo mi počiva že Moj oče pod gomilo, ln hladni grob pokriva Že Mi tudi mater milo. Jos. Trije bratje. B|il je oče, ki je imel tri sinove: Vida. Gregorja in Jurija. Sinovi so •ran rasli kakor konoplja, in čim večji so bili, tem več so jédli. Ali . —Jiiđkođ naj jim oče vzame hrane, ker ni bilo v hiši niti skorjiee kruha, ■fig^fef Oče ni imel druzega nego staro leseno kočo in nekoliko malo zemlje ; i nu to mu dosti, da preživi sebe in svoje tri sinove. Ker se mu je vsaki dan slabejše godilo, začel je premišljevati, kako bi si pomagal, da bi mu bilo bolje. Necega dne pokliče vse tri sinove k sebi in jim razloži žalostno stanje v hiši, rekoč, da takó ne more dalje biti ter jim druzega ne preostaje, nego da gredó po svetu, držeč se prislovice. ki pravi : s trebuhom za kruhom. Še jim je dejal : „Mladi ste in zdravi : lehko delate, in dela. kakor vem. se ne bojite." „Oče imajo pravo," reče Vid. najstarejši in najraziimnejši izmed bratov : „zli časi so nastali, in očeta bi izjćdli, da ostanemo doma. Svet je širok, hrani tisoče in tisoče ljudi, pa z božjo pomočjo prehrani 1 bode tudi nas. Kaj pravite k temu ?" „Pravo govoriš, Vide," rečeta oba brata ; idillio po svetu in poskusimo vsak svojo srečo. Kdo ve, če nas kje sreča ne- čaka?" Nato so se takój jeli spravljati na pot. Povezali so svoje stvari v robec, izprosili si v vasi kruha, vzeli slovo od očeta in odšli v daljni svet. Oče je milo zajokal, videč sinove odhajati ter prosil Boga, da bi jim dal srečo. Bratje so šli, kamor so jih peljale oči, in dospeli so v neko vas, kjer so ravno nabirali vojake. Naši bratje se niso dolgo premišljevali, in upisali so se vsi trije v vojake. Takój so dobili vojaško obleko in orožje, in skoraj bi jih človek ne bil poznal, takó so bili lepi in snažni. Oče bi se bil zelò radoval , ako bi bil videl. kako lepó jim stoji vojaška obleka ; radi bi se mu bili sinovi pokazali, ali to ni bilo možno, ker je bilo predaleč. Ni dolgo trajalo in stali so vsi trije pred sovražnikom, ki je pridrl v ondotno deželo. Najstarejši — Vid — in najmlajši — Jurij — obnesla sta^ se prav junaški ter dospela do velike časti in postala stotnika (kapitana). Srednji brat — Gregor — bil je v tej zadevi siromak iliv sreča mu ni bila ugodna. Da-si pogumen, vender ni mogel dalje dospeti, ostal je vedno priprost , vojak in njegova brata sta se ga sramovala ter nista hotVla nikoh ž njim občevati. Necega dne je prišla vojska, v katerej sta naša brata služila, celò do meje sovražnikove dežele. Ob meji je bila velika reka, preko katere je vodil velik most, katerega polovica je bila svojina sovražnikovega kralja, a druga polovica je bila domačega kralja, kateremu so sluzih naši trije, bratje. Sredi mosta je stala stražnica za vojaka, kadar je stal na straži, da stopi vanjo, ako bi deževalo, ali pa, če bi mu bilo premrzlo stati zunaj ob hudem vrementr. Vojska, prišedši do meje, postavi stražo na mostu, da ondu stoji in pazi. Ali vojak, kateri je tu na mostu stal od jedenajste ure do póln noč i, bil je do polunoči živ, a ko je o pòi u noči prišla straža, da ga zameni, našla ga je na kosce raztrganega. Kaj se je ž njim godilo, nihče ni znal povedati: samó gròza je »preletela vsaeega, kdor je videl raztrgano telo nbozega rojaka. In tokó je bilo vsako noč. .Mnogo so ugibali ljudje, kakó in kaj, ali vse je bilo zaman, nihče ni mogel priti stvari na pravo sléd. Kmalu se je ta čudna stvar raznesla po vsem tabora in nobeden vojak ni več hotel iti po noči na stražo. Kadar je kralj o tem slišal, zapovedal je. da morajo vojaki žrebati, in na kogar koli pade kocka, mora iti na stražo brez odloga, drugače se iuta takoj ustreljiti. Osoda je itotela in korka je padla na Gregorja. Kakó mu je bilo pri «rei, leltko si mislite, otroci. Hal se je- siromak, ker je dobro znal, da ne ostane pri življenji, ako se postavi čez noč tja na most tla stražo, in začel je misliti, kako bi se tega posla roSil. Sel je k bratom, ki so bili stotniki, in jim povedal, kako nesrečen je tor da nima volje, da bi se dal kar tebi meni nič raztrgati oil ponočne hudobe. Ali bratje, ki g3 niso marali, rekli mu so, naj se ne boji. ker se mu ne bode nič žalega zgodilo ; in da bi ga Se bolj opogumili, dali mu so jesti in piti, kolikor je hotel. Mislili so si, da se ga bodo s tem najlaže iznebili. Gregor je jedel in pil, kolikor je mogel, in kadar 11* se