^^ CQ/^t Gorenjski časnik od leta 2947 ^ ^ Prvi predhodnik ttdmik Gokeniec lfta iooo PETEK, 13. OKTOBRA 2006 Leto LIX, št. 82, cena 290 SIT, 19 HRK, 1,21 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhata ob torkih in ob petkih kaklada: 22.000 izvodov Sodobna čistilna naprava« ki so jo v torek slovesno odprli na Mlinem, zagotavlja, da odpadna voda z Bleda in okolice ne bo več največji onesnaževalec Save Bohinjke. Vii-ma Stanovnik nuli lorek poudaiiJ minister prav tako pa bi rad izpostavil ....................................... za okolje in prostor Janez Po- izgradnjo kanalizacije in 6- Bled • "Na Bledu živite od Ic- dobnik in dodal, da se s tem stilne naprave v sosednji ob- pega okolja, v prihodnosti pa še ni končaJo delo za izbolj- äni Bohinj," je Še dodal mi- bo vedno bolj pomembno, šanje vodnega okolja na tem nister Podobnik, preden je v kako bodo turistični kraji območju. Tako bo treba ^ra- družbi domaČega župana (o- znaii in mogli obvarovati diti Še kanalizacijo v širšem žeta Antoiuča in generalnega okolje pred onesnaževanjem, zaledju Bleda, predvsem pa direktorja WTE Reinbarda Čistilna naprava Bled bo po- bo treba zelo paziti na občut- Schrödena namenu predal leg čistilne naprave v Radov- Ijivo jezersko sWedo. Ijici bistveno pripomogla h "Rad bi tudi poudaril, da novo čistilno napravo. To so namreč v Protimu Ržišnik kakovosti Save Bohinjke. Ve- smo na našem ministrstvu Pere arhitekti in inženirji zašel pa sem, da ste na lokadii namenili dodaten denar za snovali skupaj z naročnikom čistilne naprave našli tudi prostor za zbirni center za lo- urejanje jezerske obale, prav tako smo namenili za kanali« in koncesionarjem družbe WTE GmbH in Občino Bled. čeno zbiranje odpadkov," je zacijo v Ribnem dodatnih izvajalci del pa so bila doma-na priložnostni slovesnosti skoraj 50 milijonov tolarjev. Ča podjetja. Gradnja se je za-ob odprtiu nove čistilne na- Občino Bled in novo občino Čela pred dobrim letom, in- prave na Mlinem in začetku gradnje zbirnega centra mi- Gorje na področju infrastrukture čaka Še veliko dela. vestidja pa je vredna 3,2 mi- Po dobrem leUj dni od polaganja temeljnega kamna so župan )ože Antonič, mmirter janež 1 ona evTov Podobnik in direktor WT£ Reinhard Schröder slovesno odprli novo Čistilno napravo. ecembra z nihalko na Veliko planino Družba Velika planina - Zaklad narave ima novo vodstvo, smučarska sezona pa ni več vprašljiva. |asna Paladin ba narediti, da bodo vse na-..............................................................................prave začele obratovati pra- Kamnik - Dmžba Velika pia- vočasno," je zagnan in zelo nina - zaklad narave, d. o. o,, optimističen novi direktor, katere edina lastnica je Še Potrdil je datum 15. decem- vedno Občina Kamnik, je po odstopu direktorja Vinica ber, ko naj bi spet zagnali nihalko, ki zaradi okvare stoji Ribnikaria in vseh treh Č3a- že od konca marca. Popravila nov nadzornega sveta s prvim oktobrom dobila novo namreč potekajo po načrtih, Kmalu bo nared tudi dvose-vodstvo. Z vsemi težavami, dežnica Šimnovec. Zobnik je ki letos pestijo Veliko plani- že montiran, na obratovalno no, se bo v polletnem man- dovoljenje pa računajo 20. oktobra. Skupaj z nihalko in dvosedežnico šimnovec si v družbi letos želijo usposobiti tudi vlečnico Zeleni rob, re- datu skušal spoprijeti 47-Iel-ni Velenjčan Marijan Skorni-Sek, 'Stanje v družbi in na planini Še spoznavam. Za prvi cilj smo si zadali izpelja- šitve in možnosti pa iščejo vo zimske sezone» ki pa se tudi za drugo stran planine. hitro bliža, in še veliko je tre- za Tiho dolino. V Radovljici zahtevajo izredno sejo Večina gorenjskih občin je že sprejefa odločitve o deponiji v Kovorju^ radovljiška pa še ne. Cveto Zaplotnik Či škodo, ki je po njihovem mnenju Že nastala 2 vztraja- Radovljica - Svetniške skupi- njem občine pri investidji v ne SDS, NSi in SLS zahteva- lastno deponijo. Župan lan- jo od radovljiškega župana ko S. Stušek je povedal, da je Janka S. StuŠka sklic izredne tudi sam nameraval sklicati seje občinskega sveta, na ka- sejo. a je čakal na odgovor teri naj bi sklepali o podpisu ministrstva za okolje in pros- pogodbe o sofinanciranju in tor o možnosti vkljuätve na- obratovanju medobčinskega Črtovane radovljiške deponi- centra za ravnanje z odpadki je (Diro) v gorenjsko reševa- v Kovorju, Zahtevo uteme- nje problematike odpadkov Ijujejo s tem, da je dvanajst ali o povračilu dela sredstev, gorenjskih občinskih svetov id jih je občina tudi s soglas- o tem že sprejelo odločitve in jem države doslej vložila v pooblastilo župane za podpis Diro. V občini pričakujejo pogodbe oz. aneksov. Prepri- odgovor do konca tedna, za- Čani so, da za odlašanje ni htevo za sklic izredne seje pa nobenega razloga in da vsa- bodo proučili in se odločili, ko taktiziranje lahko povzro- kot določa statut. t:^/ S T Gorenjska TI IDI V SV1C.\RSK1H FRANKIII Janša potrdil Ruparjev odstop Simon Subic omogočil preiskavo o.očita- ....................................... nih nepravilnostih brez vple- Ljubljana • Predsednik vlade tanja politike. "Volivci v Trži-in SDS }anez Janša je včeraj ču pa bodo odločili, ali bo žu-popoldne potrdil, da bo po- pan Še en mandat," je Še poslanec SDS in tržiški župan vedal lanez Janša, Pavel Rupar podal odstopno izjavo z mesta poslanca. Rupar je v zadnjih dneh v središču pozornosti zaradi afere z najemnico njegovega stanovanja v Ljubljani, ki ga ni (prav tako tudi stanovanja v Kranju) prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije. Premier je dejal, da je Rupar prvi poslanec, ki bo odstopil prostovoljno, s tem pa bo 82 GORENJSKA Besniška Sola propada Rešimo jo pred nadaljnjiin propada-njem, v apetu poudarjajo starii otrok, k) obiskujejo šolo v Besnki, ki so jo leta 1973 zgradili za približno 30 Dane$ /e v njei 111 učencev do četrtega razreda irr 20 vrtičkarjev. Besni$ka Sola je oreh, kt ga bo mor^J streli novi (ali stari) knnjski župan. RAZGLEDI Mn^m gorenjskim župat>om se spet nasmiha zmaga Pred bližnjimi lokalnimi smo izvedli raziskavo javnega mnenji o napovedi izidov volitev župa* nov* Raziskava je pokazala, da se mnogim sedanjem fupanom nasmi* a ie ena zmaga* 11 i RAZGLEDI I Pet mestnih jeder in en i sam hotel : Sprehodili smo sc po petih gorenj* I skih mesiih: )esenicah, TrtUtj^ Ra- i dovljici Kamniku in Škot)! : lovili $mo, da je utrip jesertc : optimistlieMržičpajenajbojzane- : marjen» ZADNJA STRAN Ruparju je prekipelo Tržiški ŽLtpan in poslanec Pavel fiu par se je zapletel v nov ikandal, ki zna ogrozrti njegovo nadaljnjo poli tiino kariero, Med njim In najemni CO njegovega stanovanja v prepir 28 VREME Dana inßM, v soboto, bo nekoliko več oblačnosti, v neck^o pa bo prag jasno. Po nižinah bo spđ nastala me^. 6/17 jitiri: nekoliko več Mačnosti m CN o , Bojana župane gorenjskih občin, Slarmana (Žiri), Andreja povedal predsednik stranke Čufarja (Radovljica) in Fran- janež Podobnik. Na Gorenj- ca Kramarja (Bohinj). Kandi- skem se za župansko nalogo dati so predstavili svoje po- poteguje 14 njihovili kandi- glede na razvoj občin, kjer datov, pol jih je članov SLS, kandidirajo. Med njimi so pol pa jih ima njihovo pod- tudi vsi Še aktualni župani poro. Kandidati stranke so: razen Jožeta Antoniča z Ble- Franc Pfajfar (Žirovnica), da. V stranki pričakujejo, da Vinko Feme (Tržič), Stanko bodo vsi dosedanji župani krivec (Bled). Ivan Štular znova izvoljeni, uspeh priča- (Naklo), Stanislav Bergant kujejo tudi pri novih kandi- (Preddvor). Mihael Prevc datih. e S Ekar znova kandidira Preddvoru _ _ ^ Danica 21avrl Zl£bir Preddvor • V svoji domači hiši v Novi vasi pri Preddvoru, kjer je v preteklosti sprejemal že nadškofe in ambasadorje, je kandidat za župana občine Preddvor mag. Franc Ekar predstavil svojo ponovno kandidaturo za župana. Kandidira s podpisi volivcev, pri tem pa ga podpira stranka LDS. Med največjimi dosežki dosedanjega mandata navaja obnovo in dograditev osnovne Šole, dokaj optimističen je tudi glede rešitve velikih težav, kakršna je denimo daljinsko ogrevanje na biomaso. Nanizal je Mae. Prane Ekar narejen urbanistični red tudi več drobnih aktualnih PUP, ki omogoča 160 novih uspehov: pravkai' odprto ob- gradenj in legalizira stare novljeno kuhinjo v vrednosti črne gradnje. Kot poseben 20 milijonov v vrtcu (tu bi uspeh navaja tudi dejstvo, da potrebovali še jasli za naj- je občina z območja, ki ga va-mlajie), ta teden prejeto pri- mje zakon o kulturni dediš-znanje Gorenjske turistične čini, izločila zemljišče, kjer zveze za delo in razvoj v turizmu. sveže izdan turistični naj bi Mercatorže prihodnje leto začel graditi trgovskei prospekt Preddvora, končno center. Za prihodnje pa Ekar v upravljanje prejet zdrav- napoveduje izdelavo kanali- stveru dom, kar bo omogoči- zacijskega omrežja in pri- o posodobitev in razširitev klop na čistilno napravo, mede javu osti. Pred ^ejo občin- dobčinski projekt, ki lahko sk^a sveta pa ie Franc Ekar pridobi tudi nacionalna in napovedal po novi zakonoda- evropska sredstva. KRATKE NOVICE Žirovnica. Bohin), ki^njshca Gora Predstavljajo se kandidati v žirovniški NSi danes ob 19.30 vabi v kulturni dom na Brez- niči, kjer bodo predstavili kandidate za občinski svet in kandidata za župana Franca Pfšj^rja, ki mu stranka izraža podporo. Gost bo poslanec Anton Kokalj. jutri, 14. oktobra, ob 17. url pa bo podmladek SDS v gostilni Osvaid na Selu pri ŽU rovnlci predstavil županskega kandidata Antona Koselja. Kandidat za bohinjskega župana Franc Kramar se bo jutri ob 20. uri predstavi) v Kamnjah, nato pa bo na predvolilni zabavi v diskoteki vodnega parka v Sohinjski Bistrici. Robert Plav-Čak, kl kandidira za župana Kranjske Gore, bo danes ob 17. uri v Mojstrani, ob 20. ur» v Ratečah, jutri ob 17. uri pa Kranjski Gori. Kandidat za župana v Bohinju Dušan ]ovič se drevi ob 20. uri predstavlja v kulturnem domu v Stari Fužini in 15. oktobra v domu joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. D. Ž. kak^nik Vroča bitka med Smolnikarjem in Sadnikarjem Po nekaterih napovedih naj bi se v drugem krogu lokalnih volitev za župana v Kamniku pomerila sedanji župan Tone Smolnikar, ki ie četrtič nastopa kot neodvisni kandidat. In kandidat SDS, NSi in SLS Demeter Sad nikar, pričakovano tesna odločitev volivcev pa se vse bolj kaže tudi v volHni kampanji. V sredo sta oba kandidata z le nekaj več kot urno razliko sklicala novinarje. Smolnikar je predstavil dosedanje delo in Številne investicije, ki