Pavšalni franko v državi SHS.
'h
86. Stev.
V Uubllani, v pondeUek 18. aprila 1921.
Posamezna ilev. 1 K.
Leto V.
Izhaja rszen nedelj in prašnikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo .je v Ljubljani, ?ranči5kanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’ „
Pri večjem naročilu popust.
silo. jugosloir. scdlalite - demokratične stranke.
Telefonska št. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom z a celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za meseo E 20« Za Nemčijo celo leto K 31% za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list bo poštnine prost«.
Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6/I„ Učiteljska tiskarna.
Ljubljanskim volilcem.
Delavci! Socijallsti!
Volitve v ljubljanski občinski odbor se vrše dne 26. aprila t. 1.
Socijalno demokratična stranka se volitev udeleži in vas tem potom kliče v svoje vrste. Vas vse, ki si morate služiti kruh z delom svojih rok in svoje glave.
Delavci, ročni in duševni! Vi ste v Ljubljani večina. Ali potrebne edinosti ni med_ vami. En del celo še Vedno tlačani svojemu največjemu Sovražniku, kapitalizmu, ki ga goljufa z mamljivimi gesli nacijonalnega Šovinizma ali verske nestrpnosti, polj ko kdaj prej grozi v sedanji do-oi nenasitni kapitalizem uničiti vašo Svobodo. Ubija vas telesno in zasužnjuje vas duševno. Spoznajte svoje prave interese, združite se in sklenite trdno svoje vrste!
Socijalno demokratična stranka uvideva, da boj za obstanek, borba Za košček kruha izčrpava vse telesne in duševne sile delovnega ljudstva. Prepričana je in odkritosrčno Izjavlja, da je izboljšanje njegovega gospodarskega položaja prvi predpogoj vsemu kulturnemu in nravne-tnu napredku. Zagotovimo st torej najprej kruh in stanovanje in druge nujne življenske potrebščine — vse drugo nam bo navrženo! — Če se to Uaše mišljenje imenuje materijalizem, potem nas ni prav nič sram, ako nas baši nasprotniki, ki pod lažnjivo krinko narodnih, kulturnih in verskih stremljenj skrivajo svoje dobičkarske naklepe, zmerjajo in sramote, da Smo materijalisti.
Socijalno demokratična stranka hoče ostati zvesta svojim socijali-tetičnim idealom bodočnosti. Prepričana je, da je sedanji kapitalistični družabni red škodljiv za delovno
Jjudstvo in da ga je treba zrušiti. Ali občina ni oni megdan, na katerem se
bo izvojeval odločilni boj med kapitalizmom in novim družabnim redom. Zato se socijalno demokratična stranka v občinskem odporu ne namerava omejiti na golo kritiko in opozicijo, temveč se hoče v občinski upravi udeleževati dela in pozitivno sodelovati in hoče zastaviti svoje sile v dosego realnih in dosegljivih ciljev sedanjosti.
Važne socijalno-gospodarske naloge čakajo rešitve v občinskem odboru ljubljanskem. Prehrana, preskrba s kruhom in mesom, skrb za zdravje, ubožna preskrba. Ali najvažneje je stanovanjsko vprašanje. Stanovanjska skrb leži kakor težka mora nad Ljubljano. Koliko družin je brez strehe, koliko družin išče zavetja v barakah hi vagonih, koliko družin je stlačenih in nakopičenih v tesnih stanovanjih! Rodbinsko življenje je uničeno, otroci hirajo telesno in propadajo moralno. Stanovanjsko vprašanje vpije po rešitvi. Ali tega vprašanja ne bo rešila ne država. ne privatni kapital, rešiti ga more edinole občina. Stanovanjsko vprašanje je prva točka socialističnega občinskega programa. V tem oziru bo socijalnodemokratična stranka predložila občinskemu odbo-ui svoj lasten načrt in bo zastavila vse sile, da se bo ta načrt tudi uresničil.
Delavci! SocijallstiI Zreli ste, da se sami upravljate. Vzemite v svoje roke samoupravo ljubljanskega mesta! Sklenite trdno svoje vrste in potem bo bela Ljubljana Vaša in soci-jalistična!
Ljubljanska krajevna organizacija JSDS.
Če kaj ne pride...
Beograd, 16. aprila. Ce ne pride Kaj posebnega vmes, bo splošna debata o ustavi končana povprečno v desetih dneh. Predsedništvu usta-votvorne skupščine je došlo kakih 130 predlogov za izpremembo in za dopolnila nekaterih členov ustave.
'Če ne pride kaj posebnega vmes i— kaj pa i pride? Solnce smo že imeli, sedaj imamo dež in sneg, ne preostaja torej nič drugega, kakor da vzame Korošec v svoje roke „Črne bukve“ in naredi točo.
Nečuveno!
LDU. Belgrad, 15. aprila. Danes 6o se v prostorih Narodne banke Sestali italijanski in naši delegatje k trgovinskim pogajanjem. Italija je bila zastopana po gg. Lucioliju, ^arpioriju in Silveriniju. našo državo pa so zastopali dr. Trumbič, dr. Žerjav. Vazo Kukič. dr. Ninčiča ni bilo k seji. Ministrstvo za trgovino (n zunanje ministrstvo še- nista dali jnstrukcij našim delegatom, zato bo vlada najbrže sama vodila pogajanja. Na prvem sestanku je govoril Luci-oli, ki je naglašal potrebo čim ožjih trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo.