je đosti napil, imel je polno glavo poguma iu junaštva. Poslovivši se od bratov, šel je na stražo- Še ni bila ur» jedenajst. da je Gregor uže bil pri straži. Vsi vojaki »o se mu čudili, ko so ga videli takó veselega in hrabrega. Viel je svojo puško, nabil jo in svojim tovarišem „lehko noè" želee, odšel je na most. Tam se je postavil na stražo in dobro pazil. Bilo je povsod tiho, samó voda v stni)£i je šumela. Zdajci, ku odbije ura dvanajst v bližnjem zvoniku, začelo je izpod mosta, kakor iz kake votle globočine strašno šumeti in ropotati. Ta i-udeti ropot se je bolj in bolj bližal stražnici, ki je stala na mostu. Gregorja prime dajete - - " gomassilnhn šumenjem reke naravnost proti Gregorji ter se postavi pred njega. „Velika sreča za tebe iti za mone," reče prikazen, „da si me slušal tor nisi ustrélil ; ako bi bil ustrelil, raztrgal bi te bil na drobne kosce, kakor sein to storil z vsakim vojakom, kateri je pred teboj stražil tukaj na mosto, a uit' tebi uiti meni bi bilo odrešenja, ker bi se bil moral še, dolgo tukaj mučiti in strašiti. .4 ila bodeš znal, kdo sem, povem ti, da si ti moj rešitelj. Bil sem ujega dni vojskovodja necega kralja; temu kralju seni se bil iznevijriU ter storil, da ga je premagal drugi kralj in to na ravno tem mostu. Kralj spoznavši luojo nezvestobo, in videis, da sem se pridružil z njegovo vojsk« njegovemu neprijatelju, zaklel me je v vodo pod ta most, na katerem seni se um bil izneveril. Od tistega časa prebivam pud tem mostom, iu da me « nisi ti danes rešil, bil bi še dolgo dolgo zaklet. Zato se ti zahvalujem in nč vem, s čim bi te dostojno plačal : nu, kar imam, lo ti dam. ter se nàdejam-da ti bode koristno in boš jedenkrat veliko slavo dosegel. Dobro tedaj pomni-da nikomur niti besedice ne zineš o tem, kar ti bodem podariL ker drugače bi li bilo vse to zaman. Prvi dar, ki ti ga darujem, je ta remen." T« rekši. odpaše si pis in ga podari Gregorju. kateri jo stal pred njim, kakor lesen panj in kakor bi ne bilo uiti kapljice krvi v njem. .Ta pis ima veliku moč v sebi : kadar koli se ž njim opašeš in rečeš : Jaz želim tam biti ! takoj liodei na tistem mestu, kjer si želiš biti." „Drugi dar je ta klobuk." To rekši, vzel je svoj široki klobuk z glave in ga dal firegorju. „Ta klobuk," reče dalje, „ima to veliko moč v sebi. da kadar koli rečeš : Toliko tisoč vojakov želim imeti, takój jih boš imel pri sebi in storili ti bodo vse. kar jim naložiš.1* „Tretji dar." reče zakleti, „je ta mošnji če k. Tudi on ima to veliko moč v sebi, da ti ho dal novcev (denarjev), kolikor koli jih zaželiš, ako jo le malo iztepeš." Ko je siromak Gregor vse te stvari dobro spravil, izginil je zakleti vojak izpred njega, da ni bilo o njem ne duha ne sluha. Kmalu potem je udarila ura jedno po pollinoci in našega Gregorja jc zaménil drug vojak na straži. Ta se ni malo začudil, ko je ugledal ßregorj» živega, zdravega in veselega. Začel ga je izpraèevati, kaj je videl in slišal: ali Gregor mu je odgovoril, zakaj ni sam prišel na stražo, pa bi bil vse videl in slišal. To rekši. odšel .je veselo v svoje stanovanje. Tu so ga obstopili od vseh strani lovariši vojaki ter ga izpraševali. da jim siromak Gregor nil' odgovarjati ai mogel. V vsem šotora ae (Vruzega ni govorilo nego o Gregorji, kakšen korenjak je. in to je slišal tudi kralj ter poslal po njega, da rati povč, kaj se je na mostu godilo. ko je bil on ua straži. Ali I iregor tudi kralju ni hotel ničesar povedati, kaj je doživel na mostu óno noč, ko je stražil-ker dobro si je bil zapómnel, da mu je zakleti vojskovodja zabranil o telil pripovedovali bodi si komur koli. Zatorej je dejal kralju, da ni nič posebnega videl niti slišal. Kralju se je to zelo čudno zdelo, ali vender ga je izpustil mirno izpred sebe. Zdaj je šel Gregor naravnost k svojima bratoma. Ta dva se nista mogla dosti načuditi, kadar sta ugledala brata Gregorja živega pred seboj ; jela sta ga izpraševati. kako je to mogoče, da je ostal pri življenji in ga ni raztrgala hudoba. Gregorje molčal, ter samó to rekel, da jima bode nekaj povedal in lehko bodeta srečna, ako bodeta le hotela. Urah1 privolita v to in Gregor si posadi klobuk ua glavo, opaše sebe in brala s pasom ter reče, da želi biti daleč daleč v tujej zemlji, kjer so se ravno vojskovali z hudim sovražnikom. Jedva je to izrekel, bili so uže vsi trije * tujej zemlji, kjer so