I petek, 23. 4. 1 982 CENA 9 din P /edmk: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št.32 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO nedeljo v Podpeco na Koroško ! * koroških partizanov v * nbi v nedeljo, 25. aprila §■ 'P« našem času ob m otvoritev stalne raz-Jronentov v obnovljeni domačiii, ki bo poro-Mkft v obdobju narod-fMir* borbe v Železni okolici. Posvečena pa je m enajst članov Perš--niine, ki jih je esesov-25.aprila 1945 zverin- forenjskih občin bodo »zjutraj peljali na pro-'napeco na Koroškem po-mthmi Brezplačno. Iz P bo odpeljal ob 7.30 izpred Za tiste, ki bodo šli ■■avtomobili, pa naj poji M ob 11. uri po našem ajla slovesnost na poko-Ždezni Kapli na grobu tewihin partizana Franca Ifrlenarta, potem pa se /dolini Lepene odpeljali Omanovi domačiji v Pod- peci (če prijahate z Jezerskega, se cesta v Podpeco) tik pred Železno Kaplo odcepi desno). Organizatorji so za to proslavo pripravili bogat kulturni program, v katerem bo zapel tudi koroški partizanski pevski zbor, akademski zbor iz Celja ter mešani pevski zbor Zarja s Koroške. Pa še to: organizatorji obljubljajo, da bo za jedačo in pijačo preskrbljeno in jo boste lahko dobili po zmernih cenah za dinarje. Vabljeni! apščina idikata Jkofji Loki K#M LOKA - Blizu % delegatov, članov ob-*■> lindikalne organizaci-Httts in gostov se je v 21. aprila, zbralo na fiiA občinskega sindi-•jtofje Loke. Skupščina izhodišča za razpravo lem delu sindikata v prikazala pa je rpliv na gospodarske v občini. V razpravi so i naglasili nujnost na-*p poglabljanja vpliva t na odločanje o druž-onomskih in političnih s, besedo pa so na men i-organizacijskemu izliju te množične delav-nizacije. tkapflćini so slovesno tudi srebrne znake aedmim po same z ni-Itrem osnovnim organi-rveze sindikatov, slo-pa je pospremila GorenjevaSkega ok- D.Z. Le še klopi in mize iz trdnega mecesna je treba postaviti, še malce urediti okolje in Peršmanova domačija v Podpeci bo pripravljena za nedeljsko slovesnost — Foto: D. Dolenc Simbol zvestobe Titovemu izročilu Danes je pri Bregani prišla na slovensko stran zvezna štafeta mladosti, ki bo dva dni potovala po Štajerski, tretjega dne pa jo bodo od štajerskih mladincev prevzeli Gorenjci. V nedeljo, 25. aprila, jo ob 13. uri prvi prejmejo kamniški mladinci, ki ji bodo pripravili osrednjo prireditev na mestnem trgu ob spomeniku revolucije v Kamniku. Glavni nosilec štafetne palice bo mladinec invalid, gojenec Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Iz mesta bodo štafetno palico ponesli prek Volčjega potoka domžalski mladini, od nje jo bo prejela mladina v Mengšu. V Lahovčah bodo štafeto pričakali mladinci kranjske občine, ki jo bodo popeljali na osrednji prireditveni prostor na Okroglo. Tod bo v nedeljskem popoldnevu slovesnost, Obletnico junaškega dejanja slovenskega naroda slavimo: Inarodsije svojo sodbo pisal sam. Za lepše dni, za svobodno ustvarjanje. Upravičeno 27. aprila, alavimo svoj praznik. Lep, sončen naj bo za vse. združena s svečanostjo v spomin na partizansko tragedijo v Okrogelski jami. Začela se bo s svečano zaprisego pripadnikov JLA. Spominu velikih herojskih dni se bodo oddolžili mladinci, vojaki in občani « pesmijo, recitacijami in glasbo, čast no salvo in polaganjem spominskega venca k obeležju. Ob prihodu zvezne štafete mladosti se bosta misel in spomin na dni naše revolucije združila v trdno obljubo, da bomo ostali zvesti revolucionarnemu izročilu in Titovi poti. Z Okroglega, koder se bo zvezni štafeti pridružila tudi lokalna, bodo nosilci štafetne palice krenili proti Kranju, od tam pa proti Zabnici, kjer bodo štafeto prevzeli škofjeloški mladinci. Na Mestnem trgu v Skofji Loki bo štafeta postala, pridružila se ji bo lokalna štafeta iz Poljanske doline, potem pa bo nadaljevala pot v Selško dolino, kjer bodo njen prihod počastili na prireditvi v legendarnih Dražgošah. Na Pete-linovcu bodo ta simbol bratstva in pripadnosti Titovi misli prejeli radovljiški mladinci, ki jo bodo takoj nato predali tržiškim. Osrednji sprejem štafete bo pod noč v paviljonu NOB v Tržiču, od koder bo krenila proti Podljubelju. V karavli Ko-krškega odreda na Ljubelju bo ob stalni straži mladincev in grani-čarjev prenočila do ponedeljkovega jutra, ko si jo bodo izmenjale roke številnih mladincev vse tržiške občine, dokler je v Lešah znova ne bodo predali Radovljičanom. Njen prihod bodo v radovljiški občini počastili s svečanostjo pred spomenikom talcev v Begunjah. Kratek čas bo štafetna palica popotovala še po železarskih Jesenicah, koder bo v rokah mladinca železarja obšla Železarno, preostali občani pa jo bodo pozdravili pred gledališčem Toneta Cufarja, kamor bodo pionirji in cicibani, planinci prinesli tudi obe lokalni štafeti, triglavsko in štafeto Po poteh karavanških kurirjev. Na Poljanah bodo malo pred deveto uro zjutraj štafetno palico znova prevzeli radovljiški mladinci. Potem jo bodo mladinci nesli skozi Gorje in Bled, pred vojašnico v Bohinjski Beli pa jo bodo slovesno pričakali vojaki in mladinci. Osrednji sprejem in hkrati slovo pa bosta pred kulturnim domom Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici, od koder bo štafeta nadaljevala pot prek K ob le s smučarji in planinci na Tolminsko. Potem ko bo obšla tudi severozahodni konec Slovenije, bo na predvečer dneva Osvobodilne fronte dospela v Ljubljano in tam prenočila. Iz Ljubljane pojde najprej na Dolenjsko, od tod pa na Primorsko in do Istre, kjer jo bodo v Rupi 29. aprila znova sprejeli hrvatski mladinci. D. 2. V SREDIŠČU POZORNOSTI Le ena je naša pot Kako hitro mineva čas. Enainštirideset let bo te dni od deževnega popoldneva 27. aprila 1941, ko se je v stanovanju Josipa Vidmarja na Večni poti pod Rožnikom zbralo osem tovarišev in jasno začrtalo našo pot: oborožen upor. Proti-imperialistično fronto so sprva imenovali novo organizacijo. Kasneje je postala Osvobodilna fronta, kajti naš boj ni bil le boj proti imperializmu temveč predvsem boj za narodov obstoj. Fažizem in nacizem sta grozila dokončno uničiti naš narod in ga zbrisa ti z zemlje. To je bil prvi, skromen začetek. V kakšno silo se je potem razvila Osvobodilna fronta, vemo. Sreča je tisto, kar se zgodi ob pravem času, pravijo. In sreča je bila tedaj, da smo imeli med nami Slovenci v tem trenutku, prave ljudi. Komunistična partija je bila tedaj med nami tista najmočnejša sila, ki je uspela zdramiti slovenski narod in ga povesti za sabo. Modro in preudarno ga je vodila do zmage. Brez teh močnih ljudi, brez njihove organizacijske in povezovalne moči, brez močne vizije prihodnosti v njih, bi se res lahko vprašali, kje bi tedaj končali pod fašističnim škornjem. „ ,. ».« • »i Izbojevali smo borbo. Zmagali. Veliko žrtev je padlo. Toda brez njih bi ne bilo svobode, ne bilo tega, kar imamo danes. Krvavo je bilo vse prisluženo. Sledila je obnova domovine. Uprli smo se Informbi-roju Dovolj močni smo bili, kajti narod, ki gre skozi takšno trpljenje ki da toliko življenj svojih sinov, se ne da. Tudi Tito ni klonil. Udarili so tedaj po nas z vseh strani. Z Vzhoda in Zahoda. Gospodarsko in politično so pritisnili. Se spominjate tistih časov? Tudi tedaj ni bilo surovin ni bilo hrane stroji v tovarnah so bili stari, že nič kolikokrat amortizirani. Hudičevo je bilo, pa nismo klonili... Danes je svet v gospodarski krizi. Tudi nam ne prizanaša Manjka surovin, manjka repromateriala, energije. Pniavliaio se tudi notranje slabosti. Toda zavedati se moramo da smo močni. Veliko bolj kot takrat, ko se nismo še niti oddahnili od borbe, ko smo bili sredi obnove porušene domovine. Tu, tovariši, ni primerjave. Zlahka prebrodimo vse to le če se bomo prav dogovarjali, naše gospodarstvo samoupravno povezovali. In vsakdo, ki pozna našo zgodovino, ve, da je naša prihodnost edino le v samoupravljanju^ utrjevanju samoupravnega položaja delovnega človeka in razvijanju najrazličnejših oblik, v katerih naj bo človek svoboden pri osebnem ustvarjanju- »fh bi slabi dediči naše izjemne preteklosti, če bi začeli zdaj, ko nas dajejo težave, omahovati,« je dejal eden od delegatov na 9 kongresu Zveze komunistov Slovenije. In ves kongres je tokrat poudaril še enkrat, še bolj glasno, da za nas ni druge poti, kot poglabljanje socialističnega samoupravljanji Dovolj močni smo, da bomo premagali te prehodne težave ki nas peste, le enotni moramo biti, kot smo bih enotni v najtežjih dneh naše zgodovine. Spominska svečanost in zvezna štafeta na Okroglem Praznična obletnica ov e Pred dnevi je minilo 40 let od junaške borbe trinajstih partizano proti okupatorju v Okrogelski jami. V počastitev tragične, a junašk Zrbe hov nedeljo, 25. apna ob 14 uri na Okroglem spominska svečanost na kateri bo govoril Iztok Žagar, sin heroja Staneta Žagarja in brat Staneta Žagarja (mlajšega), ki je padel v jami. V kulturnem programu bodo nastopili učenci osnovnih šol France Prešeren m Naklo nredstavniki občinske konference ZSMS m pripadniki JLA ter •snejsu, «t' r««*%.v«"**"' t"«•«»««•*'». "v "f,->-i"«' osrednja svečanost v kranjski občini ob sprejemu letošnje zvezne Sta fete mladosti Prireditelji vabijo prebivalce Kranja m okolice, posebno na borce aktiviste in mladino, da se udeležijo te svečanosti. Podjetje Živila bona prireditvenem prostoru poskrbelo tudi za okrepčilo. Skupna seja Kranj - V sredo, 21. aprila, je imelo predsedstvo občinske konference socialistične zveze med drugim na dnevnem redu tudi obravnavo osnutka odredbe o delovnem času. Sklenili so, da bodo o tem razpravljali na prihodnji seji, ki bo V petek, 30. aprila. Skupaj se bosta sestala predsedstvo občinske konference SZDL in občinski svet /.veze sindikatov. A. Z. KOMPAS JUGOSLAVIJA VAŠ TURISTIČNI SERVIS POSLOVALNICA KRANJ TELEFON: 28- 472, 28-473 G LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 23. APRILA 1* Priznanja OF Kranj — Letošnja občinska priznanja OF prejmejo: Stane Božič, Milan Bajželj, Franc Bogataj, Janko Fern, Miha Grilc, Ivan Jelen, Silvo Jager, Slavka Kalan, Slavko Luin, Albin Masten, Brigita Pire, Miha Podgoršek, Judita Rakovec, Alojzij Smolej, Slavko Svetelj, Ciril Štu-lar, Franc Šolar, Jernej Teropšič, Marina Vidali in Alenka Vojako-vič. Razen tega pa občinska konferenca podeljuje Štirim najbolj prizadevnim članom Slovenskega kulturno umetniškega društva Triglav v Stuttgartu (ZRN) priznanja OF. Predsedstvo občinske konference SZDL je na zadnji seji sklenilo, da jih prejmejo: Marija Kurent, Milica Pukl, Ana Štuhec in Lojze Zorger. SKUD Triglav v Stuttgartu v zvezni i publiki Nemčiji uspešno združuje naše delavce — začasno zaposlene v ZRN - jih kulturno dviga in neguje med njimi povezanost z domovino. Jesenice - Občinska konferenca SZDL Jesenice podeljuje priznanja OF: Jožetu Knknliu Lovru Bercetu, Slavku Humerci, Janezu Kozlevčarju in Antonu Požaru. Radovljica — V radovljiški občini pa prejmejo priznanja: Kati Ambrožič, Jože Bufolin, Stevo Davidovič, Društvo invalidov Radovljica, Franc Grm, Rudolf Hribernik-Svarun, Martin Humar, Jože Kejžar, Olga Knafelj, Vlado Kersnik, Stanko Kocjančič, Mirko Košnik, Mirko Kovačevič, Mihael Kozinc, Rado Mužan, Leopold Pernuš, Iva Poli-čar, Jože Poljane, Anton Rešetič, Ciril Rozman, Anton, Toman, Milutin Trbovič, Albin Završnik, Ivan Zupan. Škofja Loka - Prejemniki priznanj OF so: Alojz Možina, Milena Sitar, TVD Partizan Gorenja vas, Andrej Eržen, Franc Šolar. Tržič - V tržiški občini pa prejmejo priznanja OF: Zora Semrl, Milan Zupan, Anton Stri-tih. Rihard Jerebic, krajevna organizacija ZB Brezje pri Tržiču. Letos sedmo partizansko srečanje v Podnartu Podnart — V soboto, 3. aprila je bila v domu kulture v Podnartu programska konferenca krajevne organizacije ZZB NOV Podnart s kulturnim programom, v katerem so sodelovali moški komorni pevski zbor KUD Svoboda Podnart in pionirji pionirskega odreda Alojz Rakovec iz osnovne šole Ovsiše pod vodstvom Rozke Bombač. Šolniki za Kredarico Kranj — Delavci osnovne šole Simon Jenko sporočajo, da so se odzvali klicu planinske zveze Slovenije, naj pomagajo pri izgradnji oziroma razširitvi doma na Kredarici. Od svojih osebnih dohodkov so zbrali 8.120 dinarjev in jih nakazali planinskemu društvu Kranj, namensko za Kredarico. Dejanje je res vredno posnemanja. Ce bi se vsi kolektivi zgledovali po šolnikih, bi se Kredarica prihodnje leto lahko pokazala v novi podobi. Na konferenci so spregovorili o izvršenih nalogah v zadnjem letu in sprejeli program dela za naslednje leto. Predsednik občinske konference ZZB NOV Radovljica Slavko S taro verski — Metod je prisotne seznanil o političnih dogodkih doma in v svetu. Ob zaključku seje so podelili bivšemu predsedniku organizacije Alojzu Jelencu in tajniku Cirilu Rozmanu posebni priznanji za dolgoletno vzorno delo brez honorarja ali drugih materialnih koristi in poudarili, da sta s svojim vestnim in predanim delom veliko prispevala k delu organizacije in povezovanju njenih članov za opravljanje posameznih nalog. Najzaslužnejšim medvojnim aktivistom pa so podelili občinska priznanja in značke OF. Na konferenci so sprejeli tudi sklep, da bo letos v Podnartu sedmo partizansko srečanje vseh borcev in aktivistov, ki so med drugo svetovno vojno delali na območju sedanje krajevne skupnosti Podnart ali z območja Podnarta odšli v partizane. C. Rozman Postopek za izvolitev predsednika Kranj — Predsedstvo občinske konference socialistične zveze je na zadnji seji v sredo, 21. aprila, razpravljalo o uvedbi postopka za izvolitev predsednika občinske konference SZDL. Dosedanji predsednik Franc Thaler je bil namreč na prvi seji vseh zborov občinske skupščine izvoljen za člana izvršnega sveta občinske skupščine in sekretarja sekretariata za ljudsko obrambo. Predsedstvo je sklenilo, da evidentiranje možnih kandidatov v občini v krajevnih konferencah SZDL poteka do 9. maja, nakar se bo sestal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in sestavil predlog za razpravo. Občinska konferenca socialistične zveze, na kateri bodo izvolili novega predsednika, se bo predvidoma sestala 25. maja. ^ Podelitev priznanj OF Škofja Loka - V petek, 23. aprila, ob 17. uri bo v konferenčni dvorani Alpetoura Škofja Loka slavnostna seja občinske konference SZDL Škofja Loka, na kateri bodo podelili občinska priznanja OF. Po seji bo krajši kulturni program, v katerem bo sodeloval oktet Cvetko Golar in recitatorji MKUD Boris Ziherl. Več brigadirjev Radovljica — Letošnje evidentiranje brigadirjev je tudi v radovljiški občini bolj zadovoljivo kot lani. Vendar namerava mladina temeljiteje spregovoriti o mladinskem prostovoljnjem delu, kajti še vedno ni odkrila vseh slabosti, zaradi katerih se je mladinsko prostovoljno delo znašlo v krizi. Mladi bodo o mladinski delovni akciji spregovorili na skupni seji predsedstev občinske konference mladine in socialistične zveze. Ocenili bodo evidentiranje v mladinsko delovno brigado Stane Žagar, posvetili pa se bodo tudi nekaterim problemom zagotavljanja mladih delavcev za delovne brigade. Mladi menijo, da velja mladinsko prostovoljno delo predstaviti in oživiti tudi z lokalnimi delovnimi akcijami. Brane Grohar Referendumski načrt zastal Tržič — Leto dni bo kmalu minilo, kar so Tržičani na referendumu odklonili predlog za uvedbo četrtega občinskega samoprispevka, s katerim bi v krajevnih skupnostih, zlasti manj razvitih, pospešili komunalno izgradnjo. Kmalu po neuspelem referendumu so se v krajevni skupnosti Bistrica odločili za samostojno pot. Niso se namreč želeli odreči nujno potrebni kulturni dvorani ob novem gasilskem domu in športno rekreativnemu centru v Ročevnici, za katera bi zaposleni krajani odvajali po en odstotek od svojih osebnih dohodkov. Letos je načrt dobil že dokaj konkretne oblike. Anketa po gospodinjstvih, ki so jo opravili mladi, je pokazala, da se za samoprispevek ogreva večina krajanov, željna pestrejšega kulturnega in športnega življenja. Vendar pa so se hkrati začele pojavljati tudi pobude, naj bi občinska konferenca socialistične zveze znova pretehtala možnosti za občinski referendum. Stališča o tem še niso izoblikovana, kljub temu pa se je za Bistrico prižgala rdeča luč. Na sestanku sveta krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij, ki so se ga pred dnevi udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij ter izvršnega sveta, so sprejeli odločitev, da z referendu- mom načrtovanim za maj, v Bistrici počakajo. 2e ta mesec bo namreč občinska konferenca SZDL Tržič skicala pogovor, na katerem se bodo strnila razmišljanja: ali ponovno občinski samoprispevek ali dovoljenje za krajevne samoprispevke. Ce bo obveljala druga pot, so v Bistrici vsekakor že toliko zamudili, da bodo referendum raje preložili na jesen, ko bodo razpisali tudi volitve v krajevno samoupravo. H. Jelovčan Proslava ob dnevu OF Kranj — Ob obletnici ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda bo v kranjski občini več svečanosti. Osrednja občinska proslava pa bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 18. uri v dvorani zadružnega doma na Primskovem. Ob tej priliki bodo podelili letošnja občinska priznanja OF in priznanja Medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko Ivan Repinc. V kulturnem programu bodo nastopili moški pevski zbor Svoboda Primskovo, folklorni skupini Primskovo in osnovne šole Planina ter recitatorji. A. Ž. Veliko novih teritorialcev Radovljica - Evidentiranje prostovoljcev za enote teritorialne obrambe je tudi v radovljiški občini že dalo razveseljive rezultate. Čeprav občinska konferenca ZSMS skupaj z občinskim štabom teritorialne obrambe šele načrtuje program usposabljanja prostovoljcev in širšo informacijo o pomenu obrambne vzgoje, so v osnovnih mladinskih organizacijah že evidentirali prek 70 mladih. Največ odziva je med dijaki srednjih šol. Rezultat znova dokazuje, da nobena propagandna akcija forumov ne more nadomestiti neposrednega dela mladinskih aktivistov v osnovnih organizacijah. Brane Grohar Mladi in socialna politika Radovljica — Komisija za socialno politiko pri občinski konferenci ZSMS Radovljica je razpisala natečaj za plakat na temo »Mladi v boju proti alkoholizmu, mamilom in cigaretom«. Odziv mladih je razveseljiv, kar dokazuje, da se zavedajo problemov zasvojenosti z alkoholom in mamili. Najboljše zamisli bodo našle prostor na plakatih, ki jih bodo mladinske organizacije razobesile v javnih prostorih. Poleg tega komisija za socialno politiko v sodelovanju z lokalno radijsko postajo Jesenice pripravlja redno mesečno oddajo o socialni problematiki mlade generacije. Doslej so oddaje posvečali nezaposlenosti, stanovanjski problematiki in mladoletnemu prestopništvu. Brane Grohar O L, AS U*,anovitB,ii Gla,a občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica. Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega urednika Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej 2alar in Danica 2lebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec. Tomaž Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra f947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista Kranj, Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300,— din. Vsi nekdanji interniranci v Dachauu dobili knjigo o tem zloglasnem taborišču - Okrog petdeset nekdanjih interniranen - taborišču Dachauu se je pretekli ponedeljek zbralo r avli kranhke činske skupščine na majhni slovesnosti, na kateri jim ie nn,i nf_ sednik občinskega odbora ZZB NOV Franc Puhar-Aci podelil ktS^i Dachauu, katere monografijo je napisal Stane Šinkoivc iz Krunu. Pretresljivo branje je to za vsakogar, za tiste, ki danes skorainem^ jamejo daje bilo to kdaj sploh res. Zgovorna priča o tishhs-dneh, ko človek m bil več človek, temveč le še nadležno Uvo bitiekimi11 je bilo treba čimprej uničiti. Denar za nakup knjig za fnterniranc*W žive na območju Kranja, sta prispevala Občinski odbor ZZR \Y)7 Kranj in skupščina občine Kranj. — Foto: D. Dolenc ' Premalo denarja za krajevne naložbe Tržič — Za naložbe v tržiških krajevnih skupnostih bo letos približno 4,3 milijona dinarjev, ki jih bo na osnovi samoupravnega sporazuma prispevalo združeno delo. Polovico vsote bodo dobile krajevne skupnosti neposredno za uresničitev svojih programov, drugo polovico, obogateno z okrog 1,6 milijona dinarjev, kolikor je ostalo od tretjega občinskega samoprispevka, pa tiste krajevne skupnosti, ki bodo prišle v poštev na osnovi sprejetih meril za sofinanciranje naložb. Prejšnja leta so imele prednost za pridobitev združenih sredstev komunalne naložbe, predvsem v manj razvitih krajevnih skupnostih in take, ki zaradi rastočih gradbenih stroškov niso zmogle pokriti dolga kot tudi krajevne skupnosti, ki združenih sredstev še niso dobile in ki so imele investicijsko dokumentacijo toliko pripravljeno, da jo je bilo moč speljati. Letos so izvršnemu svetu predložile naložbene programe vse krajevne skupnosti. Njihova predračunska vrednost znaša več kot 36 milijonov dinarjev, ob tem pa računajo na skoraj 18,5 milijona dinarjev združenih sredstev. Merila bo torej potrebno res dosledno spoštovati, zaradi neuspelega referenduma za četrti občinski samoprispevek in s tem izpada pomembnih investicijskih sredstev za komunalno izgradnjo pa izvršni svet meni, da bi morali pri razdeljevanju 3,7 milijona dinarjev upoštevati tudi načelo enakomernejšega razvoja krajevnih skupnosti. Krajevnim skupnostim w predlagal, naj se združena tes- nejšem sodelovanju z našimi » kati. Temeljito so spregovori: zakonu o urejanju v pod tet izšel v Nemčiji. Radovljiški gos* so predstavnikoma naših ada podarili v spomin knjigo Tito s posvetilom. Zdomci so bih hvaležni in se najiskrenije „ ljujejo za gostoljubje Radovi nom. predstavnikom družben^ tičnih organizacij in skuj občine, še posebej pa organoa.« obiska Milanu Cernecu. pn-danini1 krajevne organizacije ZZB N0\ Lancovem. Drago Vizjak. GustavsaVirf 23.APRILA 1982 NOTRANJA POLITIKA 3. STRAN GLAS itožujejo še zlasti posamezniki idružbeni pravobranilec samoupravljanja je lani obrav-r 220 pobud, ki so jih nanj naslovili večinoma po-driavci — Šibko sodelovanje osnovnih organizacij nndikata, predvsem pa organov samoupravne delavske * - Največ kršitev s področja delovnih razmerij ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Samostojna služba druž- branilec ugotavlja, da med njimi Se vedno ni organov samoupravne delavske kontrole in drugih samoupravnih organov, organov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti. Med pobudniki prednja-čijo posamezni delavci, ki so bili lani udeleženi kar v 155 primerih. Prvič pa so se pojavili tudi individualni poslovodni organi in delavci s posebnimi pooblastili, s čimer se je pravobranilca samoupravne je v tržiški občini v minu-iuveljavila Na to kaže ne le ampak tudi število pobud, \f obravnavala; 220 v primer-r: politiki. Le z ustrezno tjo dela bi namreč v '»rzanizacijah uspeli v sami praksi usklajevati zamisel izobraževanja z zapo- Zakon o usmerjenem izobraževanju v vse izobraževalne programe vključuje tudi proizvodno delo ali delovno prakso v delovnem procesu, ki ustreza učenčevi usmeritvi. Prav tu je bilo čutiti največ zatikanja. Sindikat ugotavlja, da so se zakasnile strokovne priprave, pa tudi politična akcija je bila sprva premalo zavzeta. Zatikalo se je pri dokončnem izboru tovarn, kjer naj bi učenci opravljali proizvodno prakso. Tudi šole so morda predolgo stale ob strani in niso iskale stikov z združenim delom. Podobno je bilo tudi z delovnimi organizacijami, ki so načelno sicer pritrjevale sodelovanju, zaradi številnih nerešenih vprašanj (na primer stroškov, izbire del in nalog za učence, izdelave učnih načrtov) pa so odlašale s konkretnimi dogovori. Veliko časa so na obeh straneh potrebovali tudi za samoupravno sporazumevanje o medsebojnih pravicah in obveznostih. Do februarja, ko so šli na delo prvi prak-tikantje, je bilo tudi to vprašanje rešeno, tako da imajo vsi kranjski »usmerjeni prvošolci« zagotovljeno »bazo« za opravljanje delovne prakse. Ko je sindikat ocenjeval trenutno najbolj aktualne naloge na področju usmerjenega izobraževanja, ni mogel mimo mreže šol v občini, izobraževanja ob delu in štipendiranja, čeprav so te naloge ob trudu za učinkovito utrditev usmerjenega izobraževanja kar nekako zbledele.D. Žlebir k umen ti za to srednjeročno obdobje, saj kljub načrtovani nadaljnji stanovanjski gradnji na tem področju niso že zdaj predvidevali tako velikih potreb po šolskem prostoru. Nova šola, ki naj bi io kar najhitreje, predvidoma prihodnje leto, začeli graditi, bi stala v sedanji stanovanjski soseski Planina II. Čeprav sedanji osnutek zazidalnega načrta za Planino III ne predvideva tudi za to naselje za novih 12.000 prebivalcev za sedaj nobene osnovne šole, bo treba med javno razpravo o osnutku zazidalnega načrta do konca tega leta verjetno razmišljati tudi o možnosti gradnje oziroma vsaj o predvidenem prostoru za šolo. Čeprav so v Kranju že pred 15 leti začeli predvsem s samoprispevkom hitreje reševati prostorsko stisko v osnovnih šolah, pa kaže, da še ni mogoče priti na zeleno vejo. Šolski prostor pa ne postaja problem le na Planini, pač pa tudi v Preddvoru, Predosljah in Šenčurju; kaj kmalu bo treba razširiti šolski prostor tudi na desnem bregu Save na Orehku, sčasoma tudi na Kokrici. Pri tako zastavljeni gradnji novega šolskega prostora pa je seveda odveč vprašanje, kam s šolskim prostorom, ko se bo določeno naselje čez pet, deset ali petnajst let »postaralo«. Treba je namreč vedeti, da v kranjski občini za vse šoloobvezne otroke ne velja enak standard, pač pa imajo določeni šolski okoliši lepše možnosti s celodnevno šolo, v večini šol pa je dvoizmenski pouk, nekateri učenci pa se celo iz svojega šolskega okoliša morajo voziti v šolo v drug okoliš. Tudi zmanjševanje Števila učencev v enem oddelku od sedanjih 36 na 32 je naloga, ki jo je treba v občini izpeljati do leta 1985. Kako pa bo mogoče izpolniti resolucijsko nalogo, da bo do konca srednjeročnega obdobja v občini 34 odstotkov otrok v celodnevni šoli namesto sedanjih 12 odstotkov, je ob sedanji stiski s prostorom in materialnimi možnostmi vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti. Vsekakor naj bi bila nova šola na Planini grajena za celodnevni pouk, glede na sedanje možnosti gradnje in demografske podatke o naraščanju otrok v mestu pa bo verjetno za nekaj časa kar enoinpol ali dvoizmenska. Po drugi strani pa se bodo na vseh šolah tudi povečevali oddelki prvih razredov, saj zakon o osnovnih šolah predvideva postopno vključevanje v šolo že s šestim letom. L. M. NAS SOGOVORNIK Janko STUSEK Težnja za rastjo kvalitete Delo republiškega centra za obrambno usposabljanje Poljče - Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je na osnovi stališč sveta za ljudsko obrambo pri predsedstvu SR Slovenije in sklepa izvršnega sveta naše republike začel 1979. leta uresničevati obvezo po izgradnji republiškega centra za obrambno usposabljanje. V Poljčah pri Begunjah so septembra 1980. leta usposobili za pouk prvi del centra, vrata nove stavbe so za obiskovalce odprli maja lani, v tretji etapi izgradnje centra pa načrtujejo ureditev vadišč. Načelnik centra Janko Stušek nam je v pogovoru predstavil dosedanje delo v njem in glavne naloge za bodoče. Kaj lahko poveste o sedanji usposobljenosti in nadaljnji izgradnji centra? »Center gradimo po programu v treh etapah. Z adaptacijo nekdanje kmetijske šole v prvi etapi smo pridobili predvsem predavalnice in bivalne prostore za slušatelje. V novi stavbi, ki je zrasla med drugo etapo izgradnje, so poleg velike predavalnice in več manjših učilnic upravni prostori ter studio za interno televizijo. V tretji etapi načrtujemo izgradnjo objekta, kjer bo potekalo praktično usposabljanje za fožarno varstvo, zveze in nekatere ukrepe s področja civilne zaščite, rojekte za objekt že pripravljajo, trajanje zadnje etape izgradnje centra pa bo odvisno tudi od finančnih zmožnosti« Komu je namenjeno usposabljanje v centru in prek kakšnih oblik poteka? »Naše delovanje je usmerjeno v usposabljanje kadrov za civilno zaščito, vseh nosilcev obrambnih priprav in strokovnjakov s področja zvez. Vsako od teh področij je dokaj široko; prav tako obsežne so obveze centra za usposabljanje, kar zagotavlja stalnost našega delovanja V centru organiziramo tudi celo vrsto usposabljanj za razne družbene organizacije, kot so Rdeči križ, Zveza tabornikov, Planinska zveza, Gasilska zveza in druge. Osnovna oblika dela so tečaji, ki trajajo od 7 do 30 dni. Na njih udeleženci pridobivajo nova znanja in usmeritve za določeno delo. Druga oblika dejavnosti so enodnevni ali večdnevni seminarji, ki so namenjeni posredovanju zelo ozkega znanja, informacijam o novostih, navodilom za delo in usklajevanju vprašanj z določenih področij. Pogosti so tudi sestanki in druge oblike sodelovanja delavcev z raznih področij družbenih dejavnosti, saj, kot sem že omenil, center ni neka zaprta institucija.