*
V Rapallu so sklenili zastopniki naše države z Italijo debelo prijateljstvo. Prvi plod tega prijateljstva »/bila velika izgrba slovenskega ožetnlja, dragi plod bo pa taka trgovska pogodba med našo državo
talija kakoršna bo v korist Italijanom.
trgovska pogodba z Italijo ni isamo političen akt. ki interesira samo tisto gospodo, ki se peča z »visoko« politiko, ampak je zadeva, ki silno interesira tudi delavstvo. Delavstvo ne more molčati, kjer se oči-vidno prodajajo naši delavski interesi!
Vsaka država ima poleg drugih ciljev tudi tega, da zasigura vsem -Svojim državljanom ugoden materialen obstanek. Zato skrbi vsaka dr-
žava. da se od tujih gospodarskih uplivov kolikor mogoče osvobodi in da razvije svoje kmetijstvo, svojo obrt in svojo trgovino in industrijo najmanj tako daleč, da pokrije svoje lastne potrebe, ali pa da celo izvaža svoje pridelke in izdelke. Naša država, kakor izgleda, te skrbi za svojo industrijo in za svoje delavstvo nima, pač pa jo bo imela za Lahe.
Danes ve vsak političen analfabet, kaj išče laška vlada na Balkanu. Lahi v svoji deželi nimajo surovin, Balkan pa jih ima več kot dovolj. Zato hočejo Lahi dobiti v roke poceni surovine, te prevažati v laške fabrike in fabrikate zopet prodajati nam nazaj kolikor mogoče drago, če bi naša država imela kaj razuma za smotreno industrijsko politiko v naših krajih in nekoliko srca za naše delovno ljudstvo, ki mora danes bežati v Ameriko s trebuhom za kruhom, bi pač gledala, da se vzdigne naša lastna produkcija, ki bi v prvi vrsti zaposljevala naše domače delavce, in šele to, kar ostane, even-tuelno izroči tuji eksploataciji ali pa še tega ne. Ne bo torej dovolj, da bo na naše delavstvo pritisnila konkurenca nemškega in angleškega blaga — mi sami bomo omogočili še Lahom, da bodo živeli na naše stroške!
To je ena stran trgovske pogodbe, med nami in Lahi. Druga, je pa
politična, a nič manj interesantna. V Rapallu so se gospodje dogovorili, da bodo imenovali takoj po ratifikaciji rapallske pogodbe posebne komisije za sklepanje trgovske pogodbe. In imenovali so jih. Človek bi sedaj mislil, da bodo te komisije zbirale potreben statističen materijal, da se bodo vršile važne konference po trgovskih, industrijskih in delavskih zbornicah na poziv same vlade, z eno besedo, da se bodo vršile najobsežnejše priprave za tako važno in v praktično življenje globoko segajočo zadevo. Toda kaj se je zgodilo? Čujte in strmite:
»Ministrstvo za trgovino in zunanje ministrstvo še nista dali inštrukcii našim delegatom, zato bo vlada najbrže sama vodila pogajanja!
To je prvovrsten škandal, ka-koršnega zgodovina še ne pozna! Vlada povabi zastopnike tuje države v našo prestolico. da se ž njimi dogovarja preko svojih delegatov. Tuji delegatje pridejo, naši pridejo tudi, a izjaviti morajo, da nimajo nič za povedati. Kaj si bodo mislili in si morajo misliti tujci o naši državi??!! Za nas je ta pojav naravnost nepojmljiv. Ali so naši delegatje take lenobe, da se niso brigali za nič, ali pa vlada. Sramota bi bilo prvo, a še večja sramota je drugo.
Nekoliko razumljivejša pa nam postaja stvar, če pogledamo imena delegatov. Naši delegati so: dr. Trumbič. dr. Žerjav in Vasa Kukič.
Rešitev zagonetke leži v prvem imenu. Dr. Trumbič je bil naš prvi vnanji minister in pred tem predsednik Jugoslovenskega Odbora. Njegov najhujši nasprotnik je bil in je še Pa-šid. Iz raznih danes objavljenih zgodovinskih dokumentov je razvidno, da je imel Pašič z Lahi sklenjene svoje za Hrvate in Slovence neugodne pogodbe že zdavnaj pred Rapallom in tudi pred pariško konferenco. Kot spreten diplomat pa je znal pustiti Trumbiča toliko v ospredje, da je moral te pogodbe podpisati ne Pašič, ki jih je dogovoril, ampak Trumbič, ki je dalmatinski Hrvat. Če se danes kdo pritožuje nad Pašičem zaradi teh pogodb, pa reče stari gospod: »Ali sem jaz podpisal? On je to storil, Hrvat, ne jazi«
Tudi sedanji položaj je tak. Več kot verjetno je. da je iaško-jugoslo-vanska trgovska pogodba" že zdavnaj dogovorjena stvar In to, kar se sedaj odigrava v Bei-gradu. je samo hinavska farsa in pesek v oči. Pašič ponavlja svojo staro igro: Kar je on sklenil že zdavnaj, naj danes podpišejo drugi, in sicer v imenu Hrvatov dr. Trumbič, v imenu Slovencev pa dr. Žerjav, če ljudje s pogodbo ne bodo zadovoljni in če bodo naši gospodarski krogi in naši delavci nezadovoljni, bo pa zopet rekel:	»Ali sem jaz podpisal?
On je podpisal, Hrvat Trumbič in on je podpisal. Slovenec Žerjav!«
Ma Pašič ga zna!