si kupili krasno, bogato obleko, kakeršno imajo generali, ter so otišli k ondotneinu kralju. „Kaj bi radi ?" vpraša jih kralj. TIrata Vid in Jurij sta bila vsa osupela ter nista znala, kaj se godi t njima, zato sta lutli molčala. A (iregor reče kralju : „Mogočni kralj ! prišli smo k tebi, da nas vzanteš v svojo službo ter se ti ponudimo kot generali-Služili ti bodemo zvesto in verno. Kralju je bila ta ponudba zelò po godu, ker je ravno potreboval dobrih generalov, zatorej jih je takój vzprijel v svojo službo in jim naložil, da gredó z njegovo vojsko proti silnemu sovražniku. Gregor odgovori na to. da njemu in njegovima bratoma ni treba nobene vojske, vojska naj ostane doma, k*.r on in njegova brata bodo tudi brez vojakov premagali sovražnikovo četo t<.r mu jo potolkli do poslednjega moki. Ym so se smijali Gregorju na te besede , misleč, da ni pri zdravej pameti, a pustili so ga, da dela po svojoj volji in po svojej neiunnej glavi. (.ìregor si dene svoj široki klobuk na glavo in reče: „Štirdeset tisr*. vojakov naj pride takój in naj potolče sovražnikovo vojsko do poslednje^ moža !u Jedva je to izgovoril, uže je stala pred njim silna vojska : tu je bifo vse polno pešcev, kónji-kov. topni-čarjev in različnih drugih vojakov. Kmalu so se udarili s sovražnikom in mu potolkli vse njegove vojake. Kadar je kralj slišal, da je sovražni! premagan in je njegova zemja rešena sovražnikovega nasil-stva, zelò se je vzradoval i u takój poklical Gregorja v svojo palačo. Ko (ìregor stopj pred kralj^ objame gj* kralj in st* mu prisrčno zabvaluje. V znamenje svoje velike hvaležnosti mu je dal rokó svojo hčere in polovico svojega èra (lesiva , a drillo polovico mu je obljubil po svojej smrti. Gregor se je za vse to kralju pra? lepo zahvalil ter ga prosil, da bi dal roko kraljičine in pol kraljestva njegovemu najstarejšemu bratu Vidu, a kraljestvu, katero si je pridobil od svojega sovražnika. naj bi podaril njegovemu najmlajšemu bratu Juriju. Gregor je skrbel le za svoja dva brata, da bi bila srečna in zadovoljna ; bil je mnogo boljši od njiju, ker take velike dobrote nista bila zaslužila. Kralju je bilo to po volji, in ker tudi njegova hči temu ni ogovarjala, dal jo je kralj Vidu, a prisvojeno kraljestvo je dobil Jurij. (ìregor pa je od.vl po svetu, da se ondu nekje ponudi druzemu kralju v službo, ki se je tudi vojskoval s svojim sovražnikom. Ker je tudi temu kralju, kakor poprejšneniu, potolkel sovražnika, dobil je v dar kraljevo hčer in dve. kraljestvi, njegovo domače in osvojeno sovražnikovo. Takó je bil Gregor zdaj zelò mogočen sosed svojih dveh bratov, Vida in Jurija. Veselilo ga je. da so postali vsi takó srečni. Ali brata sta mu zavidala toliko bogastva in toliko moči, zato sta jela premišljevati, kakó bi se ga iznebila. Dogovorila sta se, da hočeta nanj udariti z veliko vojsko ; kakor sta se dogovorila, takó sta tndi kmalu storila. To je brata Gregorja zelò razjezilo. Videč, kako sta mu brata nehvaležna za njegove obile dobrote, dejal je: rKomur ni svetovati, temu tudi ui pomagati." Koj potem je vzel svoj široki klobuk, dejal ga je na glavo in zapovedal ? „Sto tisoč vojakov naj pride takój nad moja sovražnika !" Kakor je zapovedal, takó se je- zgodilo. „Vojsko, katero vidite pred seboj, potoleite, samó kralja mi varujte, in pripeljite živa k meni," zapovedal je Gregor. Kakor je ukazal, izpolnilo se je vse. Njegova vojska je pobila sovražnika in kmalu sta bila oba njegova brata pred njim. Gregor jima reče : „Nikoli bi si ne bil mislil, da se vzdigneta proti svojemu lastnemu bratu in mi toliko mojih dobrot povrneta s takó grdim dejanjem. Hotel sem, da bi bila srečna in slavna, ali zdaj vidim, da tega nikakor ne zaslužita. Zdaj sta v mojej rod ; lehko bi se maščeval, ali tega nočem storiti, ker ne želim vajine krvi : ali kraljestvi vender no dobita več nazaj. Dal vama bodem jedno graščino, ondu živita in gospodarita." To rekši, dal jima je obilo denarjev in zapovedal svojemu slugi. da ju odvede v njiju graščino. Kralj Gregor je združil obe kraljestvi svojih bratov s svojim in je vladal srečno in zadovoljno. Da l»i mu bila sreča popolna, šel je po svojega starega očeta iu ga pripeljal v- čveteroprežnej, kraljevskoj kočiji v svojo palačo. Lehko si mislite, otroci, kako je to starega, uže onemoglega očeta razveselilo. Živel je pri svojem dobrem iri hvaležnem