so v teku, Sadnikar pa je poudaril, da so se dela lotili z ekipo, sestavljeno iz strokovnjakov. Oba kandidata sta poudarila, da kampanjo vodita dosledno in se ne spuščata na osebno raven, potrgani in popisani plakati pa govorijo drugače. J. P. ŽlRI Marko Mrlak bo predstavil program Kandidat za župana občine Žiri Marko Mrlak bo v soboto ob 10. uri pripravil javno predstavitev svojega volilnega programa. Predvolilni shod se bo odvijal v prostorih galerije DPD Svoboda. M. R. VOLILNE ISKRICE Bled Literat med županskimi kandidati Medtem ko se v zadnjih tednih pred volitvami županski kandidati skušajo predstavljati z najrazličnejšimi dobrimi deli, ki so jih že storili za ljudstvo, predvsem pa z obljubami kaj bodo še storili, pa drugi volilne točke dobivajo tudi s svojimi talenti. Zagotovo jih je med svojimi bralci zadnja leta veliko dobil županski kandidat Bleda janež Petkoš, sicer gozdar, lovec in planinec, 2 izredno literarno žilico. Po dveh pesniških zbirkah Glas srca misli duha in Ptice, je leta 2004 zdal uspešen roman Zaobljuba materi, pred kratkim pa Še povest iz življenja živali PukelČek. Če boste knjigo prebrali, boste ugotovili, da na koncu vedno zmagajo plemenita in dobra dela. Ko bi to veljalo tudi v politiki... V. S. Škof{A Loka Sedaj pa v stiskalnico! V predvolilni predstavitvi je županski kandidat v Škoiji Loki Dušan Krajnik med svojimi konjički omenjal tudi sadjarstvo. Da to niso bile le prazne besede, priča fotografija o letošnji obilni letini z njegovega sadnega vrta. Še en vozel, potem pa na pot v stiskalnico v Hrastnico k Tomažu, pravi kandidat, t je ta čas v stiskalnici predvolilne kampanje skupaj s še petimi kandidati za loškega župana. D. 2. GORENISKl GLAS petek, 13. oktobra 2006 (KTU LNO info(S>g-gicis.si 3 Petnajst let slovenske carine Vloga carinikov je vse bolj zaščitniška, so poudarili na slovesnosti ob prazniku slovenske carine, na kateri so predstavili spremembe v zadnjih petnajstih letih in podelili priznanja, cvfto ZaPLOTN t k Ljubljana • Demokratičnost in odprtost drŽave sc, na pol v šali in na pol zares, kaže tudi v tem, koliko ljudi se boji carinikov. Minili so Časi, ko so bili vsi državljani zaradi ekonomske potrebe potencialni tihotapci in je bil Martin Krpan upravičeno narodni junak. Vloga carinikov je vse bolj zaščitniška, vse bolj postajajo angeli, ki ne pustijo hudiču čez mejo, pa naj bo ta v obliki mamil ali nevarnih snovi. Tako slikovito so na sredini slovesnosti ob 15'letnici slovenske carine opisali spremembe, ki jih je carinska služba doživela v zadnjih petnajstih letih - od 8. oktobra 1991, ko je stopila na mejo s Hrvaško, do danes. Kot je dejal Direktor Franc Košrr in minister dr. Andrej Bajuk z dobitniki priznanj /Feto:Tinao«Ai generalni direktor carinske uprave Franc Košir, so bili v zaposliti in usposobiti za 34 1999. leta postala pristojna ko za zgled marsikateri javni času slovenskega osamosva- novih mejnih prehodov 5 janja najtežji trenutki apriJa HrvaŠko. V carinskem po- tudi za pobiranje davka na dodano vrednost in trošari- službi v državi, je ugotavljal minister za finance dr. Andrej Bajuk in dodal, da mora 1991. leta, ko so uvozne da- stopku so že 1993. leta uve- ne. Z vstopom Slovenije jatve prenehali nakazovati v Ijavili obrazec, kakršnega so Evropsko unijo se je organi- carina tudi v prihodnje sledi- uporabljali v zahodnoevrop- zacijsko in kadrovsko preob- ti spremembam pri poenc^ skih carinskih upravah, likovala in se kot sodobna stavitvi postopkov, ustvariti zvezni proračun. Velike težave so biJe tudi po osamosvojitvi, ko je približno petsto carinikov odSlo na delo v Novi carinski zakon, ki je za- carina začela vse bolj usmer- pogoje za elektronsko čari- Čel veljati 1996. leta, je po-druge republike in so jih stavil na glavo dotedanje po- jati v izvajanje zaždtnih, varovalnih in varnostnih ukre- njen je in zagotavljati varnost v mednarodni oskrbo- prav toliko morali na novo stopke. Carinska služba je pov. Carinska služba je lah- valni verigi. Brez sodelovanja ne bo šlo Janez Fajfar se je v kandidaturo za župana Bleda podal zato, ker je prepričan, da Bled potrebuje dobrega gospodarja s posluhom za sodelovanje. Vilma Stanovnik sejah ne bi zgolj prepirali. hče ni popoln, vsakdo ima ..................................... Vsi, ki me poznajo, vedo, svoje napake, pa tudi ko- Bled - "Verjemite mi, da se da nisem prepirljiv človek, ristne zveze. Tudi sam sem za župana ne potegujem iz osebnih interesov. Kjer sem sedaj v službi, imam Tisti hip, ko bi imeli nov si jih precej ustvaril in občinski svet, bi morali pozabiti na strankarstvo in se mnogi čakajo, da bi še lahko pomagali. Zavedam se, dober položaj, plačo in tudi skoncentrirali na to, kaj da evropski denar ne bo ugled. Mislim pa, da je pri- lahko vsi skupaj naredimo prišel sam od sebe, da bo za šel čas, ko lahko več nare- za kraj. Dejstvo je, da vsak to treba kaj narediti," tudi dim za kraj. Za to nimam zase ne moremo narediti pravi Janez Fajfar, ki je pre- nobene ovire, imam pa veli- nič, vsi skupaj pa lahko pričan, da bo treba napeti ko volje in tudi kar nekaj iz- ogromno. Zato bo treba vse sile, da bodo domačini kuSenj," pravi Janez Fajfar, ogromno sodelovanja, kot radi ostaU doma na Bledu sicer kandidat Slovenske ga je bilo na primer pri in okoliških krajih, tudi na nacionalne stranke, ki ga tem, ko sem prevzel Vilo kmetijah. Blejci poznajo kot uspešne- Bled. Ko sem začel delati, fe ga hotelirja, ki največ dose- bila praktično "grobnica". Bled postal zgolj kraj, kjer Za mnoge domačine je Fajfer že s preudarnostjo. "Če bi postal župan, bi pa poglejte, kaj ^mo naredi- prpspijrt, v slii^ho pa hodijo Vendar brez pomoči v drugam, največ v Ljublja- jih turizem "moti", namesto da bi skušali živeti z najprej uredil to, da se na drug drugega ne bi Šlo. Ni- no. Zato je razumljivo, da njim in od turizma." So voden) Županski kandidat z ministroma Na Sovodnju bo v ponedeljek, ^6. oktobra, ob 19. url v tamkajšnjem kulturnem domu okrogla miza o izgradnji ceste Trebija-Sovodenj in cestni povezavi Gorenjske s Primorsko prek Poljanske doline (četrta razvojna os). Gostje bodo županski kandidat )ože Bogataj ter ministra SLS Jarrez Podobnik m )anez 6ožič.Razpravo organizirajo občinski odbor SLS, krajevna skupnost Sovodenj In župan jože Bogataj. D. Ž. Kranj, Škofja Loka Soočenja županskih kandidatov Mladinski svet Kranj in Mladinski kulturni center Kranj danes ob 18. uri organizirata okroglo mizo na temo Mladi v Kranju v prostorih Mladinskega kulturnega centra Kranj, Županski kandidate bodo skozi soočenje predstavili svoje poglede na to temo. Včeraj so se kandidati za župana vlestn; občini Kranj soočili tudi na javni razpravi v prostorih Podjetniškega centra Kranj. Škofjeloške županske kandidate pa so sinoči soočili lo$ki študentje. S. K., O. Ž. Ukrepi so bili ustrezni Na obisku v kranjski vojašnici so bili člani parlamentarnega odbora za obrambo. Ta je deja], da je obisk lazjas-nil nekatera vprašanja, pove- Dakica Zavkl ŽUBiB ukrepi pa sla izrazila zado- ..............................................................................voljstvo tako minister kot Kranj • Minister za obrambo predsednik parlamentarne- Karel Erjavec in predsednik ga odbora Anton Anderlič, odbora državnega zbora za obrambo Anton Anderlič sta dejala, da je bil obisk Članov zana z dejavnostjo vojske, odbora del obiskov po red- odprla pa so se druga, ki za- nem programu (šlo je za že devajo priliodnji zakon o peti obisk v enotah Sloven- službi v slovenski vojski. Ob ske vojske^, odbor pa si je obisku 18. RKBO bataljona zanj vzel kaj veliko Časa, Pre- Slovenske vojske v Kranju, iskava v zvezi z dogodki, Id kjer so se Člani odbora sezna- 50 pred Časom razburili slo- nili tudi z dejavnostjo Povelj« vensko javnost in zadevajo stva za podporo, je minister domnevno spolno nadlego- Erjavec odgovarjal tudi na vanje in šikaniranje vojakinj, še vedno poteka. Medtem pa stradjo dveh letal. Država bo so bili vpleteni v dogodke kupüa eno. razpis že priprav- umaknjeni iz enote, ne morda zaradi dokazane krivde, je zatrdil minister za obrambo Ifajo, do leta 2015 pa naj bi kupüi še dve transportni letali, ki jih vojska potrebuje za Karel Erjavec, pač pa zato, da izpolnjevanje svojih obvez- se vojska konsolidira. Vsi nosti, po Erjavčevih besedah skupaj čakamo na rezultate pa ju bo vključila tudi preiskave, z dosedanjimi sistem zaščite in reševanja. Minister Karel Erjavec in predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Anton Anderlič v kranjski vojažnici Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA MdrijaVoi^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE )ože Košnjek. Cveto Zapbtnik UREDNIŠTVO NOVINARjI - UREDNIK Soi^n Bogataj. Aienb Brun, Igor Kavčič, jole Ko^njek Uria Petsmel. StOfan Saje, Vilma Stanovnik. Cveto Za pbtnik. Danka ZavH Žlebir, Suzana P. KiT/ačič, Štefan Žargi; stalni sodelavd: jasna Paladin, Mar)et3 Smolnikar, Matjaž Grcgorič, Mdteja Ram. MiKa Na^ič^ Milena Mikfavdč, Simon Šub^ Maja Bertoncdj, Ifor Žerjav 08 U KOVNA ZASNOVA jemej Stritar, Tridkel TEHNIČNI UREDNIK Cr^ Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Doki, Corazd Kavčč, Gorazd Sinik LEiaORiCA Mar^Vczlič VOD)A OGLASNEGA TRŽEN)A Mateja Žvižaj CORSNjSKI GLAS registrirana bUgovna In storil vena zoamka pöd it. 977^96) pn Uricibi RS^a intelektualna Usinino. Ustanovitelj m Cerenjski gla^* d.o.o., Kftf%\ f Oitehtoficd: Manja Vol^dk { Naslov: Zoisova 4M0 Kfdnj /Td^: 42 00, 42 e*mail: infc^s-tUrsi: mah ojUsi in o%mnrkia: ttU 04/201 42 47 (sprerem na avtomatskem o^zivnikw 14 ur dnevno}; uradne urr v^ak defovni djn od 7. do 13* ure / Oor^nl^ki glas je poltednik« ob to/kih in petkih, f naV^di 2i.ooc irvodov / Redne prilofe: MoJa Cor^njika« Letopis Corenjska (enkrat leino). Na potep in ledern lokalnih pri^ / Tiik* SET, đ^đ., Ljubljana ( NaroŽnma; leL: 04/201 4a / Cena rrrcda. 290 Srr/1,21 letna naročnina: 30.160 SIT/)2$,8$ SUR; Cene v drugi valuti $0 par>e po cen^ tralnem paritetnem tečaju (1 EUR ie 239. 