Konstituanta.
LDU Beograd, 16. apr. Današnjo sejo ustavotvcrne skupščine je otvo-ril predsednik dr. Ribar ob 9.30. Besedo je dobil zetnljoradniški disident Milan Miloradovič, ki je govoril v imenu samostojne kmetijske stranke. v katero je vstopil. Govoril je o ustavi, ki zagotavlja enotno državo. vlado in zakonodajno telo pod dinastijo Karagjorgjevičev. Nadalje je govoril proti včerajšnjim izjavam dr. Korošca ter je izjavil, da bo glasoval za ustavo, ki zadovoljuje potrebo naroda in države. Zatem je govoril proti Avramovičevi stranki, ki je bila v ustavnem odseku za to .ustavo, sedaj pa govori v skupščini proti njej.
Za njim je govoril dr. Šurmin (Narodni klub), ki je oporekal izvaja-, njem ministra Draškoviča po včerajšnjem govoru dr. Korošca. Govoril je o načinu dela v ustavnem odsesu. Trdi, da od 1. 1918 do 1. 1920 ni predlagalo ničesar glede izenačenja zakonov in uveljavljenja ustave. Graja, ker je vlada predložila skupščini ustavni načrt brez obrazložitve. Edino Potič je kot minister za konstitu-anto izdelal načr. ki Je bil tiskan z obrazložitvijo, dragi ministra za kon-stituanto pa niso ničesar delali. Nadalje je govornik oporekal poročevalcu, ki ni sprejel nekaterih principov in ker svojega Postopanja ni obrazložil. Navaja hrvatsko ustavo od 1. 1868 ter pravi, da je vsebovala liberalnejše določbe kakor pa predloženi načrt.
Minister za konstituanto . Marko Trifkovič:	Na	(primer?	Navedite
konkreten primer!
Dr. Šurmin: Nisem prišel semkaj da bi polagal izpit. (Glasovi: Zakaj ne poveste?!) Izdelovanje ustave je šlo skozi različne faze. Prvi minister za konstituanto dr. Kramer ni storil ničesar. To je bilo v času koncentracijskega kabineta. V naslednjem demokratsko-socijalističnem kabinetu ni minister demokrat zopet ničesar storil. Nato je došla Protičeva vlada in tedaj je Stojan Protič kot ministrski predsednik in minister za konstrituanto Izdelal ustavni načrt ter predlagal v njem ono, proti čemer se sedaj bore njegovi tovariši v radikalni stranki. Liuba Davidovič in
minister za konstituanto sta konsta-tirala. da je sedanji ustavni načrt izdelan sporazumno. Sporazuma pa ni bilo. Za sporazum je potrebno privoljenje vseh strank, ki jim je za prospeli naše domovine in njenega napredka. Ugotavljam, da se v to svrho ni ničesar storilo. Mi smo delali v ustavnem odseku, dokler ni došlo do principijelnih vprašanj, ka-
ko naj se uredi naša država. Vlada je skušala, ko je predlagala ustavo in vodila razpravo o ustavnem odse* ku, na vse mogoče načine dobiti ve-t čino. Uporabljala je vsa sredstva, da bi dobila to večino. Nadalje govo-ri o ustavnem načrtu samem ter pra-vi. da je v njem mnogo členov, ka-kršne je imela svojčas v ustavi carin stična Rusija. Omenja čl. 133., ki do-loča stvari, glede katerih ne ve, kaj bo pokazala bodočnost. Trdi, da sa hoče država urediti z vsiljeno usta* vo, ki ni predlagana sporazumnim potom. Nadalje govori, da je narodna bodočnost dinamičen pojav, to je stvar ki se razvija in ki more tudi prenehati. Ko nadalje omenja, da Ju-, goslavije ni brez Bolgarske, nastane hrup in se čujejo protesti. Dr. šyr-< min: Pravim, da so tudi Bolgari Ju-« goslovani. Slovani so. Nadalje pravt, da ni rekel ničesar drugega kakor j® izjavil včeraj Ljuba Davidovič, nam-* reč. da se morajo združiti vsi Jugo-i sloveni. Nadalje kritikuje ustavni na-črt. govori proti centralistični ureditvi in se izreka za federalizem.' Govoreč o avtonomiji pravi, da je tudi radikalec kot predsednik bosan-ske vlade branil avtonomijo Bosne* ko je zahteval, naj se nekatere zadeve ne rešujejo brez odobrenja bov senske vlade.	j
K tej izjavi je zahteval posl. dr. Srškič besedo radi osebne pripombe, nakar je izjavil, da je moral tako delati radi obrambe imetja Bosne pred tedanjim ministrom Kovačevičem, ki ga je hotel s svojimi odredbami upro-pastiti. Zahteval je to. da reši deželo pred ministrom Kovačevičem, ki r.e je igral z narodnim imetjem v„ Bosni, Med izjavo dr. Srkiča je zaklical dr. Drinkovič, da je nedostojna. Po burnem prizoru, ki je sledil,, je predlagal zemljoradnik Lazič, naj se seja nadaljuje popoldne. Predsednik je odgovoril na ta predlog, da je sporazumno z načelniki klubov sklenjeno, da se ob sobotah popoldne ne vrše seje. Zatem se je seja zaključila ob 13.45.
Proračun ministrstva prosvete.