sinu. in svojej plemenitej sinahi brez vseh skrbi še mnogo let, in če ni še umrl, živi še denes, in tako tudi njegovi trije sinovi : Gregor, Vid in Jurij. _ s. fLep solnčni zahod. J (Na slovenski preložil J. S-a.) il je lep jesensk večer. Na polji se srečata gosp. župnik, ki so svoje cerkvene ure molili, in starček Jakop, priden mož, ki pa v svojej mladosti ni nič kaj lepó živci. Srečavši se, jela sta se pogovarjati ta-kole : Župnik: Kakó ste, Jakop moj ljubi? Jakop: Slabo, slabo se mi godi gospod župniki nogi me nečeti več nositi, roki nečeti delati, oči mi slabé. in kakor se mi dozdeva, naglo se bližam smrti. A vse naj bode v imenu božjem. Župnik: Pravo ste rekli, .Jakop! vse naj bode v imenu božjem, ker v Bogu živimo in v njem tudi umerjemo. Jakop: A smrti se jaz vender le bojim. Župnik: I zakaj pa ? Saj moramo vsi umreti, če hočemo v nebesa priti, ker kri in mesó ne moreta v nebeško veselje. Jakop: To je uže res; ako bi jaz le smel upati, da pridem v nebesa; ali... Župnik: Saj Bog želi, da bi vsi v nebesa prišli. Jakop: Ali mladost, gospod! Mladost je norost, in v mladih norih letih stori človek mnogo slabega. Župnik: Anti ste se uže svojih grehov, ki ste jih storili v mladih letih, izpovedali in skesali. Jakop: Vse sem storil, kar sem mogol, ah pozabiti jih vender ne morem, in to mi dela veliko zàlosti. Župnik: Je žalost. ki vodi k Bogu ; jaz mislim. da je vaša žalost tudi takšna. Jakop: Vaša tolažba, gospod! mojemu srcu dobro godi; lepa vam hvala! Župnik: Ni treba hvale ; jaz storim samó svojo dolžnost, ker vas ljubim. (Oba utihneta: potem gospod župnik nadaljujejo): Kako krasen večer je denes ; kako lepó zahaja solnce ! Jakop: Jaz bi se ne bil denes takó lepega večera nadejal, ker je bilo ves dan takó oblačno in neprijetno. Župnik: Ali mislite, da bode jutri tudi lepó "? Jakop: Jaz mislim, gospod župnik! Župnik: Zakaj to mislite? Jakop: Ker solnce takó lepó zahaja. Župnik: Glejte, Jakob ljubi! solnce, ki je bilo ves dan z oblaki prevlečeno, bode, kakor tipate, jutri lepó vzhajalo, ker denes lepó zahaja. Ali ni to vaša podoba, Jakop ? Solnce vašega življenja je bilo dolgo zagrne.no z grešnimi oblaki ; a zdaj na večer lepó jasno svóli. Pustite solnce svojih čednosti svoje zadnje dni lepo sijati, in gotovo bode tudi po smrti v večnosti takó lepó zopet vzhajalo. J a k o p : Hvala, gospod župnik, za lep nauk in tolažbo. Ločila sta se in šla zadovoljna vsak proti svojemu domu ; Jakop poto-lažen v svojem srci, in gospod župnik vesel, da so imeli tako lepo priliko za duhovno dobro delo. Ka grobu, V miru počivaj, Bl&gor uživaj, Vsth težav zemìjé ti zdaj si próst ; Tam ni trpljenja, Rajski življenja Žar ti sije, zdaj angelov si gost. Spàvaj slàdko v hladnem grobu Sladko spi ! Blagor ti ! Trde spone so zdrobljene, Solze britke posušene, Vsa bolést končana je, M imo tvoje je sred. Sladko spi ! Sladko spi tu v hladnem grobu, V krilu matere zemlje. Srcé ne jóka G òri, saj roka Stvarnika izbriše vse solze, Žalost naj mine, Saj nam zasim- I)an vstajenja, da spet združimo sé. Tu v gròbu prebiva Sladak pokój, Utrujeni vživa Počitek svoj. Življenja težava Rodi skrbi, Tu v gròbu se spava Mirno vse dni. Tu več ne razjéda Bolést sreä, In tuga in béda Tu ni donili. Po svetu naj ljuti Besni vihàr. Saj grob ga ne čuti, Kaj njemu rnKr ! Le spavaj v pokóji Zemlje, telò; Po truda se znöji SpoČij sladkó. Smo zdaj položili Te v groba brani. Vsi bomo združili Skoraj se tam. Spàvaj stódko v hladnem grobu! Sladko spi 1 Blagor ti ! Vsi, ki smo se tu ločili, Bomo se kedaj združili, Kristus nas poklical bo, Z duhom spravil spet telo. Sladko spi ! Shidko spi do zadnje zòre, Ki nam grob odprla bo. 4. To žalostno zvonovi K slovesu mn pojó, Tain góri sveti zbori Pozdrave mu nesó. Vi, srečni, le nesite Očetu ga v roké ; Vsi ž njim kedaj tam gori Združili bomo sé. (h neviSt-inc prelofil Savo Ztrrd«J £ Zakaj sovražijo psi lisico, mačko in zajca. p].