« Kako uresničujete sedanje izobraževalne programe? »Programe usposabljanja v glavnem uresničujejo zunanji sodelavci centra; podpisali smo že prek sto dogovorov za izvedbo programov. Ob tem se v njihovo izvajanje vključujejo organizatorji usposabljanja za vsa tri področja iz našega centra. To pove, da gre za precejšnjo število programov in tem znotraj njih pa za dokaj visoko frekvenco dejavnosti v centru. Samo lani, na primer, smo organizirali blizu sto različnih tečajev za obrambno usposabljanje; seminarjev in drugih izobraževalnih oblik je bilo r. kaj manj. Tudi z zasedbo ni težav, saj smo po številu slušateljev načrt vane obveze presegli.« Čemu boste posvečali Dosebno Dozornost ori bodočem delu? Pri delu s kadri za civilno zaščito je naš končni cilj usposabljanje celotnih štabov iz slovenskih občin. Usposabljanje delavcev iz upravnih organov, gospodarstva in družbenih dejavnosti za obrambne priprave bomo z občinskih ravni prenesli tudi na večje delovne organizacije in krajevne skupnosti. Usposabljanje na področju zvez razširjamo s kadrov iz civilnih struktur na kadre iz občinskih sistemov opazovanja, obveščanja, javljanja in alarmiranja oziroma nastajajočih občinskih informativno operativnih centrov; vse bolj se v usposabljanje vključujejo tudi pripadniki teritorialne obrambe. Kljub obsegu dela že sedaj posvečamo vso skrb kvaliteti. Nadaljnji korak v rasti kvalitete dela pa bo stalno izpopolnjevanje programov, v katerih bo več prostora za praktično usposabljanje in sodobne izobraževalne metode.« Povejte še, kaj za vas pomeni nedavni obisk zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, ki je dobro ocenil delo centra! »Med številnimi domačimi in tujimi obiskovalci, ki so si doslej ogledali center predvsem zaradi izmenjave izkušenj o organizaciji dela na tem področju, je bil najpomembnejši gost Nikola Ljubičič. Jasno je povedal, da so naše usmeritve prave; zato jih bo treba bolj odločno uveljavljati tudi na zvezni ravni. Za nas je taka ocena spodbuda uljavljat nadaljnje delo.« za Besedilo in slika: Stojan Saje V »tekstilnih« razredih še prostor Kranj — Mesta, ki jih je za novo šolsko leto razpisala srednja tekstilna in obutvena šola v Kranaju za obutveno usmeritev, so gorenjski osmošolci napolnili skladno s potrebami domače čevljarske industrije. Dovolj prijav za vpis — po prvem krogu preusmerjanja jih je še vedno 22 preveč — je tudi za srednji program tekstilnega konfekcionarja m za skrajšani program pomočnik tekstilnega konfekcionarja. V drugih oddelkih tekstilne usmeritve pa so še vrzeli. Za srednji program tekstilnega mehanika manjka 48 učencev, za skrajšani program pomonika tekstilnega mehanika 21, za srednji program tekstilnega kemika 30 in za skrajšani program pomočnika tekstilnega kemika 24, medtem ko je prostor tudi v prilagojenem skrajšanem programu pomočnika tekstilnega konfekcionarja. Zlasti za oba programa, srednjega in skrajšanega, tekstilnega mehanika so potrebe gorenjskega združenega dela zelo velike. Ob tem moramo povedati, da ne gre za nekakšnega vzdrževalca strojev ali ključavničarja, kot nakazuje ponesrečeno izbran naziv, ampak združuje predilskega, tkalskega in pletilskega tehnologa! 2e ob sprejemanju prijav za vpis so delavci srednje tekstilne in obutvene šole izvajali tudi preusmerja- nje. Iz prenapolnjenega programa tekstilnega konfekcionarja so napotili okrog dvajset učencev v druge, zdaj pa načrtujejo povezavo z nekaterimi šolami na ljubljanskem območju. Poseg ven z Gorenjske je nujen, saj je naša mreža šol tako ohlapna, da bodo presežke prijav, kolikor jih je, zlahka posrkali programi drugih šol. Kljub temu pa bodo verjetno tudi za gorenjske učence zanimivi nekateri skrajšani programi tekstilne usmeritve, saj za vpis vanje ni nujno, da imajo učenci bleščeča spričevala, možnost izobraževanja pa je odprta tudi tistim, ki sicer zaključujejo osnovnošolsko obveznost, pa imajo sklenjenih vsaj šest razredov. Šola ima za izobraževanje in praktično usposabljanje učencev zelo dobre pogoje. V kratkem bodo dokončno opremljene še specializirane učilnice za kemijo, fiziko, biologijo in dve za osnove tehnike in proizvodnje, medtem ko so delavnice prave tovarne v malem. V prid izobraževanju za tekstilno industrijo govorijo tudi številni uspehi te panoge, ki ji je uspelo prebroditi težke čase in dokazati svojo trdoživost. Po obsegu izvoza je v Jugoslaviji na prvem mestu, kar ji omogočata zlasti sodobna tehnologija in izbira kvalitetnih razvojnih programov. H. Jelovčan G LAS 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK. 23.APMU 1! Splet tradicije in sodobnosti Industrijsko oblikovanje je v kamniškem Stolu zgodovinsko trdno zasidrano — Začelo se je na pragu stoletja, ko je Bahov-čeva tovarna na Duplici jela izdelovati sedežno pohištvo iz znamenitega Thonetovega programa - V petdesetih letih je izkušnje predhodnikov strnil sodobni oblikovalec Niko Kralj, začetnik sodobnega industrijskega oblikovanja Kamnik - Kraljev dedič Branko Uršič, ki je današnji vodilni oblikovalec v Stolu, je imel sprva težko delo. Zavedal se je, da »hita« Nika Kralja, zložljivega naslanjača »Rex«, ne bo moč tako zlahka ponoviti. Vendar mu to ni vzelo poguma, celo spodbudilo ga je k vztrajnemu preučevanju tovarniških tehnoloških zmožnosti, iz teh spoznanj pa je ob pripravljenosti kolektiva za razumna tveganja zasnoval vrsto izdelkov, ki so večinoma dobili potrditev na trgu. Zadnjih dvajset let Branko Uršič ni le dohitel Kralja, temveč ga je v mnogočem celo presegel. Njegov uspeh potrjujejo številna priznanja, ki jih osvaja že od 1963. leta; tega leta je bil deležen prve nagrade na mednarodnem natečaju v Italiji. Potem pa je domala vsako leto žel sadove svoje ustvarjalnosti. Višek prav gotovo pomeni nagrada Prešernovega sklada 1969. leta! Oblikovanje notranje opreme -poleg stolov se Uršič posveča tudi otroškemu pohištvu, šolski opremi omarastemu pohištvu, tudi pisarniški dvoranski in hotelski opremi •• predstavlja eno najbolj prvinskih in hkrati tradicionalnih vej industrijskega oblikovanja, pa vendar na Slovenskem s tem ni bilo lahko prodreti. NA DELOVNEM MESTU Vročina in hrup ob sladki čokoladi Le malo je še proizvodnih procesov po naših gorenjskih delovnih organizacijah, kjer bi lahko govorili, da so izrazito zdravju škodljivi, nevarni in fizično naporni. V naši tekstilni, predelovalni in tudi kovinski industriji pa jih tudi najdemo, ob tem pa seveda naletimo na prizadevanja, da bi jih čimprej modernizirali. V leski tovarni čokolade imajo stroje in naprave, ki so tako starega datuma, da komaj verjameš. Modernizacija v tovarni čokolade je bila v zadnjih desetletjih tako borna, da bi o njej komajda lahko govorili. Pa vendar so številni delavci vztrajali in so v tovarni čokolade že dvajset in trideset let, brez želje, da bi menjali delovno mesto, četudi so med njimi takšni, ki že poklicno bolehajo. V tovarni se trudijo, da starejšim delavcem priskrbijo nekoliko manj naporna delovna mesta, seveda, če je sploh mogoče. Tovarna čokolade Gorenjka si prizadeva, da bi zdaj uvozila novo opremo in tako vsaj deloma omilila težke fizične napore v proizvodnji. Alojz Purkat je v Gorenjki 21 let, doma je z Bleda in dela na delovnem mestu izdelovalca čokoladnih mas: »Spominjam se začetkov, vse je bilo treba delati »na roko«. Bilo je izredno naporno, predvsem v pražarni, kjer sem delal leta in leta. Stalno smo bili na prepihu in posledice danes že čutim. Zdaj sem pri stroju za izdelovanje mas, ne- »Stol je ena prvih tovarn, ki je že 1952. leta ustvarila razvojni oddelek in začela z lastnim oblikovanjem. To je prav gotovo zasluga Nika Kralja, ki je uspel narekovati pravo pot razvoja in oblikovanja za trg. Stol je torej prehitel marsikaterega proizvajalca, prehitel pa je tudi možnosti, ki jih imamo v domovini na področju izobraževanja za industrijsko oblikovanje,« pravi Branko Uršič. Osrednji predmet njegovega oblikovanja je stol. Branka Uršiča zanima zaradi njegove zahtevnosti. Iz masivnega naravnega lesa skuša priti do čim boljših konstrukcijskih rešitev. Pravi, da ga privlačijo lahkotne konstrukcije, v katerih je moč z razumnim oblikovanjem doseči sintezo oblike, prijetne za oko, in funkcije. Funkcija je osnovno vodilo industrijskega oblikovanja, na njej pa Branko Uršič gradi estetsko plat svojih izdelkov. Pri oblikovanju razmišlja tudi o ekonomski strani svojega izdelka. Ta mora biti čim preprostejši, čim enostavnejši in čim cenejši, skratka tak, kakršen se prilega današnjemu tesnemu stanovanju in plitvemu žepu običajnega potrošnika. Branko Uršič najraje oblikuje v naravnem lesu. Razlog za to ni le toplina in domačnost lesa, temveč tudi v tem, ker je les cenena domača surovina, izdelki iz njega pa obstojni, naravni, preprosti. Tehnološke možnosti oblikovanja so sicer še v kovini in poliuretanu, kar pa terja drag uvoz. Tako so glavno besedo prepustili bukovemu lesu, ki ga je moč masivno kriviti in iz njega izpeljevati tudi Iamelirane elemente. Prav program lameliranega sedežnega pohištva je njegov zadnji uspeh. Vse tri stole iz programa so že zastavili v serijski proizvodnji, ki bo maja dala prvih 2 tisoč kosov. »Zadnji sistem mi je tudi najbolj uspel. Sicer pa sem najbolj zadovoljen z izdelki, ki so bili dolgo v proizvodnji in ki so doživeli največje serije. To je namreč tudi dokaz, da so jih potrošniki sprejeli. Potrditev v velikih serijah in dober sprejem na trgu je nekaj, kar si industrijski oblikovalec lahko samo želi. Takrat namreč ni več pomislekov, ki morda spremljajo začetne zami- sli! Vendar v Stolu, ki samostojno narekuje modele in lastno tehnologijo, oblikovalec skoraj nikoli ne naleti na ovire. Dogodilo pa se je tudi, da zaradi prevlade komercialnega gledanja kak izdelek ni doživel serijske proizvodnje. To se je na primer pripetilo eni mojih izvedb Thonetovega stola, ko sem skušal s krivljenim lesom in bambusovo mrežo ustvariti sintezo tradicije in sodobnih potrošnikovih zahtev. O tem kosu pohištva bom verjetno še razmišljal.« Opus dvajsetih let industrijskega oblikovanja je Branko Uršič prikazal na razstavi, ki jo je pripravil ljubljanski Arhitektonski muzej. Temeljitejši prikaz njegovega prizadevanja pa bo viden tudi na letošnjem beograjskem sejmu pohištva. Vsakemu Uršičevemu izdelku je videti, da je oblikovan izvirno, z veliko mero estetskega čuta in s posluhom za funkcionalnost. Stol, ki je izhodišče za vse ostalo pohištvo, tudi narekuje celovit stil bivalnega prostora. Branka Uršiča veseli, da je s svojimi zamislimi uspel, da se mladi navdušujejo za sodobne kose pohištva. Še bolj pa bi ga veselilo, ko bi se tovrstna industrija hitreje prilagajala težnjam potrošnikov, ki so kar dobro poučeni o dogodkih na zunanjih trgih in ki jim okusno pohištvo pomeni enega od vidikov splošne življenjske kulture. D.Zlebir Gradbinci imajo težave Delavcem SGP Tržič majhna in razdrobljena gradbišča n» prinašajo toliko dohodka kot zahtevnejše naložbe, kakršnih pa v tržiški občini trenutno ni — Lani preveč izplačane osebne dohodke bodo do polletja uskladili, ob tem pa se bojijo kadrovskega manjka Tržič — Zaostrene gospodarske razmere se vse bolj odražajo tudi pri delu gradbenih organizacij. Velikih in zahtevnih naložb je malo, medtem ko razdrobljenost sil po manjših gradbiščih prinaša dosti skromnejši dohodek. SGP Tržič pri tem ni nobena izjema. Njegova gradbena operativa je bila lani razkropljena na neštetih koncih. Tak način dela, ki je seveda še vedno boljši kot nič, povzroča visoke stroške, razen tega pa tudi produktivnost zaradi pomanjkljivega nadzora peša in povzroča vrzel v dohodkovni vreči. Zato ni čudno, da se je podjetje lani zapisalo med kršilce dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. Za osebne dohodke so porabili 34 odstotkov več denarja kot 1980. leta in 4,6 odstotka več, kot bi smeli. Na prekoračitev je vplivala predvsem sprememba izplačevanja terenskega dodatka, ki je prej predstavljal materialni strošek, lani pa so ga morali vključiti v redne osebne dohodke. Razlika predstavlja dobrih 1,1 milijona dinarjev, medtem ko za nekaj več kot pol milijona dinarjev izvršni svet skupščine občine Tržič ni priznal opravičila. Delavci SGP si prizadevajo, da bi znesek do polletja uskladili, čeprav pristavljajo, da so njihovi osebni do- hodki v okviru gorenjskega gradbeništva usklajeni in da je sprememb« izplačil terenskega dodatka zarad* povečanih dajatev na kosmate osebne dohodke pojedla tudi del njihov ga dohodka. Pogoji za pridobitev večjega a-služka so tudi letos za SGP T* slabi. Trenutno v občini ni niti pomembnejše gradnje. Delavci so » vedno raztreseni po manjših drkat-ščih, hkrati pa stroški tako naraščajo, da jim s svojimi ne morejo slediti. Prvo polletje bodo zato, kot kak;] sklenili s skromnim ostankom aVj hodka. Upijo, da bodo bilanco pravili, če jim bo uspelo . naložbo Lepenke, za katero j* _ kuriral sozd IMOS in SGP Tržit njegov člen. Brez zahtevnejših gradenj namreč njihova uspešnost postai na na kocko. Posebno, ker se na drugi strani spoprijemati se j drovskimi težavami Njihovi _ lahko pridobijo enak ali celo zaslužek v tovarni, kjer so pogoji, delo praviloma vabljivejši, razen tega pa delavce iz drugi publik že vleče domov, kjer strijski razvoj napreduje in jim nuja enakovredno plačilo. H JeWat Prejeli smo Termika in cestno omrežje Termika v svoji tovarni na Trati pri Škofji Loki izdeluje kameno volno. Proizvodnjo je leta 1977 podvojila, kljub popolnoma odklonilnemu mnenju o primernosti lokacije, ki ga je že leta 1974 dala SEPO (skupina za oceno posegov v okolje) pri Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Proizvodnja /. emisijami plinov, prahu in ropota močno onesnažuje okolje. Tudi vodo, saj deževnica z onesnaženih površin odnaša snovi v podtalnico. Na prvi liniji je Termika proizvodnjo začela praktično brez kakršnihkoli ukrepov za zmanjšanje emisij. Postavili so celo drugo linijo, je odgovorno in tudi naporno. V tovarni je to eden izmed najbolj odgovornih procesov, saj je od delavk pri tem stroju odvisno, kakšen bo izgled tablic, kakšna bo temperatura, kakšen bo ne nazadnje lom. »Ujeti« moram točno stopinjo, seveda pa je odvisno tudi od kvalitete čokoladne mase, ki ima številne dodatke. Z delom sem zadovoljna, saj ga že zelo dolgo opravljam, moti pa nas seveda hrup in mene tudi precejšnja vročina. Vendar nikdar nisem pomislila, da bi menjala delovno mesto.« koliko bolje je, če se navadiš na hrup v obratu. Z mladimi delavci, ki prihajajo, pa je tako: imaš dobre in slabe, nekateri se navadijo in ostanejo, drugi ne morejo vzdržati. Zaslužim dobro, ne morem se pritoževati, okoli 10.000 dinarjev mesečno.« Marija Zver iz Lesc dela v pakirnici in je ena izmed najbolj spretnih delavk. Mariji gre delo zares tako od rok, da jo je pravo veselje opazovati. »Dvajset let sem čokolade, delam v tovarni - Ie dopoldne, delo pa je ročno. Tu skupinsko V obratu, kjer se čokoladna masa ohlaja in oblikuje v tablice, je največji hrup, zato ob stroju delajo delavke s slušalkami na nftesih, Med njimi je tudi Antonija Valant s Sela, ki je že 2.r) let V tovarni čokolade. »Kot ohlajevalka čokoladne mase delam deset let, delo pa imamo normo, na eno delavko pa pride okoli 300 kilogramov čokolade dnevno. Norma je kar prava, nekatere jo dosežejo in presežejo. V tovarni se dobro počutim in ne bt menjala.« Čokolada, tako sladka in okusna, se v leski tovarni oblikuie ob vročim, neznosnem hrupu in naporu. a ob dolgoletni delovni zvestobi številnih delavcev in de,avk D Kuralt kljub negativnemu stališču SEPO o širitvi proizvodnje. Tako SEPO piše, da je Sorsko polje (Virmašansko polje) pomemben rezervoar pitne vode in kmetijsko zemljišče najvišje kategorije, zato je lokacija Termike oziroma industrijske cone tod problematična in širjenja proizvodnje kamene volne ne bi smeli dovoljevati ter da je lokacija z vidika širšega interesa varovanja okolja neustrezna. In naprej, da je večanje proizvodnih kapacitet Termike na Trati zaradi »vedno na novo utemeljenih ekonomskih razlogov« potrebno ustaviti in za širjenje tovrstne proizvodnje daljnoroČno načrtovati oziroma poiskati manj sporne lokacije. Zdaj Termika obljublja sanacijo, toda s pogojem, da dobi dovoljenje za skoraj dvojno povečanje proizvodnih zmogljivosti. Krajani s tem ne soglašamo, saj imamo z odnosom Termike do okolja slabe izkušnje. Zavedamo se, da bi podvojitev proizvodnje podvojila obremenitev okolja v primeru neuspele sanacije. Pri ogledu tovarne kamene volne v Novem Marofu, ki jo je Termika zgradila kasneje kot na Trati, smo ugotovili, da prav tako onesnažuje okolje. Da je okolje na Trati in v Škofji Loki res onesnaženo, dokazuje zaskrbljujoče poročilo Zdravstvenega doma Škofja Loka, ki ugotavlja, da je delež obolelosti na dihalih pri otrocih do petnajstega leta starosti na področju Trate nenormalno velik, celo večji kot v Celju v času največjega onesnaženja zraka. Za razširitev Termike je bil leta 1980 sprejet zazidalni načrt, vendar brez javne razprave v krajevni skupnosti Sv. Duh. Z njim tudi ne soglaša kmetijsko zemljiška skupnost Škofja Loka. Krajani so v javni razpravi o novelaciji urbanističnega načrta mikroregije Škofja Loka (ki ni bila sprejeta) decembra 1980 odločno odklonili soglasje k predvideni širitvi industrije na najkvalitetnejša kmetijska zemljišča. Poleg Termike namreč tudi druga industrija želi graditi na Sorskem polju. Dodatna kmetijska zemljišča zahteva tudi trasa selške obvozne ceste. Načrt trasira cesto v naj ljen del vasi Virmaše in upošteva slabega vpliva na okolje v naselju, ki ima načr nadpovprečno hitro rast Krajani z nezaupanjem na obljubo Termike o sanacm. vesticijski dokumentaciji je sedanje proizvodnje po drugi cilj razvoja, kar razi bo Termika v primeru pomanj denarja zgradila tovarno, sanacijo pa prenesla v bode. Tudi naši protesti glede onesnaj nja okolja so brez uspeha Termika pa v prizadevanj dobila soglasje za svoje programe, v nekaterih primi zavaja z nepopolnimi in podatki. Tako je krajevni Sv. Duh poslala le prvo t stran SEPO ocene. Podatki jah plinov, prahu so v razli k umen tih različni. V gradiv«, je dostavila družbenemu svetal ščine občine Škofja Loka i obstaja dokumentacija, ki možnost škodljivosti emisij ter i kuje opozorila Zdravstvenega i Natančen pregled gradiva | pokazal, da mnogi ekonomski zatelji nimajo stvarne osnove. Krajani krajevne skupnosti Duh smo informacijo pripradfi želji, da javnost in družbene tucije čim bolj realno stališčem do onesnaževanja naši krajevni skupnosti" zahtevamo, da se sanira. AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠENČUR Stranska pot 1 razpisuje licitacijo 2 rabljenih osebnih avtomobilov ZASTAVA 750, letnik 1977, izklicna cena 35.000 din. Licitacija bo v soboto. 24. 4. H2 ob 9. uii, pred društvom AMD v Šenčurju, Stranska pot 1. Prometni pec. davek plača ku- amM Naprava za kontrolo mo£j _ V leski Verigi so inženirji sami izdela/, ln i napravo za kontrolo elektrone nične moči. Tako 1°**°™** mm rujejo potrošnjo eleki J€. n vsak mesec izdatno priAna V Verigi potrošijo za is -.<■ Mno več kot 60 milijon* S tega jo ^cnoe-e lijonovdinarjev. ■? fcaAFRIU 1982 bo' KULTURA 5. STRAN O pktet glasbene šole v Sarajevu ] »njevski Skenderiji je bil v ne-fatta, 18. aprila, že tradicio-'•i festival partizanskih plesov in z naslovom »LIJEPO TI JE m TITA KOLO«. Sodelovalo •"kot 4000 članov vokalnih in pil skupin, predstavnikov wp»lik in obeh pokrajin. Fe-I k peti po vrsti, je pod po-ptvom mesta Sarajeva. Njo-roptna letnica je leto 1977 in l»j je bil skoraj nepretrgoma '"p aprila, odpadel je le leta io je SR Bosna in Hercegovi-lawala za umrlim revolucionar-flrom Fucarjem-Starim. Morim zdi. da srečanje Se nima "" zgodovine, vendar je to ena sij množičnih prireditev, po-ih tovarišu Titu. o živi s festivalom in to se j zgledni organizaciji, prijaz-t pozornosti do nastopajočih »nazadnje po obisku na prire-Mu polna Skenderija z več ">3i\ obiskovalci je potrdila zanimanje Sarajevčanov za bratskih narodov in globoko nje največje osebnosti v jugoslovanskih narodov, i predstavnik je bil že oktet Glasbene Sole Kranj z ftim vodjem prof. mag. Sa-Hildarovič. Prvič smo bili tulturni koledar CE — Amatersko Tone Čufar bo drevi MO gostovalo na Bledu s Ntiio Iva Brešana »Smrt Inika hišnega sveta«. IIANJ - V galeriji Prešer-•*iileso na ogled slikarska WiGrete Pečnik iz Pirana, v Smb razstavišču pa risbe in pj objekti Janeza Zupanca B" ne. V galeriji Mestne iko ogledate razstavo ■poetičnih psihogramov H^tkutfkeea slikarja Žarka ■baovakega iz Skopja, v galeriji se predstavlja z YWi«rii na temo Don Kihota -Jmtmiti slikar Jože CiuJha. v Razstavo je Loški muzej ^nl ob umetnikovi 50-let-ijenja. Tako kot stalne I/jAkega muzeja si jo Jahte med tednom od IO. ob sobotah in nede-d9.do 17. ure. ZNIKI - Muzejske Y?>?Ifznikih so poslej od-«k dan razen ponedeljka »io 12. in od 15. do 18. ure. 10K1CA — Groharjevo spo-zbirko v slikarjevi rojst-:fc i lahko ogledate ob ne- Ko ji je bilo osemnajst let , ^ite nesla pokazat Finž- garju v Trnovo. Takrat ji je, ko je nekaj svojega prebrala, dejal: »Deklica, v vas še vse vre, vi ste vino, ki se bo šele izčistilo. Ce boste če/. 20 let še imeli pravo željo po pisanju, boste dobra pisateljica . . .