LDU Beograd, 16. aprila. (ZNU.) Kljub temu, da se jo finančni minister resno trudil, da bi se debata o proračunu za leto 1921122 končala za časa, to je do 20. t. m., se je izkazalo, da je to nemogoče, ker so se doslej vršili šele štirje proračuni. Debata o proračunih ne bo mogla biti končana pred koncem prve polovice maja. Razen proračuna ministrstva za promet je na dnevnem redu sedaj tudi proračun prosvetnega ministrstva, ki znaša skupaj 235 milijonov 500.000 dinarjev, dočim ie znašal lani ta proračun za Srbijo in Črno goro 67,808.852 dinarjev, za ostale pokajine pa 368,749.707 kron. Ta povišek gre večinoma na račun povečanja števila učiteljev in profesorjev. Potem na račun kulturnih in humanitarnih društev in na račun zvišanih subvencij za gledališča. Izdatki za srednješolski in ljudskošol-ski pouk so bili za več kakor dvojno zvišani. Minister prosvete je v spremnem pismu finančnemu mini-
Stavka angleških rudarjev.
London, 16. aprila. Vsled sklepa železničarjev in transportnih delavcev, da ne vstopijo v stavko, sklicuje Izvrševalnl odsek rudarjev za Jutri selo rudarlev, da pra-u£| postopanje, ki naj ga zavzame.
*
Za potek in izid velike rudarske stavke na Angleškem je velevažen ukrep železničarjev in transportnih delavcev, da rudarjev ne bodo podpirali s štrajkom. S tem sklepom Je enotna delavska fronta razbita in vlada oziroma kapitalisti so zmagi nad rudarji mnogo bližje kakor pred nekaj dnevi. ,  - -	-
strstvu obrazložil te izdatke in izja-t vil, da so neobhodno potrebni kulturnemu napredku naše mlade države. ki je v tolikih bojih in vojnah precej zaostala v kulturnem oziru. Treba nam je več šol. več učiteljev; in več gledališč, katerim ne smemo odrekati važnosti za narodno vzgojo. Beograjskemu gledališču, ki sa šele obnavlja in razvija, je nakazana subvencija 3,527.444 dinarjev, skop-Ijansketnu 1,025.000 dinarjev, novosadskemu 813.300 dinarjev.. Potujočim gledališčem v Bitolju in Kragujevcu je nakazana subvencija 50 tt< soč dinarjev. Kar se tiče zagrebškega in ljubljanskega gledališča, sa izdatki za nju mnogo manjši, ker sta se začeli razvijati že pred vojno. srbska gledališča pa so bila tedaj porušena. Razprava o proračunu prosvetnega ministrstva bo trajala najmanj dva do tri dni. Verjetno je, da se ta proračun ne bo skoro nič reduciral.
'Če angleški rudarji s svojimi za-* htevami propadejo, potem se bo zgodilo, da bodo angleški delavci morali nazaj, mezde se jim bodo začele zniževati in angleški delavec, ki je hotel s štrajkom potegniti tudi srednjeevropskega svojega tovariša navzgor, bo moral sam navzdol.
Znižanje mezd angleškim delavcem bo gospodarsko krizo v Evropi poostrilo. Angleška konkurenca bo postala v doglednem času zelo akutna in bo pritiskala na cene produkt tov tudi v Nemčiji in na Češkem, torej v deželah, odkoder dobivamo ml mnogo blaga. Padec cen industrijskih produktov bo ime! pa važne posledice tudi za naše Industrij-
sko delavstvo In premišljevati Go 'treba ♦ prav resno, kako se bomo mogli izogniti vedno naraščajoči brezposelnosti.
Nemčija in Francija.
Berlin, 16. aprila. Kakor poroča »East Enrope« je Briand v zborničnem odseku za zunanje posle govoril o nameri, pričeti posvetovanja z zavezniki, da se stori sklep glede novih odredb, potrebnih proti Nemčiji. Te odredbe so bile tudi predmet dopoldanje konference v Elyseeju. Nove odredbe se bodo nanašale ne le na zasedbo novih delov nemškega ozemlja, marveč tudi na gospodarske stvari. Razmotrivalo se bo tudi gorenje-šlezijsko vprašanje, katerega nameravajo rešiti v zmislu mirovne oogodbe.
Berlin, 16. aprila. Pogajanja glede novega koraka, ki bi se napravil od nemške strani v vprašanju reparacij, se nadaljujejo. Pri sedanjih posvetovanjih se gleda zlasti na to, da se novi načrt za obnovo severne Francije izdela še pred 1. majem. Sodelovanje pri obnovi je zamišljeno tako, da bi se nemška industrija udeležila kot podpodjetnik in z uporabo nemških delavcev in nemškega materijala. Predlog bi vseboval tudi jamstva, da francoska industrija in francosko delavstvo ne bi trpelo škode pri aktivni udeležbi , nemške industrije pri obnovi.
*
Nemški listi javljajo dodatno k tem vestem, da pripravlja francoska vlada za 1. maja t. 1. mobilizacijo enega dela svoje armade, da izvede svoje načrte.
Češkoslovaška in avstrija,
Praga, 15. aprila. Na poslednji seji se je končalo posvetovanje o prvem delu obsežnega dogovora med Avstrijo in Češkoslovaško. V tretjem branju, so se razen dveh j:ridržkov sprejele te točke: 1. Načrt za splošni del trgovinske in prometne pogodbe; 2. načrt za zaključni protokol k splošnemu delu, ki se nanaša na, trgovinsko pogodbo; 3. načrt protokola o parafiranja pogodb; 4. načrt o olajšavah prometa ra meji; 5. načrt veterinske pogodbe: 6. načrt dogovora o vzajemnem priznavanju svedočb za pregledano blago; 7. načrt dogovora o vzajemnem priznavanju znakov na strelnem orožju. — Poleg tega se jc ob-; novil samostalen dogovor za olajšanje železniškega prometa in pripra-. vilni načrt za zdravniško prakso v obmejnih krajih.