«, ki je čuval liišo svojega gospodarja, govoril je ob lepem poletnem Jjfjvečeru sam v sobi: „V takó lepej noči je pač dolgočasno sedeti pred «lljsfliišo in jo čuvati. Denes gotovo ne bode tatù v hišo, zatorej je boljše, [fi da grem ob mosečnej svitlobi malo okoli pogledati." Ne pomišlja se dolgo, kam bi jo potegnil; hitro steče po bližnjem travniku proti gozdu ter ondu veselo zalaja. Ko mu iz gozda njegov glas odmeva, misli si, da ga nekdo oponaša ter mu takó nagaja. „Gledat grem. kdo me neki oponaša." reče sam v sebi ter hiti s travnika v gozd. Takój pod prvim grmom najdo spečega zajca. rAli si me ti oponašali*" zadere se pes nad njim. „No, jaz uè! sladko sem spal ter sanjal o lepej zelnatej glavi, ki sem jo hotel ravno v zelniku jósti, a ti si me prebudil," odvrne ma zajec. Pes nejevoljen hiti dalje in pride do mačke, katero tudi vpraša: „.Vii si me ti oponašala ?" Mačka mu odgovori: „Kaj ti pade na um! Mar misliš, da nimam druzega dela? Prežala sem ob gozdnem robu na lepo miško, a ti si mi jo prepodil. To ni lepó od tebe!" Kipeč jeze hiti pes dalje po gozdu, ter uajde lisico. Tudi njo vpraša, če ga je oponašala v lajanji. „Preveč te imam rada, ljubi moj," odgovori mu lisica prilizljivo, „da bi se kaj taeega upala storiti : a mislim, da se ne motim, ako rečem, da je to storil jazbee. ki tiči ondu v jazbini pod hrastom." Naglo skoči pes Ijii in glasno zalaja. Ker ne dobi odgovora, stopi pred luknjo, ki pa ni bila jazbečeva, nego lisičja, iu tu ga zgrabi za nogo lisiei nastavljena past. Lisica to videč, smeje se mu o l veselja, pokliče mačko iu zajca, rekoč : „zdaj idita z menoj, gremo krast : čuvarja in izdajalca našega nam se ni treba bati, ker ondu pred mojo luknjo evili, zgrabljen v meni nastavljeno past; nocoj si izberimo vsak, kar nam najbolje diši." Šli so premim potom naravnost v gospodarjevo hišo, katerega pes je bil vjet. Prihaja angelj smrti. Da grob teman odprè, Zdaj v hladno zemljo léglo To mrzlo bo sree. Milobni dnli pokòja Pred stvarnikom stoji, In trudnemu zemljiinu T svoj tihi dom veli. Kmalu so se Traili. Lisica si je prinesla najlepšo kokoš, mačka iz kuhinje najdaljšo klobaso, a zajec z zelnika najlepšo zelnato glavo. S tem plenom obstopijo vsi trije vjetega psa. Lisica izpusti kokoš na tla m daje ubogemu psu naslednji nauk : „Ako bi ti bil svojo dolžnost storil, vse to bi se ne bilo zgodilo, a zdaj moraš trpeti bolečino in sramoto, a tvoj gospodar še po vrhu veliko škodo. (Istalli čuvar in bodi zvest svojemu gospodarju I" To rekši. pobrala jo je s svojo družbo daleč skozi gozd. Še le proti jutru si izvije pes z vso silo nogo iz nastavljene pasti, ter krvaveč prikrevsa domóv. Gospodar ga je kaznoval zaradi kvare, ki se mu je vsled njegove nezvestobe po noči naredila. Siromak pes tli svojemu gospodarju nič povedal o tem. kar se mn je po noči dogodilo, a povedal je vsem drugim psom v svarilen nank. — Ljudjé pravijo, da so od tistega časa psi mnogo zvestejši svojim gospodarjem nego Ii so poprej bili, ter so lisicam, mačkam in zajcem največji sovražniki. Boza Kebova, Zlati listi. (Iz poljskega preložil T-ar.) 1. Iskanje izmišljene sreče bilo je in hode vedno na kvaro prave sreče človeške. (StanUl. Potočki.) 2. Zasluga je, kakor smodnik. Kdor smodnik široko razspó in ga vpali. napravi majhen blisk brez moči, póka in vspeha. Ali kdor smodnik globoko zakoplje in vpali tedai prevrne zemljo s pokom iu vspehom. Zato se tudi • zasluga — globoko oliranena — slavno pokaže. (Adam nidnadasj 3. Od mladosti, dobro porabljene in obrnene zavisi daljše, življenje. Kdor v mladih dneh življenje preživi v razveseljevanji in razuzdanosti, naj si ne obeta čvrste in brezbolestne starosti. (M. \Vi*niew*ki.) 4. Ni dosti samó želeti in prositi ; treba, da tudi sam pristopiš, treba, da sam izpolniš. Dopolnenje molitve je delo. (At'tf. Cieszkotcjtki.) 5. Značaj in plemenitost se ne dasta z ničemur oceniti ; samó po obnaši do nesrečnih in bolnih. (j. Kratawtki.) 6. Bog posodi človeku življenje, a ne daje mu ga v svojino. (Jož. Sltpinrfti.) 7. So obrekovanja, ki celo nedolžnosti vzamejo pogum. (Wr. Orzymata.) 8. Pregrešiti človeški se hitreje primejo, nego li kuga in nalezljive bolezni. (Ignacij VamejVfco.) 