Še nekaj o tem: kako delati kis (jesih) iz sadja.
V bukvicah „Žganju slovo! vojsko!" ki so ravno na svitlo prišle, sim naznanil, da se iz enega mernika ali pol vagana sadja 10 bokalov jesiha da napraviti. S tem je v omenjenih bukvicah dokazano, da bi žganjarji več, kot pol več dobička imeli, če bi jesih delali, namesto da žganje kuhajo. Dokazano je tam, da iz 14 mernikov sadja se proda za 5 gold. in 15 kr. žganja, če se bokal žganja clo po 40 kr. proda; nasprot pa se dobi za kis iz 14 mernikov, če bokal le 2 groša velja, 14 gold.
Je pa v teh bukvicah rečeno, da en mernik fpol vagana) da 10 bokalov kisa. V 69. listu »Novic" pa berem, da „vagan (mecen) gnjilega sadja da 8 do 9 bokalov jesiha".~#) No, sim si mislil, zdaj me bodo žganjarji nažgali, ker po „Xovieah" da vagan 8 do 9 bokalov, jez palerdim, da že mernik da 10 bokalov jesiha. Že sim mislil, da bom moral besedo nazaj vzeti in povedati, da sim prenapeto računi!. Še enkrat natanjko poskusimo. Namerili smo mernik poberšine, vsake baze jabelk (skor polovico je bilo s ognji ti h) zverhoma (sadje se zver-homa meri); vse smo stolkli, v žakelj in vse skup v prešo djali, in kaj mislite, koliko smo naprešali? Enajst bokalov in pol, poštene mere;—če bi se za očistenje poldrugi bokal vzelo, toda ni potreba, še 10 bokalov ostane iz enega mernika.
Pri nas pa potem s sadnim kisom takole delamo: Naprešamo polni sodeč, več ali manj (ta, ki smo ga zdaj naprešali, derži 50 bokalov). Ko je sodeč poln tega mošta, se pusti na hladnem, od-mašen; zdaj začne precej kipeti, zato smo pustili še dva, ali k večem 3 bokale mošta, da se vedno zaliva, da vso nesnago izmeče, kar kake 14 dni terpi; zalivati se pa mora tako, daje sodeč vedno poln. Če se delj zaliva, bolj se sčisti. Potem tako očišeno spravimo na kraj, kjer pri miru ostane; pri nas ga postavimo na hladin kraj. To, se ve, da še ni jesih ali kis, je pa popolnoma čisto. V hiši, na peči imamo pa dežo, ki kakih 15 bokalov derži in ima blizo srede, nekoliko nižej, pipo. V to dežo, v kteri je že matica , denemo zdaj tako očišenega sadnega mošta, in kmal je nar boljši kis. Kolikor se ga porabi, se od verna, kteri je, se ve da po-
*) Oboje zna gotovo biti, ker različnosti v kmetijskih skušnjah so velike, in v napravljanju kisa iz sadja je velik razloček : kakoršnega plemena je sadje, bolj sočno ali bolj pusto, ali je bolj ali manj gnjilo, ali so jabelka ali hruške itd. Po ti skušnji iz Horjula tedaj zamoremo reči, da se pridelk kisa iz t vagana sadja od 8 do 22 bokalov spreminja.                                                                               Vred,
krit, spet dolije s sadnim moštom. Lahko pa rečem, da je tako narejen ki's gotovo bolji, kotmar-sikteri Ljubljanski vinski kis. Pozimi, ko je peč bolj gorka, se mora clo večkrat z vodo zalivati, da se ne vje. Na to vižo dobimo iz mernika, skor se lahko rajta, 11 bokalov dobrega kisa in iz vagana 22 bokalov, ne pa 8 do 9.
Poskusili smo tudi samo gnjile, drugi pot čisto zdrave jabelka, in pokazalo se je, da z gnjilimi je dosti manj dela in tudi se pri merniku en polič ali 3 maslice več kisa dobi.
Da bi pač žganjokuharji svoje oči odperli in prerajtali, koliko zgube imajo, ko sadje v strupeno pijačo kuhajo! Vem, da iz jabelk je že clo malo žganja, več se hrušek v žganje potrati, toda hruške dajo pa tudi več kisa; tako, da se prav lahko vzame, če mernik sadja v žganje kuhanega 40 kr. da, da v kis narejenega več kot 1 gold., če se bokal kisa le 2 groša rajta,—koliko je pa manj* dela in veliko manj stroškov!
Tudi še moram povedati, da smo lansko jesen, po nasvetu Novic jabelka v pesek djali, toda so vse kmalo sognjile, zakaj, ne vem*). Bile so zdrave spravljene in vse je bilo natanjko spoinjeno, pa vse ni nič pomagalo.
V Horjulu 5. kimovca 1853.                 J. V.
*) „Novice" so naznanile lani p okla dan je sadja v pesek in priporočile to ravnanje, ktero je po obilnih skušnjah po-terjeno in v Ameriki sploh v navadi, zato se tudi „ame-rikanska šega" imenuje. Če pri vas ni ta poskušnja enkrat dobro stekla , moramo vprašati: jeli ste pesek po sončnempre-peku do dobrega posušili, ker le popolnoma suh pesek je za to pripraven, in ali ste sadje rahlo z dreves pobirali in ga po tem berž v pesek položili? Zraven še znane skušnje opomnimo, da lansko sadje je že v sebi neko nenavadno nagnjenje imelo gnjiti, ker se ve da se ne more z nobenim pomočkom odverniti.                                     Vred.