ZVONČEK___________________________________________________XXV—5
Bajka o jajcu.
Ma skednju v slami jajce belo ieži in se smehlja veselo; obdarovano je s častjo, pač lahko smeje se tako. Bradat možiček ga pestuje,
na lice nežno poljuibuje,                 In to bi tudi čudno bilo,
svilene  češe mu lase                     če vam bi v glavah se svetilo,
in govori besede  te:                     kaj krog po svetu vse godi
»Lepo te hočem pocesati,              med kurami se in ljudmi.
lase ti čedno uravnati;                  Skrivaj le vanje vi škilite
Velika noč prihaja spet,               in še takrat napol mižite,
raduje se je širni svet.                  zato vam škratom tak pogled
Povsod, kjer Kristusa častijo,       zgreši v skrivnosti mnoge sled. sijajno praznik ta slavijo, pri tem pa izmed vseh reči              \~—^ ~^^zz —^S^»j\ii*5SJfc~S^]E
krasilo mizo mesto rož.                ^^^^liSiliiiBiS ^H M
ter v pišce te izpremenila;             ^^^^^^^^^^^^H ^^B P
piščanec več ne boš droban.           ^^^^^^^m^^^^^^^
Petelin takrat boš  gizdavi,          ^S^SSŠ^^^^
če ne petelin, boš kokoš,                  ^^^^^^^^^^^^^^
ki tudi jajca legla boš.
Tako naprej boš ti živelo             Jaz pa sem zvit, prebrisan ptiček
in vedno dobro se imelo,               in vedno poln imam mošnjiček,
jaz pa te bom spet pestoval        saj znam pomagati si sam,
ter nad teboj se radoval.«            kljun vtaknem  svoj v polje in v
[hram.
Ves ta pogovor vrabec sliši,         Človeika spremljam pri vseh delih,
ki kot domač je že pri hiši,          mu jemljem živež v skokih smelih,
z nasmehom bliže prileti               a kadar mene stran podi,
in učenjaško govori:                      zbežim le, če kaj zaluči.
»Vi škratje   tepci ste nevedni,     Ko pa le s prazno roko inaha,
tovarišije svoje vredni,                 gostim nadalje se brez straha
saj vaše nizko čelo že                   in mu zakličem: živ, živ, živ,
in vaš pogovor to pove.                 ne bodi meni nevoščljiv!
136
XXV— 5___________________________________________________ZVONČEK
Pri tem človeka opazujem,            po rokah bodejo valjali,
kar vidim, potlej  premišljujem;    z  denarji sekali v život,
tako zapazim mnogokrat               razibili, vrgli te za plot.
reči, ki ne pozna jih škrat.                                                         '
Zato- je meni znano, kaka            Jaz bom pa zletel tja čez planke
usoda tebe, jajce, čaka;                  in zobal tvoje bom ostanke ...
če ti bi tudi znalo to,                    Ne škrat, temveč le jaz — vesel
bi ne smejalo se tako.                   bom tebi zadnjo pesem pel!«
Iz tebe nikdar živo pišče
ne priskaklja tja na dvorišče;       To reče vrabec doinišljavi
v krop te rdeč kdo potopi,            in še k sosedu se odpravi,
otrok te v dar nato dofoi.              a tamkaj maček skrit čepi,
Na vasi paglavci te mali               na vrabca krvolok preži.
Fr. Rojec   .