9. VT našem železnem veku ne obstoji vprašanje obstanka samó na tem, da Ili ne izmanjkalo ljudi tej zemlji, nego ua tem, da bi vsak dan naraščalo število razumnih, vrednih iu nravnih njenih sinov. (./o«. SzujM.) Prirodopisno - natoroznansko polje. Pes. /nogi izmed vas, ljubi otroci, rekel bode : psa vidimo vsaki dau, čim U K tedaj čitamo o njem ? — Su, le vztrpite malo. morda bodete čitali i, vender kaj novega, česar že nikoli slišali niste, (''ujmo tedaj ! Pes je v rodu z volkom, šakalom iu zvito lisico, a vender ni takšen tat in tudi ne tako slabega značaja, kakor njegovi trije sorodniki. On je med vsemi najboljši, a rojakinja njegova lisica je najbolj prekanena iu zvita. Pes je svojemu gospodarju najzvestejši prijatelj in mu vdan do smrti, a lisici je in bode vedni sovražnik. če tudi si sta v ródu. On je ne trpi, nego preganja je kot tatico in malopridnico. Znana vam je óna basen, ki pripoveduje, kakó je pes. potujoč s petelinom, prijel to premedeno tatico za vrat. ko je prišla pod drevó, da Ili prevarila petelina. Lisica ostane vse svoje življenje zvita prekanena in divja, a pes. ako pride v dobre roké. mnogo se lehko nauči, posebno lovski in ovčarski pes, še več pa lakó imenovani psi kodri. Teta lisica je zmiraj škodljiva, a pes je človeku zelò koristen. On mu čuva hišo in premoženje, večkrat mu je še celò življenje otel. Kadar ga kak neusmiljen gospodar bije in pretepava, liže mu pes roki. ter mu ne vrača nikoli žalega za sramoto. Vem. da ste uže slišali, kakó je hotel pes gospodarju življenje oteti, iu ker tega ni mogel storili. legel je poleg mrtvega gospodarja in ga stražil-Tudi se je vže dogodilo, da je pes. ko mu je gospodar umrl in bil pokopali, zelò žaloval po svojem gospodarji, šel na pokopališče, legel na grob in ondu gladi poginil. « Pes izpremlja gospodarja ua lov. čuva mu na polu njegovo blagó iu denarje ; izpremlja ovčarja na pašo. mesarja na sejem in v mesnico. — Njega se boje tatovi in vse take zveri, ki se živt'1 oh mastnej pečenki. Starim Rimljanom in Grkom je bil pes uajmilejša žival. Ker so bili ti naroili pogani, uiso poznali pravega Boga, in žriovali so psa Panu, ki je bil bog gozdov in njiv. Marsu, ki je bil bog vojake, in Eskulapu. bogu le-karstva. Imeli so namreč to vero, da se rana od pasje sline, to je. ako jo pes večkrat obliže, hitro zaceli. Pes je bil nekdaj, in je še zdaj znamenje in podoba zvestobe in udanosti. Odlične (irke so psi izpremljevali v zbore, kar je značilo svobodo in veliko važnost govorov, držanih v grških zbornicah. Vzhodnim narodom čuvajo psi hiše in ovce, a drugače se ti narodi ne brigajo dosti za#nje ; zato so psi po jntrovih deželah zapuščeni in podivjani, ker nimajo pravih gospodarjev. Na Turškem, v malej Aziji in Egiptu so vsi psi brez gospodarja, ker jih Turki ne trpe po hišah. To jim brani njihova vera. po katerej jo pes grda. nečista žival. Popotniki pripovedujejo, da imajo psi po turških mestih svoje ulice in gorjé tistemu, kateri bi se izgubil v kako drugo. Vsi padejo na-nj. in če se nesnaga hitro ne odnese. kar na kosce ga raztrgajo. Tujega človeka, ki ni Turek, ti psi dobro ločijo o/l Turka. Ako tujec kupi jesti, preže vsi vanj in ga izpremljajo do ogla, dalje pa ne, ker ondu už6 čakajo drugi iz bližnje ulice. Po noči so ti psi tujcu tudi opasni (nevarni), posebno če grò sam in nima svetilnice v jednej. in dolge palice v drugej roki. (lesto se primeri, da napadejo psi kacega tujca, in če bi ne prišli Turki na pomoč, raztrgali bi ga. Še bolj divji nego turški so egiptovski psi. (»kolo vsaeega egiptovskega mesta, séni ter tjii tudi po mestu, je polno razvalin in podrti n nekdanjega mesta. V teh gr obijali, večkrat daleč zunaj mesta, stanujejo psi. Vsak ima svojo luknjo, kjer prespi ves dan in še ie o mraku se ožive groblje. Vso noč tulijo in lajajo, iskajoč si mrhovine okolo mesta in druge nesnage po mestu. Velika sreča je, da se med temi psi ne pokaže steklina, ki je najhujša pasja bolezen. Stari Nemci, da-si so znali, da je pes zvesta žival. ker jim Čuva hišo in jih izpremlja na lov, vender so imenovali vsako težko ali zlo delo pasje delo. Grki so imeli svojega triglavega psa, katerega so imenovali Oerbenisa. Ta pes je stražil pri vratih podzemskega sveta ter ni nikogar pustil iz njega. Franki, s katerimi so se tudi naši p rod ed i bojevali, kažnj evali so nekatere hudodelce s tem. da so morali psa nesti do odločenega mu kraja. Besedo „pes" vežemo tudi z druži mi besedami ter jo potem rabimo za različne izraze. Takó je v prirodopisu rastlinstva znano zelišče, ki se imenuje pasji peteršilj. ki raste prav pogostoma po grobljah, kraj potov in v plofcćh terja omanmo-strupena rastlina. Pasji jezik (Hundszunge), ki ima umazano krvavo-rudeče cvete. Takó so tudi še druge zeli znane pod imenom : pasje grozdiće, pasja pirika. pasji lišajnik i. dr. V prirodopisu živalstva nam je znan leteči pes ali kal on g, ki se šteje med prhutarje ali pirhpogačice. Znana