Politične vesti.
+ Izstop Stojana Provlča Iz radikalne stranke še ni gotova stvar. Kakor javljajo iz Belgrada, klub radikalnih poslancev še ni zavzel nobenega stališča glede slučaja Stojana Protiča, ki je v svoji izjavi o »Ob-znani« odkrito Izjavil, da ni več član radikalne stranke, ako se izreče vladi zaupnica. Radikalci sodijo, da ta Izjava še ne pomenja definitivnega izstopa Stojana Pro-tida iz stranke ter pričakujejo od njega direktnega pisma. — CeJa afera med Stojanom Protičem ta radikalci izgieda kakor dogovorjena Igra ln prav nič čudnega ne bi bilo, če bi radikaJci lepega dne pustili svoje dosedanje demokratske zaveznike na cedilu in se zvezali s svojimi starlmt prijatelji.
,	+ Nov muslimanski klub. Kakor po-
roča ».lutarnji list«, so imeli poslanci iz južne Srbije in Macedonije včeraj poslednji sestanek z zastopniki vdade radi ureditve agrarnega vprašanja v južnih krajih. Zastopniki vlade so jih skušali pridržat] na jrtrani vlade ter so Jih nagovarjali, naj ne izstopijo Iz radikalnega in demokratskega kluba, vendar pa niso imeli uspeha. Snoči so ti poslanci posetlli predsednika dr. Ribarja ln ga obvestili o svojem izstopu In 'osnovanju posebnega muslimanskega kluba. Dr. Ribar je odkazal novemu klubu 'prostore poleg prostorov Narodnega kluba. Novi muslimanski klub šteje 14 poslancev. V- Ce se novi klub res organizira, potem utegne priti vlada ob večino še pred sprejetjem ustave v konstituanti.
,+ Nova akcija Stojana Protiča. V parlamentarnih krogih trdijo, da stoje gotovi
Slani Jugodovenskega in Narodnega kluba ter opozicije v muslimanskem klubu v zvezi s Svetozarom Protičem, ki na] bi v družbi z nezadovoljnimi člani radikalnega kluba pričel z akcijo za sestavo opozicijskega bloka. Namen tega bloka bi ne M, vreči vlado, temveč prisiliti Jo k sporazumu glede ustave, za katero bi se izrekla večina poslancev Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Tako se glasi eno izmed zadnjih belgrajskih poročil. Zanimiv je konec tega poročila, kjer pravijo, da je potrebna ustava, ki bi se sklenila v sporazumu z večino poslancev Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ali za sedanji predlog ustave ni »Večine«? Kaj pomeni to?
+ Zagrebška vlada. »Riječ« poroča, da je zagrebška pokrajinska vlada izpopolnjena na naslednji način: Poverjenik za prosveto je bivši minister Tugomir Alau-povič, poverjenik za pravosodje pa Jovan Jovanovič.
+ Žalostni patriotje. Iz Belgrada javljajo uradno: Vest nekaterih tukajšnjih listov, o sklepu ministrskega sveta, da se bo 16. april obhajal kot narodni praznik, izhaja iz neinformirnosti. Ta dan se praznuje v Češkoslovaški. — Škoda!
+ Naprej ne vem, nazaj ne smem. General Wrangel se je obrnil na maršala Fo-cha in na francoske generale s prošnjo, da se zavzamejo za ohranitev njegove vojske. Govori se, da se zveza narodov baje in-teresira za to vprašanje. — Z druge strani pa poročajo, da general VVrangel ponuja naši vladi 25 tisoč kozakov in da se naša. vlada še ni odločila ali naj to ponudbo sprejme ali ne. Naš svet se bo pač vprašal, čemu nam Wrangel (reete: Francozje) ponuja svoje kozake? Če hočejo ti ljudje delati, bodo že kod dobili delo in naj se mirno vrnejo ali domov ali pa naj se razkrope po svetu. Ce pa se hočejo vojskovati, naj pa gredo v francosko tujsko legijo, ker mi imamo menda že dovolj vojske.
+ Spopadi med faišsti in komunisti. Listi javljajo iz Livorna: Na zborovanju, na katerem bi es moral skleniti konte splošne stavke, je prišlo do spopada med fašisti in komunisti. Komunisti, ki so jih fašisti potisnili nazaj, so pobegnili v po-sloppjc, kjer inia republikanska stranka svoj sedež. Pričelo se je' streljanje, na 'katero so komunisti odgovorili. Fašisti so zapalili poslopje. Dve osebi sta mrtvi, d2-set pa ranjenih, nied njimi ena težko. 15 oseb je bilo aretiranji).
,-r Rusko-romunskj dogovori. Brzojavka iz Moskve poroča, da Je bil Litvinov Imenovan za zastopnika sovjetske Rusije ob priliki rusko-romunskih dogovorov v Revalu. Dogovori prično zaeetktffn maja.
.+ Rus^o-gruzinske boljševiš^e čete so zasedle Erivan v Armeniji. Armenske Čete se bojujejo, samo še na ozkem pasu svobodnih tal.