64 SIT}. Redni plačniki Imajo ao % pcpu$ta, leini as % popusta; naro&ina za (ujino: EÜR preračunano v tolarje po $r^niem tečaju Ban* ke Sloveni|ei v eeiie vračunan DDV po stopnji natočnina ic upoiteva od teko7. uri v Lomu pod StoržIČem, S. S. Srednja Dobrava Obnovili grobišče borcev in talcev M 1 Krajevna skupnost Srednja Dobrava je v sodelovanju s krajevnimi organizacijami pripravila v soboto na pokopaiiSču na Srednji Dobravi spominsko slovesnost ob obnovljenem grobišču borcev in takev druge svetovne vojne ter spomeniku padlim v pn;l svetovni vojni. Obnovitvena dela je Izvedel Leopold Šajn, obnovo je financirala radovljiška občina. Sloves* nost so popestrili s kulturnim programom, zbranim so spregovorili radovljiški župan Janko S. Stušek, predsednik občinske organizacije ZZ6 NOB Ivan Cerkovnik, predsednik krajevne skupnosti Uroš Delalut in domačin Franc ješe, ki je tudi usklajeval obnovo. Na Srednji Dobravi je bilo v soboto Še gorenjsko srečanje izgnancev, na katerem je domačin Aloj Vidic predstavil knjigo Moji spomini afi kako smo s prijatelji preživeli drugo svetovno vojno, C. Z., fbto: Tina Doki jesENice jeseničani so za, toda ... Jeseniški občinski svetniki so v torek obravnaval) predlog za pristop Občine Jesenice k izgradnji medobčinskega centra za ravnanje z odpadki za območje Gorenjske. Sklenili so, da bodo podpisali pismo o nameri in se s tem priključili enotnemu gorenjskemu projektu urejanja problema odpadkov. Niso pa se strinjali, da bi tudi že podpisali pogodbo z Občino TriiČ, kajti z določenimi točkami v pogodbi se na Jesenicah ne strinjajo- "Na Jesenicah smo za skupen projekt, nismo pa pripravljeni sprejeti Čisto vseh pogojev. Ko bomo točno vedeli, v kaj vstopamo, In ko bomo vse zadeve uredili, bomo pogodbo tud podpisali/' je ob tem poudaril župan Boris Bregant. U. P. COR!Č€ Razstava Iz ućilne v svetlo šolo v sredo so v telovadnici ob Osnovni šofi Simona jenka - Podružnični šoli CoriČe odprli razstavo ob 130-letnld Šole v Gori- čah. Poimenovali so jo Iz učilne v svetlo Šolo, na njej pa so učenci in učiteljice razstavili zbirko starih predmetov, na primer staro šolsko klop, ŠolslT), 2, Bo gatal, 4, Katan (oba Sava); ekipno m: 1. Adria; olim pijski šprint: 1. Perutnina Ptuj; st mladinci: vožnja na toč ke: 1. Primožič (Sava Kranj), 2. Rakuš (Perftech Bled), 3 Kaftak (Sava); 200 m: 1. Bernik, 2. Primožič (oba Sava), 3 Polič (Lenart); looo m: i. Žun (Radenska), 2, Bernik (Sava), 3. RakuŠ (Bled); 3000 m: 1. Jarc (Adria), 3. BonČa (Sava); na razdaljo: 1. RakuŠ (Bled), 2. Kaltak, 3. Polanc (oba Sava); ekipno 4000 m: 1. Adria, 2. Sava (Bernik. Bau-man, Primožič, Kaltak); ekipno olimpijski sprint 1. Sava (Bernik, Bauman, Primožič), 2- Adria. M. B. HOKEJ Državno prvenstvo, 2. kolo: Triglav - ZM Olimpija O : 7, Banque Royal Slavlja • Acront Jesenice 8 :1 Avstrijska liga, EBEL: Acroni Jesenice • Linz 2 : 3. Na lestvici vodi ekipa Salzburga s 13 točkami, Acroni Jesenice na 5. mestu imajo 3 točke. Danes Jeseničani gostujejo v Gradcu. V. S. ŠAH Pokal Podpeč, 9. turnir Končno stanje: 1. DuSan Zorko MK 6 (ŠS Tomo Zupan Kranj). 2. Gojko MuSič I 6 (LŠK Metalka Ljubljana, 3. Janko Saradjen MK 5 (ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana), 4. Vi-tomir Janjič MK 5 (SD Vele Domžale), 5. Sulejman Mu-hič II 5 (ŠD Podpeč), 6. Branko Sindičič I 5 (LŠK Metalka Ljubljana),?. Rado Tavčar MKs (ŠD Trdnjava 1896 Ljublana), 8. Fahrudin Karamehmedovič MK 4,5 (ŠD Podpeč) itd. O. O. SM.UCARSK! SKOK i Sebenje Največ zmag domačim skakalcem Letolnja turneja za mlade smučarje skakalce, ki se je začela 24. junija (Stol Žirovnica) in nadaljevala 26. avgusta v Celovcu ter 9. septembra v Trbfžu, se je minulo soboto z zadnjo tekmo končala v Sebenjah. Na tekmah so nastopali tekmovalci v konkurenci do 7, 8, 9, lO, In u let, zelo pa so se Izkazali mladi slovenski skakalni upi na Čelu 5 tržiŠkimi. Tako je v konkurenci do 7 let v Sebenjah zmagal Jure Pogačnik (NSK Tržič • Trifix), Jure pa je z 280 točkami postal tudi skupni zmagovalec turneje med najmlajšimi udeleženci. Med leto starejšimi fanti je na zadnji tekmi slavil Jan Mihevc (NSKTr-Žič Trifix), Jan pa je s 380 točkami postal tudi skupni zmagovalec v konkurenci do 8 let. Med dečki do 9 let je bil v Sebenjah najboljši Martin Capuder (SK Termit Moravče), tudi Martin pa je bil postal skupni zmagovalec turneje v svoji kategoriji. V konkurenci dečkov do io let je v Sebenjah slavil Leon Šare (SSK Mengeš), skupno zmago pa je po štirih tekmah osvojil Mitja Drinovec (NSK Tržič Trifix), ki je zmagal na prvih treh tekmah in bil doma v Sebenjah tretji. Med starejšimi tekmovalci turneje je bil v soboto najboljši še en domač tekmovalec, Urh Albreht (NSK Tržič Trifix). Urh pa je postal tudi skupni zmagovalec letošnje turneje Alpe Adria v kategoriji dečkov do n let. V. S. Kranj Aljažu naslov državnega prvaka Na 40-metrski skakalnici na Gorenji Savi so konec tedna pripravili državno prvenstvo dečkov do 12 let. Med 63 skakalci iz vseh slovenskih klubov je slavil član domaČega kluba Aljaž Vodan (SK Triglav) pred Urhom Albrehtom (NSK Tržič Trifix) in Lukom Juričem (SSK Logatec). Hkrati so se mladi skakalci in skakalke pomerili za točke pokala Cockta. V konkurenci do 13 let je slavil Aljaž Vodan pred Urhom Albrehtom in Barbaro KJinec (SSK Alpina), ki je bila tako najboljša v konkurenci deklet, V nordijski kombinaciji je zmagal Mitja Drinovec (NSK Tržič Trifix) pred Urhom Albrehtom in Lukom Oblakom (SSK Aiptna). V. S. Bol prvo ime dirkališča V Stražišču so se kolesarji borili za državne naslove na dirkališču. Štiri je vknjižil Savčan Grega Bole A MaIA B erto NCl u StražiŠče • Bliža se konec dolge kolesarske sezone. Ta bo ta konec tedna v Pod-smreki, kamor se je zaključek preselil iz Pimič. Pri kolesarjih se že pozna utrujenost in temu primerna je bila tudi udeležba na državnem prvenstvu na dirkališču, ki je v StražišČu pri Kranju p>otekaio v torek in sredo. Na domačem terenu so bili najštevilnejši kolesarji Save, \6 so pobrali tudi naj- Crega Bole je bil po najdaljši preizkušnji zelo utrujen. več medalj. Prvo ime ie za- Med mlajšimi mJadind so nastopili tudi nekateri letos še dečki Save, obetavni mladi kolesarji, ki se sedaj selijo k ekipi Marka Polarca, trenerja mladincev. Blaž Bogataj je prižel celo do dveh naslovov podprvaka. Skupaj 2 Beš-trom, Erženom, Tavčarjem , in Še kom bo zagotovo velika okrepitev, saj se je predvsem pri mlajših mladincih Save pokazalo, da letos Še niso bili za vrh. Več je povedal Marko Polanc: "Pri starejših mladincih smo naredili, kar smo lahko. Bauman je bil udele- gotovo Grega Bole. ki je prehitro. Pozna se mi še jek (Sava), mlajša mladinca ženec EP in SP, zmagal je zmagal na 1000 in 4000 utrujenost od nedeljskega Ncjc KodriČ (Sava) in Mark gorsko prvenstvo, Bernik je metrov, v vožnji na razdaljo DP v kronometru. Noge Džamastagič ter z ekipo. Po najdaljši preizkušnji, v kateri je bil za las niso prave, vozil sem samo na moč. Vsak državni naslov (Perftech Bled), med starejšimi mladinci pa Žiga Primožič, Ta- bilo Še več dobrih. Prihaja bil tretii na DP v cestni vož-Ü. Kot trener si želim, da bi hitrejši od klubskega kolega 'nekaj pomeni." Izmed Go- dej Bernik (oba Sava), Nejc zelo obetavna generacija, ki Kristjana Korena, je povedal: renjcev so državni prvaki po-"Se je videlo, da sem začel staU še mlajši član Nik Bur- Raku£ (Bled) in ekipa starejših mladincev Save. že zna dirkati. Treba pa jih bo pripeljati do članov/ BALINANJE Kranj Center gorenjski prvak Balinarski klub Center iz Kranja je letošnji gorenjski prvak. Po visoki zmagi 515:1 proti Jurču Blejska Dobrava na prvi finalni tekmi je bilo drugo srečanje finalistov na Blejski Dobravi zgolj formalnost- Zmagal je sicer lurČ z 10 : 6, kar pa je bilo premalo za končni uspeh. V dvoboju za tretje mesto so slavili balinarji Rogovlle ELE-TV s PrebaČevega, ki so ekipo Bratov Smuk premagali tako v gosteh (7 : 9) kakor tudi doma {12 : 4). Kot smo izvedeli, so se v Centru že odloČili, da bodo prihodnjo sezono igrali v 2. slovenski ligi - vzhod, za kar bodo tudi ustrezno okrepili igralsko zasedbo. S. Š. Ljublana Trata presenetila v Ljubljani * Balinarji Lokateksa Trate so dobro začeli polfinale super lige, saj so v Ljubljani z 12 : n premagali Slogo, vodilno po rednem delu lige. V dodatnem krogu je bil MihaTomŠe boljši od Jureta Kozjeka (7 r 6). Kranjska Planina je v gosteh pri Agavi Zabiče lesno izgubila (lO ; 12). Drugi polfinalni tekmi bosta jutri ob 17. uri v Škofii Loki in v Kranju. S. Š. KICKBOX LjUSgANA Tri prva mesta za domačine Prvo soboto v oktobru je v Športnem centru Koneks potekal adnji izmed treh turnirjev za državno prvenstvo v light con- tactu. Točke iz vseh treh turnirjev so se seštevale, zmagali pa so tekmovalci z največjim številom točk. Med njimi so bili tudi trije domači tekmovalci Iz Kickboxing kluba Stražišče-Kranj. Državni prvak v letu 2006 je pri mladincih do 69 kg postal Mišo Krčič, v kategoriji do 94 kg je naslov državnega pn/aka osvojil Edin Alijagič, Franci $kub«r pa je zmagal na vseh treh turnirjih, in tako postal nesporni državni prvak v kategoriji nad 94 kg. P. P. ODBOJKA Kran j Naii v Moskvi v skupini C v ruskem glavnem mestu so opravili žreb skupin za evropsko prvenstvo v odbojki. Nasprotniki naše reprezentance v prvem delu tekmovanja v skupini C bodo Španci, Francozi in Slova-. V drugi del tekmovanja se bodo uvrstile po tri ekipe iz vsake skupine. Prvenstvo bo potekalo od 6. do 16. septembra prihodnje leto v Moskvi in Sankt Peterburgu. Za slovensko reprezentanco bo to drugi nastop na prvenstvu stare celine. Leta 2001 so naši nastopili v Ostravi, ob premiernem nastopu na evropskih prvenstvih pa se niso veselili nobene zmage. V. S. KOŠARKA Veterani Elana v Zadru Minuli konec tedna so veterani košarkarske ekipe Elana odšli na gostovanje v Zadar, kjer so se pomerili z izbrano domačo veteransko vrsto Zadra. Kot je sporočil Janez Urbane, so na tekmi s slavnejšimi nasprotniki sicer izgubili s 86 : 50, vendar jim bo obisk ostal v lepem spominu. Na sliki (z leve) Kauzlarić, gostitelj Koti, Lenič, Kolman, Jefovčan, Urbane, Langerholz, Smolej, Vauhnik, Noč, organizator Obad, Potočnik, Šter in Debeljak. ODBOJKA A Tekma drugega kroga 1. državne pdboikarske lige au^ V soboto, 14. oktobra 2006, ob 18, uri bo v Športni dvorani Planina v Kranju tekma odbojkarskega državnega pn/enstva moških. Za prvo zmago se boeta borila fužinar Metal z Raven na Koroškem in domača ekipa Astec Triglav. Gledalci boste tudi tokrat lahko uživali v atraktivnem nastopu plesne skupine Tinea. s a I I I mmtmW Vabi na rokometno tekmo ženske i. B DRL med ekipama RK VITA CENTER NAKLO in ŽRK KRKA NOVO MESTO ViTASKIN s a v iportno dvorano v Strahinj vnedelio, 15. oktobra 2006, ob 17. uri. vstop prost vtjudno vabljeni Cista toplina. Plina. i 2 i Opremljen posebej za Sloveniio Golf Si 11® Avtohiöa Vrtač, d.o.o. Kranj 4 , 4000 KRANJ Hli 04 27 00 290, 04 77 00 222 eh i lovfteci i PoMw d 6 ^ fnvmfivtirra S, >0m l^üb^a SUkAfCUlMa^ ImMj« COf US • f/ljnJMIO iiv moM^ k orndario GG 1 I 04/20M2 47,e-po^U:mjiJog u .SI 89.8 91.1 96.3 RADIO SORA 'luruhk! in iiutcif lUdio Son d.o.e.. Kapucinski trg i, 4220 Škofjd Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, emaih miodradicv-sora.si s: I Prvi radijski resnicnostni sov! 5 tekmovalcev 24 ur na dan živi v avtomobilu Vsak dan, samo na 105.4! 