POSEJANE POVRŠINE PO KMETIJSKIH 
KULTURAH (v tisočih hektarov)
V 1.195? je bilo za napredek kmetijske proizvodnje storjeno znatno več kakor prejšnja leta.
Razen čedalje večje uporabe agrotehnike je na povečano kiuelijsko pro-izvodnjo po/Jtivno vplivala tudi akcija za spremembo prah iu ucobdelane orne zemlje v obdelovalno zemljo. Iz grafikona je razvidno, da je znašala površina prah in neobdelane orne zentlje v 1.1957 822.000 ha, medtem ko je bila letos zraan jšana za 59 ods(otkov, to je na 492.000 ha.
Površine posejane z /ifoiu so se povečale od 5.420.000 ha na 5736.000 ali zu 6 odstotkov. Najbolj so se povečale površine posejane z indnstrijskimi rastliuaini, in to za 8 tnlstotkov, vrtnine so bile posejane na 4 odslotkc vcč-jili obdelovalnih površinah, ine<lteni ko so površine, ki so posejane s krin-uimi rastlinanii, oslale enake.
Z žitom posejane površine so se najbolj povečale v Vojvodini (11 od-stotkov), z indnstrijskimi rastlinami pa v Bosni in Hereeaovini (28 od-stotkov).
S krmnimi rastlinami posejane površine so se v Makedoniji povečale ra 25 odstotkov, zato pa so se zmanjšale v Croi gori in Srbiji.
Ko govorimo o povečanju površin. ki so posejane z industrijskiui rasllinami, je treba pripomniii, da je bil iiajvečji porast pri tobaku in slad-korni pesi. Tako je v Mnkedoniji zavzela sladkorna pesa "n odslotkov \vi površin kakor 1.1956. v Srlsiji 24 odstotkov. v Bosni in Hcrcesovini 10 od-stotkov, a tobak v Srbi.ji 50 odstotkov (v ožji Srbi.ji 69 odatotkov). nu Hrval-skem 31 odstotkov in v Makedoniji 31 oclstotkov. Znatno so se pove?a!e povr-šine posejane s sončnicami v Bosni in Heccegovini, in to za 56 otistotkov v primerjavi z 1.1956.