-h Enotna Turčija? Iz Aten javljajo, da je celotna carigrajska vlada demisionl-rala. Nova vlada se ne bo imenovala, temveč se prizna angorska vlada za vso Turčijo. — Če ta brzojavka za danes morda še nima resnične podlage, je pa gotovo, da se prej ali slej uresniči.
+ Portoroška konferenca se otvorl glasom nekega rimskega poročila 30. t. m.
POZORI PEVCI! POZORI
Dne 24. aprila zapojemo na novem pokopališču par žalostink v spomin lanskega leti na Zaloški cesti padlim žrtvam. Pevci »Svobode« pridite danes ob pol 8. k vaji v Sel. ulico in privedite s seboj par pomožnih pevcev, po možnosti I. ten. In II, basov 1 Pridite čisto gotovo! 11
 ......... 1	i
Dnevne vesti.
Prvi naskok prevratnik elementov. —
Zgodbe o prevratnih elementih, katere smo pripovedovali našim čitateljem, niso btie brez podlage, zato sta imela »Slov. Narod« in »Jutro« popolnoma prav, da sta poživljala na pomoč policajdemokracijo. Cujte in ne ustrašite se preveč! TI prevratneži in večni zabavljači čez Jugoslavijo, kakor bi trdila »Slov. Narod« in policajdemo-kratsko »Jutro« so se predrznili, da so v soboto javno stopali v akcijo. Zgodilo se je itako-le: Ker vsled neprestanih kritik in zahtev po odpravi gnilobe in koruptnih razmer pr] ljubljanskem gledališču v resnejših ljubljanskih časnikih ni prišlo do nikakrSnega izčiščenja razmer v gledališču In njegovi koruptivni upravi, je slovenska poštena akademska mladina, ki še ni izgubila popolnoma vsega smisla za pravo umetnost, priredila v sobotni predstavi
»Tosca« demonstracijo proti upravi, posebno proti njenemu nositelju dirigentu -n opernemu ravnatelju Rukavini. Demonstracije so se dogodile v odmoru po prvem dejanju in v začetku drugega dejanja. Svojo duševno ln časovno zaostalost so dokazali posebno nekateri neznačajnežl akademik!, ki so zelo pridno hlapčevali (zakaj?!) gospodu Rukavini. Vnovič pa lahko ugotovimo, da je policajdemokratski režim v najbujnejšem cvetju. Gospodam okoli »Jutra« in njihovemu otroku Rukavini na tem čestitamo. Tudi v carističnj Rusiji je bilo tako! Toda treba je, da pribijemo, da niso bile demonstracije naperjene proti pevcu Kovaču, radi njegovega incidenta z gosp. Kogojem, nego proti upravi in gnilemu režimu v ljubljanskem gledališču. Zelo značilno je, da je stala ljubljanska policija med zaslišavanjem aretiranih akademikov v neprestani telefonski zvezi z uredništvom »Jutra«.
Nastop ljubljanske policije ob priliki zadnjih dijaških demonstracij v ljubljanski operi je navzoče občinstvo z ogorčenjem obsojalo. — Mi podrejenim organom tega postopanja ne štejemo toliko v zlo, ker oni morajo izvrševati dana povelja, pač pa bi bilo jako interesantno konstatirati, kdo je policijskim organom taka povelja dal?
Zanimive vesti. Intendanca ljubljanskega narodnega gledališča je na svoji seji, v nedeljo dopoldne na predlog Rukavine in ob viharnem pritrjevanju nekega milijonarja sklenila, da se od včeraj naprej imenuje dosedanje dijaško stojišče policijsko stojišče. Dostop do njega imajo samo detektivi in poluti. Nadalje je sklenila kaznovali Ljubljančane s tem, da bo gledališče za 14 dni zaprto, da pridejo gospodje do sape.
K občinskim volitvam v občini Vič-Glince. Odbor krajevne pol. org. JSDS Vič-Glince naznanja vsem sodrugom, da je krajevna organizacija vložila samostojno kandidatno listo, za občino Vič ln ni sklenila z nobeno stranko kompromisa. — Prosimo sodruge, da pojasnijo to našim somišljenikom, ker nasprotniki agitirajo s tem, češ, da smo sklenili kompromis. — Kandidatno listo objavimo naknadno.
Jugoslovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, je proglasilo delno zaporo, obvezno za vse člane Jugoslovenskega novinarskega udruženja, nad ljubljanskim dnevnikom »Jugoslavijo« radi zadeve, ki je za stanovsko organizacijo prin-cipijelnega značaja.
Cena mesu. Deželna vlada je naročila mestnemu magistratu ljubljanskemu, da nal določi za prodajo govejega mesa primerne maksimalne cene. Ako bi se mesarji proti-vili prodajati meso po maksimalnih cenah, naj mestni magistrat postopa proti njim z vso strogostjo ter jim odvzame tudi obrtno pravico ter poslovne prostore.
Kako znajo steklarski podjetniki računati steblo? Iz Zagorja poročajo: Za en šok s«ra5unajo 165 kron. Delavcu pa plačajo 9 kron. Javnost naj sama sodi, je-11 so opnvičeni steklarji vsaj malo zahtevati zvišanje svojih plač. — Ako bo delavstvo stopilo v stavko, smo prepričani, da bo vsa javnost na strani delavstva. — Vlado pa tudi opozarjamo, naj si to zapomni, ker po našem mnenju je to izkoriščanje odjcmalcev kakor tudi delavstva.