je tudi pasja muha. Tudi morje ima svojega psa; takó se zove t u len j, ker je po glavi zelò podoben psu, morski pes (Seehund). — Težaki ali delavci imenujejo težko ali trudno delo pasje delo, a pičlo, težko zasluženo plačilo — pasje plačilo. Slabo in netečno jed imenujejo ljudje — pasjo jed. ker psi in mačke dobivajo navadno naj-slabejšo hrano. Človeku, kateri nikogar ne trpi ter je vsacemu zaviden, pravijo, da je zaviden kakor pes. Taeemu, ki na vsaeega godrnja, pravijo, da reži kakor pes. Ljudem., ki žive v sovraštvu in vednem prepiru, pravi se, da se koljejo kakor psi. Takim, ki bi vse radi znali, pravijo : vse bi radi ovohali kakor pes. A znano vam je. da lovski pes zavoha zajca, a pes p repe I i t* ar zavoha prepelico, kakor vam to dentàoja podoba kaži». Psi prepelicami so izvrstni lovci. Prepalio. jarebic. sij u k in zajcev skoraj ni moči loviti in streljati brez teh psov. Star logar, ki je imel izvrstnega prepeličarja, pripoveduje, da je k njemu prišel ua veselje iz mesta prijateljev sin. ki se je znal bolje s peresom nego li s puško ukvarjati. Mladi gospodič prosi lovca, da bi smel iti na lov. Logar inu rad dovoli, rekoč : „Le idite ! samó to vam rečem, tla morate dobro streljati, drugače hi vam utegnil pes zameriti. Pisar gre s psom in lov t* začne. Pes kmalu najde jarebice, zapodi jih na zapoved, gospodič ustreli — ali nobena ne pade. Pes čudeč se pogleda mladega lovca, in videlo s«' mu je, da ni zadovoljen s tem lovcem. ali vender gre še dalje ž njim. Zopet najde jarebice — ali pisar zopet nič ne ustreli. Zdaj pes zaničljivo pogleda lovca in teče naravnost domóv. In še čez leto in dan. ko je óni gospodi«' zopet prišel na lov, ni bilo mogoče psa. ki je bil sicer strasten lovec, nagovoriti. da bi šel na polje s tem lovcem skazom. Ako odprete pratiko, našli bodete v njej naslikanega psa in to od polovice meseca julija do konca avgusta. Ob tem času je namreč velika vročina, in zato imenujejo ljudje te dneve — pasje dneve. Posebno debeli Ijudjó se bojé teli pasjih d uovo v, ker jim je prevroče in se preveč potò, ter si morajo iskati vode. kjer bi se tnalo okopali in razhladili. Pa tudi taki ljudje, ki niso preveč debeli, pritožujejo se čez vročino, ki vlada o pasjih dnevih. Psi o tem času lehko stekó. ako nimajo dosti vode za pijačo. Glejte, otroci ljubi, da sto vender nekaj novega čitali o psu. Zatorej nikar te se. nikoli prenagliti in godrnjati : Kaj bodem to čital. to uže vem. to som nžć davno poprej čital itd. i. t. Ptice. wr J, tiče imajo rudečo toplo kri, dihajo s pluči, pokrite so s perjem ter neso Ž; jajca, katera s svojo telesno toploto izvalé. Mesto prednjih nog imajo / ptice dve kreljuti. Mesto zób imajo rožen kljun. Na nogah ločimo : gorenje in spodnje stegno ter nogo s prsti. Ptice plavarice imajo prste na nogah s plavno kožico zvezane. Plezavci imajo na nogah dva prsta naprej, a dva nazaj obrnena. Take noge so posebno spretne za oprijemanje in plezanje po drevji. Tičja jajca imajo beljak in rumenjak, trda so in v apnenih lupinah. Mnoge ptice si delajo zelò uineteljna gnezda, ki je stavijo na visoka drevesa ali skalovje, druge vale jajčeca v zemljo izkopauej jamici. Nekatere ptice nam dajejo dobro, okusno meso, nekatere nas razveselujejo s svojjm prijetnim petjem. Zatorej, otroci, imejte radi ptičice, katere je Bog ustvaril sebi v čast in slavo, a nam v korist in veselje. Kdor ptičice muči in preganja, tak je hudoben človek ter ni vreden, da ga solnec obsije. IKazne st^rsiri- Drobtine. Umrl je v 1. dan oktobra gospod Josip Kavšek, učitelj na Vinici ob Kolpi. Bil je rajnki ves Čas plemenit narodnjak, prijatelj uČe-čej se mladini in zvest naročnik našemu listu. Bog mu plati njegov trud in mu daj uživati neizkaljeno veselje v nebeškem kraljestvu 1 Bodi mu zemljica lehka ! (Posebni spomini, meseca novembra.) V 1. dan novembra 1766. 1. se je porodil sloveč avstrijsk general in vojskovodja: Rad ecky. V 2. dan novembra 1595. 1. se je začela ljubljanska gimnazija. V 4. dan novembra 1526. 1. je bil Ferdinand 1. za ogerskega kralja venčan, s teta mu je prišla tudi hrvatska kraljevina. V 8. dan novembra 1620. leta je bila Ititka na Belej gori pri Pragi. V 10. dan novembra 1483. 1. se je rodil Martin Luther, ustanovitelj konfesije protestantov. V 11. dan novembra 1759. 