4 RADIO Na/vede uspesnice vseh cnsavi A CITROSN Jacobs Smučarski center Cerkno, ns^oljsMfflj^šče v sezoni 2005/06 UGODNO • PREOPROOAJA SMUČARSKIH VOZOVMICIll najkasneje do 31.10, 2006 KOTTI CF.KNO rtfflufMftifantei Ki Izkodstin prilomDsl. v$9 informacife fia telefon; 053743400 e 1 9 0 0 C/l a cx 6Q rw 2 Mmi po Mova doživetja Bei>e6(«Z0t0U 2tJO., Sriool In Pul« 14.10, )«s«nna Trlaikeni Krasu 21.10,. K Beloknnjeu p» Martina 11.11, K Prieku po Martin« U.U., K Dcl«n)aj po Martin« 11.11., KŠavrincupeM«rtHia U.ll, K VTpavcu po Martina 11.11. Po Kartina na Kozjansko ll.llv PO Martin« v $k'v«A$4[e 6ortc« ll,lU Moje pesmi moje«en>e 2d.lO., Čarovnic v Qardattndu 28,10» Pc nakup«ve*nttr Arttena 18.11,16.12., Trst 19.10. 28.10, 16.11.30.11,2.12, MttSM t\« Duruju 2S. 11, Raven« li.ll,. Safari »ar« Natura vtv« 21.10. 4.L1., Studie B«v«rl4 4.11. ZAČETIK SMUČARSKE SEZONE NA ROGU 7.-10.12., ie cĆmitC£; yS 27.10. do 5.11.2006 4* ho^l V Umdou, pel penziDn. 4 dnr • 3 noči samo 16.900 SIT! KRAtU 0*1/20 1^220 ŽK. LOKA O^Sl 70 RADOVUSOI 20 44S TRŽIČ 04/59 71350 UUBUANA 01/22 08 50S MfQ 04/57 80 430 ALPerouR 'J. GGUzlfti rKZLZ3 TN I KRAS Datum: sobota, 28. oktobra 2006 Prognm: Divača, rojstni kraj naše prve filmske igraike Ite Rine, katere hišo spreminjajo v filmski muzej > Lo- kev z Izjemnim vojaškim muzejem > pokuSIna kraških dobrot v degustadjski dvorani enega zelo znanih pridelovalcev kraških dobrot, tudi pršuta, gospodu Prunku Upica > Sežana, kjer bomo lahko kupdl vrhunska vina, obiskali Botanični vrt ali pa skočlll Čez mejo V vrnitev in večerja v dobri domaČi gostilni Cena: 7,300 SIT (30,46 EUR) pri udeležbi najmanj 45 oseb Naročniki Gorenjskega glasa: lO % popusta M A R TINO V A NJE Datum: sobota, n. november 2006 Program: odhod ob 9.00 hod do dvorca Trebnik, obred krsta moŠta . Slovenske Konjice, spre- Zlati grič, možna degustacija >- Žička kartuzija > martinova pojedina In prosUvitev novega vina ob živi glasbi Cena: 7.000 SIT (29,21 EUR) pri udeležbi 45 oseb Naročniki Gorenjskega glasa: 10 % popusta Doplačila: degustacija 900 SIT, Žička kartuzija 350 SIT „ .......................................CoreniskiOas Prijave: Gorenjski glas; tel.; 04/201 42 41 •.......... ........... a i narocnine^g'glas.si. Informadje, prijave In vplačila: Agencija Linda; \ info@)linda.si. tel.: 04/235 S4 20 S predplačilom si zagotovite sedež. www.elan-yachts.com Evropsko priznani izdelovalec jadrnic in motornih čolnov, ELAN Marine, d.0.0., je spet pred novimi izzivi: • povečanje proizvodnje plovil • uvajanje nove tehnologije v proizvodnji plovil • atraktivni projekti novih plovil ' prenovljen i p roizvodn i p rosto ri Predstavljamo Vam izziv za: - MIZARJE (m/ž) za vgradnjo interieija v plovilo • PLESKARJE in AVTOLICARJE (m/ž) - AVTO in STROJNE MEHANIKE (m/ž) - KVALIFICIRANE in - NEKVALIFICIRANE DELAVCE (m/ž) za deio v proizvodnji plovil Mi poznamo svoje cilje in če vidite svojo prihodnost v navtiki, nam pomagajte te cilje uresničiti. Pridružite u nam!! Z veseljem Vam bomo pokazali Vaše bodoče delovno mesto v prenovljenih prostorih» se pogovorili o vaših pričakovanjih, naši ponudbi ter možnostih razvoja in napredovanja. Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, s poskusnim delom in velikimi možnostmi zaposlitve za nedoločen čas. NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI! Prošnje $ kratkim opisom Vašega dosedanjega dela in potrdila o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov: Kadrovska služba, ELAN Marine, d. o. 0., Begunje i, 427^ Begunje na Gorenjskem. Lahko nas tudi pokličete na tel. Št. 0453-120 ali si ogledate našo spletno stran: unvw.elan^yochis.com in se prepričate 0 naših načrtih. IO simo n ic^g'g}as.si GORENISKl GLAS petek, 13. oktobra 2006 nesreCe P»ESe»IE Mladega Domžalčana našli mrtvega V sredo okoli 12. ure je OKC Policijske uprave Ljubljana prejel obvestilo, da ob lokalni cesti v naselju Preserje pri Zlatem polju leži truplo mladega fanta. Po sedaj zbranih podatloh so pc^licisti ugotovili, da je 17-Ietnik iz okolice Domžal pri vožnji s kolesom z motorjem po klancu navzdol v desnem ovinku zapeljal s ceste in trČii v drog električne napeljave. Po trčenju je skupaj z mopedom zdrsnil po nasipu navzdoL Mladoletnik» ki med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade» se je v prometni nesreči tako hudo poškodoval, da je na kraju umrl. Točen čas prometne nesreče ni znan, po razpoložljivih podatkih pa naj bi bil mrtev že nekaj ur, preden so ga naSli. kran) Ni upošteval varnostnih ukrepov v torek ob 11.45 50 kranjski policisti prejeli obvestilo, da se je v podjetju Sava Tires v Kranju hudo poškodoval delavec. Policisti so pri ogledu kraja nezgode ugotovili, da je 32-letni Jeseničan izvajal dela na stroju za sestavljanje avto plaščev. Ko je nameraval zamenjati dimenzijo, naj ne bf upošteval varnostnih ukrepov, saj se je nagnil v območje stroja, ko je ta deloval. Stro] je zagrabil del rokava njegovega delovnega suknjiča in ga pričel navijati okoli glavne osi. Delavcu je uspelo stroj Izklopiti, vendar mu je ta kljub temu poškodoval desno roko. Tržič Bala mu je padla na nogo V sredo ob 8,30 se je v triiški Lepenki med defom ponesrečil 46'letni Tržičan. Ko je pripravljal bale odpadnega papirja za razgradnjo, mu je ena od bal, ki so bile naložene druga na drugo> padla na nogo in ga hudo poškodovala. Poškodovanega delavca so odpeljali na zdravljenje v Splošno bolnišnico Jesenice. Bohinjska Bistrica Zemlja zasula delavca Pri gradnji kanalizacije na Savski cesti v Bohinjski Bistrici je v sredo ob 16.30 zemlja zasula 23-letnega delavca iz Tržiča. ' ržfčan je stal v 2,5 metra globokem jarku, ko je nenadoma prišlo do razslojitve Zemljine v dolžini približno pet metrov. Zemlja je v hipu zasula delavca do višine prsnega koša in ga stisnila ob kanalizacijsko cev. Reševalci so ga odpeljali Splošno bolnišnico Jesenice. Povodi 6 Zagorelo sredi avtoceste v bližini počivališča Povodje na avtocesti Kranj'Ljubljana je v torek okoli 15. ure zagorel osebni avto. 48-letni voznik iz okolice Bleda se je peljal z Renaultom velsatis po avtocesti iz smeri Kranja proti Ljubljani. V bližini počivališča je iz še neznanega razloga zagorelo v predelu motorja. Požar je voznik sam pogasil. S. Š. škofja Loka Odpeljal kombi Neznani storilec je v sredo zjutraj s parkirnega prostora v Vincarjih odpeljal kombinirano vozilo renault master, bele barve, registrskih Številk L) 95-7CN. S tem ]e lastnika oškodoval za približno s»5 milijona tolarjev. S. S. laze lda. dßß 4000 Kranl Jutri vaja Letalska nesreča Na brniškem letališču bodo jutri izvedli vajo Letalska nesreča 2006, s katero želijo preveriti pripravljenost in usposobljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč ob takšnem dogodku. StMON SuBlC Zgornji Brnik • Jutri dopoldne se bo zaradi močnega bočnega vetra med pristankom zrušilo letalo Airbus 320 letalske družbe Adria Airways, v katerem bo letelo 152 potnikov in Šestčlanska posadka. Pri padcu na tla se bo letalo prepolovilo, pričelo bo iztekati gorivo in izbruhnil bo požar. V nesreči bo umrlo najmanj deset potnikov, več deset pa bo hudo ranjenih. Napovedani dogodek ni sposobnost našega predvi- Predstavniki sodelujočih ministrstev in družb so sobotno reševalno vajo podrobno devanja, temveč gre za ok- predstavili včeraj, vim i scenarij praktične vaje državnega pomena Letal- ^ina Cerklje na Gorenj- da so letalske nesreče sicer ska nesreča 2006> kakršne skem. V njej bo sodelovalo izredno redke, ko pa do neralnega direktorja ve RS za zaščito in v Sloveniji niso izvedli že približno 280 ljudi iz 28 njih pride, zahtevajo Števil- nje Branko Dervodel je po- trinajst let. Vajo, ki bo pote- različnih organov. ne žrtve, zato morajo biti jasnil, da bo v vaji sodelova- kaia med 9. in 11. uro, orga- Organizatorji napovedu- odgovorne službe ustrezno lo tudi osebje finskega vele- nizirajo Ministrstvo za jejo, da v času vaje ne bodo pripravljene za učinkovito poslaništva v Sloveniji pod obrambo - Uprava RS za za- moteni letalska potniški in reševanje. Z vajo zato želijo predpostavko, da so v ne- ŠČito in reševanje, Ministr- tovorni promet» prav tako preveriti in izpopolniti sreči udeleženi tudi njihovi stvo za promet - Direktoral za letalstvo. Ministrstvo za pa tudi ne cestni promet v okolici letališča. "Prebivalci organiziranost, piipravlje- državljani. "Pričakujemo nost in usposobljenost sil tudi, da si bodo vajo ogleda- notranje zadeve - General- okoliških vasi bodo o vaji na policijska uprava, Minis- predhodno obveščeni, da se za zaščito, reševanje in pomoč ob veliki letalski nesre- li predstavniki sosednjih držav Hrvaške, Italije in tistvo za zdravje. Kontrola ne bodo morda vznemirjali či. Statistika kaže, da se kar Madžarske, ki lahko ob ta-zračnega prometa, Aero- zaradi večjega ognja, ki se 95 odstotkov vseh letalskih kih dogodkih prvj priskoči-drom Ljubljana, Adria Air- bo pojavil na območju leta- nesreč pripeti na območju jo na pomoč. Pričakujemo tudi predstavnike Finske, Italije in Rusije," je pojasnil Dervodel. ways. Inšpektorat RS za lišča," je na predstavitvi varstvo pred naravnimi in vaje pojasnil njen vodja Mi-drugimi nesrečami ter Ob- livoj Dolščak. Pojasnil je. vanje vaje in namestnik ge- Vodja skupine za načrto- kriminal Tržič Ni bil žejen Neznani storilec je v noči na torek vlomil v gostinska lokala Biijardnica na Predilni- Ški ulici in Roma v Bistrici pri Tržiču. Po pregledu prostorov je iz lokalov odnesel plazma tv-sprejemnik, cigarete in manjšo vsoto denarja. S tem je povzročil za okoli 400.000 tolarjev gmotne škode. POSflEDOVAU^KA VTTALJS vam nud i posreckj^Je stikov za resne zveze alt prijateljstva po vsdj državi In tu|!ni za vsa starostr^a obdobja. Pnörry žite se našim eteviNm zadovobnm uporabnikom, i Diskretno^ ^&90t0v^el^a. • Tel.:04l/234-330, 031/782-870 •i? «It Kaanj Serija ponarejenih bankovcev Kranjski policisti obravnavajo