Opozarjamo na današnji koncert »Ljubljanskega Zvona«. «
Priglasitev terjatev intendanci za Slovenilo v likvidaciji. V smislu odloka deželne vlade za Slovenijo se poživljajo vsi, Id Imajo še kako terjatev do vojaške in-tendance za Slovenijo za vojaške nabave, najemnine itd. za čas od preobrata do vključno 31. VIII. 1919 da prijavijo te terjatve vojaški Intendanci za Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani najkasneje do 31. maja. Na prijave po navedenem roku se radj zaključitve likvidacije ne bo več oziralo. Odškodnine glede zaplenjene prtljage itd oficirjev, ne pridejo tu v poštev, ker, zadeva še ni končnoveljavno rešena.
Premog. Stranke, ki imajo izkaznice B bivše ubožne akcije, dobe premog na nakaznice mestnega magistrata in sicer 150 kg za 16 K v naslednjem redu: v torek 19. t. m. črke L, M, N, v ^redo 20. t. m. O, P, R, v četrtek 21. t. m. S, Š, T, hi v torek 26. t. m. l), V, Z, Z,
Izvoz svežega mesa in prašičev. Kompetentne švicarske veterinarne oblasti so zah ranile uvoz svežega mesa in prašičev za mesec april 1921. Vsled tega poverjeništvo za kmetijstvo za ta čas ne dopušča nakladanja in odpravljanja svetega mesa in prašičev, namenjenih za izvoz v Švico.
Iz stranke.
i Oklic podružnicam JSDS celjskega okrožja. Vse podružnice politične organiza-. cije, ki bodo v svojih okrajih proslavljale" prvi maj, naj nam takoj javijo, da jim moremo preskrbeti govornike.
Iz str®k. organizacij®.
MEZDNO GIBANJE RUDARJEV V HRASTNIKU IN ZAGORJU.
V mesecu oktobru leta 1920. je podjetnik ugasnil eno peč v Zagorju in eno v Hrastniku. V Zagorju so delali samo sedem, v Hrastniku devet dni v 14 dneh. Da je delavstvo na plačah trpelo, je jasno. — Vsaj je pa tudi vsak delavcc na predujmu od 1000— do 2000— kron dolžan podjetniku. Podjetnik se je izgovarjal, da je bil primoran k temu koraku vsled velike konkurence iz Češkoslovaške in Nemške Avstrije. Strokovna komisija je sporazumno z vlado intervenirala pri raznih ministrstvih V Belgradu radi uvozne carine, da bi se na ta način preprečila konkurenca. Vlada Je to tudi obljubila. Enako se je izvozna carina znižala. Storilo se je torej vse, kar ss je pač moglo.
Podjetništvo ima sedaj dovolj naročil, da takoj začne lahko obratovati s polnim obratom, to je, v Zagorju na obeh in v Hrastniku na obeh pečeh.
Ker so se delavci tako zadolžili, da ne morejo več iz teh dolgov, so sklenili predlagati podjetništvu zahteve po zvišanju mezd. Podjetnik je pa, namesto, da bi uvidel upravičene zahteve delavstva, izdal na delavstvo poziv, da vsak, kdor se brani delati po starih mezdah, naj se javi ter je z dnem 10. t. m. odpuščen. Razume se, da je delavstvo obeh tovarn soglasno sklen!lo vzeti vsiljeni jim boj na znanje.
Če se podjetnik ne premisli, bo to prvi boj v teh tovarnah, kajti do sedaj se Je Izvedlo redno mirnim potom vsako mezdno gibanje. Mi ne razumemo stališča podjetništva, zakaj, ako bi se ob polnem obratovanju dosegla 100 odstotkov višja produkcija, in to bi se, ker potem bi bile, namesto dveh peči, štiri v obratu, da bi se ne moglo zvišati mezde.
Delavstvo je odločeno izbojevati vsiljeni mu boj. Če gospoda misli, da bo dobila stavkokaze, se grozno moti. Gospodom Gerbitzu. in Stadclbauerju pa povemo, da smo v Jugoslaviji in da se bo še našlo sredstvo, da bosta morala pripoznati, da mora tudi delavec pošteno živeta.
Vestnik Svobode.
Pouk v esperantu se bo vršil v torek dne 19. t. m. ob pol 7. uri zvečer na realki in ne v sredo kakor je bilo prvotno določeno.
Zalivala. Športni klub »Svoboda« izreka tem potom sodr. Z. Bemotu, narod, poslaniku, Prvi delavski pekarni in Osred. društvu kovinarjev iskreno zahvalo za naklonjeno podporo. Vsi drugi sodrugi In Stankine korporacije do katerih se je klub obrnil, menda smatrajo to edino mladinsko organizacijo stranke, kot nepotrebno, pa so najbrže naše okrožnice romale v koš. — Kadar bodo prišli naši ljudje do prepričanja da je mladina bodočnost stranke, šele tedaj ss bode začela stranka širiti in napredovati.	š.	K.	»Svoboda«.
Dopisi.