« Ne čez dvajset, čez štirideset let je začela potem zares pisati, če izvzamemo tiste črtice s socialno noto v predvojnem »Ženskem svetu«, glasilu akademsko izobraženih žena. 1962. je izdala svojo prvo knjigo. Prej pa se je štirideset let nabiralo v njej. Kot v vodnjaku, pravi sama, da nekoč, če ti je dano, to dvigneš iz sebe. Ko bi lahko pisala vsaj Se desel let! Toliko se je nabralo v njej v vseh teh letih! Nekaj je že »vrgla« iz sebe: 1961. Ljudje iz Štražišča, 1963. Sadovi zla, 1970 Ana, 1975 Ptice pojo nad Olševkom, 1977 Večni krog, 1979 Bremena in radosti časov in 1980Za kos kruha. Naslov slednje knjige »Za kos kruha« je že uporabila enkrat. Pred vojno, ko je živela na Cehoslova-škem in je opisala begunce iz prve svetovne vojne, njihovo borbo za kos kruha. Sanjarila je, da bo kot Jack London najprej zavrnjena, potem pa postala svetovno znana. Cehi bcxlo brali o njeni domovini . . . Niso je sprejeli ne prvič ne drugič. Se danes hrani rokopise v češčini. Z leti je dozorevala. Tankočutna kot je, je znala opazovati ljudi okrog sebe, prisluhniti njihovim radostim in tegobam. Pa tudi njej sami življenje ni prizanašalo. Z največjo človeško bedo se je srečala v letih gospodarske krize, ko je bila prodajalka v trgovini Heinricherje-vih na Trati. Ko so se delavci Gorenjske tedaj dvignili v mogočno stavko, so odgovorili tudi kapitalisti. Ni smela dajati na up. Pa so prihajali k njej ljudje po koruzni zdroh, ki je bil najcenejši, da bi preživeli. Ni imela srca, da bi jim ga ne dala, pa ga plačala iz svojega žepa. Nikoli ne DO pozabila hvaležnosti v očeh tistega očeta, matere . . . Stavke so burile duhove, dvigale ljudi v najbolj odročnih krajih. Kako jo je doživaljI kmet, kako delavec, kako tisti povsem neprizadeti, |>a vendar prizadeti, je opisala v svoji najnovejši knjigi. Marsikdo se v nje v. Tržič - Drevi ob 18.30 se v kino dvorani v Tržiču spet obeta zanimiva zabavna prireditev, ki jo pripravljajo plesalke iz plesne skupine M/a dinskega gledališča pod vodstvom Alenke Dolenc. V skoraj dvournem programu se bodo predstavile z različnimi plesi: z izraznim, disco, revijskim, klasičnim, jazzovskim in drugimi. Prireditev pa ne bo imela samo plesnega značaja. K sodelovanju so povabile še pevko Romano Ogrin, slovenski javnosti dobro poznano, saj je čez noč zablestela s skladbo Račke. Predstavila se bo z nekaj skladbami. Razen nje bodo gosti večera tudi tržtika amaterska igralka Marina Bohinc, ki ho nastopila s krajšim monologom, kantavtor Adi s Koroške s svojimi družbeno kritičnimi pesmimi ter znani humoristi tržiškega radia. ft Kuburič S fotoaparatom na vseh prireditvah Po daljšem premoru je v letošnjem šolskem letu ponovno zaživel fotografski krožek na celodnevni osnovni šoli »Jeseniško-bohinjskega odreda« v Kranjski gori. Sočasno je začel z delom tudi avio modelarski krožek. Pred dobrim mesecem sta se krožka združila v klub mladih tehnikov, katerega predsednica je učenka 7. razreda Alenka Mertelj, mentor obeh krožkov pa Rajko Kopav-nik. Fotografski krožek je že takoj na začetku pokazal izredno aktivnost pri delu, saj so člani le tisti pionirji, ki jih ta umetnostna in tehniška dejavnost zanima. Kmalu so osvojili osnovna praktična znanja iz fotografije; prve posnetke so člani krožka napravili na proslavi ob dnevu republike. Od takrat spremljajo vsa dogajanja na območju svoje šole. Stalna fotografska razstava v avli šole je bila do sedaj že velikokrat obnovljena; posebno z reportažami ob dnevu republike, dedka Mraza; o športnih dogodkih v šoli, Prešernovi proslavi, volitvah . . . Zelo zanimivi posnetki so bili na- rejeni ob volitvah, ko je krožek slikal najstarejšo volilko, 100-letno Jaklovo mamo iz Kranjske gore, ki jo je volilna komisija z glasovnicami skupaj s fotoreporterji krožka obiskala na njenem domu. Čeprav je fotografski krožek na kranjskogorski osnovni šoli komaj dobro zaživel, je že na občinski pionirski razstavi dosegel tretje mesto med šolami jeseniške občine. Med posamezniki je Alenka Mertelj prejela tretjo nagrado za kolekcijo fotografij, Silvo Lavtižar pa pohvalo za posamezno fotografijo. Sedaj se vneto pripravljajo na republiško pionirsko razstavo, nekaj najboljših fotografskih del pa so poslali tudi na republiško razstavo umetnostne fotografije, ki bo meseca maja v Novi Gorici. Za konec pa naštejmo nekaj najbolj prizadevnih članov krožka. To so Alenka Mertelj, Roman Pe-ternel, Jožko Kavalar, Slavko Cuz-nar, Silvo lavtižar, Mitja Rogar, Dean Leban, Mojca Peternel in Dušica Zupan. A. Kerštan Člani fotografskega krožka S svojim mentorjem pred šoli. panoji v prepozna, kajti gradila jo je na resničnih doživljajih, po pripovedovanju najbližjih, uporabila tudi dokumentarno gradivo o stavki. Da je Za< krožila vse skupaj, je dodala svoj literarni okvir in danes je pred nami branje, ki v celoti zajema Čas gospodarske krize pri nas, odhajanje v Ameriko, nesrečne usode ljudi, ki so verovali v nov svet, v Ameriko, polno medu in mleka, in njihovo vračanje. Osrednji dogodek pa je stavka sama. Dotakne se tudi druge svetovne vojne in posameznih oseb v tem času. Joži Munih-Petričeva je v knjigi dala vsakemu svojo usodo in jih spremljala do konca. Dogaja se pri nas in zato je za nas še posebej zanimiva. Čeprav krajev in oseb ni poimenovala s pravim imenom, izjema so le voditelji stavke, se nenavadno lahko orientiramo, kje približno so ti ljudje živeli in morda tudi, kdo so bili. Tudi nežne ljubezenske zgodbe povezujejo to literarno delo. »S svojim pisanjem skušam vplivati na čustva in želim da bi v ljudeh nekaj tega ostalo. Ce bi mladina prebrala takšnole knjigo, bi od nje zagotovo veliko več odnesla kot od še boljšega predavanja. In če bo <*l0-veka delo prevzelo, bo mogoče znal tudi drugače ceniti borbo delavcev za pravice in revolucijo in borbo kasneje. Danes se ni treba več boriti za kruh, toda ceniti moramo vse pre-stano . . .« »Za kos kruha« naj bi bil naslov njene prve knjige, tal odnesel s palube. Ta slika je dvojnica slike, ki sem jo po naročilu posadke naredil za krmarjevo vdovo. Veste, pri slikah, ki so posebno a» mive in se mi posrečijo, naredim vedno še eno zase. In to so te.« »Zanimivo, zanimivo.« Dedek si je vihal mornariške brke je roko na rame Jakovega očeta: » Imam prošnjo!« »Na dan z besedo,« ga je spodbudil Jakov oče. »Iz srca bi si želel, da bi mi naslikali moj nekdanji rušilec« Jakov oče je razširil roke: »Oh, Franc, z veseljem. To mi bo v čast.« »Imam povečano fotografijo.« » Potem bo to še laže.« Dedek je dahnil, kot bi se mu s srca odvalil težak kamen s pogledom po prostoru in pristal na harmoniki. Pokazal jc z desno »Tudi igrate?« »Da, tako, za zabavo. Včasih me povabijo tudi na kakšno v v predmestje.« »Ah, zanimivo, zanimivo!« Dedek je bil tega dne ob vsaki navdušen. Sicer pa so se presenečenja res vrstila drugo za drugim * ' »Bi zaigrali katero?« Dedek se je narahlo priklonil vn, w -a Jakovega očeta za ples. K *' Kot b Res mi je šlo na smeh. Jaka se je tiho primaknil k meni, me dregnil v rebra in irf skozi svoje grablje. Hotela sem mu pokazati jezik, vendar se mi ni posrečilo so se mi kar same razlezle v smeh. F"*n>uio. U4«tt Jakov oče si je obesil na ramena harmoniko in s nrsti m-.i . ■ tipkah, daje bil prostor nenadoma poln prepletajočih se zvokov ^ Dedek je zadovoljno pokimal in sedel na bližnji stol Jakov oče je raztegnil meh. Zvoki so se odbijal, od obokov ,n r*l-h prostor / nežnimi melodijami valčka. P°" Vrata so se odprla nastežaj in napolnila s sošolci ki s ■ ^ oči zazrli v Jakovega očeta. Ta jim je smeje pokimal, glavo md™ a. u vo ramo in zapel z zvonkim, nekoliko hripavim glasom: «"'unu na*- » Kot češnja na veji, ki spomladi žari, kot roža v polju, ki poleti cveti, so tvoja usta, so tvoje oči, vse to, vse to si ti. Kot ogenj v kresu, ki v noč gori, kot praprot ob kresu, ki v gozdu dehti, in maline v poletju, rdeče kot kri, vse to, vse to si ti. Zato daj mi roko, me objemi mehko, ves svet je prelep, povsod je lepo. Zato daj mi roko, me objemi mehko, ves svet je prelep, povsod je lepo.« Jakov oče je znova zategnil meh v melodijo in po nekaj takih k Najprej se je čez prostor razlila tišina, potem pa se je v ti*' kalo noro ploskanje in vpitje mojih sošolcev. Jakov oče pa se je priklanjal, kot bi bil na odru, na pravi Ko se je ploskanje uneslo, je dedek vstal, stopil k Jakove i !S mu z obema rokama krepko stisnit desnico. ' tmu °vV,ul »Nepozabno, nepozabno!« je ponavljal. »Prisrčna hvala'« »Malenkost, malenkost!« seje branil Jakov oče. »Kako lepa pesmica!« sem dahnila in pozabila, da ob meni st »Oče jo je sam spesnil. Ima še bolj zabavne, take za Pavi i ho «S ' Intimna dogajanja vseh sort, pa naj bodo to smrt, ljubezen ali novo odkrivanje življenja, vse družbene probleme le poudarjajo in jih opredeljujejo kot človeške. Ce pa so takšni, bi jih moral biti človek zmožen tudi razreševati. In prav za življenje se odloči Rossi, ko govori o smrti in zapletenosti življenja. Življenje, gledano skozi žarke temeljne resnice — smrt — pa seveda dobiva popolnoma drugačne razsežnosti in predvsem optimistično lesketanje. To se še zlasti kaže v močnih poudarkih, ki jih režiser daje dekletcu, ko spoznava vaško življenje, in starcu, ki življenje modro komentira. Kamera igra seveda pri tem moderatorja vzdušja in to je mojster Pasqualino De Santis opravil do kraja prefinjeno. O igri vseh le pohvalne besede, zlasti pa seveda o starosti italijanskega filma Franceseu Rossi-ju, ki nam je ponudil v ogled in razmislek bogato in kompletno °* Neva Mužič Velik odziv harmonikarjev Ljubljana — Za koncert bara nikarjev, ki bo v poneddjl '26. aprila, zvečer ob 20. uri na H stem pred ljubljansko televizij«. Jf doslej prispelo že več ko: :">" prijav z vseh koncev S. Kaže, da bo na veličastnem koart> tu sodelovalo štiristo harmoai* jev. Povejmo še, da je Mito na oddajo Naše srečanje, ki No Ha sporedu 1. maja zvečer ob ostali povabil našo celotno alpsko snurftM sko reprezentanco, kt bo sodelovali v družabnih igrah. gorenjski GLAS V vsak dom j 23 APRILA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN O LAS U* poroka na Hotavljah — Spoznala sta se pred več kot petimi T .HI V<2J kulturnoumetniškega društva v Gorenji vasi, wm 1932 sta se poročila in v soboto sta Milka in Janez Demšar-mjo domače Supceva s H o ta ve Ij nad Škof jo Loko praznomla zlato ■ Mama je bila doma s kmetije v Gorenji vasi, ata Janez je JpPreue/ domačijo. Kmetija je velika in vseskozi je bilo veliko I 'J'■' konuse jima je rodilo šest hčera. Tudi sedaj dobro gospoda-»upaj « hčerjo Jano in zetom, obdelujejo kar dve kmetiji in kot i mta s ponosom, tudi dobro, saj so si nakupili stroje in se ukvarjajo ;wnn mlekarstvom. Prav tako sta vesela vnučkov, posebno Jani- fw>v,saj8o bile prej same hčere pri hiši. I mm čestitkam, ki sta jih prejela ob zlati poroki, se pridružujemo UtpnGlam. (LB) J Worljica - Prea'kratkim so se na Mlaki v Radovljici, pri ^Wwzistu NOV Vinku Bercetu, zbrali člani pododbora vezi-WGorenjske. Polegnjih so se seje udeležili tudi predstavniki HA,predstavnik PTT za Gorenjsko, član Pododbora kurirjev '/, m Gorenjsko in zastopnik Radiokluba Lesce. Dogovorili 4*m izpopolnitev evidence vezistov, o srečanju z delavci Iskre ki bo pfadoma 5. junija v Otočah ali na Lipnici ter o zbiranju gradiva za -^npfO.Pn tem jim bodo pomagali tudi šolarji. Naj prizadevne j še imske krožke na šolah so predlagali sekciji vezistov NOV iju za posebna priznanja. — Foto B. Blenkuš Km Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (14. zapis) Skaručna, rojstna vas po krivici skoraj pozabljenega slovenskega pisatelja — trpina Jakoba Aleševca (1842-1901). Ko je leta 1973 Prešernova družba uvrstila med svoje redne knjige tudi ponatis Alešovčeve avtobiografije (lastnega življenjepisa) »Kako sem se jaz likal«, je ugledni pisatelj Miško Kranjec napisal toplo spremno besedo: ZAPOZNELO PRIZNANJE Žalostna, nesrečna usoda je Aleševca spremljala vse življenje in ga preganja še dandanašnji: literarna zgodovina ga je kratkomalo zatajila. Ze pred vojno se je začelo, po vojni pa so literarni zgodovinarji skoraj dosledno brisali njegovo ime iz slovenske literature. In vendar se dela, kakršna je njegova »povest slovenskega trpina« ne bi mogel sramovati noben slovenski pisatelj niti dandanes. Cesta v Vrata splužena Mojstrana — Minule dni so splužili cesto v Vrata do Aljaževega doma, ki ga oskrbuje planinsko društvo Dovje-Mojstrana. Dom bodo odprli v nedeljo, 25. aprila, in čez praznike se boste torej že lahko odpravili tja. Tako kot minula leta bo tudi letos v Aljaževem domu za lačne želodce skrbela kuharica Milka, za suha grla pa natakarica Ančka, ki ju planinci dobro poznajo. Muzejski odbor planinskega društva Dovje-Mojstrana je s sodelovanjem planinskega društva Bled pripravil razstavo »Planinstvo v Triglavskem pogorju«, ki jo bodo v petek, 23. aprila, ob 18. uri odprli v Festivalni dvorani na Bledu. Razstava prikazuje planinstvo skozi čas, planinske postojanke in za planinstvo pomembne može, panoramske posnetke Julijskih Alp pa sta prispevala znana planinska fotografa Matevž Mikel in Slavko Smolej. Pretekli teden so planinci razstavo prikazali tudi v hotelu Svoboda na Bledu, kjer je zasedal g/avni odbor Planinske zveze Slovenije. Zapišimo še, da so na seji dokončno odločili, da bo planinski muzej v Mojstrani. M. V. Tako piše priznan slovenski pisatelj o svojem davnem preprizna-nem tovarišu. JAKOB ALEŠOVEC No, prav zato bom moral še kaj povedati o nesrečnem, a nadarjenemu rojaku s Skaručne, o ljudskem pisatelju, humoristu in enem od prvih slovenskih poklicnih časnikarjev. Njegova zares žalostna življenjska zgodba, »povest slovenskega trpina« (tako jo je pozneje sam označil!), se je pričela že z rojstvom v bajtici kmečkega gostača, poma-lem tudi čevljarja. Oče, očiten pro-letarec, ki se je za zaslužkom selil od hiše do hiše, je bil večkrat brez dela. Otroci pa so bili kar trije. V hiši je večkrat pela očetova kneftra, mati je otrokom celila rane s solzami. . . Rojen je bil Jakob Alešovec dne 24. julija 1842 na Skaručm, v skromni hišici, ki nosi danes številko 35 (včasih 5). Seveda je bil stan Alešov-čev domek v teku let že večkrat prenovljen in tudi lastniki so se menjavali, j .. Ce ne bi vodiški kaplan opazil Jakobove nadarjenosti za učenje, bi fantič prav gotovo nasledil očetov »trinožni prestol«. Tako pa je oče fanta le poslal naprej v domačo šolo, potem pa v Kamnik, h frančiškanom in odtod v Ljubljano, v gimnazijo. Zaradi slabih luči - petrolejskih brljivk v Alojz.jevišču - so fantu že v onih letih pričele pešati oči, postal je močno kratkoviden, za branje in pisanje je že potreboval očala. Na stara leta pa je mož povsem oslepe . Latinskih šol Alešovec ni napravil. Z neizdelano šesto gimnazijo se je poizkusil še na učitelišču. A tudi tu ni šlo. Zato je moral nastopiti bridko pot kruhoborci Šel je za domačega učitelja na notranjski Kaleč, h gra-ščaku Miroslavu Vilharju. Le-ta, sam zaveden narodnjak, pesnik, pisatelj in napreden politik, je v malem Alešovcu razvnel iskro rodoljublja, ki je šele sedaj pričel pisati v slovenščini. DIMEŽ, STRAH KRANJSKE DEŽELE Kar brž moram povedati, da je bil Alešovec do službovanja na Kalcu narodnostno ne le neprebujen, pač pa je celo pisal raje v nemščini kot v materinem jeziku. Pa še na gledališkem odru je nastopal kot nemško govoreči igralec (amater, seveda!). Iz te, za bodočega slovenskega pisatelja prav nič blesteče dobe, se je ohranilo le AleSov- čevo nemško pisano delo »Sicherl, vulgo Dimež, der Schrecke von Krain« (pozneje v slovenščino prevedena igra nosi naslov »Dimež, strah kranjske dežele«). Na mladega Alešovca sta v narodnostnem oziru vplivala tudi Blaž Potočnik in Lovro Pintar — pač najbolj z osebnimi stiki — saj je očitno nadarjeni pisec vzbujal v onih letih vsesplošno pozornost — pa tudi nič manjšo jezo in zamero na drugi strani. Pač, kot je usodni delež večine humoristov in satirikov. LJUBLJANSKE SLIKE Spetindvajsetimi leti se je Jakob Alešovec ustalil v Ljubljani. Pričel je pisati kot poklicni časnikar, nastopil je svojo trnovo pot . .. Sam je v knjigi Ljubljanske slike (, ki jo je izdal leta 1879 v samozaložbi) takole označil časnikarski poklic: »Veliko dela — malo zaslužka, veliko zamer — malo časti, veliko odgovornosti — nič gotovega. In če danes odloži svoje pero, se jutri zanj nikjer ne bo kuhalo kosila.« V omenjeni knjigi je ugriznil tudi »slovstveničarje«, občasne pisatelje, svoje nasprotnike »...kajti imajo take javne službe, ob katerih jim ni treba ravno stradati. Ker vsakdanji kruh že itak imajo, si s peresom žgance le bolje zabelijo. Njim je ljudski pisatelj posebna pošast, ki se ne drži njihovih slovstvenih oblik, marveč preprostemu narodu piše po domače.« No, taki učeni pikolovci še danes straše! Sicer pa je Alešovec v svojih Ljubljanskih slikah na pol objektivni riapol ironični galeriji stanov in tipov, okrcal marsikatero le navidezno čednost. V knjigi preberemo ostre socialne in družbene obtožbe in obsodbe. Razkriva hinavščino, s točnimi spoznanji kaže na maloprid-nost stanov (poklicev) pa najsibodo to meščani, uradništvo ali takoime-novani »lumpenproletariat«. Koga vse se je lotilo Alešovčevo ostro, dostikrat kar strupeno pero, naj pove seznam »stanov«, ki jih v knjigi skoraj po cankarjevsko t. j. neusmiljeno razgalja: hišni lastnik, trgovec, komij, uradnik, profesor, dijak, avdokat, zdravnik, penzionist, gostilničar, kavar-nar, pesnik, pisatelj, duhovnik, zasebnik, salonski lev, privatni uradnik, predmeščan, ženska, velika gospa, gospa blagorodna, gospodična klepetulja, natakarica, dijaška gospodinja, krščenca, samica, bra-njevka, fabriška delavka, pohtikar-ca, guvernanta, tercialka, večerni metulj ali ponočna cipa. Ko je knjiga izšla, je Alešovec menil, da je bil deležen mnogih polnih čaš pelina, a tudi veliko sicer nezasluženega kadila. - Zato je tudi v epilogu knjige zapisan en sam stavek: »Resnica oči kolje!« I, A NISMO SE UKLONILI likoli se ne prepuščaj usodi jfitt^Luc rleti bo kmalu, odkar je za pokojnim rVufelikom-Gašperiem prevzel mesto Zveze koroških partizanov. Sre-% p na vseh slovenskih prireditvah, pa \ kulturni večer v domu »Danica« v *li politični zbor v Celovcu, ali prireditev, kjer se zbirajo Slovenci. Maj« čutiti. ' ralog ima. Pravkar ji- za njim slo-(/»mm 40-letnice nasilnega izselje-' -'>Kih Slovencev in njihovega upora, pVjtmdi zadnjih priprav na slovesnost inovi domačiji v Podpeci, ki bo v ne-jdkJna Hva meseca nazaj pa je bilo odporniškega gibanja sosednjih dežel: Furlanije — Julijske krajine, Hrvatske. Slovenije in Koroške. Pa glavna akcija, ki teče ves čas, to je obnovitev organizacije, oživitev krajevnih in sektorskih odborov slovenskih partizanov po celi Koroški, priprava almanaha O partizanskih grobiščih na Koroškem pa postavitev spomenika na Svinški planini, na najsevernejšem delu Koroške, do koder so prišli partizani. Za vsakjo stvar se zavzame v celoti. Nikjer noče polovičarstva. To pa zahteva od njega več kot celega moža. Lucu, staremu, prekaljenemu partizanu to uspe. Iz Vesel pri Sentprimožu ob Zablatniškern jezeru je doma. V osrčju Podjune. Oče jim je umrl 1938. leta, istega leta pa je Janez moral v redno vojsko. Štirje sinovi so bili pri hiši, ena sestra in mati. Le onidve sta ostali doma, ko seje pričelo izseljevanje na Koroškem. Luc, ki je že kot aviatičar leta 1941 dobil dopust, je zagrozil tistemu, ki je hodil poslušat pod okna, v kateri hiši govore slovensko, naj se pazi: če se njegovim kaj zgodi, so tu štirje sinovi, ki ga bodo našli in se maščevali. Kaže, da je grožnja zalegla, kajti niso jih izselili. Ze kot aviatičar je Luc v začetku 1943 navezal stike z aktivisti in Gubčevci na Hrvatskem. Vrsto diverzantskih akcij je s svojo skupino opravil že tedaj. Aprila 1944 pa je doma na Koroškem dokončno stopil med partizane. Najprej je bil pri VOS, nato v 2. bataljonu Koroškega odreda. Od Pliberka do Sel je bil njihov teren pa vse do Savinjske doline. Hudičevo je bilo tedaj v tem koncu. Maier Kaibitsch, vodja petokolonašev v Hitlerjevem zunanjem ministrstvu je proglasil, da mora biti svet nad Dravo očiščen »banditov«. Vse sile je vrgel sem. Za ozemlje južno od Drave je vedel, da ni pomoči. Dvakrat so naši že poslali po eno skupino prek Drave, da bi pripravila teren za večje enote, toda vsakokrat so bili odbiti. 24. junija 1944 so s|K>t postrojili odred: tokrat so iskali prostovoljce za če/. Dravo Prvi se je javil Luc. Tisti, ki naj bi šli, bi morali poznati kraje, znati nemško, predvsem pa biti pogumni in iznajdljivi. Pogoji so bili strašni. »Smrtna komanda« so rekli temu, kajti grupa sedemnajstih, kolikor se je poleni nabralo prostovoljcev, ni imela s sabo ne bolničarja ne zdravnika. Znajti so se morali sami. Ranjenci naj bi se ustrelili sami... Umik ni bil mogoč! Ko so odhajali, se je Mitja Ribčič za njim pošalil: »Od Drave pa do Dunaja imate vse prosto!« Daleč so prišli. Skoraj do avstrijske Štajerske na severu. Od hiše do hiše, od vasi do vasi. Prepričevali, dopovedovali, organizirali celo mitinge in govorili ljudem. Ljudje so bili z njimi. A bliže koje bil konec, hujši so bih nacisti. V boje se niso smeli spuščati, le hitrih akcij so se lotevali. Kurirske zveze so imeli ta sabo pretrgane. Do orožja in streliva BO morali priti kar spotoma. Luc je sam razorožil prek 300 »landvahtovcev« in policije. 26 let mu je bilo tedaj, vsi ostali so bili mlajši. Po Koroški se je raznesel glas o tej grupi partizanov in o komisarju Lucu. Nacisti so po domačijah razdelili strup, ki naj bi jim ga dali v hrano, če bi prišli. Izvedeli so za te nakane in gospodinje so morale poskušati hrano pred njimi. Nobenem se ni zastrupil, toda na koncu so ostali le še trije. Vse so že pobili, so govorili nacist i. le komiarja Luca in dva druga Se dobe. Nagrado so razpisali nanj tisto zimo od 1944 na 1945: 10.000 mark za živega in 5,00(1 za mrtvega . . . Ker ga niso mogli dobiti prej, so se ga lotili 9. maja, ko je bila že podpisana kapitulacija. S tovarišem se je peljal tisti dan s kolesom z Djekš v Velikovec. V civilu je že bil, le pištolo je še imel pri sebi. Sredi pota so ju ustavili esesovci jn pobili na tla. Ko je Luc spet prišel k zavesti, je ležal sredi ceste in kakšnih trinajst esesovcev je z brzostrelkami merilo vanj. Zakaj neki, jih je spraševal, saj je vendar že konec vojne. Zahteval je, da ga peljejo k njihovemu komandantu. Hotel je pridobiti čas. Med dokumenti so dobili tudi Titovo sliko in izkaznico. Sumili so, da je to »komisar Luc«. Uklenjenega so gonili po trgu, esesovci pa je s paličico kazal nanj in vpil. da je to »kardinalna svinja s Svinške planine.« V Grebinju so ju zaprli V neko pisarno. I.in je imel noge vse otekle in povite, tla se je bolj vlekel kot hodil. Ko je videl, da so odšli in ju pustili sama, je pohitel Slutil je, da se bodo vrnili in takrat bo šlo zares. Razbil je šipo na vratih. Lšla sta in se skrila v neki skedenj v Vovbrah. Komaj sta se dobro skrila, že je zlo- vešče prihrumel črn motor s prikolico. Dva sta z brzostrelkami skočila proti hišnim vratom Takrat bi ju ustrelili kot psa ... 11. maja 1945 je bilo. Vedel je, da koroške Slovence čaka še huda borba, kajti tisti nacisti, ki so bili Se H. maja včlanjeni v Volkssturm in hajkali za partizani, so 12. maja v Velikovcu že nastopali kot člani nove pomožne policije z avstrijskim znakom na rokavu! Pa ne le nacisti. Huje je bilo skoraj to, da so proti Slovencem nastopili tudi Angleži. Zdaj so oni iskali »komisarja Luca«? 23 preiskav je imel na domu. Nekoč so obkolili hišo kar s štirimi oklopnimi vozili... Prav zaradi takšnega obnašanja Angležev so se jim nacisti smejali v brk. »VVurfkomandovci« zdaj niso nastopali več le proti partizanom, temveč proti vsem Slovencem. Ni bilo slovenske veselice ne kulturne prireditve, ki je ne bi nacisti prišli razbijat. Se so padala življenja. Se ves 1945. leto in še 1946., ko so se bivši nacisti zaceli vključevati v avstrijske politične stranke. 1953. je koroški »Volkszeitung« objavil sovražen članek o Lucu, ki je povzročil številna zasliševanja policije. Najbolj pa ga je bolelo, da so lažem nasedali izseljenci, ljudje, ki so sami trpeli pod nacizmom. »Kleine Zeitung« je objavil celo serijo člankov pcxl naslovom »Krvava meja« in v njih blatil Luca. Ko je bila obravnava končana in je bil Časopis obsojen, je bil dva dni zatem v Šentru-pertu pri Velikovcu razstreljen partizanski spomenik. Govorilo se je, da zaradi tega, ker je bil Luc omenjen na spomeniku . .. Pa gonje še ni bilo konec. Se 1959., ko so iz Rusije prihajali zadnji vojni ujetniki, so se ga loteva h. Toda Luc Se ni dal Ko mu je bilo deset et, leta 192H, se je v šoli prvič stepel g vrstniki, ker so ga zmerjali s »čušem«. Njegov boj ni nikoh prenehal, tudi danes ne. Mladim bi rad dopovedal, kaj pomeni boj za slovenstvo m najbolj prepričljivo jim lahko govori i/, svojih življenjskih izkušenj. Upa le, da bo še zdrav, da bo lahko še veliko naredil za Slovence na Koroškem. Ustvarja len moraš biti. pravu, predvsem pa pošten In pred nikomer ne sineš imeti strahu. Predvsem pa, pravi 1 * «• danes, nikoli se ne prepuščaj usod j dovoli, da bi drugi odločali o tebi! D. D«!**? Zajema iz navezanosti na zemljo Pri Prešernovi družbi bo letos izšla povest Pavla, prvenec izpod peresa Polone Skrinj ar — Pavla je zgodba iz današnjega kmečkega življenja, ki pozna tudi praznjenje hribovskih kmetij — Nič ne mislim nehati, pravi Polona, čeprav njeno pisanje ni več le konjiček »Partizan Zagloba«, zgodba o partizanu, ki je padel tod. Nato se je preizkusila s komedijo. »Karlinco« so igrali na številnih odrih. Zdaj bo skušala dati svojo zadnjo dramo »Hiša na samoti« v tisk. »Vzela sem jo bolj zares.« pravi. Novele, črtice je objavljala v prilogi Kmečkega glasa Pisana njiva, v reviji Otrok in družina. Zadnjo »Je in ni. Še enkrat napiši. Piši, spočita piši,« je Ivan Potrč naročal Poloni. Nemalo je bila presenečena, da se je tako hitro odzval njenemu pismu. V tednu dni je povest prebral in jo poklical. »Spraševal me je še, kaj berem, kdo mi je vzornik,« pripoveduje Polona o svojih srečanjih s pisateljem, ki ji je naklonil veliko pozornosti v trenutkih, ko je spraševala samo sebe, kje je, kaj je njeno pisanje. »Toliko mi je povedal o knjigi, kot oče o zemlji,« razkriva Polona svojo navezanost na zemljo in svojo ljubezen — pisanje. »Bom kar jaz povedala,« se v pogovor vmeša mama, »komajda je začela hoditi v šolo, je že pisala pesmice. Kar nekam se je skrila in pisala. Kolikokrat sem zdaj huda. Ko je treba spat, začne brati. Zjutraj pa mora na delo. Služba, kmetija, dva šolarja, veliko dela ima, pa kar piše in bere,« pripoveduje, vendar ne more skriti rahlega ponosa. »No, mama, če bi tebe ne bilo, res ne vem, kako bi šlo,« jo smeje zavrne Polona in prizna, da v glavnem piše ponoči, »da je še zjutraj včasih vsa pri stvari in ne more kar na hitro preklopiti. Kot tehnična risarka v Iskrini tovarni v Lipnici ima zelo natančno delo, vso zbranost zahteva. Ko pride domov, mora še na kmetiji kaj postoriti, pa z novo hišo imajo veliko dela. Hčeri že obe hodita v šolo, »kar upreti sem se morala mlajši, da ji spisov že ne bom pisala,« pravi. Vendar za svoje pisanje najde čas. Veliko zamisli ima, »če bi lahko začela pisati zjutraj, ko je glava spočita . . .« Začela je z dramskimi besedili. V »Pustem gradu« je popisala zgodovino svojega kraja, Lipnice, vasice pod razvalinami Pustega gradu, kmetij v naročju bregov doline med Radovljico in Kamno gorico. Igrali so jo na vaških odrih. Sledila je drama ODLOMEK IZ POVESTI PAVLA: »Potem sta zaplesala. O, molil ni in prosil, če bi mogel, da bi tega plesa sploh ne bilo, ali pa da bi se nikoli ne končal. Stiskal je zobe in se ves tresel, plesal je prvič z žensko in to z žensko, kot bi jo z lepe podobe vzel. Držal je Pavlo, da se je tu in tam preplašeno odmaknila, in jo vrtel, da mu je lilo po obrazu. Ona pa se je le smejala in smejala. Pograbil bi jo za vrat in jo stiskal, ali za prsi ali okrog pasu, upognil bi jo, raz-grizel, pretepel... Plesa je bilo konec. Ni spustil njene roke, dokler mu je s silo ni odtegnila. In od tedaj je venomer sanjal o ženski, kako bi jo imel in kot da jo že ima, a mati, ta je kar naenkrat bila odrinjena, kot nekaj tujega.