več primerov unovČitve ponarejenih bankovcev za deset tisoč tolarjev. Na vseh por^ared- kih je odtisnjena serijska Številka AA050143^> ^^^ za ponaredke, izdelane z računalniško tehnologijo, opozarja policija In poziva občane, ki bi zaznali poskus unovČitve ponarejenih bankovcev, da jo obvestijo na telefonsko številko 113. Jesenice Vlomil v pisarno v noči na sredo je ne skozi okno vlomil v pisarno Gasilsko reševalne službe na Jesenicah. blagajne vzel z priročne okoli 20 tisoč tolarjev. S. S. Neznanca mika tuja pošta Lani je Pošta Slovenije zabeležila deset vlomov in tatvin v poštne nabiralnike, letos jih je bilo samo na območju Domžal že trinajst. Jasna Paladi n Mengeš, Domžale - Dom- poostrili nadzor, a storiJca še niso izsledili. za večjo varnost? "Pošta Slovenije vse nabiralnike prazni Kakšen bi lahko bil njegov najmanj enkrat dnevno, ne- žalski policisti že nekaj ted- motiv, ni znano, je pa bilo katere tudi pogosteje. Takrat nov zbirajo podatke o doslej nekaj pošiljk najdenih in vrše neznanem storilcu, ki je njenih Pošti Slovenije, kjer od druge polovice avgusta pa so nam sporočili, da takšni do danes na območju Policij- vlomi sicer niso pogosti, jih ske postaje Domžale vlomil pa vsako leto po vsej Sloveni- poštni delavci tudi preverijo brezhibnost nabiralnika in morebitnih nepravilnostih takoj poskrbijo za servis. Vsi nabiralniki so nameščeni v trinajst poštnih nabiralni- ji zabeležijo nekaj. "Poda- na stavbah, kjer poteka živa- kov za oddajanje pošiljk in tkov o tem, kakšna poŠta je hen promet, ta pa je tudi naj- izpraznil vso vsebino. "Se- bila v omenjenih nabiralni- boljši porok, da se nepridi- dem vlomov je bilo storjenih kih, nimamo, saj te pošiljke pravi poštnih nabiralnikov v avgustu, vsi drugi pa v kas- niso evidentirane, zato tudi praviloma ne nejšem obdobju, in to na nimamo podatkov o škodi, Tako poštni delava kot po- različnih lokacijah • na več so sporočili s Pošte Sloveni- lidsti, ki še vedno intenzivno mestih v središču Domžal, v je, kjer v nabiralnike, nameš- zbirajo podatke o storilcu, pa Mengšu in v Ihanu, 'so spo- čene na lokadjah zunaj pošt, občanom svetujejo, naj za ročili domžalski polidsti, ki letno prejmejo dobre tri od- oddajo vrednejših in po- so - čeprav so nabiralniki na stotke vseh oddanih pošiljk. membnejših pošiljk iiporab- gosteje naseljenih lokadjah • In kakšni so njihovi ukrepi Ijajo nabiralnike na poštah. 74 Priloga Gorenjskega glasa Volilna anketa kaže, da bodo na vseh 27 gorenjskih županskih stolih sedeli moški, zamenjal se bo le vsak tretji, obetata se celo dva župana povratnika, v Bohinju in v Preddvoru. Stevi se mm nasmiha v županom zmaga MAJ? ITA Vo LČT AK ki ste sodelovali, smo poslali Prevc, ki praktično nima V zadnjih dneh smo dobili Gorenjski glas, če ste seveda tako želeli ali Če še niste naSi konkurence, približal se je celo jeseniškemu županu precej klicev, da bi jim že naročniki, da si lahko'v živo' Borisu Bregantu, ki mu je pred objavo razkrili rezultate ogledale rezultate. Prihodnji pred štirimi leti anketa na» naSe raziskave javnega mne- teden mediji ne smemo veČ povedala celo več kot Sonja pred županskimi volitva- objavljati raziskav javnega odstotno verjetnost, da bo iz-mi. Po eni strani je to odraz mnenja, saj so sedem dni voljen. Sicer pa vse kaže, da predvolilne mrzlice, ki je pred volitvami prepovedane, se bo na Gorenjskem zame- dan pred volitvami pa mora vladati volilni molk. njal le vsak tretji župan. Nekateri se poslavljajo sami. pred letošnjimi lokalnimi volitvami precej večja, kot je bDa pred Štirimi leti. Nekate« ri župani se potegujejo že za Četrti mandat, kandidatk Ln kandidatov za župane je do- voljenih Že v prvem krogu, ru, Mengšu. Kamniku, 2i-brih dvajset odstotkov več morda še veČ, Če jim bodo rovnici in Škofji Loki, med Številnim gorenjskim žu- nekatere bodo odslovili vo-panom se ponovno nasmiha livci. Najbolj gre za nohte se-zmaga. Najmanj šest bo iz- danjim županom v Preddvo- Anketa pred afero TftŽIĆ Pavel Rupar Borut Sa^ovic J ur« Me^ie Vincenc Pern« 37,1% 6 ra n ko Pra p rotn ik o% n€ vem n« povfim ne bom volit u. N-264 kot pred Štirimi leti, zato je gjasove namenili volivci, ki PräVi nestrpnost razumljiva. Po se še niso odločili. Treba je drugi strani je zanimanje za reči, da je neodločenih manj njimi so torej kar trije župani SIS. v Tržiču smo minulo sre- TRŽIČ PfgQVOlilrii ^^^ anketo odraz zaupanja, kot pred Štirimi leti, kar seve- do anketo ponovili, saj nas je saj smo pred Štirimi leti do- da prispeva k večji natančno- zanimalo, kakšen vpliv ima rekorder natančno napovedali vo- sti napovedi. Vsekakor se zadnji škandal na ponovno Pavel Aupar boniK Sajovic |ure Meg^ić Vlncenc Perne I 3 9% 37^2% 6.1% je župan lilne rezultate. marsikje obeta drugi krog izvolitev župana Pavla Ru- V zadnjih letih so se anke- volitev, ko se utegnejo volilne parja. Pokazala je, da mu ni te razbohotile, ljudje so jih že karte precej premešati, voliv- Še prav nič Škodovala, zani- Železnikov ^^^ ^^ ^^ odgovarjajo cev pa je običajno manj in mivo pa je, da sta veČ glasov več. NaSi anketarji so imeli večjo vlogo odigrajo stran- dobila Borut Sajovic in Jure MegliČ, dali so jima jih pred- Pravi predvolilni rekorder vsem volivci, ki sprva niso 6 ran ko Praprotnlk 0% ne vem 16 Mihä Prevc ki manj težav, saj IjudJe časopi- karsld pristaši. su oätno raje odgovarjaj o kot ne povem ne bom volil dđtum izvedbe: n. Oktober löofi N=265 prsJctlČnO riimS pollBčnim strankam. Vsem, je župan Železnikov Miha nameravali iti na volitve. Anketa dan po aferi konkurence, približal se je celo jeseniškemu županu Borisu Bregantu, ki mu je pred štirimi leti a nketa napovedala celo več kot 8o-odstotno verjetnost, da bo izvoljen. Volilna tekma se tudi po letakih sodeč bliža vrhuncu. / FeiorTinaDebi 12 CORENJSKl GL^S petek, n. oktobra 2006 VOLITVE 2006 Razgledi KRANJSKA GORA )ur6 Žerjav Robert Plavčak )oie Zupančič Janez Mlinar Marinka Puc Kop lan Matjaž UvRižarOman I 0,5% ne vem 10,4% 5.2% 4.7% ne povem ne bom voMf N.2I2 BLED Janez Fa^r Davorina Pire Ana Mil«f VtadimifSilić Roman 6«2nik Janez Petkoš Stanislav Krivec Matej AJjeski Ana Marica Kovač § ne vem ne povem ne bom volM 3 2. 1.2% 30,0% N-2« PREDDVOR Miran Zadnikar Franc Ekar Stanislav Berga nt Bernarda Sifrer Iva^ Crginič ■ 1,6% r>e vem 10.2% ne povem r>e bom volil 9.A% 13.4% n-127 TomaŽ Mencinger Branko Noć Robert Pajk Andrej Cerne Dejan Justin ne vem ne povem ne bom volil JESENICE 4. 10% 10 35.3% 35.9% N-J71 Peter Torkar Kri$tl Ogns Alojz Poktukar Rok Peterman GORJE 13.2% 5.0% 2,1% Miha Potočnik 11,4% ne vem ne povem ne bom volil 21.5% M N-i lEZERSKO Mtlan Kocjan Andrej Karničar n« 12,0% ne povem 14.0% ne bom volti Tt^J;! 6 so,o% N»so ŽIROVNICA Franc Pfiljftr Leopold Pogačar Anton Koselj Valentin Sodja ne vem ne povem ne bom volil 21,9% 16,9% 10,0% S.0% s.0% 17. N<»20l Franc Kramar Zvone šolar Jože Cvetek Matilda Arh Duian Jovič BOHINj v 7% Ljubo Sužnih I ne vem ne povem ne bom volil 6,1% 19.0% N-231 la nea Štula r Dušan Dermota Marko Mravlja ne vem r>e povem ne bom volil NAKLO 7. 6.4% 7,1% 8,2% N«2at Janko S. StuSek Andrej ćuf^ Jakob Demšar Simon Zore ne vem ne povem ne bom volil RADOVLIlCA 3.3% 3,0% «7,4% 19.3% 12,7% N.365 Pavd Rupar Borut Sajovic Iure Megli« Vincenc Perne r>e vem ne povem ne bom volil TRŽIČ 3.1% 1.9% Branko Praprotmk I 0% 18.2% 16,3% 14.4% 37.1% N«264 Mohor Bogataj Damijan Perrke Franc Košir Irena Oman Janez lereb KRANJ 11,1% 2.6% Alei Ankert | 0.3% Andraž Suk | 0.2% ne vem ne povem ne bom volil 19.0% N-584 Miro Koželj Raj ko Bakovnik Tone Karun ne vem ne povem ne bom volil SENCUR 2.7% 16.4% n«22c Boian Starman Martin Kopač Marito MHak 2IRI U _ - 17 ,4% ne vem nepovem r>e bom volil K 10.6% 40.4% DOMŽALE Toni Dragar Peter Verbič Andreja Jarc Pogačnik Ulčar Sonja Heine ne vem r>e povem ne bom volil 6,2% 2,5% 11.S% 24. t% 2K 25,8% . N-JS7 GORENJSKI GLAS petek, 13. oktobra aoo6 13 VOLITVE 2006 Razgledi Franc Ćebufj CERKLJE NA CORENjSKEM Andnj Komc (ancz Martirk6Č Franc Žlebir □ 1.0% Primei moćnik GHI Repnik 0% n« v«m 1 ne pov«m 1 r>e bom volil N»203 Stanislav Žagar Jane2 Šuiteriič Aknka 2. Kunaver Alojz loiefDovii MEDVODE S,6% 4. Vö% Gustav tirnic I n€ vem nt povem ne bom volil 40.3% 15,3% N.26& MENGEi Tomaž FrarK |erič( AleS lanetžie : TO. lože Vahtar ndvem 5 r n« povem 4, ne bom volil ; 20. ; 20. 10,9% N.in iKOFJA LOKA 4 Igor Orsksier j 1 Mirjam Jan Blažih 10,6% Đuian Kr?jnil( | j 10.4% )o2e VaHer Calof 1 6,1% Blaž Kujundiić ] 5,9% Drago Lftskovlek ^ ne vem - * ne povem 10.1% r»e bom volH [ | N-376 8 rane PodborŽek Anton KokaJj Franc šuitar ne vem ne povem r^e bom volil VODICE 13.0% s. «7 '0.9% 44,8% Tone Periak Miran ^inigoj Matjaž E/ćuli ne vem r» povem ne bom volil TRZJN 7.4% Marko Br«gar ^k Z3% 4.4% 10 22. 4>.2% N-n6 Mihael Pmvc Alei Žumer I 2.0% Jure Kavćid M vam ne povem ŽELEZNIKI ne bom volil J.6% 3.6% n.7% ^•ä04 To m af Drolec Pavel Šmid ne vem Ae povem ne bom volil KOMENDA «2. 