1. se je porodil velik nemšk pesnik F. pl. Schiller. V 13. dan novembra 1560. leta se je porodil »lavni Ljubljanski škof Toma Chron. — Ravno v ta dan 1813. 1. se je rodil v Svečah, v Rožnej dolini na Koroškem, vodja in starosta Koroških Slovencev: Andrej EinSpieler. V 1«. dan novembra 1632. I. se je blagoslovila cerkev sv. Petra v Rimu, najlepši božji hram vsega svetli. V 19. dan norem bra 1808. 1. se je porodil sla v n o z n a n i b u d i-t e 1 j in oče slovenskega n » r o d a ter ustan o vitelj „Novic" : dr. Jan. Blei \v e i s. V 20. dan novt-mbra 1813. 1. se je porodil najslavnejši izmej sedanjih je-zikoznanoev slovanskih , naš rojak : dr. Fran vitez Miklošič. V 25. dan novembra 1712. L se je porodil €r. M. Epée ki je prvi jel pončevati glnho-mntce. V 29. dan novembra 1881. 1. je umrl dr. J. Bleiweis. — Ravno tega dnè 1780. 1. je umrla Marija Te- ' režija in Josip 11. je postal rimski cesar. A. G. Kratkočasnice. * Otrok, ki je stri steklenico, jokal se je in dejal: „O joj! škoda je storjena, ako bi le tudi kazen bila uže prestana.u * Tonček je hotel Martmka za norca imeti in mu je rekel : „Martinek, glej ! na križi nad zvonikom sedi muha, sli jo vidiš?" Martinek je bil prebrisane glavice in mu je takój odvrnil, rekoč: „Vidini jo, vidim: ravno se jej zdeba, in če dobro pogledaš, videl boš da ima j vòtel zob. I * Oče so sinu zapovedali, da mora v hiši ostati. ker ni lepó ves dan po i ulici letati in upiti. Deček, katerega ' je mati čez vse ljubila, se pa zagrozi očetu , rekoč : „Oče, ako jaz ne smem vèn iz hiše, bom pa materi povedal, i in tudi vi bodete morali zvečer doma j ostati." * Mati, ki je gos pekla in videla, da je nekdo vso gosjo kožo snedel, poklicala je sinka, češ, to je gotovo on storil in nihče drug. Sin jo tolaži, rekoč : „Le denite gos- zopet v peč, bode j uže dobila drugo kožo: saj se je pri mleku še vselej zopet nova koža naredila, če sem jo tudi desetkrat pojedel." * Katehet so razlagali krščanski nauk o angelih in rekli, da so angeli i čisti duhovi, ki imajo ura in voljo, te-I lesa pa ne. „Kje jim pa poroti prira-I stejo?" vpraša radovedni učenec kateheta. * Stara žena si je kupila kàvrana. Ko je to soseda izvedela, vprašala jo je, j čimu jej bo ta grda, črna žival ? Starka jej odgovori : „ Lep kiivron res ni, a ker ljudjé pravijo, da kavran do 700 let živi, bi se jaz vender rada prepričala, ali je res, ali ni.u Bačunska naloga. iPriobtU H. Podkrajiek.) .Dobro jutro »to gosi ! Kam Tas pelje pot V vpraša prekanen lisjak tròpo go8i, pasoć se na travi ob potoku. n Vedi." odgovori mu star gosjak. .da bi moral številu nas väeh prišteti tudi polovicu nas pomnoženo s samo seboj; a tudi ti bi moral t»iti našega plemena, potem bi imel ti pravo." — Ugani zdaj to, in već ti utegne koiistiii nogo misel na gosjo pečenko ! (KeSitev in Imen» reJlIco» v prihodnjem lUtn.) Rešitev računske naloge in odgonetke uganek v 10. „ Vrtčevemu listu. Vzemi od devet kliučknv tri v jedno, drogih še e t — to je pol ducata — p« r drugo roko, in naloga je reSena V jedti*j roki imaš namreč tri, in v drugej pol ducata. Odgonetke uganek. 1. Zato, ker svojp pesence najbolje znajo ; 2. Kdor jo potrpežljiv^ 3. Ptica v kletki; 4. Olje; 5. Peč. 1) Kdo 80 bili prvi pevci? 2) Pet glav, 10 nog. 10 rok, 100 prstov pa saino 4 duše. Kaj je to V 3) Po dnevi gospa, zvečer pa dekla. Kdo jO? Nikoli se ni učil prèsti, pa vender dobro prede. Kdo je to ? 5) Katera gos je najboljša ? (Odgonetke uganek t prihodnjem liftu.) Slovstvene novice. * Fizika za nižje gimnazije, realke in učiteljišča. Spi,'al in založil Jakob Cebu-lar, c. kr. višje realke profesor v Gorici. II. del. V Gorici. Natisnila „Hilarijanska Tiskarna." 8'. 211 str. - Cena obeh delov 1 gl. 30 kr. — To je najnovejša knjiga za naše srednje šole, katero živo priporočamo tudi našiiu ljudskim učiteljem, ker jim bode dobro služila pri naravoslovnih sestavkih šolskih čitank v ljudskoj šoli. * Terezija ili mala milosrdnica. Djelo o ćudorednom uzgoju pohvaljeno pa. rižkim sveučilištem. Hrvatskoj mladeži s taljaußkog jezika preveo Narcis D a m i u. (Sa slikom ) Cena 60 kr. — Knjižica se dobiva u Zagrebu v založbi knjižare Mučnjaka i Senftlebena ter jo priporočamo vsem. ki so hrvatkega jezika zmožni. * Božićnice. Pjesmice mladeži Hrvatskoj. Spjevao Jos. Milaković. U Zagrebu v antikv. knjižari Ivančič i Strmecki. — Kuji-žica je okrašena s slikami in polna mičnih pesenc za mladino. G