« MILENA ZUPANČIČ »Mete se najraje spominjam« Milena Zupančič pravi, da ji je bila vloga Mete iz Cvetja v jeseni ena izmed najljubših vlog — Posnela je vse kadre v Dražgoški bitki in zdaj se iz materiala obeta nadaljevanje v treh delih — »Sreča je, če dobiš dobro vlogo« Bohinjska Bela - Prav prijetno je kramljati s simpatično in ljubko Mileno Zupančičevo, nam vsem dobro znano kot imenitno igralko v več slovenskih in jugoslovanskih filmih, kot umetnico z gledališkega odra ali televizijskega ekrana. Gorenjci smo kot Gorenjci na našo Mileno ponosni, radi jo gledamo in venomer občudujemo in seveda tudi pogrešamo, če jo le predolgo ni na televizijskem ekranu ali filmskem platnu. Milena je preprosta, odkrita, gostoljubna; prav nič izumetničenega ni na tej naši znani in slavni Gorenjki in v množici na avtobusni postaji, med neznanimi in znanimi obrazi, bi jo komajda prepoznali. Ohranila je tisto preprostost, vsakdanjost, ki ne da slutiti, da smo srečali obraz, ki je tako zgovoren v raznih vlogah, ki nas zna pripraviti k poštenemu in odkritemu smehu ali k tesnobnim občutkom. Milena Zupančič se nam je priljubila kot jeseniška gimnazijka, ko smo z odra že zaznali njen skriti igralski talent. Bila je odlična igralka, prepričljiva recitatorka. »Bilo je razgibano dramsko življenje, tedaj, na jeseniški gimnaziji,« se spominja Milena, »mentorji, predvsem Cili Kodričeva, so bili zagreti in pritegnili so nas, vse tiste, ki smo radi igrali. Tudi jeseniško gledališče je bilo delavno in tako vzdušje te navduši, pritegne ter vsekakor spodbudi, če se nameravaš z igralstvom tudi potem poklicno ukvarjati.« Milena je požela široko popularnost z vlogo Mete v Cvetju v jeseni, z dramo, ki je prejela številna priznanja. Vlogo je odigrala z njej lastno tenkočutnostjo, s posluhom in neizmerno milino, ki jo je Tavčar pripisal Meti. Bila je nadvse prepričljiva in segla nam je v srce. »Mete iz Cvetja v jeseni se najraje spominjam, vloga mi je silno pri srcu. Bila je ena redkih vlog, za katere se takoj navdušiš in jih z vsem žarom posreduješ. Zato delo tudi ostane v gledalcih, v njihovi zavesti, čeprav je obratno tudi še kako res, da so dela, ki bi jih najraje kar pozabil. Mislim, da je sreča za slehernega igralca, če dobi takšno ali podobno delo, v katerem lahko izkaže vse svoje znanje in izkušnje.« Ce je v Cvetju začela, se izkazala in se nam priljubila, je z vsemi drugimi igralskimi stvaritvami, ki so sledile, še potrjevala svoj igralski talent. Platno je oživelo, kadar se je prikazala, in nenamenoma zasenčila s svojo pojavo in i/• som soigralce. »Vr to je pa tako. Poznam veliko dobrih .gral 'i niso prodorni in nekaj igralcev, ki jim ni treba kaj dosti napraviti in ze so v ospredju. To je igralčev vtis, ki deluje, ki je dan. Ce mene tako opazite, potem mi je le v veselje.« Naši igralci naj bi prejemali kar dobre honorarje - za nastope na odru ali na filmu? »Lahko vam zagotovim, da ti honorarji niso tako visoki, kot se govori. Po časopisih so se pojavile razne izmišljotine, predvsem za honorarje nekaterih igralcev v Dražgoški bitki. Sama nikdar nisem imela te vloge izplačane. Za Cvetje v jeseni je bil honorar minimalen in lahko povem, da sem z raznimi priznanji dobila najmanj dvakrat toliko kot je znašalo plačilo za vlogo Mete. Dobili smo nekaj denarja za nadaljevanko, ničesar pa za film, ki so ga prodali v veliko držav. Vendar pa to nekako odpustiš, pozabiš, ker ti samo delo prinese veliko zadovoljstva. Delo samo pa je včasih hudi-mano naporno, traja ves dan, v vseh vremenskih prilikah. Nikdar se ne upoštevajo težki delovni pogoji, medtem ko ima tehnična ekipa vse nadurno delo plačano. Snemanje Dražgoške bitke, kjer igram ilegalko Andrejo, je bilo neskončno naporno. Snemali smo na Pokljuki in v scenah mučenja sem morala stati na snegu napol oblečena. Saj se marsikaj da skriti in tehnično improvizirati, a scene mučenja morajo biti kar najbolj pristne in zato resnično prikazane. Vendar mi je vloga Andreje v Dražgoški biti ena izmed dobrih vlog, saj pripoveduje o ilegalki, ki jo zaprejo, mučijo in nazadnje jo Druscke ubije. Zdaj se bodo iz posnetega materiala o Dražgoški biti napravila tri nadaljevanja.« Milena Zupančič je zaposlena v ljubljanski Drami, vendar je tisti, ki ne moremo na vsako predstavo v Drami, zadnje čase pogrešamo, saj se domala ne pojavlja na filmu ali televiziji. »Zaposlena sem v Drami, snemam nekaj za avstrijsko televizijo, igrala sem v kranjski Svatbi, v delu, za katerega mislim, da je bilo eno najboljših teaterskih predstav pri nas. Snemam tudi za našo televizijsko nadaljevanko, ki predstavlja življenjsko zgodbo nekega revnejšega kmečkega okolja. Res je, da se širši publiki ne predstavljam več tako pogosto. Mnenja sem, da, ko si mlad, moraš delati čimveč, si nabrati čimveč izkušenj, delaš kar te zanima aH ne zaniha. Vendar sčasoma postaneš kar nekako obrtnik, p*, neje pa si vendarle želiš, da bi dobil vloge, za katere veš, da boš kar najbolj ustvarjalen. Rada pa delam v»dno z novimi ljudmi, v vedno drugačnih okoljih. Zdaj pa je tudi čas, ko se pri nas zaradi znanih stabilizacijskih pogojev ne snema tako veliko kot nekoč.« Milena, ena izmed naših najboljših igral! Milena, ki ne prizna razlike med teatrom in televizijo, Nli>naf ki je enako odlična kot odrska ali filmska ustvarjalka, i danes lahko sama izbira vloge. Nekatere so ji ljube, nekatere ne, najljubša pa ji je zdaj in ji bo vse življenje vlogi! ljubeče mamice, ki jo povsem naravno, občuteno in z veliko ljubezni doživlja Milena zdaj. ko se njena enoletna hči Maša že tesno stisne v materin objem ... D. Kuralt »Zadnje romanje Blaža Dovaje« je objavil Obzornik, ki ga izdaja Prešernova družba. Zdaj ima »v delu« roman »Črni človek«. Povest Pavla je napisala pred leti in z njo sodelovala na srečanju pisateljev in pesnikov začetnikov. Izbrana je bila v zaključno srečanje, s čimer so se ji istočasno zaprla vrata ponovnega sodelovanja. »Kaj bom zdaj, roke imam zvezane, rada bi svoje pisanje poslala nekomu, da mi pove, če je kaj vredno,« sta se z Nežo Maurer pogovarjali na poti domov. Svetovala ji je Ivana Potrča. Polona je poskusila, z malo upanja in veliko poguma. »Je in ni,« je dejal pisatelj, »napiši še enkrat«. Pavla je začela pisati znova, po tri, štiri ure na dan, tja od začetka jeseni do konca pomladi. »Takšno pisanje ni več hobi, trdo delo je,« se spomni Polona tistih dni. »Ze napisano se ti ne zdi vtf napišeš znova, čez nekaj čas*'-, dobro. Vlekla sem iz sebe CV bilo Potrča, mi ne bi uspelo* Tako je pilila in izpilila u. našnjega kmečkega iivlj« pozna tudi praznjenje hr.. kmetij, upornost, da ostal zemlji, ki ne daje veliko l'p_ da te ne potegne v mest> v se težko vrneš nazaj. Tua\ zgodbe je odprt: se bo RL materini smrti vrnil nazaj »1 jo ali bo ostal doma? Knjiga bo izšla pri . družbi, v zbirki, ki ima velika! do. »Da se bo kaj takega kdajU lo, nikoli nisem niti pomisli**! Polona Škrinjar. Njen knjikal nec ji je povedal, da je pisanj delo. Vendar, »nič ne mišk«! ti,« pravi. M« Bogatijo bogati Vedno več je odtujevanja lesa - Zasebniki, ki na »črno« predelajo največ lesa, bogatijo zato, ker ne plačujejo družbenih obveznosti — Mila kaznovalna in davčna politikaf' ki Radovljica - Bernard Tonejc iz Gozdnega gospodarstva Bled je pripravil temeljito analizo o vzrokih in posledicah odtujevanja lesa. V analizi obravnava problematiko črne prodaje ali »svobodne trgovine« z lesom na področju Gozdnega gospodarstva Bled in uvodoma poudarja, da se temu problemu ponekod pripisuje prevelik pomen, ponekod pa se ga ne upošteva. Odtujitev lesa je zajela velik obseg v letih 1978 in 1979, ko je na območju Gozdnega gospodarstva Bled po oceni prekoračila količino 2.000 kubičnih metrov letno. S tem so bile povezane tudi nedovoljene sečnje lesa, ki so bile v porastu. Problem so kmetje, koope-rantje Gozdnega gospodarstva resno obravnavali ter ugotovili, da so v eni sami vasi štirje posestniki v desetih letih odtujili 1203 kubične metre hlodovine iglavcev, od te količine eden kar 488 kubičnih metrov lesa. Vsa količina je bila razrezana z žagarskimi napravami teh lastnikov. Lastniki niso plačali nobenih davkov. Pri odtujevanju lesa ne gre za hlodovino, temveč za žagan les. Zato so fiotrebne naprave, ki imajo iz leta v eto večje zmogljivosti. Prvotne »ye-necianke« zamenjujejo s sodobnimi tračnimi žagami in modernejšimi in lažjimi polnojarmeniki. Vsaka taka naprava z ureditvijo prostora in montažo vedno stane več kot 500.000 denarjev in socialno ogroženi občani takega zneska ne zmorejo. Gozdarsko operativo je, denimo, presenetil v letu 1980 gozdni posestnik, ki je uvozil iz Avstrije povsem nov polnojarmenik, medtem ko delovne organizacije ne morejo uvoziti nujnih žagarskih naprav. Neučinkovit pregon, davčna politika in nedosledni ukrepi pa dajo slutiti, da se bo črn trg še naprej razraščal. Prvotno nedovoljeno trgovino z oblim lesom je zadnja leta zamenjala trgovina z žaganim lesom, ladijskim podom, deskami za lesne opaže in obdelanim gradbenim lesom. Ko so primerjali cene, su ugotovili, da lastnik gozda z odtujevanjem lesa lahko doseže enak dohodek s trikrat manjšo količino posekam ga lesa. Pri tem je treba upaštevati, da je družbena proizvodnja obremenjena še z močno administracijo in ne ravno zavidljivo učinkovitostjo. S tem si lastnik odtujenega lesa poveča dohodek za še enkrat. Ker znaša bruto prodajna cena ladijskega poda že krepko čez 500 dinarjev, pridemo ob predelavi odtujenega lesa do neverjetno visokih zneskov. Pri odtujevanju lesa gre za prisvajanje družbenih obveznosti. Lastnik, ki je v desetih letih odtujil bičnih metrov hlodovine. 'epoC, čunanih zneskih prisvojil inesBjt obveznosti 2 milijona : "1 dinarjev! V tem znesku so vrednosti za biološka v Upu ške poslovanja, prispet k M ceste, prispevki splošne in sto rabe. Lastnik za razrez ni p nih davkov. Kaznovalna politika je miM ljenjska. Omenjeni last:>y' kazen le za izkupiček dveh metrov hlodovine, ostala pa' protipravno prisvojena vr lih 486kubičnih metrov' Ob tem pa se tudi Dojadj*' nje obveznosti. Iz strukt žaganega lesa, vključno davkom je razvidno, da v kateri bodo postavili elektrarno wlpnmerJavi 8 Sočo ali **° bolj primerna za -«trame. saj gradnje leteh J*nj posegajo v okolje. to da ima Sava 4 mili-*Wnih ur energije, insta-/** elektrarn za proiz-I' milijard kilovatnih ur ^ *«*«pje. »*>ktrarno zdaj gradijo v to Pno pravimo zato, ker M v verigi savskih elek-'/ Mavčič do Bregana naj Ig* zraslo 18. Elektrarna iftah bo imela posebno bo, kakor pravijo te-™(f bo dajala vsem ostalim ■ elektrarnam. Imela bo I zalogo vode za vse jezeru za elektrarno v te * bo nabralo 10,7 mi-'/':h metrov vode, kar „ u-i\ več kot v ostalih, ^.fl " ,*wrih. Povprečni pre-Vtavčičah znaša 70 ku-.• vode v sekundi, elek-nalirana na pretok 260 rtrov vode na sekundo, rj vozila po pretoku,« »zanjo bo, da bo dajala konicah porabe električne Akumulacijsko jezero bo al laneno nihalo za 1,7 me-yt Wa 3 metre. ki bo nastalo za jezom, \i do starega kranjskega Samka raven bo na 346 aanoreke visine. Najširše fakmi ter Jamo in to 450 friraerna površini torej za /:* športe. Jezero bo domačiji in mlin v ■ V bistvu bo ostalo v jato. jpa v Mavčičah bo imela 0n moči, kar je največja -/ elektrarne na reki -ko bo pomenila ^.ektroenergetskemu lektrično energijo Vrbuje iz drugih predena gradnja je po-i izgradnjo nove <^me na Jesenicah. Ne le •i \A\ razdelilna trans-postaja Okroglo, jila po prvotnem grajena že letos. Zaradi arja so jo odložili J^isjih popravkih srednje-"jj p#crta bo zgrajena Rak * I 1> ti ija elektrarne Mavčiče /^manjkanja denarja Sklep o njeni iz-•prejet leta 1979 ter fljradba v višini 1,68 mili-rjev. Prva stopnja na gradnje elektrarne, Idrijo temu, je gradbena ^orvotnem načrtu bi jo fctfah začeti graditi že j leta 1980, dejansko so 1981. Skoraj dve k Umi zato elektrarna leta 1983, kot ali. Od 1979 do konca letošnjega leta bi moralo biti za elektrarno namenjenih 1,42 milijarde dinarjev, dejansko se je nateklo 604 milijone dinarjev. Tako so letos dobili 360 milijonov dinarjev, morali bi okrog 1 milijarde dinarjev. Skratka, če zaokrožimo številke, lahko rečemo, da doteka le tretjina potrebnih sredstev, zato za dve tretjini izgubljajo tudi pri času izgradnje elektrarne. Svoje bo seveda naredila tudi podražitev materialov, saj so načrtovali le 7-odstotno. Od leta 1979 naprej pa je bila več kot trikrat tolikšna. Na gradbišču v Mavčičah zdaj dela okrog sto delavcev. Pripravljalna dela in gradbeno jamo je prevzel ljubljanski Gradiš, ki je za tovrstne gradnje s stroji najbolje opremljen. Doslej so zgradili grad-biščni plato z vsemi potrebnimi delavnicami, vse potrebne komunalne naprave, tudi čistilno napravo, polovico naselja, v katerem bivajo delavci, odprli so separacijo v Prašah in gramoznico pod Trbo-jami. Oktobra lani so začeli z izgradnjo gradbene jame, s prvo fazo na kritični poti izgradnje elektrarne. Najprej so na rečnem bregu pod Mavčičami naredili prostor za gradbeno jamo, ki jo zdaj s podzemeljskim in podvodnim betoniranjem obdajajo z zidno zaveso. Preprosteje povedano, gradijo zidove bodoče jame, v kateri bodo nato na suhem postavili elektrarno. Reko bodo dokončno zajezili tako, da bodo zminirali zid, vodo spustili skozi elektrarno, ob njej pa bodo zgradili jez. Izgradnja gradbene jame na zunaj tako rekoč ni opazna, saj betonirajo pod zemljo in pod vodo. Kako obsežna je gradnja, govore številke. Nadvodni izkop bo znašal 6.500 kubičnih metrov, podvodni 11.500 kubičnih metrov. Z jamo morajo namreč seči do neprepustnih zemeljskih plasti, v Mavčičah 40 metrov globoko. Pred podtalnico bo jamo varovala tesnilna zavesa, ki jo gradijo tako, da na vsak meter in pol pod zemljo zabeto-nirajo stebre, ki se nato prekrijejo. Doslej so zgradili tri petine tesnilne zavese, za kar so porabili 3.100 ton cementa. Pred vodo iz reke pa bo jamo varoval uporni zid, ki ga grade v strugi. Širok bo šest metrov, da bo prenesel upor vode. V vodi gradijo betonske vodnjake, kakor pravijo tej gradnji, ki se bodo držali drug drugega. Uporni zid mora biti zelo močan in pri gradnji uporabljajo cementno mleko, skorajda čisti cement torej. Doslej so zgradili petino upornega zidu in porabili 10 tisoč ton cementa. Rade Končar iz Zagreba, Litostroj iz Ljubljane in Metalna iz Maribora pa že izdelujejo turbino, generator in potrebne hidromehan-ske naprave. M. Volčjak t zdaj delajo gradbena Jamo, v kateri bodo postavili elek-bo pred vodo iz reke ščitil uporni zid, ki ga zdaj betoni- PETKOV PORTRET Franc Bevk Sedemdeset let bo septembra dopolnil Franc Bevk iz Sovodnja. Vitek in vitalen možakar je, le sapa ga daje. »Preveč kadim«, pravi, »pa mi glas peša.« V Tajnikovi grapi, ki se od Sovodnja zajeda proti Rrma-novcu, je njegov dom. V tej grapi je bil rojen, v skromni bajti, ki je priredila kravo in le težko številno družino. Vendar ni bil niti pastir niti hlapec, kot je bila tedaja usoda bajtarskih otrok. Oče mu je dvanajstletnemu kupil plenkačo in potem je vse do vojne delal po žagah in gozdovih v dolini in po Gorenjskem. Tudi vojna mu ni prizanesla. Kapitulacija jugoslovanske vojske mu je prinesla nemško ujetništvo, od koder ga je sredi marca 1942 spravil oče s številnimi prošnjami na nemške urade. Junija 1943 je odšel v partizane. Odločitev ni bila težka. Kako se Nemec obnaša do podrejenih, je izkusil v ujetništvu. In že prej, ko je bila napadena Češkoslovaška, ko je bila nemška moč videti nepremagljiva, je nekako prišel do prepričanja da sicer Nemec lahko podjarmi narode za nekaj časa, za zmerom pa nikoli. Osemnajstleten fant se je namreč vključil v Sokola na Sovodnju in z zanimanjem poslušal Engelberta Gangla, ki je govoril o pravicah do samoodločbe narodov. Prebiral je tudi drugo literaturo, čeprav mu šola ni dala kaj prida. Zato se je sam učil. Ognjeni krst je doživel na Zirovskem vrhu, ko je bila izdana Prešernova brigada. 92 jih je padlo in bilo ujetih. Najprej so jih odpeljali v Begunje in potem v taborišče v Sudetih. 68 jih je bilo skupaj in Rdečemu križu se imajo zahvaliti, da so ostali živi. Ob novem letu 1944 so dobili vsak po pol paketa in kmalu zatem vsak mesec po dva. Tu se je izkazal pomen Rdečega križa. Če ne bi bilo te pomoči, bi le redki prišli nazaj. Sredi junija 1945 se je vrnil iz taborišča. Očeta ni bilo več. Ubili so ga beli. Brat je padel v partizanih, sestra je bila ubita pri napadu na partijsko šolo v Cerknem, za mlajšega, ki je bil tudi partizan, se ni vedelo, kje je. Vendar za žalovanje ni bilo časa. Ze prvo nedeljo je bil povabljen na partijski sestanek in le nekaj zatem je bil sprejet v partijo, kjer je že bilo njegovo dekle. Ze oktobra istega leta je postal sekretar osnovne organizacije ZK in^jo je vodil celih trideset let. Delal je v OF v NOO in kasneje SZDL. Pravzaprav povsod, kjer je bilo treba zgrabiti. Bil je med pobudniki in prvi predsednik ter poslovodja Naproze, pripravljal je samostojno Kmetijsko nabavno-prodajno zadrugo na Sovodnju in med graditelji zadružnega doma. Njegovo delo je vtkano v ustanavljanje mizarskega podjetja, sedanje Jelovice na Sovodnju, Termopola in vsega novega na Sovodnju. Bil je organizator, mojster, pripravljal je načrte in se šolal, da je lahko naredil, kar so se dogovorili. Najbolj je ponosen na Jelovico in Termopol. Če teh dveh tovarn na Sovodnju ne bi bilo bi ne bilo delovnih mest, bi ne bilo napredka, novih hiš. Tudi cesta veliko pomeni. Kraji bi bili prav gotovo prazni, saj bi se ljudje izselili, če ne bi bilo dela. L. Bogataj MARTIN KOŠIR, PREDSEDNIK ODBORA ZA IZGRADNJO MUZEJA REVOLUCIJE V BEGUNJAH: Bodimo enotni, kot smo bili enotni v našem boju Kadar se srečujem z borci in aktivisti, ki so preživeli gorje begunjskih zaporov in jih povprašam o tistih dneh, se vsak od njih vsakokrat zamisli: kaj vse je prestal za temi zidovi, za temi okni. Begunje so tedaj pomenile krvavo moro, nedopovedljivo bolečino in strah, smrt. Vse najhujše, kar je moglo priti nad človeka, je prihajalo izza teh oken in zidov. Nič čudnega, d?i so prav gorenjski aktivisti in borci na svojem zboru leta 1977 javno izrekli željo, da se begunjska graščina ohrani kot muzej revolucije Gorenjske. Zamisel je zorela v njih že dolga leta. Leta 1977 je bil potem v okviru Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko formiran poseben odbor, ki bi skušal uskladiti vsa ta razmišljanja na Gorenjskem in v republiki, kako bi Gorenjska prišla do enotnega osnutka prikaza vse zgodovine — od delavskega gibanja, vloge komunistične partije in borbe na Gorenjskem. »Uskladitev ni enostavna,« pravi Martin Košir, predsednik odbora za izgradnjo muzeja revolucije Gorenjske v Begunjah, »ker imamo že muzej revolucije v Kranju, poleg tega pa ima tudi vsaka občina svoj muzej. Vendar pa vsi ti med seboj niso povezani in ne morejo predstavljati naše revolucionarne zgodovine v celoti. Uspeli smo pridobiti zdaj že pokojnega zgodovinarja Dušana Ker-maunerja, da je napisal politično zgodovino Gorenjske v letih od 1860 do 1918. V treh knjigah je opisal to dobo in njeno delavsko gibanje. Od tu naprej pa ni kaj dosti naše politične zgodovine obdelane, čeprav je obdelanih veliko posameznih področij: imamo občinske zbornike, krajevne, monografije operativnih enot v NOB, obdelane so tudi stavke, nikjer pa nimamo celotnega pregleda, kot je bila tedaj izražena želja na zboru aktivistov. V Begunjah bi uredili enoten muzej, ne da bi kateregakoli od obstoječih muzejev okrnili in zmanjšali njegovo vrednost in vnemo v raziskovanju in prikazovanju področij, ki jih pokriva.« Begunje bi bile skup vsega. Tu bi človek dobil celotno predstavo o vsem, kar se je na Gorenjskem dogajalo. Ta mogočna stavba je s krvjo zapisana v našo zgodovino. Tu skozi so šli tisoči zapornikov, deporti-rancev, transport za transportom je šel od tu. »Begunje so muzej že same po sebi zaradi svoje preteklosti,« pravi tovariš Košir, »le obogatiti ga je še treba z elementi zgodovine revolucije, delavskega gibanja in partije. Če bi se odločili za celo graščino, bi bilo treba seveda zidati novo psihiatrično bolnišnico. Vendar, vsi tovariši so se kljub močnim čustvom, ki jih vežejo na graščino, zaradi velikih stroškov temu odpovedali in se zadovoljili s predlogom, da bi dozidali paviljon, ki bi se arhitektonsko, kulturno in krajinsko vključil v sedanji prostor gradu. V tem prizidku bi zbrali to celotno zgodovino Gorenjske, zraven pa bi bil vključen seveda tudi del gradu kjer je danes urejen muzej. V daljnji perspektivi pa bomo še vedno računali na možnost, da hi nekoč grad v celoti postal muzej, kot tudiza sluz . Vsi so se s tem strinjali vse politične strukture in ponudili smo, da bi podpisali družbeni dogovor 1 a želi doseči dvoje: pristop vseht občin k dogovoru, da se zagotove sredstva, poleg tega pa naj bi vse tudi sodelovale Vri dokončnem oblikovanju izgleda1^ muzeja in scenarija samega "popisovanje zdaj še teče. V planu 1981-1985 smo točno zapisali kaj in kako, vendar se danes neka-teri delajo nevedne. Odbor se je ves čas zavedal svoje odgovornosti in upošteval tudi sedanje ekonomske in politične razmere. Ob splošni stabilizacijski aktivnosti smo ves čas mislili tudi na racionalnost in lažjo izvedljivost načrtovanega. Leta 1981, 1982 in 1983 naj bodo pripravljalno obdobje. V tem času pa naj bi razčistili vsebinske, lokacijske, arhitektonske, arhivske in scenarijske ter vse druge naloge, da bi videli kakšne in koliko prostorov potrebujemo, pa tudi koliko bo to stalo. Politični aktivi so se v vseh gorenjskih občinah odločili za to, sprva podprli te zamisli, zdaj pa prihaja do zastojev in »nejasnosti« . . . Obdobje, za katerega smo se dogovorili, še ne pomeni investicije same. Sele koncem leta 1983 in v začetku 1984 bomo začeli z gradnjo, če bodo pogoji za to. Toliko zreli smo, da se bomo držali dogovorjenega. Ne pa zdaj akcije zavirati in razmišljati, da bi z vsemi aktivnostmi zdaj prenehali in čakali lepših dni. To pomeni popolno predajo in nesmisel. Politično so tu odgovorne vse gorenjske občine, vsi posamezniki in organizacije, ki so se vedno strinjale s takim pristopom, niso pa do konca vztrajale na prvotnih dogovorih. Upam, da bodo do konca junija letos spoznali, da je to edini pameten pristop in podpisali ta sporazum. Upam tudi, da bomo enotni, kot smo bili enotni v revoluciji in borbi, pa tudi po njej in da bomo pripeljali to akcijo do kraja. Nič se pri gradnji muzeja revolucije ne bo zgodilo brez njihovega sodelovanja in njihovega dokončnega odločanja. Le pohiteti moramo, če hočemo pri gradnji muzeja imeti ob sebi še žive priče te naše zgodovine, ki bi lahko najbolj verno pomagale prikazati, kaj vse se je v Begunjah dogajalo v tistih najtežjih dneh naše zgodovine*.« D. Dolenc TAKO SMO PISALI LETA 1952 . .. C t I I D J S k STRUŽEVČANI IN ZADRUŽNI DOM Takoj po osvoboditvi so začeli graditi v Strževem zadružni dom. Z udarniškim delom so postavii malo dvorano. Vendar se je kmalu izkazalo, da ne ustreza vsem željam in potrebam. Bila je premajhna. Spet je zapela stara udarniška pesem, postavili so temelje za velik zadružni dom. Zbrali so denar in delo že vidno napreduje. Pred kratkim je nekdo vprašal: Kaj pa bodo Struževčani s tako velikim poslopjem? Čudno vprašanje. Res je Struževo mala vas, vendar zadružni dom ne bo prevelik. Ko bodo pridne, delovne roke rešile veliko gradbeno nalogo, kako da ne bi zmogle druge, mnogo manjše? Saj bodo imeli vse možosti, da si uredijo življenje tako, da bo lahko vsak našel kar želi: izobrazbo, kulturo, veselje in zabavo. Takrat bo vsakdo z veseljem ogledoval to veliko, lepo poslopje in upravičeno si bo lahko dejal: »Poglej no, pa le nisem zastonj garal!