10.8% i Č2.2% N-222 Matej Kotnik Anastazij Živko Buna Lado GofTČan Ana Zak ne vem ne povefn nebom volil LUKOVfCA 7.4% 5.4% >3.9% 10,9% Na202 GORCNjA VAS POLIANE )ože Bogataj Milan Cadež Bogo Žun Marko Uieničmk i2.s% 7. V .7% rw vtfn nt povem ne bom volil 6.4% N-26S Vo KAMNIK Anton 7on€ Smolnikar Demeter Sadmkar Marjan Smole Miha Resnik 3.4% 3. rse vem ne povem ne bom volil 8.S% 20,4% II N-JS3 na napoved županskih volitev na Gorenjskem Po naroälu Gorenjskega iz telefonskega imenika Slo- na Število telefonskih pri- od pripravljenost: posamez-glasa smo v Klicnem centru venije in je obsegala gospo- ključkov na določenem ob- nih občanov z^ sodelovanje in je prikazano na vsakem •afuu slepih V tednu od 2. oktobra dinjstva fizičnih oseb na ob- močju, Tako smo za posado vključno io. oktobra opra- močju občin šiiie Gorenjske, mezno občino dosegli enako-vili raziskavo javnega mnenja ki imajo tcleforald priključek. memo prisotnost vseh obča-glede županskih volitev na Izbor telefonskih števUk je bil nov. Ciljna oseba je bil član smo poklicali 18.151 številk, območju občin širSe Gorenj- glede na gostoto telefonskih gospodinjstva, ki je polnole- od tega se nam je oglasilo Za pridobitev 6.887 mnenj ske. Raziskava je bila oprav- Številk po posameznih nase- ten. Ijena v popoldanskem času Ijih znotraj občine naključen, med 15.30 in 20.30, v soboto Vsaka klicana številka je bila pa v dopoldanskem Času med tako preko računalniškega Delež sodelujočih za posamezno občino smo izbrali glede na itevilo prebivalcev v 9.30 in 13.30. Klioia baza so- programa izbrana naključno občini. Število sodelujočih delujočih je bila pripravljena iz osnovne klicne baze glede raziskavi je bilo odvisno tu 10.208 ljudi. Ra^kava je bila opravljena s pomočjo računalniško podprtega telefonskega anketiranja CATl. Klicni center slepih Matevž Pin&r Martin Rebolj Franc Capuder faoez Vidic MORAVČE '9.9% ne vem ne povem □ ne bom volil 39.8% N-316 KLICNI CENTER SLEPIH CSS-IP d.0.0. - Invalidsko podjetje v^vw.klicni-center.c u' 14 GORENISKI GUS petek, u. oktobra 2006 GORENJSKA MESTA Razgledi s kritično distanco smo se sprehodili po petih gorenjskih mestih: Jesenicah, Tržiču, Radovljici, Kamniku, Škof] i Loki Pet en sam hote Marjeta Smolnikar Vsekakor so na Jesenicah do- zven z^eda kot hiša strahov. ...................................... bro izkoristili možnost črpa- Že zdavnaj bi morali odstra- Na [esenicah je mestni nja evropskih denarnih sred- niti tudi železniške tire, utrip najbolj optimističen, štev. Triit je najbolj zanemarjen» Radovljica in Kamnik imata najlepše vzdrževano in urejeno staro mestno jedro in tudi najbolj opuščeno, v Škof]i Loki stoji sredi glavnega ti^a v neposredni bližini kužnega znamenja modro-bela bara- Pravega mestnega jedra Jesenice za zdaj še nimajo, se pa razvija v neposredni bližini prenov) jene občinske stavbe. Središče kulturnega dogajanja je spomeruško zavarovana Kosova graščina, zgrajena leta 1521. Žal je dru- po katerih ni vlak peljal že desetletja in jemljejo že tako utesnjeni mestni prostor. Na prenovo pa čaka tudi hokejska dvorana pod Mežaklo. Še dva problema številka ena sta na Jesenicah. Prvi je ta, da v mestu ni parkirišč, drugi je dejstvo, da Jesenice | ka in kazi srednjeveško po» ga, Bučeleni - Ruartova graŠ- nimajo hotela. Tako se turisti dobo enega najlepših sloven- Čina, Še vedno na pol razvali- na Jesenice vozijo le na eno- | skih mestnih jeder. Najbolj na, ki čaka na obnovo. Po- dnevne izlete. Je pa res, da je neresno. Že kar smešno je, hvalno je. da se na Jesenicah gostinska ponudba v mestu da premore vseh pet mest en zavedajo pomena arhitektur- pod Mežaklo zelo solidna. sam hotel, v Radovljici, nih spomenikov in so spo- Namesto trgovskih cen- Prihodnost v razcvetu meniško zavarovali mesmi trov, ki rastejo kot gobe po predel Stara Sava; lani je bil dežju, si meščani želijo ure- obnovljen delavski blok, ki je Jesenice, ki so pmč ome- bil zgrajen konec iS. stoletja njene v Ortenburškem pra- in je verjetno najstarejši de- jene tržnice in ponovnega zagona industrije, ki bi prinesla nova delovna mesta. vnem redu iz leta 1381, so v spominu veČine Slovencev onesnaženo železarsko mesto na skrajnem severozahodu države. Resnici na ljubo in na veselje Jeseničanov, lavski blok v Sloveniji, ob- Sicer ne bo v trgovskih cen-novljene so betonske rake, trih česa zapravljati. Sicer pa delno je restavrirana tudi šti- je 2 meščani tako, da se po-risto let stara cerkvica, ki pa na dokončno obnovo še čaka. mena kulturnega dogajanja, s katerim je mesto solidno Temna stran Jesenic so "založeno". Še ne zavedajo temu ni več tako. Zadnjih umazana hišna pročelja, v dovolj, petnajst let se razvijajo v sch kar bi morala občina vložiti Na Jesenicah dobno, urejeno in prijazno več denarja, in zapuščeni že- mesto. Kljub številnim raz- lezarski objekti, v katerih se Prideš, vidiš, od Ideš najbolj na rušenje, dajejo urejene zelenice, cvetlični otoki in vo- ne bo Šlo drugače, nekega dne sesuli sami vase. Tako I lesen ice ]e mestni utrip padajočim hišam, ki čakajo nič ne dogaja in se bodo. če Resničnost je krivična. Za 2 kar je v aktualnem prime- .2 ru, kajpada, odgovorna mest- domet Jesenicam že nekaj na rušenje, med drugim, na oblast. Radovljica, ki je optimističen. potrebnega mestnega blišča, čaka stara toplarna, ki iiav- v nekem spisu oglejskega Tržič Naključja številk Računalnik in jaz Robert Gušttn Danes je peUk, pa še tri naj- http://www.sta t si, kjer svoje osebami z nižjo izobrazbo je več kot poo-krat, karj€},6od' klela med tednom ztt to porabi-stcga sme. Za povrh je še moj rezultate predstavlja StatistiČ- bilo v prvem Četrtletju leta stctka vuh Jantou. Medjantov- jo 27 minut. Povprečne se fant- prispevek trinajsti po vrsti, ni urad Republike Slovenije. 2006 k 39 odstotkov uporab' skimi imeni se veČ kot 3500- med tednom igrajo uro na Spiet naključij ali h igra št^l? Pri nji h lahko n ajde te po - " ikov i n te meta, med t iVti miz krat pojavijo Še j an, Ža n, Rok, dan, dekleta pa nekaj manj. Kakorkoli že. Petek, trinajste- datke o uporabi intemeta v višjo izobrazbo pa je bilo ta- Ngc i« Žiga, med dekliškimi ga, slovi po MsreČnem dnevu. Slopenui. V prvem četrtletju kik 00 odstotkov. Uporabniki pa Sara, Am, Nirw in Nika. prav tako pa tudi številka trinajst ni ravno znana po dobrem vplivu. Sicer me na to leta 2006 je bilo v Sloveniji med osebami v starosti od 10 ta čas so zajete tudi igre na računalniku. Sprefnlja se tudi starost pre- đo 74 iščejo na Internetu največ Najpogostejše dvojno dekliško prednakupovalnih informa- ime je Atia Marija nam. me- bivalstva. V zadnjih 50 letih se 54 odstotkov takih, cij, kar 42 odstotkov, in infor- stu po pogostosti, najpogostgše je v Sloveniji število rojstev prt' številko ne vežejo nikakršni ki so internet uporabljale v macij, povezanih z zdravjem, fantovsko pa Žan Luka na pohvilo. življenjska doba pa se slabi spomini, a vseeno nebom zadnjih treh fnesecih. Največ kjer je delež 2i-odstoten. Se J64. mestu. je podaljšala za 16 let in je ko- tvegal. Pa nisem vraževeren, a je takšnih uporabnikov, ki vedno je zelo priljubljena elek- Statistika govori tudi o tem, nec leta 2005 dose^ povprt- bom kljub temu raje za danes dnevno uporabljajo internet. tronska pošta. V prvem četrt- kaj počnemo. Otroci dnevno čno 77.8 leta. Po napovedih in obdelal malo bolj lahkotno Delež uporabnikov intemeta letju leta 2006 Jo je med ose- za pot do šole in nazaj porabi- ob spremljanju gibanja vredno- temo, da ne bom pri kom tnV se je sicer povečai v vseh sta- hami v starosti od 10 do 74 let Jo približno pol ure, v šoli se sti bo leta 2050 vsafc tretji pre- ža kaj siabem. rostnih skupinah, vendar pa uporabljalo 43 odstotkov. Na- učijo nekaj večkot tri ure. Do- bivake Slovenije in tudi EV Ko že govorimo o igri števil. Je še ved n o precej večj 1 m ed kup p rek i ntemeta je že kdaj mačo nalogo deklice ob sta r 65 let ali več. Prebi valeč potem se zelo hitro približamo mlajšimi osebami. Med ose- opravilo 15 odstotkov uporab- dnevih opravljajo uro in pol, sveta bo leta 2050 v povprečju statijtijcj. Stafijtilfa temelji na bami v starostni skupini od , v zadnjih treh mesecih fantje pa 10 minut manj. Otro- 10 števil kah, na prešteva nju, ana- 16 do 34 let je bilo v p rvem Če- pa je p rek in temeta nak u po- d i majo dnevno nekaj več Mnogo številk in podatkov. liziranju in vrednotenju Ič-teh. trtletju leta 2006 takih, ki so valo 8 odstotkov oseb v staro- šest ur prostega časa. Največji Njihovo obvladovanje Je z 'ra- Ima pa to dobro lastnost, da internet uporabljale v zadnjih sti od iodo 74 let. del t^ porabijo za gledanje te- čunalniki mnogo bolj enostav- lahko iz precej neuporabnih treh mesecih. Si odstotkov, Zanimivi so tudi podatki o levizije. Pred televizoriem fant- no in pre^dno, predvsem pa podatkov pridobi zelo zanimi- med osebami v starostni sku- osebnih imenih v SJoven(/i. je presedijo sicer jo minut hitreje najdemo prave podatke, ve rezultate. Jn ne boste verjeli, pini od 35 do 54 let pa je bilo Najpogostejši imeni med otroki manj kot dekleta, ki to v pov- Za kje so najbolj zgoščeno prika zani statistični podatki. Na in- takih . . . . rabo intemeta močno vpliva zajemanje pa se še sta Anja in Luka. AnJ je skoraj p reČju poČn ejo dve u ri in pol vedno uporabljajo sta ri naäni. štiri tisoč, kar Je 2,0 odstotka dnevno. Za branje knjig tako Vez med sodobnostjo in tradi- temet u, na spi etni stra n i t udi stopnja izob raz be. Med vseh deklet. L uka pa se ponovi ne osta ne prav dosti Časa. De- aonalnostjo je vzpostavljena mm G0REN)SK1 GLAS petek, n. oktobra 2006 15 GORENJSKA MESTA Razgledi Radovljica Radovljica patriarha prvi^ omenjena dijo in odidejo. Na sre^o ima- iz tega ni bilo nlČ. In še ved-leta 1206 in v kateri se je ro- jo turisti v mestu tudi kje no ni nič. diJ prvi slovenski dramatik prespali, Tako so v hotelu Anton Tomaž Linhart, ima Grajski dvor stahii gostje eno najlepših srednjeveških Nemci, ki preko Radovljice mestnih jeder v Sloveniji, romajo v Medžugorje, Mestu se je sveda prihodnost kazala, preden je prišlo v Tržiču do navala delovne sile z juga taicracne države. Dobili glas o tem pa ne seže bistveno s dlje kot, denimo, do Kranja. Mestna oblast mora v bliž- so delo nji prihodnosti izpolniti tri m stanovanje v starem mestnem jedru, za kate- Ko prestopiš prag starega naloge. Prva je, najširšo jav- rega je značilna Tržiču lastna t mestnega jedra, je tako, kot nost informirati o tem, da je arhitektura, s katero pa nedo- I bi stopil v okusno urejeno Radovljica srednjeveški kid- mačird niso znali živeti oziro- J dnevno sobo, v kateri ni pra- turni spomenik, druga je, v ma do nje niso imeli odnosa, hu niti pod omaro. Čeprav je mestnem jedru obuditi živ- Čeprav je res, da bi morala tu in tam vogal katere od ljenje, tretja je, zgraditi naku- imeti odnos do mesta v prvi srednjeveških mestnih hiš povalni center, da Radovljiča- vrsti mestna oblast- odbit ali cveti fasada, so pro- nom ne bo treba po nakupih Od požara leta 1811 so za Čelja večinoma obnovljena, v bližnje Lesce ali še kam hiše v starem mestnem je- Kar na eni strani poudarja dlje. veličino arhitekture, na drugi pa daje občutek svežine in f|j zračnosti mestnega jedra. dru značilna kovinska pol-kna, portali in okviri iz zelenega kamna, firbec okna, opestni kamni, sušilne odpr- Na Linhartovem trgu se V nasprotju z Radovljico, tine. Polken, ki so neke vrste lahko sprehajalec usede na daje tržiško mestno jedro zaŠČitniznakTržiča, jevme-eno od številnih mestnih klo- obiskovalcu občutek, da je stu več kot dvesto, obnovlje- pi in občuduje srednjeveško arhitekturo. Precej manj vstopil v zanemarjeno stano- nih je le približno trideset vanje, za katerega družina odstotkov. Sušilne odprtine možnosti ima, da bi to isto nima bodisi volje bodisi so spremenjene v podstreš- § počel ob kavi v kavami ali ob denaija, da bi ga spravila na stanovanja. Celo fasade, tortid v