Malenkostni liberalci. Že tretjič ii-tam, da se je na predlog demokratov v mariborskem sosvetu sklenilo odpisati dolg ca. 23.000 K, ki bi ga imela plačata mestni občini uradniška menza. Zakaj se to poudarja »na predlog demokratov«. Volitve volitve so in ? demokrate vrag vzame bTez pomoči uradnikov. Res je, da se je g. dr. Fernec, nosilec demokratske Mste v Mariboru, požuril v seji sosveta ter stavil predlog, da naj se odpiše ta vsota, češ, uradniki so imeli zelo majhne dohodke, — njih plače so bile mnogokrat manjše od oni!: delavcev. Delavci so si znali pomagati, dooim uradnikom to ni bilo mogoče. Predlog, je bil soglasno sprejet in mu nikdo ni oporekal, ker vsak človek, ki ima iskrico čuta, bo rad priznal, da so uradniki imeli v letih po prevratu nizke plače in Jth imajo tudi še sedaj. Delavci umevamo dotro položaj uradnikov 2e dolgo, samo uradniki nočejo uvideti, da so Izkoriščana današnjega družabnega reda. Uradniki se sramujejo priznati, da so ravno tako proletarci kot manuelni delavci. Gospod kan-, didat na županski stolec v Mariboru ima 1 toliko rad uradnike kot lisica krokarja, ki ima kos sira v kljunu. Ona ne zahteva od
krokarja, naj # da sir, samo hvali njegov lep! glas! Tudi g, dr. Sernec žeji sama uradniške glasove. Tl uradnik imaš čud vito lep glas, če ga demokratski stranki daš! Da se je torej ravno na predlog gg, demokratov odpisal uradniški menzi dola v znesku K 23.000, ni ravno velika reč. —< To vsoto bi lahko en sam demokrat z eno. roko plačal. Pač pa smo radovedni, če b 'H d:> demokrati tudi predlagali, da se tistS ogromna vsota v znesku treh milijon3V, odpiše, ki so jo oni s svojimi špekulacijami naprtili mestnemu prebivalstvu, katera vsoto bodo morali plačati slabo plačani uradniki in delavci?	Vedeiemo.
Po svetu.
— Agrarna reforma na Slovaškem. Na Slovaškem so konfiscirall vas veleposestva madžarskih mai gnatov in tako je pripadlo državi 450.800 hektarov zemlje. Eden sami med madžarskimi mogotci, grof Palf-i fy je moral »darovati« 165.000 hek* tarov! — No, ni vredno o tem govo-» rili, saj se ni zgodilo — pri nas.
— Stoletnica Napoleonove smr* tl se bo praznovala 5. maja po vsent Francoskem. Praznovali jo bodo tu« di Angleži na — otoku Sveti Helenf, kjer je. kakor znano, korziški voj-« skovodja umrl v pregnanstvu.. Praz* novali jo bodo s tiho službo božječ in 101 topovskim strelom. — Iz pri* jateljstva do Francozov. Au!
— Bivši predsednik Wilson je po-* novno težko zbolel. Njegovi zdrav,-« niki nimajo nobenega upanja več.
— Rusi-begunci! Brazilska vla* da se je odločila, da sprejme v svo< jo državo 50.000 ruških beguncev, a vsakemu izmed njih da po 25-5r hektarov zemlje blizu železniški prog, in vse, kar je potrebno, da mo-* reš zemljo obdelovati. — Torej!
— General Avarescu je obsodil 9 ko'< munističnih voditeljev, med njimi dve žen«t skl, na smrt. Med obsojenci se nahaja tud! znani romunski državljan Rakovski, pred-i sodnik ukrajinskih ljudskih komisarijatoVj ki se nahajajo v Rusiji. — General Avai rescu je tudi človek In nj izključeno, dst s« mu tudi kdaj pripeti kaj človeškega. ij'
— Tudi brezposelnost. Kakor poročato londonski listi, je bilo marca meseca t. U v Londonu nad 2000 gledaliških pevcev pevk brez službe.
— Razširjenje zavarovanja na življenj®*
»News Bulletlti« poroča, da j« v Zed. d IM
žavah skupno 53,221.457 oseb zavarovani na življenje. Zavarovanja znašajo skupaj 29.797,000.000 dolarjev.
— Stari Zakon v filmu. V Londonu 5* na Velikonočni pomdeljek proizvajali ftlnt celega Starega Zakona; Mm meri 750 kitf, S posebno skrbjo sd Inscenira., raj, vesoljni potop, selitev Zidov v Egipt in njih prehodi čez Rdeče morje. V filmu nastopa 12.00d ljudi.
Proda se
posestvo s kovačnico
na vodno moč z vsem kovaškim orodjem, vrt, črn les in sadno drevje; posestvo je pripravno za žago in mlin, ieži^ blizu glavne ceste. Natančnejša pojasnila pri J. Lešnik, Mežiča, Koroško. /
—							
mn	M		m	m	i	a
						
mili, ranm m m. e
===== REG1STR0VANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO. =*
TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJHODER« NEJSE PLAKATE IN VABILA ... ZA SHODE IN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE?
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJiO, BROŠUR ITD.
STEREOTIPIJA. LITOGRAFIJA*
F
Schicht
JC
Skozi desetletja izkazalo se
v zve*H pomoči	x	v
„ Schicht0” milo"
znamka , jjden".
fc»WvoU. Udalnost In pralna imoino*! prihrani mnogojlbanjt in muf oere v mlafnl »odi bolje, kol mnoga druga mila r vro?«. PouHe I«
Schicht
Zastopstvo m
varslTeno inamkol	t	t
Slovenijo ima Ur** J. Oioboimk in drug v mifrm.
'\dajn tgtj: Ivan Mlinar,
Tisk ..Učiteliske. Uskarue v LiuhliauL
Od^uvnmi v-rod-^k; .lak, Vchovec.