« O L, A 8 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 23. APRILA 1*2 Naši športni delavci Peter Brumen: tudi drugo mesto je uspeh KRANJ — Končalo se je tekmovanje v drugi zvezni in slovenski moški košarkarski ligi V tem tekmovanju sta gorenjsko košarko zastopala ženska vrsta stražiške Save in žirovska Alpina ter moštvo kranjskega Triglava. Strašanke so v tej drugoligaški ženski druščini nastopale prvič. Dekleta, ki jih trenira Bojan Urlep, so se dobro odrezale, saj so dosegle odlično četrto mesto. Tudi košarkaji kranjskega Triglava so pod vodstvom trenerja Petra Brumna dobro zastopali gorenjsko košarko v tem našem najvišjem slovenskem košarkarskem tekmovanju. Dosegli so drugo mesto in bili v stalni borbi, da bi se lahko povzpeli tudi na najvišjo stopnico. To jim je preprečila ljubljanska Ilirija, ki je osvojila republiški naslov. Ze peto sezono košarkarje Triglava trenira Peter Brumen. Kako ocenjujete drugo mesto članskega moštva, kar je po našem mnenju lep uspeh. Poznamo namreč razmere v tej republiški ligi in zdi se nam, da so fantje to sezono pokazali najboljšo igro doslej. »Res je tudi drugo mesto te ekipe je uspeh. Lepo smo znali v moštvo uvrstiti mlade igralce, ki so s pomočjo starejših odigrali res najboljšo sezono od kar jih treniram. Večjih težav v moštvu ni bilo, saj so se fantje na vseh srečanjih srčno borili Nikoli se niso predali, pa čeprav je bil praz neizogiben. Nasplošno sem zadovoljen, čeprav povsem zadovoljen nisem nikoli. V tej republiški ligi smo izgubili le Štiri srečanja Izgubili smo srečanje s Kovinarjem iz Štor. To je moštvo, ki je doma porazil tudi vse favorite za prvo mesto. Iz Štor so poraženi odhajali Ilirija, Rudar, Branik in mi. Toda povedati moram, da ti porazi niso vplivali v borbi za prvo mesto. Mariborski Branik je drugo moštvo s katerim smo izgubili v Mariboru. Toda premagali smo jih doma. Tudi ta poraz ni bil odločilen. Odločilna za prvo mesto sta bila dva poraza z našim tekmecem za Drvo mesto ljubljansko Ilirijo. Če že hočete, je biluso-den za nas prvo izgubljeno srečanje doma z Litijo. To tekmo smo izgubili z minimalno razliko šele v podaljšku. Ta poraz je vplival na vse nas. Čeprav nismo igrali slabo, je bil tu prisoten slab dan nekaterih igralcev v napadu. Tudi moje odločitve, ki niso bile najboljše, so prispevale k tem porazu. Pri Iliriji je bila prisotna tudi zrela igra najstarejšega igralca tega moštva Lemaiča. Po tem porazu smo nato kar osemkrat zapored zmagali. Spet je prišla povratna tekma z Ilirijo. In tudi to smo v podaljšku izgubili na njihovem igrišču. Lahko ugotovim, da smo odigrali najzrelejšo sezono. S\*oj delež k drugem mestu so dali tudi povratniki iz JLA. Po zt^etnih dobrih igrah le-teh je njihova učinkovitost padla prav v odločilnih srečanjih. Mladi so pokazali veliko in med njimi so tudi mladinci, ki so osvojili republiški naslov. Igralci in jaz smo hoteli zaključiti sezono s prvim mestom. To sezono je bila priložnost, ki pa smo jo žal zapravili. Prvo mesto nas bi pripeljalo v višje tekmovanje. Tudi sam sem veliko razmišljal o prvem mestu. Vendar sem se ga tudi bal, saj imamo v Kranju tako politiko, da ne dobimo dobrih košarkarjev, ki so za višje tekmovanje potrebni Če bi nam uspelo, bi le životarili in vedno bi bila prisotna bitka za obstanek v ligi. A vseeno lahko z drugim mestom čestitam vsem igralcem in upravi kluba« Med prvomajskimi prazniki mladinci, ki so republiški prvaki potujejo v Trebinje (BiH), kjer bodo med osmimi moštvi igrali v zaključnem delu za mladinskega državnega prvaka. V moštvu Triglava so igralci letnika 1963, 64, 65 in 66. Na tem zaključnem delu prvenstva SFRJ bodo Triglavani s svojo hitro igro in nizkimi igralci skušali doseči kar največ. D. Humer Pred šestnajsto mednarodno kolesarsko dirko Alpe-Adria Najmočnejša in najkvalitetnejša udeležba doslej LJUBLJANA - Približuje se start tradicionalne mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria, ki bo od 5. do 9. maja v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Letošnja šestnajsta kolesarska dirka, ki se je bo udeležilo sto kolesarjev iz devetih držav, bo po zasedbi kolesarskih ekip ena od najmočnejših in najkvalitetnejših doslej. Kvalitetna mednarodna druščina bo v petih dneh v šestih etapah prevozila 606 kilometrov po slovenskih cestah, cestah Julijske Krajine in Benečije in avstrijske Koroške. Ta dirka, ki je edinstvena v Evropi, bo spet poglabljala trdno prijatejsko sožitje med tremi prijateljskimi državami. Da ho dirka res kvalitetna in kolesarsko močna, je razvidno iz prijav moštev. Avstrijo bodo zastopali ta čas res najbolj obetavni dirkači, saj sta v njihovih vrstah dva lanskoletna mlfl iinska svetovna prvaka, ki sta letos piišla že v članske vrste. C'ehi bodo poslali dve ekipi V ekipah Bohumin in Inter so znana imena češkega kolesarskega športa. Iz Italije bo tokrat prišlo pet moštev. Vemo, da so italijanski amaterski kolesarji med najboljšimi na svetu. Največ se pričakuje od italijanske A in B ekipe Bottecchia SupermercatO da Ugi. Tudi v ekipah SC Fossano, Dunuis Italica Immobiliare in Lazio so močni. Reprezentanco kolesarjev iz Liechensteina smo spoznali že lani na dirki Alpe-Adria. Vedno so bili njihovi reprezentantje v ospredju Poljaki bodo nastopili s svojo najbolj', reprezentanco. Prvenstvo v judu Škofja Loka - Uprava za notranje zadeve iz Kranja je letos organizator 11. republiškega prvenstva organov za notranje zadeve v judu. Tekmovanje bo v soboto, 24. aprila ob 9. uri v športni dvorani Poden v Škofji Loki. Doslej je ( .ganizator prejel prijave stotih tekmovalcev vseh sedmih kategorij tega borilnega športa. V tej množici so zastopa ne uprave za notranje zadeve vse Slovenije. Iz Kranja in Gorenjske se bo tekmovanja udeležilo sedem najboljših judoistOV, ki so se dokazali na predhodnem izbirnem regijskem tekmovanju v začetku leta. Med tekmovalci je tudi lanski državni prvak Srečko IVnič ter Se nekaj znanih imen borilnega športa. Najbolj uspešni borilci vseh sedmih kategorij se bodo 9. maja udeležili zveznega prvenstva V judu, ki bo V Ohridu. enako dobri pa bodo tudi tekmovalci iz Madžarske in NDR. Iz Sovjetske zveze pridejo kolesarji iz Minska in Tbilisija. Prav v teh dveh vrstah so odlični dirkači. Ekipe Astre, Roga in Save, za kranjsko Savo bodo vozili Cuderman, Marn, Lam-pič, Polanc in Frelih, ter Hrvatske in Srbije bodo na dirko prišle z najboljšim orožjem. Torej kvaliteta vseh nastopajočih je res izvrstna. Kolesarji bodo v petih dneh prevozili 608 kilometrov od Portoroža pa vse do Tacna. Prva etapa bo dolga 114 kilometrov in bo potekala po obalni cesti Kopra in Portoroža Ze 6. maja se bo mednarodna karavana podala na najdaljšo, 175 kilometrov dolgo etapo. Start bo v Portorožu, cilj pa v italijanskem Pordenonu. Tretja etapa, dolga 115 kilometrov, bo v Benečiji. Šla bo od Pordenona do Villaor-be. Od tam se bodo kolesarji podali na tretjo etapo, 135 kilometrov dolgo vožnjo. Mejo z Italijo in Avstrijo bodo vsi nasto-pajči prečkali v Coccau in nato nadaljevali pot po Rožni dolini (Avstrija) vse do Borovelj. Tu bodo vsi udeleženci imeli triurni počitek in nato se bodo podali na 41 kilometrov dolgo, peto etapo od Borovelj čez Ljubelj v Kranj, kjer bo cilj ob 16.30. Šesta etapa bo na kronometer in bo šla od Kranja do Tacna. Trasa bo potekala iz Kranja mimo Brnika, Vodic do Tacna. D. Humer Nogomet Vodi Bled KRANJ — V devetem kolu nogometnega prvenstva Gorenjske je Bled doma z veliko težavo premagal Reteče. S to zmago so BlejČani obdržali vodilno mesto na lestvici Tudi obn zasledovalca Bleda sta osvojila nove točke. Lesce je doma premagal LTH, Alples pa Polet. NK Tržič je s člani mladinci in pionirji odstopilo od nadaljnjega tekmovanja. Izidi — člani skupina A: Bled : Reteče 2:1, Lesce : LTH 4:0, Alples : Polet 2:1. Vodi Bled s štirinajstimi točkami Lesce in Alples pa jih imata po trinajst; skupina B: Jelovica : Jesenice 3:0, vodi Jelovica, ki ima deset točk. Pionirji skupina A: Reteče : Polet 2:3, LTH : Polet 4:0, Alpina : Reteče 1:1. V vodstvu so pionirji LTH, ki imajo 12 točk pred Poletom 11 in Kondorjem 5; skupina B: Bohinj : Bled 4:0, Lesce : Bled 2:3, vodi Bohinj 11, Bled 10, Lesce 7. Pari sobotnega kola — člani: Reteče : Bohinj, Alpina : Jesenice, LTH : Bled, Polet : Lesce. Vse tekme se pričnejo ob 16.30. Pionirji: Reteče : Kondor, Alpina : LTH, Bohinj : Jesenice (pričetek ob 15.15). V nedeljo sta para: Reteče : Kondor (mladinci) in Gorenja vas : Jelovica. Tekmi sta ob 10. url P. Novak Smuča nje Veterani kot v najboljših dneh RUDNO POLJE - Že trinajstič zapored so se pod Visevnikom zbrali slovenski smučarski veterani ki so se pomerili v veleslalomu in smučarskih tekih. V obeh smučarskih disciplinah se je tokrat pomerilo nad sto tekmovalk in tekmovalcev. Vsi so pokazali izredno borbenost in znanje. Skratka, smučali in tekli so kot v svojih najboljših tekmovalnih dneh. V veleslalomu pod Viševnikom je na daljši progi, ki je bila namenjena za veterane mlajših kategorij, zmagal Franci Mrak iz Kranjske gore, pri starejših pa je bil na krajši progi najhitrejši Milan Bernik iz Ljubljane. V smučarskem teku so veteranke in veterani imeli 2,5 km dolgo smučino. Tudi tu se je pokazalo, da niso pozabili kako je treba premagovati progo s prožnimi koraki V kategoriji mlajših veteranov je bil najhitrejši Pavel Kobilica iz Gorij, pri starejših pa je smučino najhitreje pretekel Janez Pavčič. Veteranke in veterani so bili nato gostje kasarne na Rudnem polju, k uspehu jim je čestital podpredsednik SZ Slovenije Jože Švigelj in podpolkovnik Špiro Niko-vič. To tekmovanje slovenskih smučarskih veteranov bo odslej vedno pod Viševnikom, vsi tekmovalci in tekmovalke pa so se poklonili letos umrlima jugoslovanskima reprezentantoma Tinetu Muleju in Lovru Zemvi. Rezultati: veleslalom — I. kategorija: 1. Lojzka P raček (Jesenice) 37,59, 2. Marija Kosec (Ljubljana) 40,37, 3. Poldka Švigelj (Bled) 42,02; II. kategorija: 1. Mara Komar (Ravne) 37,60, 2. Anica Be-nedik (Ziri) 38,37, 3. Zdenka Resman (Kropa) 39,27; III. kategorija: 1. Mojca Verdnik-Magušar (Ljubljana) 33,69, 2. Romana Lakota (Bled) 34,31, 3. Jelka Pe-lan (Ljubljana) 39,14; veterani — I. kategorija: 1. Franc Gašperin (Kranjska gora) 32,68, 2. Marjan Magušar 33,94 , 3. Franc Grm (oba Ljubljana) 38,50; II. kategorija: 1. Milan Bernik 31,66, 2. Ludvig Dornig (oba Ljubljana) 32,85, 3. Marjan Šarabon (Tržič) 33,25; III. kategorija: 1. Franci Mrak (Kranjska gora) 44,61, 2. Peter Lakota 45,99, 3. Andrej Klinar (oba Bled) 46,47; IV. kategorija: 1. Janez Potočnik (Škofja Loka) 45,74, 2. Milan Nadišar (Tržič) 46,23, 3. Janez Ponikvar (Kranj) 46,74; invalidi: 1. Miloš Jocif 34,86, 2. Niko Tonejc 35,50, 3. Emil Miklošič (vsi Kranj) 38,79; teki - veteranke - 1. Marija Premože (Dol) 17,27, 2. Angelca Šmid (Bled) 39,39; veterani: I. kategorija - 1. Tone Pogačnik (Jesenice) 18,08, 2. Matevž Kordež (Jamnik) 19,09, 3. Jože Knific (Jesenice) 19,33; II. kategorija: 1. Janez Pavčič (Ljubljana) 14,16, 2. Gašper Gordež (Kranj) 16,16, 3. Franc Košir (Jesenice) 18,25; III. kategorija: 1. Andrej Nunar (Besmca) in Andrej Cerar (Radovljica) 15,36, 3. Matija Kavčič (Medvode) 16,14; IV. kategorija: 1. Pavel Kobilica (Gorje) 13,22, 2. Slavko Premože (Dol) 14,33, 3. Zvone Sterle (Ljubljana) 16,45. -dh Jadranje in veleslalom KRANJ — Brodarsko društvo in Windsurfing klub Kranj-Bled v soboto in nedeljo prirejata kombinacijo jadranja na'deski in veleslalom. Jadranje na deski bo jutri na Bledu (regatni center), veleslalom pa v nedeljo na Zelenici. V obeh dneh se bo tekmovanje pričelo ob 10. uri. Prijave bosta organizatorja kombinacije jadranja na deski in veleslaloma sprejemala še uro pred pričetkom tekmovanja. -dh KRANJ - OTVORITEV KONJENIŠKE SEZONE - fč • ■« klub Biotehnične fakultete Krumpek, Dob pri Domžalah 6o\ 2!?' i ob 14. uri organiziral na prireditvenem prostoru ob gradu 2 prvo letošnjo tekmovanje v preskakovanju zaprek Prir^PtViL izredno pestra, saj se bo tega prvega tekmoixtnin „rili Vi j petdeset konj iz Hrvaške in Slovenije. Tekmova latbodnn f treh kategorijah. Nastopili bodo mladi konji z izk^en,^^ tekmovalci začetniki in starejši tekmoiKilci z izkušenimi k\ Jy * miva bo tudi posebna točka, v kateri bodo morali inhr,* °njl\i **' razjokati in jo preskočiti ob konju, (jk) Junaci pred gPH Kolesarstvo Reprezentančne priprave bremenijo klube Ljubljana — Minulo leto je bilo za slovenski vrhunski tekmovalni šport izjemno plodno. Tako ugotovitev so izrekli delegati na ponedeljkovi skupščini kolesarske zveze Slovenije. Zakaj? Državna reprezentanca, katere hrbtenico so sestavljali prav slovenski kolesarji, se je z načrtnim strokovnim in nepretrganim delom prebila iz mednarodne anonimnosti, osvajala dobre rezultate na tujih in domačih dirkah in bila med drugim deseta na svetovnem prvenstvu. Uspehe tekmovalcev in strokovnjakov pa nekoliko kvari finančni odnos do tega napornega športa, najsibo od jugoslovanske kolesarske zveze ali od zveze telesno-kulturnih organizacij Slovenije. Priprave za reprezentančne nastope gredo predvsem v breme klubov, katerih člani so kolesarji in zato niti ni čudno, če so skupne dokaj skromne in redke, odvisne od napolnjenosti klubskih blagajn. Pa še podatek, ki velja za letos in podkrepljuje očitek; kolesarska zveza Slovenije bo od republiške zveze telesnokulturnih organizacij dobila za priprave vrhunskih športnikov le 710.000 dinarjev. Za Ropreta, Udovica (Sava), Čerina (Astra) in Po-lončiča (Rog), ki imajo mednarodni razred ter za Pavlica (Rog), Lampica, Cuder-mana in Marna (Sava), ki imajo zveznega. Sicer pa so slovenski kolesarski klubi, vsaj za najmočnejša Savo in Rog to velja, v zadnjih letih prebili ozke lokalistične interese in našli skupen jezik, čeprav na račun nekaterih starih strokovnjakov, ki ne morejo več dohitevati sposobnih in zagnanih mladih vodij. Na skupščini je bilo veliko slišati tudi o množičnem kolesarstvu. Najbolje obiskan lanski maraton okrog Pohorja je imel kar 2400 udeležencev, to pa najbolj zgovorno potrjuje hiter razmah in priljubljenost rekreativnega kolesarjenja. Letos bo v Sloveniji prek trideset maratonov, zanimiva pa je tudi nova akcija za značko dobrega kolesarja. Kdor bo hotel osvojiti zlato, bo moral sodelovati na petnajstih maratonih. Delo s šolsko mladino je lani prav tako napredovalo. Regijska tekmovanja, ki so jih ponekod organizirali, so izvrstna priložnost za izbiro oziroma vključevanje nadarjenih kolesarjev v klube. Komentiramo Rakova pot tržiškega nogometa Trtic - V letu, ko se bo jugoslovanska nogometna reprezentanca v Španiji borila v finalu svetovnega prvenstva v nogometu in ko se lahko upravičeno nadejamo preporoda »jugo nogometa« ali našega nacionalnega Sporta Številka ena, gre nogomet v Tržiču rakovo pot. Že v lanskem letu se je v delovanju NK Tržič začelo močno lomiti. Od članov upravnega odbora NK Tržič sta le predsednik in tajnik delala dobro in prizadevno ter opravljala vodstvene, trenerske, gospodarske, nabavne, čistilne in vse druge posle. Jasno je, da v amaterskem delu to slejkoprej pomeni preobremenjenost: v Tržiču je do tega prišlo, tako predsednik kot tajnik sta bila postavljena pred dejstvo - služba ali nogomet. Ob tem se je zatikalo tudi pri financah, kajti tudi tržiški nogomet je padel v krog omejitev glede dotacije TKS. Posledica klavrnega stanja je bil sklic izrednega občnega zbora kluba v lanski jeseni. - Bil je nesklepčen. Po zimskem mirovanju je bil v začetku tega meseca sklican še en izredni občni zbor NK Tržič, navzočih je bilo 5 ljudi, od teh le trije člani NK Tržič (predsednik, tajnik in en član) ter predstavnika TKS in OK SZDL Tržič. Seveda peterica ni rešila stanja. Zato je jasno, da vse tri tržiška nogometna moštva — članska, kadetska m pionirska) letošnjo pomlad ne bodo nastopale v gorenjski nogometni ligi. Kako bo jeseni, ni jasno, škoda je mladih in obetavnih nogometašev, ki so dobro igrali V ligaškem tekmovanju. Pri tem se velja spomniti tudi na to, da se je v NK Tržič aktivno vključilo precej mladih delavcev iz bratskih republik, ki delajo v Tržiču *n katerih praktično ni videti v drugih organiziranih oblikah dejavnosti v i ržiču. Zdaj so izgubili še nogomet Vendar stanje v tržiškem nogometu ne bi smelo biti tako črno. V Tržiču onstaja nogometno igrišče »Pod gradom«, ki sem ter tja spominja na gradbeno jamo, a z nekaj dobre volje bi postalo zelo dobro. NK Tržič razpolaga tudi io v njih, najpomembnejši faktor pa je tradicija tržiške) garderobami in opremo v njih, najpomembnejši faktor pa je tradicija tržiškega nogometa. Od vsega tega letošnjo pomlad ne bo kaj dosti videti. Zelo verjetno je. da ne bo nič tudi s tržiška nogometno trim ligo, kije običajno pritegnila vsaj 15 ekip a po 20 ljubiteljev rekreativnega nogometa. Zaradi tega bo letošnje pomlad nogomet v Tržiču zgolj tema gostilniških razprav, nogometno igrišče bo samevalo, le kakšen zabavLščnik bo z vrtiljakom ali avtomobilčki poskušal nanj privabiti otročad. Škoda, kajti glede na odmeve na te pojave v tržiških vsakodnevnih razgovorih bi se dalo sklepati, da je zanimanje za nogomet v najmanjši gorenjski občini veliko. Le za delo /e bolj težko poprijeti, še zlasti, če je dosledno amatersko. -mv V zvezi s pionirskimi tekmovanji l~m na skupščini razvila prav živahni *" prava. Slo je za to, s kakšnimi ko#t pionirji lahko dirkajo. Obveljal j* ! naj imajo pionirji A specialna kol««*' terekoli izdelave, vendar omejen n« Btavc, Bertoncelj. Lenček. Pra|f*Mk Grkič Čižman in Klemetu. za P»«n»ia D. in S. Zupan. Crv, Mariatek. Fga\j Zvan. Košir in Baloh. NjlAPRILA 1982 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 11. STRAN GLAS Ji- V začetku aprila so delavci KOGP - tozt mklkopali jarek in začeli polagati betonske cevi za mudjo od Police skozi Straž evo do reke Save. S lWo tudi skladišča v Naklem dobila povezavo z tskanalizacijskim omrežjem, ki bo postopoma do-in speljano do čistilne naprave pod mostom: ta n biti zgrajena še pred začetkom delovanja nove *nm v Mavčičah. — F o to: L. M. vZa lep vrt — Blejski hoteli so že poskrbeli za čisto okolico, za lepše hotelske terase. Tako tudi pri hotelu Jelovica na Bledu, kjer so delavci hotela pridno obrezovali drevje in čistili okoli hotela. — Foto: D. Kuralt na fasada — Lansko jesen so temeljito pročelje na spomeniško zaščiteni Liznekovi hiši ki gori. Fasado so pobelili in jo tudi na novo na njej so obnovili tudi fresko. Pa je prišla m »nežni plugi so s snegom zametali pročelje "■v, tudi blatno jezerce ob hiši je pripomoglo svoje, tutomobUi so poškropili nezaščiteno fasado, raji tako poškodovana, poškropljena z blatom. ''Mina je tudi freska. Zakaj jo čez zimo niso 'Kdo bo sedaj odgovoren za takšno malomar-I je obnova Liznekove hiše že doslej terjala kar enarja? — A. Kerštan Vodovod iz Radovne - Po pregledu vseh zajetij in zmogljivosti so ugotovili, da je na območju Gorij in Bleda ob konični porabi premalo izvirov za pitno vodo. Pri komunalni interesni skupnosti so zato pripravili precejšnjo naložbo vodovoda Radovna in bo tako voda pritekala iz Radovne do Gorij, Bleda in dalje do Lesc. Zdaj že potekajo prva dela v Rodovni, v Krnici, izvajalec že Gradbeno podjetje Grad z Bleda. Po preračunu velja naložba 90 milijonov dinarjev, gradili pa bodo v etapah in pričakujejo, da bo vodovod leta 1985 v Lescah, odvisno od zbiranja sredstev. — Foto: D. Kuralt rvni deli črpalki S- Istra benz ima na Go-bencinsko črpalko tudi v vi pred kratkim je bil v polite črpalke tudi manjši bife. M w. odločili, da bodo bife Mmesto njega pa naj bi v pri-jredili trgovino z rezervnimi (»nutno imajo v tem prostoru Pomembno pa je, da avto-že danes na tej bencinski lahko dobijo najrazličnejše dele za avtomobile Zastava Fiat. Pravijo, da vsak dan precej različnih delov; naj-tistih, ki jih včasih celo v ini trgovini z avtomobil-ddi ni moč dobiti. Ce določe-tat*riala nimajo, ga na željo uročijo. Dobrodošla pa je ta , malem tudi zato, ker je Ma črpalka odprta tudi ob so-imdeljah. — A. Z. Mladi hočejo delo Mladi iz tržiške občine so že obravnavali osnutke dokumentov za 11. kongres slovenske mladine — Nekatere nove sistemske rešitve niso sprejemljive — Največ pozornosti družbenoekonomskemu položaju mladih, zlasti zaposlovanju Tržič - V soboto in nedeljo so se v domu pod Storžičem zbrali predstavniki osnovnih organizacij ZSMS iz tržiške občine, da bi pregledali osnutke dokumentov za 11. kongres slovenske mladine in v zvezi z njimi izoblikovali stališča oziroma pripombe. Tako so se med drugim zadržali ob predlogu, naj bi postale družbene organizacije in društva sestavni del mladinske organizacije. Tržičani menijo, da rešitev predvsem zaradi drugačnega načina financiranja dela društev in zaradi njihove raznolike mmioli bratov Zvan v Gorjah gradijo prizidek ... — Foto: D. Kuralt zidek ik osnovni šoli - Po programu prehoda na mm osnovno šolo naj bi tudi *»4! polivamo z razpuščenim rnaskav Nazadnje polivamo z vročo juho. kateri smo dodali vršiček majaroni in rožmarina. Površina prsi mora biti rja\ stavo zapečena. Razrezane prsi žimo na ovalni krožnik. V za omako ponudimo omako, nastala med pečenjem. K pečenki ponudimo zeleno zeljnato solato s krompirjem. SPENJENI VINSKI CMOČKI 10 dag sladkorne moke vmcS—a v sneg iz 5 jajc. Dodamo nasekljanep olupka od polovice limone in narahlo premešamo. V ponvi zavremo A* litra belega vina z dodatkom 4 Park, ni nikjer. Zanemarjene fa-•fckijih je v Kranju kar precej, i prah iz tovarniških dimnikov, tuiiamski hodniki na Cesti Sta-w Žagarja, zanemarjen bazenček lOUhamski cesti — to je le nekaj Naw«potike. Žalostno pri tem je, i bi t* ta cesta izboljšala, da bi se tttinl še preostali del Ceste fcbfcega odreda. Žalostno je tudi, Vi ta makadam »vzdržujemo« z faato) grobim gramozom, kar še • Habej občutijo pešci, ki si na tem JMoza zvijajo noge, ko hitijo na m. favbibilo, če bi varnostni organi Itaiedneje preganjali kamione z Moa površin. Z rušenjem Turista val tam izginila tudi jama, ki so jo HtUa vozila, zdaj pa se je vdrtina Si vado pojavila tudi pri stavbi ■Raspri Vodovodnem stolpu in v iUonalni coni. Ivan Sepetavc Kranjske fasade na nekaterih starejših hišah res niso za občudovanje. Pločevino na veleblagovnici Globus je že prezrla tja — plačevi torej zdržala niti polovico predvidene življenjske dobe. M ZA ČISTEJŠI HAW IN OKOLICO k pitanja v Glasu je raz vid-% ia mo pred spomladansko tiso akcijo mesta in okolice. \ lepši videz mesta bi bili potim predvsem naslednji ukre- tittenje zelenic v stanovanjih naseljih bi bilo treba raz-m na stanovanjske bloke, ■ty/jrni pa bi morali biti hiš-t«ft. To sem že večkrat pred-tp/, prvič že pred več kot tttUna seji delavskega sveta kmnnjskega podjetja. S tem noialce bolj spodbudili za redne preventivne ukrepe, mike okoli našega bloka obim tistim že 20 let, zato tudi i}*') poznam odnos stanoval-s in zelenic. Čiščenje sicer ttmh> zaleže, ker vsak vetrič mte papir ali polivinil od f^ji itinh blokov, veliko ipdkov pa odvriejo tisti, ki atffj mimo bloka v samopo-tdno trgovino. Včasih ni bilo iarno jesti po cesti, v seda-)M nečistem zraku pa je le nehigienično. Razdeli-(iitenja na bloke bi bila te zaradi tega, ker so stanovalci mnenja, da Mf) njihovi otroci »pravico« inti in uničevati vse i naselju, medtem ko fatijo komunalni delavci delavci KŽK. Iz prakse ftjaV) kolikokrat letno de-pndejo počistit zelenice. *r pa bi glede na sedanjo traven stanovalcev lah- > '■■>.ldi i.sak dan. **jt avtobusno postajo bi kpf/trebno čistiti vsakodnev-\ Pt naj bi prevzeli delovni 'pmiaciji Alpetour in Živila, m ijnaui na postaji donosen Mf„ lato naj bi obe delovni ip.mar.iji namensko prispe-iktttdttva za Čiščenje. .»Smatično bi morali pričeti >/mgojo prebivalstva. Ne /«mvam, če trdim, da dobra ')<>") prebivalcev onesnažu- > gajfe z odpadki, deln o iz mpttfnosti, delno iz objest-p imazano in neurejeno m jih prav nič ne moti, '■plnmje čut za čisto okolje. al onesnaževalcev je med M m mladinci, toda krivi so ^j,%em njihovi starši, ki so tmanii njihovo kulturno m te i- predšolski dobi. m o PRODAM V SPOMIN Danes mineva eno leto, odkar je zazijala v našem domu strašna praznina in neizmerna žalost, ko nam je zla usoda iztrgala našega ljubega moža, očeta in sina prof. JANKA KREKA Ne moremo verjeti, da te ne bo več med nas, saj bi prav zdaj moral začeti uživati sadove svojih prizadevanj doma in na kulturnem področju. Samo gomila in napis pričata o tej neizprosni resnici. Mnogo, mnogo dobrega si napravil — hvala za vse! Zahvaljujemo se vsem, ki se ga s toplo mislijo spominjate in obiskujete njegov prerani grob. ŽENA MIRA IN SINOVA JANEZ IN SIMON TER MATI Škofja Loka, 23. aprila 1982 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil v 69. letu starosti naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric IVAN KERN borec NOV Dragega pokojnika bomo spremili na zadnjo pot v soboto, 24. aprila 1982, ob 15.30 na pokopališču v Kranju. ŽALUJOČI: žena Ivanka, sin Janez z družino, hčerke Mira, Helena, Tatjana z družinami, bratje, sestre in drugo sorodstvo Kranj, 22. aprila 1982 Prodam nov AVTO-RADIOKASETO-FON stereo. T. Vidmarja 8, stan. št. 4, Kranj 3816 Prodam PUNTE in BANKINE. Naslov v oglasnem oddelku. 3620 Prodam zakonsko POSTELJO z dvema jogijema. Telefon: 28-811 popoldan od 17. do 19. ure 3662 Prodam opečni PREGRADNI BLOK. C. na Klanec 15, Kranj 3663 Prodam kombinirano PEĆ in kopalno BANJO (1,60 m), vse v dobrem stanju. Britof 174 3664 Brako PRIKOLICO z baldahinom prodam. Kranj, Oprešnikova 18/D za samopostrežbo na Klancu 3665 Prodam TV STABILIZATOR iskra. Bernarda Jurina, Gubčeva 2, Kranj 3666 Prodam LATE za kozolec za pet oken. Stane Homar, Dupeljne 11, Lukovica — Domžale 3667 JARCKE, rjave, hiseks, stare dva meseca, lahko dobite v soboto, 24. 4. od 8. do 16. ure v Podbrezjah 52 3668 Ugodno prodam malo rabljen GUMI ČOLN meteor special, Sport Beograd z motorjem 4 KS. Ogled samo v petek in soboto. Rihard Markič, Bistrica 180, Tržič 3669 Prodam semenski in jedilni KROMPIR saskia in cvetnik. Rupa 11, Kranj 3670 Prodam plemensko TELIČKO, 8 tednov, ali menjam za BIKCA. Sr. vas 50, Šenčur 3671 Prodam KROMPIR. Breg 15, Žirovnica 3672 Prodam JADRNICO elan - zeta Informacije po tel. 24-395 popoldan 3673 Prodam brezhiben starejši barvni TELEVIZOR philips. Informacije po telefonu 26-034 3674 Ugodno prodam PEČ na olje TOBI 6. Zlatko Kovač, Savska c. 56, Kranj 3675 Ugodno prodam 250-litrski HLADILNIK. Ogled od 17. ure dalje Jezerska c. 128/A, Kranj 3676 Prodam ŠOTOR za štiri osebe, še skoraj nov, ter belo obhajilno OBLEKO in električni ŠTEDILNIK in ŠTEDILNIK na trda goriva. Marjan Osterman, Luže 59, Šenčur 3677 Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO št. 44. Anka Vilfan, Sp Veterno 3, Tržič 3678 Prodam krmilno PESO. Sp. Brnik 39, Cerklje 3679 Prodam suha bukova DRVA in več ROŽ trajnic Telefon 40-590 popoldan J 3680 Prodam PISALNO MIZO s stolom »Meblo«, FOTELJ in »TABURE«, cena 3.500 din. Telefon 21-480 3681 Prodam novo TRAKTORSKO KABINO za ferguson 35 in KRAVO, brejo 4 mesece. Voglje 61, Šenčur 3682 Prodam rabljen PRALNI STROJ zopnas. Feliks Truden, Bistrica 191, Tržič 3683 Prodam mlado KRAVO s teletom. Zalog 62, Cerklje 3684 Prodam KRAVO po izbiri. Praše Mavčiče 3685 Prodam iskrin KLIP-KLAP sistem, skupaj z mizo in 16 mm zvočni KINOPROJEKTOR iskra KO-7. Telefon 064 22-276 3686 Prodam ZAJKLE. Vodnik, Skokova 9, Kranj 3687 Prodam »klaftro in pol« bukovih DRV. Ogled na naslovu: Cerklje 58 3688 Prodam 800 kosov MREŽA ZIDAKOV (velikost za dva navadna zidaka). Naslov v oglasnem oddelku. 3689 Prodam nov ŠOTOR Krk Induplati Jarše. Naslov v oglasnem oddelku. 3690 FOTOAMATERJI! Prodam fotoaparat, teleobjektiv, fleš, stativ, telekonver-ter in nekaj opreme. Ogled v sredo od 15. do 16. ure, petek od 17. do 20. ure. Naklo št. 128 3691 Prodam dvobrazdni traktorski PLUG in leto stare BIKE za rejo. Franc Drak-sler, Zasavska 42, K ranj 3692 Prodam 60 kv. m lesenega OPAŽA (smreka), 90 cm visoke LATE za ograjo in hrastove stebre od kozolca Informacije vsak dan popoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 3693 Prodam BIKCA za pleme. Suha 33, Kranj 3694 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Telefon 28-533 3695 Prodam KRAVO, ki bo junija teletila. Tenetiše 29, G olnik 3696 SADIKE za ŽIVE MEJE izbrane ci-Drese dobite Kranj, XXXI. divizije 54 proti kopališču) 3697 Prodam italijansko belo, dolgo OBLEKO s klobučkom. Bergant, Lahovče 60 3698 Ugodno prodam jelševo HOSTO za butare, je pri glavni cesti na kupih. Lahovče št. 60 3699 Prodam suha DRVA ter AMI 8, po delih. Tenetiše 27, G olnik 3700 Prodam ELEKTROMOTOR Rade Končar, 7,5 KM, montiran s stikalom. Pri Gustelnu, Zg. Brnik 127 3701 Prodam SENO. Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje 3702 Prodam SENO. Ručigajeva 3/c, Kranj 3703 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi mnogo prerani sm sestre, tete rti naše ljubljene hčerke. JELKE VREČEK p. d. Šipanove iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami v težkih trenutkih, nam pomagali, darovali cvetje in vence in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, kolektivu ISKRA Kranj — TOZD Števci za vence in prekrasen govor ob odprtem grobu, še posebno pa sosedi Zalki in prijateljici Emi Urbanček. Prav tako se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke, AMD Šenčur in g. župniku za lep pogrebni obred. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej, iskrena hvala! Žalujoči: neutolažljiva mama, brat Franci, sestri Vilma in Mira z družinami in ostalo sorodstvo Šenčur, 15. aprila 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in strica ANTONA PRAPROTNIKA posestnika iz Ljubnega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Pose i _ *____n___ ___ 1____ ,. ■ ____«____. • _______;i ._____i___;i__1_____1„ za ... Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljeno pogrebno svečanost in govorniku za poslovilne besede pri odprtem grobu. Zahvaljujemo se krajevni skupnosti, DPO, gasilskemu društvu Ljubno, KZ Radovljica in Alpetouru — DE Radovljica. VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Ljubno, 15. aprila 1982 Prodam dva AVTOKASETOFONA 4 zvočnike. Ogled mo- philips — sony ... žen v petek, 23. 4. od 14. do 20. ure. Milo-savljevič, C. 1. maja 1, Kranj 3704 Prodam polovico mlade GOVEDI za v skrinjo. Lahovče 19 3705 Prodam 210-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje, še zapakirano. Zalog 4 pri Golniku 3706 Prodam 3000 kosov MODULARNE OPEKE BH 6. Peter Komelj, Šmidova 12, Kranj -Čirče 3707 Prodam SESALEC progress, cena 1.500 din. Informacije po tel. 23-828 ali Valjav-čeva 13, Kranj (Blagojevič) 3708 Prodam 700 kosov STREŠNE OPEKE NOVOTEKS Novo mesto. Habjan, Posa-vecll 3709 Prodam nakladalno PRIKOLICO mengele, 22-kubično, ali zamenjam za manjšo, 15 do 17-kubično. Sp. Bela 1, Preddvor 3710 KRAVO s prvim teletom in TELICO v osmem mesecu brejosti, prodam. Porenta, Crngrob5 3711 Prodam ELEKTRIČNO KITARO, cena 8.000 din. Podobnik, Hoternaže 41, Preddvor 3712 20 % ceneje prodam 18 novih OKEN s steklom, za rolete, vse zaščiteno s sandolinom, primerno za novogradnjo. Ogled v soboto, 24. 4. 82. Jezerska c. 44, Kranj -Primskovo med 15. in 16. uro 3713 Prodam GRAMOFON tosca 20, cena 6.500 din. Telefon 60-372 3714 Prodam L KABEL PGP 3x2^ m« in 3X1,5 mm, 150 PUNT, nfkaj eak* rabljenih DESK za opaže ter osebni s»u R-16 TL. Delno lahko tudi na kredi. J«« K urnik, Bistrica 45/A n. h.. Triif, vpdrt 23.4. popoldan in nedeljo 25. 4. Prodam STIROPOR PL0§CK,jhk-line 5 cm. Gomzi, Podbrezje 135, tel. 70-209 GABROVE SADIKE za irw> m£ prodam. Vrtnarija Gomzi. Podbmj* Prodam 1000 kg SENA, dvojna i železna VRATA za betonski sik«. LIČKO simentalko za rejo ali a »kali bukova in kostanjeva DRVA. Trattakj Prodam popolnoma novo SPALMOO Naslov v oglasnem oddelku. Prodam PESO za krmo. Naklo 100 Prodam novo PEČ za centralno vanje tam-stadler, 35.000 ceal, po cei leta 1981. Kalinškova 9, Kranj Prodam PUNTE in BANKINE. Bela 4, Preddvor Prodam dobro KRAVO frizijka ska Dobrava 72, Jesenice Prodam STRUŽNICO, 2 m dolžine. Zerovnik Jože, Voglje53 M* Prodam barvni TELEVIZOR Pavlovič, Šorlijeva 23, Kranj I* Prodam TRAKTOR 30 KM, na* h holder. Vencelj Bajt, Cepulje 4,Krtn; I'« Zaradi selitve prodam lepo pelika* 11 OMARO, KAVČ in MIZO. An*dafr U temelj, Begunjska 1, Kranj Prodam tri KRAVE. Hafner Vate** ll Binkelj 7, Škofja Loka Prodam MOTORNO ŽAGO jobu. T** čar, Sp. Luša 20, Selca nad Skorjo l* ■ Prodam dve OVCI z jagnjeti. Ti«* St Loka 22, Škofja Loka Prodam dobro ohranjen LES a l je! špirovce, »glajtne«, letve 3x5 in I KO špičak. Voglje 28, Šenčur Prodam otroško GUGALN1C0. Bitnje 218, Zabnica Prodam GARAŽNA VRATA, 1» : 2,20 m. Voglje 45, Šenčur Za 11.000 din prodam raztegljiv RA* z dvema foteljema. Preisinger, " Planina, Gubčeva 4, tel. 26-444 Prodam VOZIČEK za dvojčka _ in športni). Ogled pri Ivanu Baiecl 193, Kranj Ugodno prodam SPALNICO ■ plačilo po dogovoru. Mira MurajV čeva 4, Kranj Prodam delovnega VOLA Cerklje Prodam dva TELIČKA po ubh< njevek 8, Cerklje Prodam polovico KRAVE Pota«*] Cerklje Prodam zrezano ječmenovo SLO^j Lahovče 47, Cerklje t Prodam PRAŠIČKE, težke po »1 Velesovo 35, Cerklje Prodam polovico KRAVE in B1K<>| starega tri tedne. Praprotna potka H Cerklje *V Prodam rabljene PLOHE SentdM gora 19, Cerklje Prodam dva PRAŠIČKA stara tednov. Pivka 14, Naklo Lepe, zdrave PELARGON1JE in Ml ŠLINKE, sortirane po vrstah, prodi« v vrtnariji v Šenčurju Prodam 100 vatno OZVOČENJE *f| Prodam KOSILNICO BCS z obračal- mona, še dobro ohranjeno AtoiiCeb** kPomdaMara Medja, Planinska 11, Bled Trboje 55, Kranjcied pop^'1# noaam dva meseca stare PCJS** °r.^?!n,"eT(ik2-?.kofJaLoka # nikom 8, Ugodno prodam 3715 raztegljiv KAVČ. Telefon 27-712 3716 JADRALNO DESKO GX 100, prodam. Zdravko Vidic, Prešernova 19, Radovljica 3717 Prodam 9 tednov stare JARČKE. Jože Urh, Reber 3, Zasip - Bled 3718 Prodam 100 vreč fasadnega PERLITA. Majda Kušar, Sv. Duh 158, Škofja Loka 3719 Prodam KRAVO po 4 telitvi. Franc Za-velcina, Cankarjeva 32, Koroška Bela, Jesenice 3720 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 100 kg. Posavec 16, Podnart 3721 Poceni prodam BRŠLINKE. Voglje 9/A, Šenčur, tel. 49-090 3722 Prodam nov ŠOTOR za 4 osebe. Marica Česen, Sp. Brnik 73, Cerklje 3723 Ugodno prodam ŠPORTNO KOLO na 10 prestav. Telefon 28-448 3724 Prodam novo nerabljeno CAMP PRIKOLICO adria 465. Milena Drempetič, Veljka Vlahoviča 7, Kranj 3725 Prodam GRADBENO BARAKO. G rane Avguštin, Godešič 91, Škofja Loka 3726 Prodam CAMP PRIKOLICO za tri osebe s predšotorom. Telefon 24-813 3727 Prodam PRAŠIČA, težkega od 70 do 80 170« kg. Zgoša 4/A, Begunje g. /»•"•'•• -—o—-„ 3728 Ugodno prodam globok italijanski otroški VOZIČEK, modre barve in otroško ZIBELKO z vso opremo. Košir, Groharjevo naselje 67, Škofja Loka, telefon 61-500 3729 Prodam 2,5 kub. m SIPOREKSA, obloge 50 x 250 x 600 mm. Urbane, Radovljica, Ljubljanska 41 3730 Prodam 650 kosov BETONSKIH KVADROV (opeke). Informacije po telefonu 27-823 3808 Prodam 25 W OJAČEVALEC za dve električni kitari (garancija). Andrej Lom-bar, Trstenik 30, G olnik 3809 Prodam 100 kg težkega TELETA. Zgoša 47/a. Begunje 3810 Prodam PONY KOLO. Slatnar, Bistri Odi ' ca 175, Tržič 3811 Prodam KRAVO simentalko s tretjim teletom in KRAVO frizijko s prvim teletom. Selo 32, Žirovnica 3812 Prodam PSIČKE - mladiče, čistokrvne pasme chihuahua (čivava), mini. Vukotič, Planina 37, tel. 26-310 3813 Ugodno prodam dva raztegljiva KAVČA. Ivanka Jenko, Gorenjesavska 49, Kranj 3814 Prodam KASETAR san-sui D 95, pred-ojačevalec z miksarjem C 77 in OJAČEVALEC tecshnik, 60 W sinusa. Zadražnik Ivan, Sr. Bela 33 3815 Prodam novo zastekljeno OKNO, 140 x 140 j elovica M ače 4, Preddvor 3817 Prodam ŠOTOR z baldahinom, za 4 osebe. Cebulj, Adergas 27, Cerklje 3818 Prodam OJAČEVALEC *KA oba s carinsko DEKLARACIJO M* Hrastje 73 JP| Poceni prodam 8 boljših OKF.N H no steklo, s polkni. Eržen Kidm^a! tel. 26-007 Prodam globok OTROŠKI VOZIČ** ' italijanski. Ogled po 19. uri D«** Kržišnikova 2, Medvode Prodam dobro ohranjeno MLVTU-* CO z dvojnim čiščenjem. Tolar. P«"^ Železniki iS5 Poceni prodam dvojna komplet**! tranja VRATA, 81 cm s krilom a a*"?! litev, 2 OKNI termoton, 140x140.39*1 sov modularne OPEKE M 6 in vetja«*] čino ŽELEZA, premera 6. Gore-. r**-zanska 4, Škofja Loka, tel 064-80-fiMJj 20. uri S* Prodam kovinska GARA2NA VTttff 230x220 in večjo količino »SNEGOM* NOV«. Ivan Alič, Murave 5, Polja*»5 Škofjo Loko Prodam JUNICO simentalko, mem mesecu brejosti, težko okrof i Zamenjam tudi za jalovo KRAVO kaj litri mleka. Bergant, Sp. Li£a IS ca nad Škofjo Loko Prodam 12 NOSILCEV a strop, 4 m dolžine, ali zamenjam in 80 polnilcev. Frankovo naselje Pkofja Loka. tel. 064-61-384 Prodam HLADILNIK gorenje 064-61-273 Prodam globok italijanski OTK0&4 VOZIČEK, rjav žamet. Resman, Fr* kovo naselje 52, Škofja Loka Za motorno Sago prodt.n nov VERIGO. Kranj, Kalinškova 35 J* Prodam KONJA haflinger, sur*f» I let. Brezje 40,Tržič Prodam nov RADIOKASETOf* grundig Janez Kozjek, BavdkovatSg žišče Prodam semenski in jedilni KROJafjg cvetnik. Malo Naklo 3, Naklo Ml Prodam 3 tedne staro TELIČKO Pir doslje 84 Prodam 5 kub. m suhih boro\»h PU HOV. Kern, Praprotna polica 2H, Prodam semenski in jedilni KROMFlS igor. Voklo 6, Šenčur Mi Prodam moško temnorjavo taarta* OBLEKO (gladko), št T-«, »Konfekcvf RIO«, skoraj novo, Stefe, votlo s. Šenčur Prodam OVNA. Ahačič, Bstrka & Tržič Prodam NAPUŠČ za obloge in VLEČNO KLJUKO za deutz. Naslov nem oddelku. ^ Prodam KRAVO pred telitvyo a*j» ^23. APRILA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE •»ta otroško POSTELJICO z jogi-* Ogled popoldan. Britof 360, Kranj 3872 \,hm barvni TELEVIZOR gorenje. 3873 MjraUm polviseče PELARGO-'laBRSLINKE. Bitenc, Zg. Bitnje Mi 3874 hm2 kub. m smrekovih DESK — *ii«k dan popoldan. Kokrica, Beto-|T' 3748 (UAILT 12, letnik 1975, gara žira n, Jm prodam ali zamenjam z doplači-f M*RENAULT 4 GTL. Informa m f/4-62-349 3 7 49 Wfi> AVT0MATIK (2 hitrosti), * Britof 325 za gasilskim domom 3750 M« MOPED tomos 3. Nasovče 14, Mk 3751 M» P1AT 126, letnik 1978. Britof E 3752 MU BM 2002, letnik 1970. Luznar-I I •<•; 064-21-201 3753 Jm) nekoliko poškodovanega nik 1974, stroj v odličnem t Britof 367, Kranj 3754 IMbVW 1300, letnik 1968. Cerklje 3755 MM prodam RENAULT 4, letnik r*pitnran do aprila 1983. Korpič, pftBM 3756 s»fcm »tin MOTORJE: CZ - 250 - 350 ccm in dva APN-4. VK4M). Slap 4. Tržič 3757 fcfaa ZASTAVO 101, letnik 1973, to a repatrirano. Staretova 32, Kranj 1 3758 km ZASTAVO 750, letnik 1973, |».vriMkil2 3759 'Mm ELEKTRONIC 90, prva regi-tyaarca 1980. Gale, Naklo 210 3760 " je potrebno razmiš-jtti o prihodnosti in i2voju. Tudi 35-letnica Alpme, ki jo Žirovci p razvijejo hkrati z 10-letnico i-nanovitve obrata na rjfa, je čas za takšna .■anisljanja. Ne le, da 'Mo dogodka počastili s /membno delovno zma-$ - novo tovarno na r;k, zrele in premišljene /jiofttve zahteva od ko-km. tudi gospodarski utek, v katerem ži-Gospodarske v svetu, notranji japodarski položaj v Hjoslaviji, predvsem pa re v deviznem nju, ne dovolj u-da bi bili zadovoljni doseženim, temveč ■RAMO še večje -^pore in Še več dela, da x tudi v prihodnjih m Alpina zagotavljala »oh Številnim Žirovcem ",kolićanom. , Hkrati se kaže ob ju-jjjejti ozreti na prehojeno m(, na težke in pogumne pfetke v prvih povojnih ^ ko so Žirovci s po-rtpjjni in premišljeni odločitvami postavki temelje današnji največjemu k^ektivu in največjemu potniku v škofjeloški //•ni. Zasebni Čevljarji I delavci so se namreč v jtfetku junija 1947 z zamiki Čevljarske go-•odarske zadruge, Ciž-unke zadruge, Delniške iribe Sora, ter za seb-ioma Antonom Gan-gpn iz Nove vasi in jaaom Zajcem iz Stare m dogovorili, da skupaj guftovijo enotno pod- fendar to ni bila le od-(fjttv, da bodo sedaj febli pod enim imenom, ^ina jih je za podjetje //jpisala posojilo in zanj ptfa z vsem svojim ^oženjem. Ko po trikih letih mladi načr-Vfip nadaljnji razvoj •z/nm in kraja, nikakor g morejo in ne smejo po-gkiti na te skromne in //umne ljudi, saj bi brez jžove izredne osebne uvKtosti in pripravlje-v/ti za razvoj Žiri ne bi g* cvetoči in naglo se - . /ijoci kraj, eden od idrijskih centrov tt^fjeloške občine, hfv način ustanavljala podjetja je veliko '/mogel k temu, da so ci imeli Že vse od ka tovarno za svojo io tako tudi delali. Zate samoupravljanje v i ni težko uvelja-prav tako kot tudi prava v krajevni topnosti oziroma skup-načrtovanje razvoja m krajevne skup-m Alpina za Ziri še Vito pomeni veliko več k le eno od delovnih or-Ittćacij; pomeni življe-!; SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjeva I SkupSč ina občine Jesenice Izvršni svet skupščine občine Jesenice Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Samoupravne interesne skupnosti občine Jesenice Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela in jim želimo še veliko delovnih in osebnih uspehov Žito Ljubljana TOZD Triglav - Gorenjka proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov Lesce TOZD Pekarna Kranj Proizvodnja pekarskih izdelkov Čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan OFinpraznik dela L MAJ Kolektiv .splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 čestita vsem občanom inposlovnim prijateljem za praznik dela Projektira in instalira vsa elektromontažna dela ja-kega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Ei, Riz, Elind, Čajavec, Grunding, Fein, Ransburg in Sever • PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • PRODAJA • SERVISIRA Ob 1. maju, prazniku dela delovni kolektivi in posamezniki čestitajo delovnim ljudem in občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem in jim želijo veliko delovnih uspehov. i /v — piccadilh —piccadilh— piccadilh— piccadilh —piccadilh vama klobukov Škofja Loka Vsem delovnim ljudem in Doslovnim sodelavcem čestita za praznik dela 1. maj in dan OF — Piccaciillv —piccadilly — piccadilly —piccadilh —piccadilh GORENJSKA PREDILNICA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN SODELAVCEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA L MAJ IN DAN OF GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA n. sol. o. Kidričeva cesta 75 r ELIM JESENICE Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan OF in praznik dela 1. maj Slovenske železarne Tovarna vijakov amen KROPA Za praznik dela in ob dnevu OF čestitamo vsem poslovnim prijateljem, sodelavcem m bralcem Glasa m Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme p. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestita za dan OF in praznik dela KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ ,p.o. PRISTAVA 80 Dejavnosti: padbene: zidarstvo, steklarstvo, soboslikarstvo, pečarstvo, i'/munalne: vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, po-jprebna služba, vzdrževanje cest in javne razsvetljave, vezenine bled Za praznik dela in dan OF čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Kemična tovarna PODNART Specializirana tovarna kemikalij za galvanotehniko, fo-sfatiranje in barvanje kovin. V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela in dan OF Itrigiavl TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. maj — praznik dela in dan OF lesnina TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA Izdelujemo in montiramo po naročilu: zavese in karnise silent gliss, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniško dekorativna dela Polagamo: vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Vsak torek odprto od 6 do 16. ure Vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela in dan OF Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan OF in praznik dela _4_ KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA ».sol.o. TOZD JELPLAST. KAMNA GORICA n. sub. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik dela in dan OF - LES KRANJ - PRIMSKOVO za praznik OF — 2 7. april in praznik dela 1 maj iskreno čestitamo cenjenim strankam, občanom Gorenjske ter poslovnim prijateljem Skupščina občine Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinski sindikalni svet Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica ZZB NOV Radovljica Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica Samoupravne interesne skupnosti občine Radovljica Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela L maj in dan OF ALPETOUR Sestavljena organizacija združenega dela ALPETOUR Škofja Loka POTNIŠKI PROMET TOVORNI PROMET GOSTINSTVO TURISTIČNA AGENCIJA ŽIČNICE PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANI7APT ra OBNOVA AVTOPLAŠČEV . L UE SERVISI LAHKIH IN TEŽKIH VOZIL ELEKTRONSKI RAČUNALNIŠKI CENTPP MEDNARODNA ŠPEDICIJA n Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — L maj in dan OF SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za dan OF in praznik dela SOVO D E NJ Vsem delovnim ljudem nr>«i prijateljem in kupcem čestitamo za dan OFin zd praznik dela — l. maj Za praznik dela L maj in dan OF čestitamo E3 OZD lito UMETNOKOVINSKA OBRT KROPA - SLOVENIJA Vsem delovnim ljudem in jim želimo obilo uspehov, cenjenim kupcem pa priporočamo obisk in nakup naših izdelkov. Industrija naravnega kamna MARMOR Hotavlje Gorenja vas nad Škofjo Loko Pridobiva in obdeluje — naravni hotaveljski marmor — naravni kamen LEHNJAK JEZERSKO — naravne jugoslovanske in uvožene marmorje — izdelujemo kvalitetne breton plošče Vse naše izdelke — stopnice, okenske police, tlake, obloge fasad, profilne izdelke in drugo tudi montiramo Naši izdelki iz marmorja in lehnjaka so zelo cenjeni doma in v tujini. Odprto vsak delavnik od 6 — 14. ure, delamo tudi vse sobote. r Delovni kolektiv čestita cenjenim kupcem m delovnim ljudem za praznik del-1 maj in dan OF ' tth '»'•dilnikov ■ ■ ■ ■ 111 loške tovarne hladilnikov Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijate l/en čestitamo za dan OF in praznik dela 1 maj ?KUP£ClNA OBČINE TRŽIČ m DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE i L- / — '« * l— > i «A.,.-l,.«—> f^JEE&H? VSSM OLOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA DAN OF IN PRAZNIK DELA JE Mercator SOZDMercator DO Rožnik TOZD PRESKRBA TRZIC Vsem občanom in zvestim potrošnikom čestitamo ob 27. aprilu — dnevu OFin mednarodnem prazniku dela Priporočamo se za obisk in nakup v naših dobro za loženih prodajalnah! o MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj ( v bližini gostilne Blažim) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Čestita občanom Gorenjske za 1. maj — praznik dela donnplan urbanizem, stavbna zemljišča, investicijski inženiring in stanovanjsko poslovanje št. žiro rač. 51500-601-10579 m-CESTA JLA — ŠT 14 m JM-875. 24-440 mw3 skupno s t p od je tja \: ta vsem delovnim /W in občanom utaznikdela 4$ ,v.\ TOZD Kontinentalna špedicija KOPER FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za dan O F in za praznik dela in se priporočamo s svojimi storitvami Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, slikarski, črkoslikarski stroki, polaganje tapet, plastičnih ometov ter vseh vrst podov Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestita za dan 0F in praznik dela kemična Čistilnica in pralnica JESENICE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO! KLADIVAR I 64226 Ziri yugoslavia " rOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO p o j ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA L MAJ IN DAN OF J INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV Kranj, Savska cesta 22 Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo JUGOSLAVIJA Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela /. maj in dan OF Skupščina občine Škofja Loka Občinska konferenca ZKS Škofja Loka Občinski svet ZS Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka Zveza združenj borcev NOV Škofja Loka Občinska konferenca ZRVS Škofja Loka Samoupravne interesne skupnosti občine Škofja Loka čestitajo vsem delovnim ljudem občine Škofja Loka za dan OF in delavski praznik L maj VSEffl OBCAflOfll (ESTITflfllO ZA PRRZMK DELA Delovni kolektiv Etikete Žiri čestita vsem delovnim ljudem in občanom za 27. april, dan OF in 1. maj. praznik dela. Priporoča se za sodelovanje. SODO. uraro zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Vsem občanom in zavarovancem-samoupravljavcem čestitamo za 2 7. april — dan OF in 1. maj — praznik dela in želimo obilo delovnih uspehov. Dinamičen gospodarski razvoj prinaša s seboj nove NEVARNOSTI. Svetujemo vam, da ponovno ugotovite, proti katerim nevarnostim za vas ali vaše imetje niste zavarovani, oziroma niste zavarovani v zadostni višini. Preko 100 zavarovalnih terenskih delavcev dela na^ področju posredovanja in sklepanja imovinskih in osebnih zavarovanj v družbenem in zasebnem sektorju na Gorenjskem. Pri njih in delavcih, ki delajo na poslovnih izpostavah, boste dobili vse potrebne informacije, da se boste lažje odločili za najustreznejše zavarovanje. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo. TEKSTILINDUS KRANJ Delavci DO Tekstilindus iz TOZD Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica TOZD za prehrano in oddih in delovna skupnost skupnih služb ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA L MAJ IN DAN OF GORENJSKA OBLAČILA KRANJ TOZD Konfekcija Kranj TOZD Konfekcija Jesenice DSSS Kranj Vsem delovnim ljudem in gorenjskim občanom čestitamo ob prazniku dela in dnevu OF 02 nnvmAjBB2 RADIO, KRIŽANKA 23. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED *flA,24. APRIL rrtfnm I' 'Branji program - glas-"JO Z radiom na poti -'»riki tednik - 9.05 koncert - 9.45 pptpeiem - MMZ gim-'dir.: Egon Ku-Panorama lahke •* • 10.40 Svetovna re-11j06 Pojo amater-'•»ti • 55-letnice zbora [•» to :2 Zagorja - 11.30 i posluJaJci - 12.10 ritmu - 12.30 Kme-veti - 12.40 Veseli ^ apevi - 13.00 Danes 1-n naših krajev - Iz poredov • 13.20 Obve-I zabavna glasba --rporočajo vam... -Umm panorama -ftmtib in zabavna BiO Radio danes, Ai 16.00 Vrtiljak -k* ob 17.00 - Zuna-ftri magazin - 18.00 . godbo - 18.30 Iz r<'.*r*ne mladine Slo-r> 1525 Obvestila in za-r^tuba - 1935 Mladi 19/55 Domovina je ''.Spoznavajmo svet mo- Porabje - 21.30 «e po svetu - 23.05 trinki - 23.10 Od tod fc-00.05 Nočni pro->,■■>>. t?rofrain *«a na valu 202 -A enih do sedmih -•*ma dneva »Človek ifm, koledar večer-lltor, druge servisne rfk Minute za EP in 1525 Sport in glasba I komentarji) - 21.15 a šanson - 21.45 SOS *»to obujamo spomine I« Znalo dneva - 22.55 konec programa kjk, 25. APRIL Z'/fram krm ji program > Zdravo, tovariši "40 Vedri zvoki -'»d tobogan - 9.05 Se wmm - 10.05 Ne-a^tineja - 11.00 NaSi \it/: čestitajo in po-v 13.10 Obvestila »rM glasba - 13.20 Za .<* proizvajalce - 14.05 tedna Družbena majhnimi Pihalne «iu tega >bowitz: 14.25 Z I ■ 14.40 > Iv 10 Pri nas doma -Heljska reportaža -lini b notesa - 16.20 »rkino. 17 05 P ril ju b-•ifn* melodije - 17.50 <-i "jdii^ka igra - Mar-'Kp/vt Lepa pekovka -prr,/i poli« - 19.30 »ii in zabavna glasba - Uhko noč, otroci -'Mene razglednice - r/delio zvečer - 22.20 te* '.ribuna mladih -t propam J RT - Stu-Ip3 • 23.05 Lirični k 23.10 Nočni koncert t^be - 00.05 Nočni i Ml glasbe - 00.05 's «pram- glasba Udja navalu 202 -/i enih do sedmih -4*4» in se kaj - 19.30 MM -20.30 Glasba iz Bfrimofbna - 21.30 Iz Mb diskoteke - 21.45 i študent na nade m [Lfl Zrcalo dneva -j«M za konec pro- PONEDELJEK, 26. APRIL Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 AH poznate Lepo Vido - Rista Savina? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naSih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Ljudska glasba neuvrščenih dežel - 18.25 Svoč-ni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Blejskim kvintetom - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - Bohuslav Martinu: Koncert za oboo in mali orkester - Sergej Prokofjev: Simfonija št. 5 v B-duru, op. 100 - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -Kai Winding - Supersax -20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 27. APRIL Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - - 8.07 Radijska igra za otroke - Ivo Zorman Djurdja Flere: nedeljska jutra - 8.40 Revija mladih glasbenikov - 9.05 Praznično s slovenskimi skladatelji zabavne glasbe - 10.05 Iz preteklosti - za sedanjost in prihodnost - 11.00 Iz viharnih dni ... - Pavel Sivic: »Iz viharnih dni« za simf. pihalni orkester in tolkala - Davorin Kempf: Konjuh planinom -variacije za orkester - Boris Papandopulo: Poema o Neretvi za simfon. orkester -11.40 Z revijskim orkestrom RTV Ljubljana - 12.10 Po domače - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Fronta včeraj in danes - 14.05 Koncert za besedo - Srečanje zastav - 15.00 Informativna oddaja - 15.15 Mladi avtorji in glasbene skupine - 16.00 Tam na Pugled gori, tam so težki boji - 16.30 Partizanske skladbe jugoslovanskih skladateljev - 17.05 Ivan Maček Matija: Iz spominov - 17.45 Franc Šturm - partizanski skladatelj - 18.00 Sotočja - čestitamo /a dan O F (g) metalka prodajalna kam nI k DIO TRIGLAV JESENICE MJMft aktualnosti I I B Ponedeljk«>\ /•fjed Morda vas ■S !7 2 Mi pa nismo se uklonili Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila 12.00 <*'estitke - Naši odmevi - Morda va* ho zanimalo 18.45 Pihalne godbe za praznik - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19..35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Partizanski harmonikarji igrajo in pripovedujejo - 20.30 Samospevi in revolucija... - 21.05 Radijska igra - Janez Gradišnik: Morda vohun - Glasbeni in-termezzo - 22.20 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Plesni orkester na koncertnem odru - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, »Na obisku v . . .«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Plesni orkester na koncertnem odru - 22.15 Jazz iz našega studia 14 - Tone Janša - Andrej Arnol - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 28. APRIL Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pesmi dela -18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska - Gal Hartman - violina - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin - 20.00 Koncert za besedo, Na svoji zemlji - 20.25 Na kontrabas igra Budislav Vi-drih - 21.05 Charles Gounod: Odlomki iz opere Faust -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Orkester Gil Evans -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 "Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Četrtek, 29. april Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje -Mladi pojo pod vodstvom Matevža'*'Fabijana - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - Lipovšek: Domovina - simf. pesnitev - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Slovenija - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Iz opusa Milana Potočnika - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Ludvik Mrzel - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.O5 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - glasba, Za mlade radovedneže, Mehurčki, tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet -21.00 Zavrtite, uganite - 22.00 S festivalov jazza - Dnevi jazza - Novi Sad 81 - 7. oddaja: S^ + H quintet - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za korieč*programa PETEK, 30. APRIL Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Otroške igre -8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem - R.Simoniti, K.Pahor - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glas: a - 13.30 Priporočajo vam... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 S poti po domovini - Jani Golob: Štiri slovenske ljudske pesmi za godala - Milenko Zivko-vič: Makedonski plesi za orkester - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste -Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novosti za Stop pops 20- 20.00 Stop pops 20-21.30 Glasbeni casino - 22.15 Popularna countrv glasba -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA Podi |organliacl| ki deluje »ubverlivn Peninsklh Alpah Pieblvnlka dvo)neqa-kontinenta Mestece v Boki Kotorski Cerkveno izobcen|e. kletstvo II mealo, na reki Santerno Reliaer si. »Ima Verna" Vrata ogl|lko-vodlka Skora| lndl|. pleme S. Amarlkl Hi.'. ugandski diktator (Idi) Av»tri|. skladatell (Gollrtad) Vroč in suh velei v Sredo ieml|u in la Jadranu Ifoalo* Koz met. kolekclla Ilirije Krati bogov v tiaram Egiptu Franc. -belgijski popevkar Kešitve pošljite do srede, 28. aprila do 9. ure na naslov: Glas Kranj Moše Pijadejeva 1, t oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 16. aprila: kolaps, ozelot, miragc, Brno, HK, NN, golf, KS, Ti. aniarant, accr, Kingo, ranil. Ene), Semodela, korner, SN. Moro. KI. IT, Knukcn. solcs, Hace. AmariiH, Kim. leakctan iv. Kuji, Iriait. Prejeli smo 145 rešitev. Izžrebani so bili: I nagrado (IfiO din) prejme Kuhar Alenka. Tr*i<\ Bistrica .'t.'} a, 2. nagrado (120 din) prejme Razikfl K mi. Kranj. Slovenija-av tO, Centrala, .'I. nagrado ( 100 din) prejme Vera Jodf, Mencingerjeva 1, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj RAZMISLITE -ODLOČITE SELT' VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE DINARSKE HRANILNE VLOGE ZA VEZAVO NA 13 MESECEV 11% 24MESECEV13% 37 MESECEV 15% Vsa druga pojasnila in informacije v enotah Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 24. 4. 8.00 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan: Ob ribniku - 8.15 Zbis - B. Jurca: Miško - poleno - 8.30 Mi smo mali muzikanti: Pleskar Zlomivrat -9.00 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija TV Zg - 9.30 Pisani svet: Fadil -10.00 Mesta: Toronto, angleško kanadska serija - 10.45 Pred izbiro poklica: Poklici v pomorstvu - 11.15 A. Maro-dič: Naša krajevna skupnost: Solidarnost - 12.05 Poročila (do 12.10) - 15.10 Nogomet -PJ, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 17.00 P J v košarki - v odmoru ... - 18.30 Naš kraj: Rob na Dolenjskem - 18.45 Muppet show: Doug Henning - 19.10 Zlata Stica: Martin Krpan - 19.15 isanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Harrogate: Pesem evrovizije 1982, prenos - 22.35 Zrcalo tedna -22.50 Billy dva klobuka, ameriški film - 00.25 Poročila Billy dva klobuka je klasična zgodba z Divjega zahoda, grajena na dveh bistvenih elem ?ntih: tipičnem »moškem« odnosu in na raz sežnih pokrajinah, v katerih nenehno prežijo nevarnosti. Osrednja lika sta Deans, starajoči se škotski izobčenec, in Billv, na pol Indijanec. Po bančnem ropu jima je za petami šerif, največ težav pa nastopi, ko padeta v roke Apačev. Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Test - 15.55 Tampere: SP v hokeju, SZ : Kanada, prenos (slov. kom.) - 18.30 Jazz na ekranu: kvintet Bili-Hardman - junior Cook -19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni oder - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton -21.50 Športna sobota - 22.10 Svet Mayev, Inkov in Aztekov: Azteki, dok serija TV Zagreb — I. program: 15.10 PJ v nogometu - prenos - 17.00 PJ v košarki - 18.30 Ti dnevi, ta leta - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pesem evrovizije 82 - prenos - 22.35 TV dnevnik - 22.50 Poročilo 17. konference ZK SAP Vojvodine - 23.20 Nič svetega, am. film-00.35 Poročila NEDELJA, 25.4. 9.10 Poročila - 9.15 Ziv žav, otroška matineja - 10.15 S. Pavič: Vroči veter, nadaljevanka TV Beograd - 11.10 T V kažipot - 11.30 Narodna glasba - 11.55 Helsinki: SP v hokeju, prenos - v odmorih... - 14.45 Poročila - 14.50 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete - 15.25 625 - 15.55 Košarka (Z) Jezica : Monting, prenos - v odmoru Reportaža z atletskega mitinga v Novi Gorici - 17.35 Športna poročila - 17.40 Osem filmskih pričevanj - Crna gora: Lelejska gora, jugoslovanski film -19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 H. Hi-trec-P. Pavličič: Nepokorje-no mesto, nanizanka TV Zagreb - 21.30 Športni pregled -22.00 Poročila in Poročilo s 13. konference ZK SAP Kosovo Film Lelejska gora je posnel režiser Zdravko Velimirovič po romanu Mihaila Laliča. Režiser velja za izrazitega »racionalista*, ki mu poskusi nevsakdanjega filma ne ležijo. Zato je imel precej težav pri prikazu divjega sveta Laličevega romana, v katerem »nihče nikomur ne verjame«. Zgodba namreč prikazuje čas narodnoosvobodilnega boja, ko so bili najhujši sovražniki domači izdajalci. Glavni junak, Lado Tajovič, ima v diljem okolju Lelejske gore posebno nalogo, v kateri problemi izdajstva, prijateljstva ter vere v ljudi pokažejo vse svoje skrajnosti. Oddajniki II. TV mreže: 14.10 Nogomet Radnički Dinamo, prenos - v odmoru... - 17.30 Test - 17.45 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zgodbe o jazzu - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Gledalci in TV - 21.35 Mladost Karla Marxa, serijski film (do 22.35) TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 »Znanje-imanje« - 14.00 Srečanje mladih ob dnevu taboriščnikov Jasenovca - 14.45 Morje, ljudje, obale - 15.15 Ikone, dok. serija - 15.45 Korenine neba, film - 17.45 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Nepokor-jeno mesto - 21.30 Športni pregled - 22.00 T V dnevnik -22.15 Kronika konference ZK SAP Kosovo PONEDELJEK, 26.4. 8.45 TV v šoli: TV koledar, Ustvarjalne igre, Partizanske narodne pesmi, Utrdbe, trdnjave in obzidja - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Materinščina, Iz Kockice, Risanka, Naši kraji, Naredi sam -sajenje cvetja, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute - 16.05 Kmetijska oddaja TV Sarajevo - 17.05 Poročila - 17.10 Mesta: Berlin, angleško-kanadska serija -18.00 Podelitev priznanj OF -18.30 Obzornik - 18.45 Pop godba: Boomerang - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 35 mm - filmska delavnica - 21.30 V znamenju in Poročilo s 13. konference ZK SAP Kosovo v trgovini OPREMA Kolodvorska 2 Mengeš --s imamo VELIKO IZBIRO TEHNIČNEGA BLAGA ZA DOM IN GOSPODINJSTVO kovinotehna^ Oddajniki II. TV mreže: 14.00 Poreč: tenis »turnir istrske riviere« - finale, prenos - 17.30 TV dnevnik -17.45 Baš čelik, lutkovna serija - 18.00 Slovenske ljudske pravljice - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Premor -18.50 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost -20.55 Zagrebška panorama -21.10 Dokumentarni film -21.30 Leningrajski balet TV Zagreb I. program: 15.30 TV v šoli - 17.30 Napoved sporeda - 17.40 Poročila -17.45 Baš Celik - 18.00 Slovenske ljudske pravljice -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Pop godba: Boomerang -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ž. Zilnik: Dragoljub in Bogdan, drama - 21.35 Izbrani trenutek - 21.40 Paralele -zunanjepolitična oddaja 22.25 TV dnevnik - 22.40 Kronika konference ZK SAP Kosovo - 23.10 En avtor - en film TOREK, 27.4. 13.50 Poročila - 13.55 Helsinki: SP v hokeju, prenos - v odmorih... - 16.30/40 Pot okoli sveta z osmimi notami: Naša vojska - 17.00 Slovenske ljudske pravljice: O Marku, ki je vilo sesal - 17.15 Slovenski ljudski plesi: Koroška - 17.45 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd - 18.15 Rdeče Trbovlje, dokumentarna oddaja - 18.50 Knjiga -19.05 Zlata ptica - L. Suhodolčan: Piščalka - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Visoka napetost, jugoslovanski film -21.50 P. Tunini - W. Pevnv: Alpska saga, avstrijska nadaljevanka - 23.20 Poročila Bulajičev film Visoka napetost govori o Končarevcih leta 1948, o njihovi bitki za izgradnjo generatorja. Ti napori se iz čisto tehničnega postopka spremene v politično nalogo. Nekaj delavcev prestopi med informirojevce in snuje svojo partijsko organizcijo, nekaterim je socializem tuj in se znajdejo samo v meščanskem svetu, večina pa je takih, ki se odločijo za komuistični boj, ki želijo vedeti in povedati resnico. Na kratko bi se dalo Bulajičevo filmsko zgodbo označiti kot prikaz razcepa s stalinizmom. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana - 18.15 Branje - 18.45 Helsinki: SP v hokeju, prenos - v odmoru... - 20.30 Narodna glasba - 21.15 Spomini, dokumentarna oddaja - 22.05 Zagrebška panorama - 22.20 Potovanje skozi čas, malteški dokumentarni film TV Zagreb I. program: 15.30 T V v šoli - 17.30 Napoved sporeda - 17.40 Poročila -17.45 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Krka v Krki ob Krki, glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno -20.50 Rešitelj, jugoslovanski film - 22.05 TV dnevnik -22.20 Kroniki kongresa ZK Crne gore SREDA, 28.4. 9.00 TV v šoli: TV koledar, Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Od Odese do Leningrada, zanimivo potovanje -10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Biologija, Predeli in ljudje, Risanka, Kocka, kockica, Poklici - mizar in ta-petnik, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.10) - 17.20 Poročila - 17.25 Ciciban, dober dan: Moj dedek je bil partizan - 15.45 Družina Smola, madžarska risana serija - 18.10 Pozdravljena, Makedonija - 18.30 Obzornik - 18.45 Borovška dolina, glasbena oddaja -19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Kassbach, avstrijski film - 21.45 Miniature: Robbov vodnjak nekoč in danes - 22.05 V znamenju in Poročilo z 8. kongresa ZK Crne gore Pri nas avstrijskega filma skoraj ne poznamo, zato toliko bolj preseneča izjemna kvaliteta Patzakovega Kassbacha. Film je poskus portreta 55-letnega Karla Kassbacha, trgovca in neonacista, zaradi česar prerašča v politični film. Čeprav je na zunaj Kari neoporečen, se njegova nehumanistična hotenja kažejo tako v ilegalnih dejavnostih kot v odnosu do družine, ki jo terorizira. Zgodba doseže vrh v spopadu med skrajno levico, kiji pripada tudi Karlov sin in med Kassbachovo neonacistično organizacijo. V krutih prizorih pride do končnega spopada med očetom in sinom, katerih odnosi so bili že prej skaljeni. Film kaže tudi problem neonacizma v A vstriji in popustljivosti oblasti do skrajne desnice. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Cas za pravljico - 18.15 Aktualnosti -1845 narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ali se med seboj dovolj poznamo -21.00 Zagrebška panorama -21.20 M.Kmecl: Friderik in Veronika, posnetek predstave na festivalu Mess TV Zagreb I. program: 17.30 Napoved sporeda -17.40 Poročila - 17.45 Cas za pravljico - 18.55 TV koledar -18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Aktualnosti, oddaja TV Beograd - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavna sreda - 21.30 Glasbena oddaja - 22.15 TV dnevnik - 22.30 Kronika 8. kongresa ZK Crne gore - 23.00 Izredni športni pregled - OPOMBA: Košarka Partizan : Cibona ČETRTEK, 29.4. 8.55 TV v šoli: TV koledar, Geometrija, Fizika v ladjedelništvu, Močvirje - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Kemija, Predeli in ljudje. Risanka, Združeni narodi, Telesna vzgoja, Risanka, Pravljica, Zadnje minute - 14.25 Nogomet Zagreb: Radnički, prenos - v odmoru ... - 17.10 Poročila - 17.15 Zbis - B. Jurca: Babičina resnična pravljica - 17.30 Mi smo mali mu-zikantje: V dežju, češka glasbena serija - 18.00 Mozaik kratkega filma - 18.30 Obzornik - 18.45 Čutim sonce na obrazu, dokumentarna oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Jan F. Fischer: Dekameron, opera v izvedbi SNG Opera Ljubljana - 21.55 V znamenju Oddajniki ILTVmr*: 16.40 Test - 1635 Hetok1 SP v hokeju, prenos - * «* I morih... - 19.45 Prea« 20.00 Tijabu biru. senepk* film - 21.10 Album "N -Poročila TV Zagreb I. program: 14.25 Nogomet Zape? Radnički, prenos -16.15 TA * šoli - 1730 Napoved spon* -17.40 Poročila - 174! *• govci - 18.15 TV koW* 18.25 Kronika obhr.e M 18.45 Poezija - 1131 " dnevnik - 20.00 Moste litični magazin - UJI kiosk - 22.20TV dnmk PETEK, 30.4. 8.50 TV v Soli. TV k Nemščina. Glagolka Poročila - 10.05 TV Zgodovina, lz Kocki sanka, Ne vprašaj« Potovanje v Nei N sanka. Izobraževalna Zadnje minute (do 1$ 17.25 Poročila - 17J301 novega na podstrešju, ška serija TV Zagreb ■ Telestart '81, aabanrno bena oddaja - 18.30 C - 18.45 Ekonomsko-1 sistem: Organindja 19.05 Psihofizična Zlati klub - 19.15 19.24 TV in rad» 19.26 Zrno do zrna - .-dnevnik - 19.55 Vreme Pozdrav prazniku, koncerta - 20.45 Ne 21.00 Modni utrinki dnevi, ta leta: Filmska nika 1959, do serija - 21.50 Spre sodelujmo, športna 22.00 W. Attavaa ameriška nadaljev 22.45 Alan StiveV. -oddaja - 23.05 Poročila Oddajniki II. TV mre* 16.55 Test - 17.10TV *** v madžarščini dnevnik - 17.45 KoB ška oddaja -mladinska oddaja Glasbeni klub - W* dnevnik - 20.00 kumentarna serija -grebška panorama Glasbena oddaja • UJ&' ni kino: Povejte ji. daj« bim, francoski film T V Zagreb I. program 15.30 TV v soh 111 čila - 17.45 Kolibri - lU*a koledar - 18.25 Kronka * ne Reka - 18.45 MltM oddaja T V Trt ograd *f TV dnevnik - 20.00 Pc** prazniku - 20.50 »Hill *=1 blues«, serijski film TV dnevnik - - 22.06 A urednik: Bobi Marotu-* Poročila NOVO V KINU Ameriški film Beg iz Alcatraza je pisan prav na kožo glavnemu igralcu Clintu Eastivoodu. Prikazuje ga v zaporniškem okolju, v družbi morilcev, roparjev in drugih nepridipravov, med njimi je nekaj povsem simpatičnih mož, ter grobih paznikov. Vrhunec dobro vodene zgodbe je beg, posnet po resničnem dogodku 1962, leta, edinem uspešnem pobegu v zgodovini Alcatraza, nekdaj najbolje čuvane ječe v ZDA. Mladi par, ki poskuša prebroditi zakonsko krizo, se poda na potovanje s kamp prikolico. Na cesti pobereta na videz pohlevnega avtoštoparja, ki pa je v resnici pobegli norec, kije ukradel dva milijona dolarjev. Pred možem posili ženo. Ta ga kasneje ubije. Mož pa, ki mu je vse življenje nekdo ukazoval, se polasti denarja in pusti ženo v goreči prikolici. Italijanski film Krvavi avtoštop je grozljivka in je mladim gledalcem ne priporočamo. Film Zgodba o Buddy Hollvu prikazuje življenjsko pot znanega pevca rock'n'rolla, ki je pred dvema desetletjema umrl v letalski nesreči, medtem ko novozelandski Neuničljivi mini moriš opisuje trojico mladih, siromašnih in razočaranih ljudi, ki z ukradenim avtom hitijo dogodivščinam naproti. Dobrodošli, mister Chance >e politična satira, v kateri je Peter Sellers ustvaril svojo zadnjo veliko filmsko vlogo pred prezgodnjo smrtjo. Chance je že od mladih nog delal kot vrtnar pri bogatem starčku. Njegova edina zveza z zunanjim sivtom je bil televizor. Lepega dne pa starec umre in Chance se znajde na cesti, neuk in nepismen. In ko še ni vedel, kako in kam, ga podre limuzina. Žena bogatega poslovneža ga pelje domov, dokler ne okreva. Vsi so navdušeni nad Chancejevo duhovitostjo, vsako njegovo misel razumejo kot metaforo, njegom omejenost je zanje življenjska modrost, t na6 postane popularen in cenjen v imshingtonskih političnih ki vf. J. KINO J KRANJ CENTER 23. aprila amer. barv. drui. drama NAVADNI LJUDJE ob 16., 18. in 20. uri 24. aprila ital. barv. akcij, film VESOLJSKI ŠERIF ob 16. uri, amer. barv. drui. drama NAVADNI LJUDJE ob IS. in 20. uri, premiera ital. barv. filma KRVAVI AVTOŠTOP ob 22. uri 25. aprila amer. barv. risani film ROB IN HOOD ob 10. uri, ital. barv. akcij, film VE-SOMSKI ŠERIF ob 15. uri, amer. barv. drui. drama NAVADNI LJUDrJE ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. pust. filma PO BEG IZ A LCA TRAZA ob 21. uri 26. in 28. aprila ital. barv. pust. thriller KRVA VIAVJOSTOP ob 16.. 18. in 20. uri 27. aprila ital. barv. pust. thriller KRVA VI AVTOSTOP ob 15., 17. in 19. uri, pemiera amer. barv. drame DOBRODOŠLI. MISTER CHANCE ob 21. uri 29. aprila amer. barv. krim. film S.H.E. — ONA TO DELA BOLJŠE ob 16. uri, amer. drama DOBRODOŠLI MISTER CHANCE ob 18. in 20. uri KRANJ STORŽIC 23. aprila angl. barv. vojni film NEUSTRAŠNI ob 16.. 18. in 20. uri 24. aprila amer. barv. pust. film JAGUAR ob 16. uri, ital. barv. krim. film OROŽJE SMRTI ob 18. in 20. uri 25. aprila angl. barv. vojni film NEUSTRAŠNI ob 14. uri, ital. barv. erol. film TER EZ INO TELO ob 16. in 18. uri, premiera novozeland. barv. pust. filma NEUNIČLJIVI MINI MORISS ob 20. uri 26. in 28. aprila amer. barv. glasb, film ZGODBA O BUDDY HOLLYJU ob 16., 18. in 20. uri 27. aprila ital. barv. akcij, film VESOLJ SKI ŠERIF ob 14. in 16. uri, amer. krim. film AVANTURE SHERLOCKA HOLMESA ob 18. in 20. uri 29. aprila novozeland. barv. komedija NEUNIČLJPVI MINI MORISS ob 16., 18 in 20. uri TR2IC 24. aprila premiera novozeland. barv filma NEUN1ČJIVI MINI MORISS ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. glasb filma ZGODBA O BUDDY HOLLYJU ob 22 uri 25. aprila amer. barv. risani film ROBIN HOOD ob 15. uri, domači barv. film PADEC ITALIJE ob 17. in 19. uri. premiera ital. barv. thriller filma KRVA VIA VTOSTOP ob 21. uri 26. aprila ital. barv. akcij, film ŠERIF IZ VESOI^JA ob 18. uri, amer. barv. pust. film POBEG IZ A LCA TRA ZA oh 20. uri 27. aprila amer. barv. film ZGODBA O BUDDY HOLLYJU ob 16. uri, amer. barv pust. film POBEG IZ ALCATROZA ob 18 in 20. uri 28. aprila ital. barv. erot. komedija TERE ZINO TELO oh 18. m 20. uri 29. aprila ital. barv. krim. film OROŽJE . SMRTI ob 18. uri, amer. krim. film AVAN-\TURE SHERLOCKA HOLMESA oh 20. uri KAMNIK DOM 24. aprila amer. barv. risani film ROBIN HOOD ob 16. uri, amer. barv. uvst. drama ELEKTRIČNI JEZDEC ob 18. in 20. uri 25. aprila amer. barv. pust. film JAGUAR ob 15. uri, amer. barv. tvest. film ELEKTRIČNI JEZDEC ob 17. in 19. uri, premiera amer barv. filma ZGODBA O BUDDY HOl.LYJU ob 21. uri 26. aprila novozeland. barv. komedija NEUNIČLJIVI MINI MORISS ob 16. uri domači barv. film PADEC ITALIJE ob 18. in 20. uri 28. aprila amer. barv. film DOBRODOŠLI MISTER CHANCE ob 18. uri, amer krim film AVANTURE SHERLOCKA HOL MESA ob 20. uri 29. aprila ital. barv. akcij, film VESOLJSKI ŠERIF ob 18. in 20. uri DUPLICA 24. aprila amer. barv. srhljivka POLETJE GROZE oh 20. uri 25. aprila amer. barv. glasb, film ZGODBA O BUDDY HOLLYJU ob 15. in 17. uri, angl barv. film KUZLA ob 19. uri 28. aprila novozeland. barv. film NEUNIČLJIVI MINI MORISS ob 20. uri 29. aprila ital. barv. thriller KRVAVI AVTOSTOP ob 20. uri Turi mm BALT<"ORSKl .V4*V ob20.lun9apnlaa^ bonfrO* BOHINJ- BOHINJSKA B*™« lfobP20llLnem '> , 26. in 27. apnla amer. ban fm* I* IMPERIJ VRAČA UDAREC o* !* * 20. uri 29. aprila angl ban krim. film POt/VST" J A PRIVATNEGA DETEKTl\'A t* S 20. uri KRANJSKA GORA 24. aprila nem. bari tt-est fih* $KW NOSTI INDIJANSKEGA ZlATA 4X1 28. aprila angl. ban film \AMftHlEW LJUBIMKE ob 20. uri DOVJE •>4 aprila domači ban •i.'m MKJ| >,5 aprila nem barv /i/m .*»AA v INDIJANSKEGA ZLATA o* I9.mn TO 23. APRILA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 25. STRAN GLAS r interexport LJUBLJANA I N EX TOZD POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENC Y 61000 LJUBLJANA TITOVA 25 Tel. (061) 31 2-995, 327-947 GENEMMTURICT POSLOVALNICA LJUBLJANA Gosposvetska 7 61000 Ljubljana Tel.: (061) 21 7-21 5, 217-231, 21 7-223 TUDI LETOS HITRO, UDOBNO IN POCENI (PREPRIČAJTE SE!) NA POČITNICE V TUNIZIJO rflMrane plaže in čista voda, ugodna klima in obilje sonca, kopanje, izleti in zabava ter solni penzioni v znanih hotelih so jamstvo za vaše dobro počutje Na&i gostje bodo nastanjeni v Hammametu, v hotelih EL BOUSTEN, CONTINENTAL in 'ARCPLAGE, v Soussu pa v hotelu SOUSSE PALAČE Nudimo tudi možnost kampiranja. podrobne informacije so vam na voljo v naših poslovalnicah in v pooblaščenih turističnih agencijah Odhodi: vsak torek — od 1 6 82 dalje POČITNIŠKA PONUDBA INEXA Tudi letos Inex nudi počitnice v Tuniziji, deželi z izredno ugodno klimo, čistim morjem in čudovitimi plažami, od koder so se v preteklih letih počitničarji vračali zelo zadovoljni. Inex je rezerviral namestitve v preizkušenih in priznanih letoviščih Hammamet in Suisse, v odličnih hotelih. Cene so dokaj ugodne, saj je vanje vračunan letalski prevoz z Brnika v Tunis in nazaj, letališke takse, prevoz z letališča v izbran hotel in nazaj, 7 oziroma 14 penzionov in 2 obroka v letalu. V maju in oktobru so cene tedenskih aranžmajev od 10.740 din naprej (odvisno od hotela), 14 dnevnih od 16.540 din, od junija do septembra pa so za 7 dni od 12.550 din in za 14 dni od 19.150 din naprej. Otroci od 2. do 8. leta imajo 25 odstotkov popusta. Natisnjen podroben program z opisi hotelov, cenami in termini vam je na voljo v turističnih poslovalnicah. Tunizija se ponaša z navečjim številom sončnih dni v Sredo, emlju, dežja od junija do oktobra skoraj ni. Temperatura morja je od 22 do 26 stopinj. NOVO NOVO NOVO ZAR IA IZ FINIH TELEČJIH MATERIALOV LM"JM z BR0NZA OBROBO Z NEKOLIKO NIŽJO PETO V RDEČI IN BELI BARVI — pohištvo KRANJ - PRIMSKOVO Če želite poceni kupiti pohištvo, obiščite do 15. maja razprodajo, ki jo je pripravila Lesnina na Primskovem. POČITNICE NA OHRIDU IN VISU - TUDI NA KREDIT Kompas nudi osemdnevne počitniške pakete na Ohridu. Vsebujejo letalski prevoz v obe smeri, polne penzione v hotelih A kategorije in tudi nekatere ugodnosti. Odhodi so vsak teden od 25. junija do konec avgusta. Cena: 7300 din. Odločite pa se lahko tudi za počitnice na Visu. Paket vsebuje letalski prevoz in prevoz z hidrogliserjem, 8 polnih penzionov v hotelu Biševo (B kat) s čudovito plažo. Natisnjena programa z vsemi informacijami bosta že prihodnji teden na voljo v turističnih poslovalnicah, kjer boste dobili tudi vse informacije o kreditu. RAZPRODAJAJO opuščene programe sobnega pohištva, kuhinjske elemente, sedežno pohištvo, gostinske mize in stole ter razno kosovno pohištvo. Cene opuščenih programov so tovarniško znižane do 40%, poškodovane elemente pohištva pa lahko kupite tudi do 80% ceneje. Na obisk vas vabi kolektiv pohištva LESNINA na Primskovem. Čestitamo cenjenim strankam in delovnim ljudem za 1. maj praznik dela. Gostilna LOVEC Gorice telefon 57-033 Čestitamo za praznik dela 5. in 6.1 1.650 junij I DIN EP g? vP BENETKE, 5.5. in 22.5. ZIL JSKA DOLINA 27.4. PRVOMAJSKE praznike lahko Dreživite od 30. 4. do 3. 