slaščičarni, saj je go- red. Začne se pri neureje- ki so bile obnovljene, se s te- , stinskih objektov v starem nem prometu v mestnem žavo držijo skupaj, neobnov- Ko prestopiš prag starega ri), presnznin duukov, zia- nem prosioru, kj si lega irne- spomemsKo varsrvo m s n- tam in vsega dnjgega, kar je, na ne zasluži, konča pa. red- him privoljenjem mestne lUCStTlC^S )6Clr3 mestnem jedru le za vzorec, središču, ki je smrtno neva-Trgovinic s spominki, gale- ren, nadaljuje se pri parlor- ijene so cvetoč: mestni osat Mimo nadzora zavoda za , prestižnih butikov, zla- nem prostoru, ki si tega ime- spomeniško varstvo in s ti- denimo, za Salzburg samo- mo, pn urejenem otroškem umevno in kar ustvarja v igrišču, ki je za zdaj kar ob oblasti posamezmla z gradbenimi zgodovinskem mestu dodano vrednost, pa sploh ni. Storitvena dejavnost se seli v novo mestno jedro, ki raste s okrog upravne enote, banke 2 in avtobusne postaje. parkirišču. Konec sedemdesetih let posegi uničujejo V RadovlÜci, identiteto mesta. Industrii- prejšnjega stoletja je Tržič med vsemi mesti ta-krame Jugoslavije prvi tako imenovani oživitveni načrt ska arheologija služi za sme- 16 tako, kot bi tiSče in neusmiljeno propa- da. Malijevo hišo» v kateri naj Stopil v okusno bi bil prespal Napoleon in je Ker ni ponudbe, ni ljudi, mestnega jedra. Takratna menik prve stopnje, je uničil Kamnik brez ljudi pa ostaja mestno mestna oblast je Tržičane jedro samo sebi namen. Tu- celo vprašala, kje oziroma risti, ki so nad srednjeveško na katerem področju naj za-Radovljico navdušeni, in tru- čnejo mesto oživljati. Kaza-me srednješolcev pridejo, vi- lo je torej dobro, potem pa razglašena za kulturni spo- UrCjSIlO dnevno sobo, v kateri ni prahu niti pod kapital; v njej so zgradili stanovanja, ki jih ne morejo prodati. ► 18, stran omaro. Hudič polhe pase 54 IZ STARIH CASOV Miha Naguč Katere živali je premogla Vojvodina Kranjska v Valvasorjevem času? Najprej '' ra znovrstne č etveronož-ce". "Kranjska ima najbolj kraške ovčarje, s konji pa gotovo Še ne lipicancev. Po- drugimi ponoči v gozd, kjer navadno love te živali. Tu Če se skrije vanjo. Kadar je slišati tisto pokanje in se tem pa pride na vrsto drob- smo slišali moČno pokanje oglasi ie žvižg - to se često na, a posebna Žival. in tleskanje, kakor pokajo zgodi • je tieba brž zbeiati. "Je pa na Kranjskem Čud- vozniki z bičem. Ko so prišli Pravega vzroka pa mi ni ve-znane živali kakor druge ev- na živalca, ki je ne vidiš izle- in pritekli nato polhi v never- del nihče povedati, razen da vrag vsakogar podere, kdor se mu ne umakne, ko za- ropske dežele, tako konje, pa po drugih evropskih de- jetnih množinah, so kmetje govedo, ovce, koze, prašiče, žclah, a je je tu prav veliko; okrog mene slekli suloije in osle, mačke, pse itd. Po vsej po kranjsko ji pravijo polh. sezuii škornje ter vse skupaj žvižga. Drugi zopet pripove-Evropi najbolj hvalijo kra- Polh je nekoliko večji od pometali od sebe. Zlezlo je dujejo, da se piikaže puieni ške konje, ki jih rede na podgane, ki ji po sivi barvi toliko polhov noter, da so jih Kranjskem zaradi njih tudi sicer ni nepodoben. Je vztrajnosti, ker dolgo žive razno sadje kakor veverice, in stanovitno prenašajo ki jim je enak po velikosti, delo in ježo. Privadijo jih Zadovoljen je tudi z buko- bili suknjiči in škomji čisto pobii- Ko je bila polšja armada (ali vojska ali čreda) mimo. so v oblačila skrite hudobni duh v strašni prikazni. To sem slišal od dveh kmetov, ki sta trdila, da sta ga videla na svoje oči. Ko pa goni le polhov . sem enega vprašal, kakšen temu že v mladosti tako, da vim žirom. Te živalce prebi- polhe pobili in pobrali. To je vrag, je dejal: 'Hudo divji, krat slišijo, ko goni polhe in jih pasejo po samem kam- vajo vso zimo pod zemljo, v mi morejo potrditi moja kakor pol kozla.' Čez dolgo pri tem tleska, ploska in nu in skali. Med psi niso poletnem Času pa pridejo na lastna ušesa in 06. Vendar časa sem ga dal po drugem kranjski najslabši, zlasti na dan, v velikih bukovih goz- se to ne dogaja vsako noč, vprašati, kakšno postavo je Krasu in Pivki, kjer so tako dovih samo iz ene luknje po ampak le ob sobotah zvečer imel. Temu je odgovoril: veneti, dokler jim skušnja ni močno žvižga. Veliko gosposkih oseb v deželi ni hotelo veliki in močni, da volku več tisoč." Zdaj pride na vr- in o drugih svetih časih," krepko kožuh stresejo: zato sto tisto, kar naredi iz polhov Kakšen pa je hudič, ki pol- Kar grozno: ko pol človeka.' Tako ne morem za trdno vzela dvomov. Povečini pravijo, da so od staršev slišali. jih imajo pastirji vedno pri problem. "Pravijo za trdno, he pase? "Ljudje pravijo, da reči, ali je res kaj videl ali se da se je treba vragu, ki polhe sebi." Do m nič posebnega, da jih goni vrag sam na vrag nima moči, pregnati to mu je sanjalo. To je pa ven- goni, Izc^nlti, če tretjič moč- s psi je imel najbrž v mislih pašo. Pred leti sem šel sam z živalco Iz človekove obleke, darle gotovo, da vraga več- no zapiska. " ti i6 GORENJSKI GLAS petek, 15. oktobra 2006 USODE Razgledi Prmejduš, kaj bova pa sedaj?! je zaklel. Tako kot smo vajeni Milena Miklavčič kuhinjo in slišala sem ga, ko Ko je taŠČi potamala, jo je ta Tine mi je povedal zgodbo de. ki so, praviJoma, prihajale ............................................................................je odSel na dvorišče po vodo. zavrnila z besedami, da še o svojem rojstvu, Njegova tri dni in pomagale v hlevu, Zgodilo se je, da sta ostala Še zmeraj je klel in zmerja], nobeni ni "notr ostal" in da mama je dobila popadke en« skuhale kosilo in postorile snaha in tast sama doma, ko ko je zakuril v Šporg^ Sam tudi njej ne bo. In je šla. V krat februarja, ko je na novo najnujnejše. Vedelo se je, da je prišel Čas. MoŽ je delal pri bog mi je pomagal da sem dolino je bQo kar dobre pol zapadlo več kot meter snega. bodo dobile povrnjeno, gradnji bunkeriev Rupniko- rodila brez težav, zelo hitro. ure hoda in ko se je usedla v Ni bilo misliti, da bi oče ve linije, taŠČa je bila pri hčer- Toliko je odgmil rjuho, da je klop, jo je začelo že pošteno vpregel konja in jo odpeljal v ^^ otrok rodil - . ki, ki je prav tako rodila, in prijel otroka, prerezal popko- zvijati.Toda niti mrdniti sini dolino, kjer bi že našel kak- i 0p3CliQ SO Marija se je, hočeš nočeš, vino, potem pa me je takoj upala, ker jo je tašča zmeraj Šen prevoz do Kranja. NaJo- Moji sogovorrüki, tako tisti bili vse zakril nazaj. Po obrazu mu je grdo pogledala. Nazaj grede žil jo je v /istniA; in zagazil v z Žirovskega Vrha, z območ- morala obrniti na tasta. "Še po sedemdesetih letih, kar teklo in bil je bled kot ste- ni zmogla hitre hoje. Bom visok sneg. Ko je prišel na ko se spomnim na tisto jutro, na. Ko je otrok zajokal, se mu malo posedela, je rekla dru- glavno cesto, ga nekdo pov- rnOClieiSl. me obUje srh ob spominu, je glas zatresel, ko se je sku- gim, ki so jo kar pustili pri praša, kam gre. ja Mrzlega Vrha, Koprivnika, Vrsnika, Žhov in Brekovic, vsi po vrsti so mi povedali, da kako mi je bilo nerodno. šal pošauti in ga je okregal, miru in so hiteli naprej. Po- Tedaj pa se vzdigne mama so matere takoj po porodu do- Zavlekla sc )e Toda voda mi je odtekla in Češ a sedaj, ko sem ti poma- padki so bili vse močnejši, iz koša in pove: "Mene nese, bile kurjo juho. To ni bil pred očmi sem imela dvig- gal, se boš pa še dri! Potem Zavlekla se je za grm in z ko bom kapčvola" samo običaj, to je bila tudi Z3 grm in z njen prst babice, ki mi je za- seje obul in odšel do bližnje- grozo ugotovila, da bo vsak Na vasi so bili tedaj trije nuja, kajti ženska se je mora- bičala, da se nimam kaj pre- ga soseda, ki je biJ v normal- Čas rodila. Otrok je že zajo- avtomobili in njihovi lastniki la hitro okrepiti, da je bila grozo ugotovila, mikat,če se mi bo to zgo^o. nih pogojih več kot uro hoda kal, ko je zaslišala po stezi so bili velikokrat za šoferja spet sposobna za delo in mo- Tast je za mizo ob peči žvedl oddaljen. Proti večem se je nove korake. Na ves glas je porodnicam v kranjsko po- ževo sprostitev. Cc bodo moje besede komu izzvenele km- Zaradi trdega in garaškega to, naj zapišem, da je bilo ve- da bo vsak čas tobak in äkal v kahlo. Ležala vrnil z mojo daljno teto, ki zavpila in potem je zagledala rodnišnico. , sem na peči in stokala, ker so me je oskrbela in mi dala je- soseda, ki je odgmil veje. Ta- _______^___^_____........ ,, .. rodila. Otrok jc postajali popadki vse hujši. sti in piti, kajti bila sem pre- koj je vedel, kaj se je zgodilo. dela so ženske rojevale z več- liko primerov, ko so zanosile [a, kaj ti pa je, ženska, da več izčrpana, da bi lahko Iz žepa je vzel nožičko, prere- jo lahkoto kot danes. Zato že drugi mesec po porodu in ze za okal, ko le že navse^odaj ne daš miru, zlezla s peči in si poiskala kaj zal popkovino, in potem ko me ni čudilo, ko so mi neka- zgodilo se je, da nekatere niso mi ]e enkrat dejal m ko je po- zaslišala po tem \stal, me pogledal, je ta- za pod zob. Tudi če bi gnojne vile dol e zavila otroka v birtah, ji je tere priznale, da je bilo t^že imele, zaradi pogostih roj-pom^gal na noge. Peš se je speči peko kruha kot rodit. stev, menstruacije po deset ali več let Žlahta je prinesla tako imenovano pogačo, so- klel. Samo pomagajte mi, obotavljala, čeprav se ji je delo, in šele potem se je lah- imele več otrok, pa še to ne. seda porodnici hleb knJia, sem ga prosila, Pobral se je v zdelo, da ji vse "k tlom ko ulegla. V veliko pomoč so bile sose- sosed pa steklenico vina. koj videl, koliko je ura. Prmej- letele, se je v nedeljo moralo odpravila do doma, skuhala St6Zl nove duš, kaj bova pa sedaj?! je za- iti k maši. Tudi Martina se ni kosilo, ker je to bilo njeno korake. Običajno so po porodu počivale le dan ali dva. Ce so že Med sosedi Slovenci za mejami S/ovcnn na Koroškem so zakon o narodnih skupinah, ki roške Avstriji in proti prikljU' Jože KoŠnjek čit\>i h Kral}e\Äni Sdjov. Hrva- in Siovencev. Uradno de- pretekli tčdm izgubili velikega pa je dvojezične krajevne napi- zagovornika in prijatelja med se doloäl le Šc v gi krajih. Dane mf le o govoreäm i Korošci. nes, trideset let po sprejetju, še želno praznovanje je bilo v to-Hansa Sinw, nekdanjega ko- ni izpolnjen. Koroški Slovenci rek, 10. oktobra, na dvorišču rošk^a deželnega glavarja, so ob smrH Hansa Sime zapi- deželne hiše v Celovcu. Sve^- Umrl je v celovški bolnišnici, sali, da je bil politik, ki seje res- nost, na kateri je bil ^vni go- starSglet. Koro^socialdemo- no