5. v Portorožu, Novigradu, Puli, Rovinju na Cresu, v Punatu, Rabcu, Kranjski gori, Na Pohorju, v Mislinji in Bohinjski Bistrici. Priinve in informacije: turistična poslovalnica TTG v Izubijani na Titovi (nad KORA-BAROM) in na Jese- nicah !g!iEEWIQEi£& a—pg DO - POREČ - JUGOSLAVIJA PRVOMAJSKI VIKEND HOTELI 3 dni 4 dni PERU FOLCLORICO : EL KONDOR PASSO KIT na Perujski folklorni ansambel in PEPE TORRES — eden najboljših kitaristov na svetu, ESMI LA ZEVALOS — prva pevka perujske narodne glasbe 01. KRISTAL 1.203 din 1.604 din 02. DIAMANT APARTMANI 1.203 din 1 604 din Cen* za PRVOMAJSKI VIKEND 82 valjajo za polni panzion v KOVINSKO PODJETJE KRANJ r o Kemična tovarna Kranj exoterm 64001 kranj j u gos lavi j a Vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za dan OFin sq6 ni vojnems. praznik dela 1. maj idoO 6>lei9ia 1qo$ SISTEM VHODNIH IN GARAŽNIH VRAT »BLED« ■a V VV v v mm mm P X ; ) \ V" f \/ \/ «SSm v.huodnih in. garažnih vrat Bled omogoča s svojo komponibilnostjo široke možnosti oblikovnih, materialnih in dimenzionalnih Womhin«oii ■menzionalnih kombinacij 'Asi m\\ \ai \& Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem čestitamo za dan OFin praznik dela — 1. maj m jim želimo ob nadaljnjem delu veliko delovnih uspehov bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex Veletrgovina ©O©© Veletrgovina zadan OF in praznik dela 1. MAJ ČESTITAMO VSEM, DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PARTNERJEM, ©O©© KUPCEM IN OBISKOVALCEM. KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 Čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE čestita slušateljem, sodelavcem in delov nim ljudem za praznik dela — 1. maj m KINOKMNJ t m KINOPODJETJE KRANJ z enotami v Kranju, Tržiču, Kamniku, Dupljici, Češnjici v Bohinju, in Komendi Čestita svojim obiskovalcem predstav in drugim občanom za praznik dela 1. maj @ metalka TOZD Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja TRIGLAV TRŽIČ Proizvajamo: pile za motorne žage, ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije, jeklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan OFin praznik dela B gozdno gospodarstvo bled tel.: dir. 77-257 h c 77-361 - 364 telegram: GG Bled, poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n. sub. o. Bohinjska Bistrica, Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n. sub. o. Bled, Triglavska 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n. sub. o. Jesenice, Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED, n. sub o Bled, Ljubljanska 19 TOZD GOZDNO AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAViuirc SP. GORJE, n. sub. o. «-«vmit,E Spodnje Gorje 1 TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n. sub o Bled, Ljubljanska c. 19 v delovni organizaciji GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol o Bled, Ljubljanska 19 gospodarijo z gozdovi, proizvajajo in prodajajo različne vrste okroglega lesa, izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebnih naročilih, pripravljajo rezonančni les, nudijo prevozniške usluge za prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroje in naprave Vsem svojim poslovnim prijateljem, cem in kmetom čestitamo za dan praznik dela — 7. maj de lav OF m Iskra Iskra Iskra Iskra Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za dan O F in praznik dela — /. maj Trgovska in gostinska DO ŽIVILA — CENTRAL KRANJ TOZD VELEPRODAJA TOZD VINO TOZD MALOPRODAJA TOZD DELIKATESA TOZD TRGOVINA BLED TOZD GOSTINSTVO — ŽIVILA TOZD GOSTINSTVO — CENTRAL TOZD ZELENICA TRŽIČ TOZD PLANIKA KAMNIK DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Vsem delovnim ljudem, posebno pa svojim potrošnikom iskreno čestitamo za 1. maj — praznik dela AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ Vsem članom in lastnikom motornih vozil čestita ob prazniku dela in dnevu OF ter jim želi srečno in varno vožnjo Delovne organizacije: ISKRA - KIBERNETIKA KRANJ s temeljnimi organizacijami: — Tovarna števcev Kranj — Tovarna optičnih in steklopihaških naprav Ljubljana — Tovarna merilnih instrumentov Otoče — Tovarna mehanizmov Lipnica — Tovarna stikal Kranj — Tovarna merilnih naprav Kranj — Orodjarna Kranj — Tovarna sestavnih delov Kranj — Razvojno-tehnološki sektor Kranj — Vzdrževanje Kranj - — Delavska restavracija Kranj — Delovna skupnost Administrativno-tehničnih služb Kranj — Delovna skupnost KOMERCIALA Kranj ISKRA - TELEMATIKA KRANJ s temeljnimi organizacijami: : _ Tovarna avtomatskih telefonskih central Kranj - TOZD TEA - Tovarna telefonskih elementov m aparatov Kran, - TOZD TEL - Tovarna telefonskih enot Blejska Dobrava - TOZDMSO - Montažno servisna organizacija Ljubljana - Delovna skupnost skupnih služb Kranj - Delovna skupnost INFORMATIKA Kranj - Delovna skupnost KOMERCIALA Kranj ISKRA — ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ Delavci — TOZD za ptt promet Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, — TOZD Telekomunikacije Kranj in — delovne skupnosti skupnih služb, združeni v PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ r čestitajo vsem uporabnikom ptt storitev za 1. maj — praznik dela 7 Elektro Gorenjska DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n. sub. o. KRANJ Cesta JLA 6 s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: ELEKTRO Kranj ELEKTRO Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj in DS Skupnih služb čestitajo delovnim ljudem in občanom Gorenjske za praznik dela — 1. maj GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ Z DELOVNO ORGANIZACIJO OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Zdravstveni dom Bled, Zdravstvi i doni Bohinj, Zdravstveni doni Jesenice, Zdravstveni dom Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Zdravstveni dom Radovljica, Zdravstveni dom Škofja Loka, Zdravstveni doni Tržič. Socialna medicina in higiena Gorenjske. Zobna poliklinika Z DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE BOLNIŠNICE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Splošna bolnica Jesenice in Psihiatrična bolnica Begunje IN DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE LEKARNE ČESTITAMO ZA l.MAJ PRAZNIK DELA NEOrfaNTR Industrija mesa, mesnih preradževina in konzervi Novi Sad, predstavništvo in skladišče Kranj čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za praznik dela — 1. maj. v skladišču v Kranju, C. Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete. Dimnikarsko podjetje Kranj Zupančičeva 4, tel. 21-456 z DE Kranj, Škofja Loka, Tržič čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik dela — /. maj in jim želi prijetno praznovanje 300 Servisno podjetje Tavčarjeva 45, telefon 21-282 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštala-terska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in clcktričarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPI-SOMA čestita vsem svojim prijateljem in delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj. OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 DRUŠTVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 čestita članom združenja in stalim občanom Gorenjske za praznik dela 1. maj Q Gozdno gospodarstvo Kranj s TO gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj .i , in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela — L maj Slovenske železarne VERIGA LESCE Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodii pnevmatsko-hidravličnih naprav industrijske opreme in meril, n. sol. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem iskrene čestitke za dan OF in praznik dela 1. maj Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem čestitamo za dan OFin praznik dela - 1. maj in jim želimo ob nadaljnjem delu veliko delovnih uspehov TOKOS TRŽIČ p. o. tržiška tovarna kos in srpov - tržič Proizvaja: kose, srpe, mačete, grablje, pleskarske lopatice, zidarske ometače, gladilne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za oblice, avtokamp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata kompletne kose za kosilnice, kosilne nože, podložne plošče, reporesn« nože, zeljarske nože, zobe za brane, zobe za grablje, nože za kombajne okopače za kultivatorje, kline za slamoreznice. OBIŠČITE NAŠO PRODAJALNO V TRŽIČU Iv poslovni stavbi) KJER LAHKO POBITE NAVEDENE IZDELKE. Odprta je v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 13. ure, v sredo in petek pa od 7. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Vsem delovnim ljudem,poslovnim prijateljem in kupcem čestitamo za dan OFin praznik dela — 1. maj 1982 »ZA PRAZNIK OF IN PRAZNIK DELA« ?9. STRAN O ZA DOBRO POČUTJE V PRAZNIČNIH DNEH — na izletu - na pikniku KRANJ 0 POSKRBELI V POSLOVALNICAH KOKRE KRANJ S PESTRO IZBIRO 19 **f • V* IK» V4 -O" - športne konfekcije - pletenin - perila - in ostalih izdelkov za rekreacijo m odd,h Čestitamo za i maj praznik dela GORENJSKA OBLAČILA KRANJ TOZD Konfekcija Jesenice Savska cesta 1/b ')fl»rza medsebojna razmerja objavlja prosta dela in opravila \ll ŠIVILJ - za doloc en čas tofoj: - dokončana poklicna tekstilna šola fdmmodelo traja tri mesece, delo je v dveh izmenah. TOZD stanovanj a nima. K.ndidatke naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju v 10 teh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo kandidatke /r.e*cene v osmih dneh po izteku objave. »GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ obvešča: Utfnfe gozdov, da so zaradi sedanjih otoplitev že ugodni pogoji za -.rjenje podlubnika (lubadarja). Opozarjamo, da je potrebno tiče fsnegolomi, vetrolomi) takoj izdelati in o tem obvestiti /#Wnega gozdarja. tov tako je potrebno obeliti vse gozdne sortimente namenjene za Najo in domačo uporabo. M NEVARNOST GOZDNIH POŽAROV, ZATO JE PREPOVE- ti v gozdu, mladih gozdnih nasadih in njihovi bližini Rigati ledine in traviSča ha območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ah uniči konstno rastlinje na gozdnih zemljiščih.« /L. ALPETOUR UPET O U R "OZD potniški promet (RAN J INTEGRAL TOZD GORENJSKA TRŽIČ obveščata potnike k v ponedeljek, 26. aprila 1982 velia MOTNI VOZNI RED. 3 SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA n o KRANJ p* Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja prosta dela in naloge VODENJE EVIDENCE O MATERIALU IN OSNOVNIH SREDSTVIH 'W - ekonomska srednja Šola in - 3 leta prakse v financ no-računovodski službi tnhje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po Mri na naslov Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, **wta Žagarja 33. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 20 dneh y>t>m*ku roka za zbiranje prijav. POLIKS ŽIRI TOZD Lahka obutev Razpisna komisija pri delavskem svetu razpisuje prosta dela in naloge VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA za dobo štirih let Pogoji: — višja strokovna izobrazba čevljarske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — srednja strokovna izobrazba čevljarske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — da je gospodarsko razgledan, — da je moralno politično neoporečen, — da izpolnjuje splošne in posebne pogoje, predvidene za ta dela in naloge Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Poliks Ziri, Splošni sektor, Stara vas 37. Žiri, s pripisom »za razpisno komisijo TOZD Lahka obutev«. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po razpisnem roku. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE DEŽURNI VETERINARJI od 23. 4. do 30.4.82 za občini Kranj inTržič TERAN JANEZ, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 RUDEŽ ANTON, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, telefon 23-055 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, telefon 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, telefon 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. CGPDELO ' TOZD Prodaja, podružnica K ranj Koroška 16 SPREJME PRODAJ ALCA-KO za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in razne galanterije v kiosku v Kranju. Zaželjena je trgovska šola ali praksa v prodaji. Ponudbe sprejema CGP Delo, TOZD Prodaja, podružnica Kranj, telefon 21-280, osem dni po objavi. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD za ptt promet Kranj objavlja prosta dela in naloge DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK (5 delavcev) Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Pogoj: - - dokončana osemletka ali - končano osnovnošolsko izobraževanje Za opravljanje dela dobi delavec službeno obleko. Pri-j'ave sprejema komisija za delovna razmerja TOZD 15 dni od objave. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. murka. „ 27. aprila do 3. maja odprt od 8. do 1 8. ure Poslužite se ugodnega nakupa živilskega blaga firS alples ALPLES H Industrija pohištva Železniki za dan OF in praznik dela 1. maj čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Priporočamo se za nakup naših proizvodnih programov: — sistemskega pohištva »TRIGLAV« in »LJUBLJANA« — mladinskega in predsobnega pohištva »DRAVA« — klubskih miz in krniš V... VAS DO*'82 RAZSTAVA IN PRODAJA • POHIŠTVA • DEKORATIVE • CAMP OPREME 8, —18. MAJA FESTIVALNA DVORANA BLED Odprto vsak dan. od 10 — 19. ure. tudi ob nedeljah murka Osnovna šola JOSIP BROZTITO Predoslje Na osnovi 511. člena Zakona o združenem delu, 137. člena Zakona o osnovni šoli in 241. člena statuta šole, svet šole objavlja razpis za IMENOVANJE RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora imeti pedagoško izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. Poleg tega mora izpolnjevati še naslednje pogoje: - imeti mora ustvarjalen odnos do samoupravljanja - biti mora družbeno-politično aktiven - samostojen in ustvarjalen - imeti mora organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog OS - biti mora moratnoetično'neoporečen Izbrani kandidat bo imenovan za I leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema Razpisna komisija OS Josip Bro/. Tito, Predoslje, 20 dni po objavi razpisa. O LAS 30. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 23. APRILA 1982 ORANŽE 1 kg Asch, 9?W MARKET Restavracija in črpalka MALLE V Brodeh na Koroškem ZNIŽANO 00 23.4.1982 - 8.5.1982 KAVA BRASIL.J9. STOCK 84 Asch VINJAK 1 LT. Asch MILKA ČOKOLADA 300-g-Tfl. TAFTBth LAK ZA LASE O JI 90 1 OS. mm%m MEHČALEC 3990 ITALIJANSKI Asch RIŽ , kg Asch JAGODOVA MARMELADA 700-g Asch MARGARINA VITA 250, S RAR Pri nas dobite vse vrste gum Michelin, športnih in tekmovalnih koles po ugodnih cenah. Davek dobite povrnjen ZASTOPSTVO IN SERVIS HEINZ VERATSCHNIG BOROVLJE - FERLACH J 11 HIHisIVIH3TOHl tftfafe edx*ndo\i ajSi Savske elektrarne Ljubljana n. sol. o. TOZD ELEKTRARNA MOSTE Delavski svet ponovno objavlja prosta dela in naloge: 1 OBRATOVNEGA KLJUČAVNIČARJA II -STROJNIK ZAMENJEVALEC 2 delavca Pogoji: — KV delavec kovinarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — predhodni preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti, — ustrezna psihofizična sposobnost delavca, — izmensko delo 2. OBRATOVNEGA KLJUČAVNIČARJA III 1 delavec Pogoji. — KV delavec kovinarske smeri brez delovnih izkušenj, — ustrezna psihofizična sposobnost delavca, — 3 mesečno poskusno delo 3. SNAŽILKE OBRATOVALNIH PROSTOROV 1 delavka Pogoji: — NK delavka brez delovnih izkušenj, — 3 mesečno poskusno delo Nastop dela pod točko 1. in 2. je možen takoj, pod točko 3. pa v mesecu maju 1982. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni na razpolago. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev kandidati vložijo v roku 15 dni po objavi na naslov Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica -delavski svet. Kandidati bodo izbrani v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. ffl GORENJSKA OBLAČILA KRANJ TOZD KONFEKCIJA KRANJ objavlja prosta dela in naloge TRGOVKE - PRODAJALKE v industrijski trgovini Pogoj: — poklicna trgovska šola — 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — poskusno delo 3 mesece Pismene ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Gorenjska oblačila Kranj, splošno-kadrovska služba, Cesta JLA 24/a, 64000 Kranj. HM Industrija naravnega kamna MARMOR HOTAVLJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODENJE SKLADIŠČA ODPREM E Pogoji: — trgovski poslovodja, ali ekonomski ali komercialni tehnik, — splošna zdravstvena sposobnost Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj svoje prijave oddajo najkasneje v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od objave. VEP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela o ziroma nalofp VOZNIKA KAMIONA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s bolnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje- _ poklicna šola za voznike motornih vozil, izpit B in C kateeori* _ kot dopolnilno znanje je predpisan šoferski izpit D kateeoriie »to bodo imeli kandidati z izpitom D kategorije prednost pri izbiri — 1 mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo prijave s priloženim življenjem«™, ^ ^ kazili o strokovnosti ter potrdilom o stalnem bivališču n slov najkasneje v 15 dneh po objavi. Prošenj brez dokazil o JZ kovnosti komisija za delovna razmerja ne bo obravnaval* P poteku objavnega roka bodo kandidati pismeno ohnArTi izbiri najkasneje v roku 40 dni. ° obveščeni o DOM PETRA UZARJA Tržič Komisija za medsebojna delovna razmerja razglaša prosta Mt in naloge KV KUHARJA Pogoji: — KV kuhar, — 2 leti delovnih izkušenj, — družbeno politične in moralne kvalitete KUHARSKE POMOČNICE Pogoji: — končana osnovna šola, — 6 mescev delovnih izkušenj, — družbeno politične in moralne kvalitete — delo se združuje za določen čas, za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, nastop dela možen takoj Za prosta dela in naloge KV kuhar velja poskusno delo 3 mesece Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev poiljite na naslov Dom Petra Uzarja Tržič, Komisija za medsebojna delovna razmerja Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni o zaključku razpisnega roka. izidu razpisa v 30 dneh po ^EK. 23. APRILA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 31. STRAN O LAS lip bled Lesna industrija Bled n. sol. o. TOZD Lesna predelava Podnart n. sol. o. Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA Pogoji za zasedbo: "bkSfenj0 SirokeRa Profila kovinske stroke in 6 mesecev delovnih - poznavanje pnevmatike in hidravlike ^ovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim fw« pnjave z.dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh, to l£Podnart ™ ™ ^ ^ TOZ° Pref"elava P«dnart. Oizbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu odboru za delovna razmerja. ISKRA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne skupnosti skupnih služb TELEMATIKE objavlja dela oziroma naloge SVETOVALCA GLAVNEGA DIREKTORJA ZA PODROČJE EKONOMIKE Pogoji: — visokošolska izobrazba ekonomske smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — znan je tujega jezika Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA TELEMATIKA, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 KRANJ. MLEKARSKI ŠOLSKI CENTER KRANJ, Smledniška 3 razpisuje prosta dela in naloge PROFESORJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu Delovna obveznost — do konca junija 12 ur tedensko, od 1. septembra do 31. januarja 1983 pa polni delovni čas. Nastop dela 4. maja 1982. Prijave pošljite na naš naslov šole. AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠENČUR Avto šola OBVEŠČA, da ima še nekaj prostih mest za tečaj cestno-prometnih predpisov in tehnike vožnje za A + B kategorije. : K bo pričel v petek, 7. 5. 82 ob 17. uri v prostorih društva, tono vas obveščamo. Ha vpisujemo v tečaj cestno-prometnih jj^ov za voznike traktorjev in koles z motorjem (ponv ekspres). Trite se lahko vsak ponedeljek, sredo in petek od 15.-16. ure, pO v pisarni avto moto društva Šenčur. Stranska pot 1 ali po 'onu na številko 41-079, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Učno vožnjo imajo kandidati zagotovljeno takoj po konča-tećaju. A DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 PRODAJANJA V POSLOVALNICI KRANJ Prešernova 2 (2 delavki) za določen cas (nadomeščanje delavk, ki sta na porodniškem dopustu) Pogoji: — strokovna izobrazba - triletna poklicna šola, — delovne izkušnje — 3 mesece Wovno razmerje sklepamo za določen čas. Za dela in naloge je pred-p| poseben pogoj poskusnega dela. IpMf prijave z dokazili sprejema splošno kadrovski sektor Državne 0m Slovenija, Ljubljana, Mestni trg 26 in sicer 15 dni od dneva 7.3 ve. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. T BGP TEH N| JLy SKORJA LOKA I IV STARA CESTA 2 SGP TEHNIK TOZD Komunalne dejavnosti Škofja Loka prodaja naslednja osnovna sredstva: 1. 2 kom Tovornjak »Tatra« s ploščo za pluženje, cena za en tovornjak je 240.000 din 2. 2 kom Plug za »Tatro«, cena za en plug je 70.000 din 3. Tovornjak Smetnjak »Dentz«, 50.000 din 4 Buldožer TG 50, 210.000 din 5. Osebni avto Fiat 125 P, 40.000 din 6. 4 kom Podstrešna okna 80 X 80 cm po 300 din 7. 2 kom Računski stroj »Olimpija« in »Odhner« vsak po 1.500 din H. 2000 kom strešne opeke (cementni špiček - rabljen) komad po 2.00 din ), Odpadno betonsko železo v Žireh po 8.00 din/kg fsmene ponudbe je treba poslati do 4. 5. 82 do 10. ure na zgoraj uvedeni naslov za delovne organizacije in do 5. 5. 82 do 10. ure ^privatnike. Osnovna šola BLAŽ OSTROVRHAR Škofja Loka Razpisna komisija pri svetu osnovne šole razpisuje prosta dela i" naloge RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE BLAŽ OSTROVRHAR ŠKOFJA LOKA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 511. člena ZZD in pogoi«. določene z Zakonom o osnovni šoli in sicer, da imajo višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri, opravljen strokovni izpit iz prosvetno znan stvene službe, 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. da se odlikujejo z organizacijskimi sposobnostmi ter imajo moralne in idejnopolitične kvalitete. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Blaž Ostrovrhar, Škofja Loka, Podlub-nik 1, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata. KOMUNALNO GOSPODARSTVO OBČINE RADOVLJICA Delovna enota Bohinj objavlja po sklepu 1)S z dne 5. 10. 1981 javno licitacijo tovornega avtomobila KR 614 - 11 TAM, 5500 K 1x1 — trostrani prekucnik, pogon na obe osovini, letnik 1977, v voznem stanju. Začetna cena znaša 300.000 din. Pred licitacijo je treba položiti K)'; varščino. Ogled tovornjaka bo 5. 5. 1982 od 12. do 13. ure. Licitacija bo istega dne ob 13. uri v DE Bohinj, Bohinjska Bistrica, Rožna 18. ISKRA- ŠOLSKI CENTER KRANJ, p. o. KRANJ, Savska loka 2 razpisuje po sklepu odbora za medsebojna razmerja delavcev naslednja prosta dela in naloge v usmerjenem izobraževanju: - UČITELJ SPLOŠNIH PREDMETOV -POUČEVANJE ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA Pogoj: visoka izobrazba iz angleškega jezika s književnostjo in nemškega jezika s književnostjo - UČITELJ SPLOŠNIH PREDMETOV -POUČEVANJE MATEMATIKE Pogoj: a) visoka izobrazba pedagoške smeri matematike ali pedagoške smeri matematike s fiziko ali fizike z matematiko b) visoka izobrazba teoretične smeri ali uporabne smeri matematike. - UČITELJ SPLOŠNIH PREDMETOV -POUČEVANJE FIZIKE Pogoj: a) visoka izobrazba pedagoške smeri fizike ali pedagoške smeri fizike z matematiko ali matematike s fiziko, b) visoka izobrazba splošne, naravoslovne, matematično fizikalne, industrijske, astronomske ali meteorološke smeri fizike ali iz tehnične fizike. - UČITELJ SPLOŠNIH PREDMETOV -POUČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA Pogoj: a) visoka izobrazba interdisciplinarne pedagoške smeri za samoupravljanje s temelji marksizma; b) visoka izobrazba iz filozofije kot A predmeta in sociologije kot B predmeta ali visoka izobrazba analitično raziskovalne smeri sociologije ali visoka izobrazba politološke smeri, vendar morajo opraviti izpit iz metodike pouka samoupravljanja s temelji marksizma; c) visoka izobrazba iz filozofije, zgodovine, geografije, novinarstva, ekonomije, prava ali pedagogike ter končan program za izpopolnjevanje. - UČITELJ SPLOŠNIH PREDMETOV -POUČEVANJE ZGODOVINE Pogoj: visoka izobrazba iz zgodovine kot A ali B predmeta v povezavi z drugo študijsko skupino ali visoka izobrazba iz zgodovine kot samostojne študijske skupine. _ 2 UČITELJA SPLOŠNIH PREDMETOV -POUČEVANJE OBRAMBE IN ZAŠČITE Pogoj: a) visoka izobrazba smeri splošna ljudska obramba b) diploma vojaške akademije ali c) visoka izobrazba katerekoli smeri in končano šolo za rezervne oficirje ter končan program za izpopolnjevanje. _ UČITELJ SPLOŠNIH PREDMETOV - POUČEVANJE TELESNE VZGOJE Pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri telesne vzgoje _ 3 UČITELJE STROKOVNIH PREDMETOV -POUČEVANJE ELEKTROTEHNIŠKIH PREDMETOV Pogoj: visoka izobrazba elektrotehniške stroke, šibki tok _ UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV -POUČEVANJE ELEKTROTEHNIŠKIH PREDMETOV Pogoj: visoka izobrazba elektrotehniške stroke, jaki tok _ UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV -POUČEVANJE STROJNIH PREDMETOV Pogoj: visoka izobrazba strojne stroke _ UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV -POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA ELEKTROTEHNIŠKIH PREDMETOV Pogoj: višja izobrazba elektrotehniške stroke, jaki tok _ 2 UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV -POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA ELEKTROTEHNIŠKIH PREDMETOV Pogoj: višja tok izobrazba elektrotehniške stroke, šibki _ ORGANIZATOR PROIZVODNEGA DELA OZIROMA DELOVNE PRAKSE Pogoj: a) višja izobrazba elektrotehniške ali strojne stroke b) višja izobrazba organizacijske smeri s predhodno srednjo izobrazbo elektrotehniške ali strojne stro- ; >.f>frh frsorid uqn Bn3ixiioriir;q ofob Zaželjeno je, da imajo kandidati opravljen pedagoški strokovni izprtVDeTo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ali oddajo osebno pisne prijave z dokazili o izpolnjevanjujpogojev v 15 dneh po objavi na ISKRA - ŠOLSjP,, CENTER KRANJ, Savska loka 2. O izbiri bjuno prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. GRASKI VELESEJEM 30. APR.— 9. MAJ 1982 VARČEVANJE ENERGIJE OBNOVA IN GRADNJA STANO VANJ TER STANOVANJSKIH HlS PROIZVODNE INVESTICIJE POLJEDELSTVO IN KMETIJSKI STROJI LOV IN LOVNO OR02JE POHIŠTVO DOPUSTI IN ODDIH ZA VSAKO GAR STROKOV KUHARSKIH - „GASTROMODEL" NA RAZSTAVA UMETNOSTI" - MEDNARODNI BAZAR - ZABAVNA ELEKTRONIKA - RAZSTAVA „VSE ZA OTROKA" - FOTO - KINO - OPTIKA - ORrENTALSKE PREPROGE - MODNE REVIJE VSTOPNINA 50 DIN GRADITELJI! sprejemamo naročila za betonske kvadre DOBAVA V MAJU! Na zalogi imamo med drugim tudi betonske cevi TO Zarja PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA Finžgarjeva 5 Jesenice — JAVORNIK telefon 83-485 ombažna preditiilea in tkalnica trat Sukno - industrija volnenih izdelkov z. n. sol. o. Zapuže SUKNO — Industrija volnenih izdelkov Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100 % čiste runske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — l.maj RENAULT ZASTOPSTVO IN SERVIS renault ERVVIN RAUSCH 9170 Borovlje — Ferlach Klagenfurter Strasse 42 telefon 9943-42^7-3745 • MEHANIČNA DELAVNICAZA VSE AVTOMOBILE • NOVI IN RABLJENI DELI • AVTORADIO — Philips, Grundig, Blaupunkt • GUME VSEH VRST - Michelin, Semperit, Goodyear itd. ugodne cene! postrežba v slovenščini! Celovec RENAULT ERVVIN RAUSCH 0 sachs Ljubelj -# BOROVLJE Kolektiv Cestnega podjetja v Kranju čestita ob L maju vsem poslovnim prijateljem in uporabnikom cest ter jim želi veliko delovnih uspehov Iskra Industrija širokopotrošnih izdelkov ŠKOFJA LOKA n. sol. o. Titov trg 3 a VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA L MAJ IN DAN OF EDINSTVENA PRILOŽNOST ! Vse, ki si žele sonca, kopanja v morju, počitka, lenarjenja na peščenih plažah in niso vezani na Šolske počitnice, vabimo, da si v mesecu maju privoščijo — za izredno nizko ceno — 9 ali 10 dnevne počitnice na KRETI. Samo dobri 2 uri vožnje z letalom vas loči do najjužnejšega grškega otoka, ki ima zaradi svoje lege najbolj toplo podnebje. Otok je posebno lep primer pogoste menjave različnih kultur v Sredozemlju. Občudovali boste palačo kralja Minosa, ogledovali beneške kaštele in bizantinske cerkve. Pokrajina je ljubka in divja obenem. Potrebno se je le odločiti, priti in doživeti... Predno začnemo z našo posebno redno verigo 22. maja z Brnika, smo za vas posebej pripravili še dva izredna leta in sicer: I. 2. 5. — 10. 5. / 9 dni oziroma 8 polpenzionov) za 10.800 din in II. 10.5. — 19.5. (10 dni oziroma 9 polpenzionov) za 11.500 din Ta dopust omogoča Kompas za otvoritev letne sezone 1982 vsem svojim privržencem po najnižjih - senzacionalnih cenah. slikovite ribiške vasice, lepe peščene plaže, visoki hribi (pokriti s snegom), zelene doline, gole skale in gozdovi. Seznanili se boste z zibelko evropske kulture, z največjim grškim otokom, kjer se je po enem izmed mitov rodil oče vseh bogov - Zeus. Na vsakem koraku boste naleteli na sledove preteklosti. KOMPAS JUGOSLAVIJA Prijave sprejema KOMPAS KRANJ do zasedbe razpoložljivih mest. Tam vam je na voljo tudi barvni prospekt Potrebne 28-473 informacije dobite na telefon