trudil za enakopravno so- vomik deželni glavar dr, Jörg kratski politik je vodil koroško žitje obeh narodov na Koro- Haider, je minila v zruimenju deželno vlado med letoma Škem m za uresničitev 7. Člena napadov na slovensko manjši- 2^6$ in ;972. Bilje eden red- Avstrijske državne pogodbe, še no in na njene predstavnike kih koroŠkik politikov, ki seje posebej pri dvojezičnih krajev- ter v raz^ašanju Koroške kot odločil na Koroškem postaviti nih napisih. Si/ je pogumen enojezične dežele. Njegova tar- dvojezične krajevne napise. hranilec slovenske manjšine na Ča so bili tudi sodniki avstrij- Nameraval jih je postaviti v Koroškem. Koroški časnikar skega ustavnega sodišča, ki 205 dvojezičnih krajih na }už- Ivan Lukan je ob njegovi smrti razsojajo manjšini v prid. Slo- nem Koroškem, vendar sta bila spomnil, da se je pokojni Hans venci naj bi imeli na Koro- on in takratni zvezni kancler Sima leta 2002 v pogovoru za škem take pravice, kot jih dr. Bruno Kreisky deležna tako avstrijsko revijo Format zad- nima nobena manjšina v ^v- hudih kritik in napadov, v Ce- njič javno opredelil do proble- ropi, za kar "naj bodo končno lovcu in Velikovcu so ju celo ma dvojezičnih napisov na Ko- tudi hvaležni Avstriji in Koro- obmetaval 2 gnilimi jajci in roškem. Socialistični stranki Je ški". Dan pred uradno prošla- paradižniki, da sta morala od- očital, da pri dvojezičnih napi- vo pa so predstavniki Zveze nehati. Simc, ki seje leta siH d^uje malodusno in nedo- slovenskih organizacij. Skup- Dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških popolnoma umaknil iz poiiti- sledno, koroškega deželnega nosti Slovencev na Koroškem, Slovencev: Na spoštovanju zakonov in pravic manjšine je ke. je na bavarskem položaju ^varja Jorga Haiderja pa je Cerkvf in Heimatdiensta pod- mogoče plodno in pozitivno sožitje med večinskim na Koroškem nasledil do Uda- označil za desno radikalr\ega pisali izjavo ob "Dnevu skup^ narodom in slovensko narodno skupnostjo v deželi. nji deželni tajnik soäaldemo- päitika. ne domovine Koroške". Čeprav kratske stranke Leopold Wflg- KoroŠka se je različno sporn- Narodnega sveta koroških Slo- nekateri odločilni dogodki v Člena Avstrijske državne po- ner. kije pri dvojezičnosti po- nila 10. oktobra, obletnice ple- vencev ni med podpisniki, je preteklosti in do novejšega časa godbe \n razsodb ustavnega so-puščal koroškim nacionahstič- bisdta leta 1920, na katerem njegov predsednik dr. Matevž zaslužili bolj dißrenärani na- dišča." Seveda pa slovesne iz- nim krogom. Kasneje Je dunaj^ Je 59 odstotkov volfl^iih upra- Grilc zapisal, daje to "poziti- čin obravnavanja. Bistvo pa jave ne smejo zakrivati dejan- ski pa rla ment, po neuspešnem vičencev v pkhisd tn i coni gla- ven korak k izboljšanj u ozrač- je, da se vsi podp i5nik i zavez u- preštevanju manjšine, sprejel sovalo za priključitev dela Ko- dialoga v deželi, čeprav bi jejo k spoštovanju zakonov. skih problemov, je zapisal dr Matevž Grilc. J' r 5 1 Reforme so korak naprej za vse nas. S prihajajočim paketom reform Slovenija jutri bomo v Sloveniji povečali blaginjo in izboljšali kakovost življenja. Spodbudili bomo podjetništvo in konkurenčnost gospodarstva, dvignili raven izobraževanja, pocenili državno upravo, izboljšali zdravstvo, poskbeli za hitrejši razvoj regij in povečali zaposlenost. Reforme so korak naprej za vse nas. $ejna dvorana itevilka 14 Mestne občine Kranj, Slovenskitrg1,Kranj, 16.10.2006ob17.uri Vabljeni na javno razpravo, na kateri bomo govorili o davčni reformi Gostje z vladne strani bodo minister za finance dr. Andrej Bajuk, mmister za visoko šolstvo, znanost in tehnolc^ijo dr. Jure Zupan in državni sekretar z ministrstva za finance mao. Andrej SirceH. Razpravi bo sledila manjša pogostitev. v/vv w,slov« ntjaj u tri .qov. si Slovenija Komunala Kranj AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Komunala Kranj bo 16. oktobra 2006 zai9\a z okcl|o zbiranja nevomih odpadkov iz 90Sp0dini$t«v, ki bo pot^kola na območ|ih mestne ebane Kranj ter obČin Cerk]|e, Ndklo, Preddvor, ^ncur in Jezersko. Zbiroll bomo zdravita fisHIa in kozmetike, ikrepiva ostanke barv in kAov, lepÜO; odpodno jedilno in motoma oljo^ baterije^ c^cvrnukrtorje in v&e ostale nevarne odpodke Oddoja nevarnih odpadkov 12 90sp0din|st9v je BREZPLAČNA. « Odpodkov tz poslovräi dejovnesti ne bomo sprejemali. KAKLO vMrHiš 16.10. 13.'18. srt PREDDVOR porfcJrItn pri Jvlovfd 17.10. 13. 16. er« asiuE ■eko^b parlürtiö us^roff bIvM Mti^ stavW (Krvfvsb Mfto 181 16.10. 13. 16. vre itN^Uft Vl»b • »orUrti« 9r( Kthunwi dwi 19.10. 13. 16. tn VeUe • porti rtič« n Gnllsti« itacm 19.10. 16. 19. m JEZERSKO iblnl ttitM R*BOil 20.10. 13. 16. VT* KRAHJ • PLANINA pvkblM • UorfM tfvwwo fialii 23.10. 13. 16. prt KRANJ lUTOPOUE UdflĆm <«tte pri trsovfil IMID 23.10. 16. 19. er* KRANJ • ZAENia porilrtue «b rakMoitwa Tgrira 24.10. 13. 16. ere KRAHJ • STRAZiiÜ ŠbMfiu V bHiiifl z M«f sk* MSb 24.10. 16. 19. er* KRAHJ'»SNIU pvUrSä pretf Pefte 25.10. 13. 16. tre KRANJ • MAVäCt pariiri»! iinprotj pekopoKica 25.10. 16. 19. «re KRJUU-^IR^E poHüriUe pri iMMfltireH IgriSh 26.10. 11 16. «r* KRANJ «IRrTOF porUrßü «k »nomtum Ifrfići 26.10. 16. 19. m KRAHJ • KOKRICA peAfaßbprerf Doeeakr^cBev 27.10. 13. 16.9» KRAHJ-TRrrCNIK priirgwfil 27.10. 16. 19. m Vabimo in pozivamo občane, do sd udeležite akci|e in odložite nevarne odpadke na varen in okol|u prijazen noon. Hva^o NA VARNO Z NEVARNIMI ODPADKU v$a vpfoionio boste dobili odoovor«. Če pc4(ličete no telefonsko Številko; 28 11 300 Sto je lepo www.posta.si Naj spomin ne ugasne * Izberite med ugodno ponudbo kakovostnih sveč na vaši pošli. Zanesljivo vsepovsod KJ POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE i8 CORENISKI GlAS petek, 13. oktobra 2006 GORENJSKA MESTA Razgledi 4 15. stran so bolj äli manj prazni in temu primemo životarijo. Generalni problem je, da v Tudi zato, ker je oblast me- Tržiču ni hotela. Ni niti no- sto za promet tako rekoč her« gomemega igrišča, ki ga ne- metično zaprla. Kar pomeni, kateri prav tako pogrešajo, da ne morejo do svoje hiše Gostinska ponudba v starem niti prebivalci mestnega je- mestnem jedru je slaba, lo- dra. Razen med peto in deve- kali se borijo za preživetje, to uro zjutraj, kar je izviren Pekarne ni. Še zlasti upoko- domislek aktualne mestne jend brez avtomobila imajo oblasti. Meičani so prepriča- probleme z nakupi osnovnih ni. da vlada v mestu mrtvilo potrebščin in živil, saj se tr- prav zaradi za promet zapr- govine selijo na obrobje me- ^h mestnih ulic. Dejansko je sta. Za nameček ni v mestu mestno mrtvo do te mere, da niti kina niti gledališča, je že srhljivo. V jesenski § Skratka, družabno življenje v pripeki lahko ob štirih po- | TrliČu je en velik dolgčas. Prazna majolika poldne na glavni mestni s ulici sprehajalce preštejete na prste ene roke. na klopcah J vzdolž ulice pa ne sedi niti V Kamniku, ki je eden od ^den. Sredi belega dne je - biserov slover^ske srednjeve- Šutna ulica duhov, staro Skoija Loka ške arhitekture, je bilo pred mestno jedro pa prazna ma- tisoč leti nedvomno bolj ži- jolika; lep vrč brez vsebine, najlepši biser. Za razliko od prodajali sladoled, zdaj pa vahno; kot je dandanes. Prav- Mestni oblasti v prid je treba Radovljice je to svojo zgodo- naj bi jo odstranili. Verjetno Kamnikom :er živahno zaprav v mestu vlada apatija. Namesto hotela, ki ga ni. povedati, da so srednjeveške vinsko danost v svetu znala ni treba posebej poudarjati, mesto, problem pa je, da se v stavbe večinoma restavrirane uveljaviti. Dokaz so trume da bi lahko kolibo postavili . . premore Kamnik tri penzio- »n lepo vzdrževane. Tudi Veri etno ni ne s skupaj šestdesetimi po- Maistrova hiša je navzven Japoncev, ki ta srednjeveški arhitekturni biser vsako leto kvečjemu nekje v Škofjelo njem domala nič ne dogaja. Še zlasti ob sobotah in nede- škem hribovju, pa še tam bi Ijah ne, ko so zaprti vsi loka- steljami- Tako lahko hodijo urejena, v njej pa se ne doga- občudujejo. Generalni pro- zaradi intenzivnih barv stra- li. Srednjeveško mestno je- treoa pOSeDe) turisti, tudi tisti z japonske- ja nič. Vsaj za mesto po- blem je, ker turisti nimajo šila medvede. dio je bilo pred leti sicer ob- ga, v Kamnik samo na izlet membno. ne. niti kje prespati niti kaj do- Tako kot Kamnik, Žal, niti novljeno, vendar so fasade pouaarjstl, Mladl se zbirajo v trgovskem Ne samo v srednjem veku, brega (slovenskega) pojesti. Škofja Loka ne zna unovčiti ponovno zacvetele. Kinodvo- J 1 • 1 1 1 centru ob obvo2nici, kjer je ko je bil Kamnik pomembno Hotela ni, edina kulinarična svoje velike in enkratne rana je zastarela, otroškega da bi iankO mogoč dostop z avtomobi- trgovsko križišče, tudi pred ponudba v srednjeveškem zgodovinske danosti oziro- lom. Prvovrstna otroška za- P^o svetovno vojno je bilo mestnem jedrn je biJa kitaj- ma prednosti. Turistom po- ifirišča centra, kar I^^^ni kolibo postavili bava je vožnja s tekočimi mesto še zelo živahno. Kar ska, pa še ta je pred kratkim nudijo na pladnju Škofielo- mestni oblasti zelo zamerijo. • -J . stopnicami v enem od trgov- se turizma tiče, je bil celo bo- zaprla svoja vrata. (Kar je za ški grad, ki je v zadnjem V mestu so zastarele Merca- Kveciemu nekie skihcentrov, saj mestovečje- Ije razvit kot Bled, saj jegraš- ohranitev srednjeveške in času sicer lepše urejen, in tprjeve trgovine, zaradi česar ga in bolj domiselnega otro- ^ Prašnikar poskrbel, da je gorenjske identitete sicer ve- to je domala vse. Namesto so meščani prisiljeni nakupovati bodisi v Kranju bodisi V starem mestnem jedru železnico. Aktualni župan p>a je, da sta vrata zaprli tudi 20- Ijarn in kar je drugih pre- v Ljubljani. Minus za aktual- V škofjeloškem škega igrišča ne premore. mesto dobilo toplice in prvo lika pridobitev.) Velika škoda galerij, parfumerij, dragu > «1 • v • JU«.u ------------------1'— r- Sifl JU» Tiau» ^i^xai gc»- i|uiij .vo. js. s-, . ..»uii*^ ««vic^ nriDOVjU, pa se Uhko spomin na Kamnik in bolj kot za mesto skrbi za stilna Krona in Vahtnca in da stižnih trgovin, so trgovine no mestno oblast pa je tudi , . J . Slovenijo nasploh kupite okoliške kraje in si na ta na- v starem mestnem jedru, ra- s Človeško in pasjo prehra- ta, da ni zgradila niti parki- tam bi zaradi samo v prodajru galeriji Ma« Ön nabira volilne glasove. jolika, kar je tudi simbol me- intenzivnih Sta. Je pa res, da je galerija iz- jemno dobro založena in Srednjeveška Loka zen pri Homanu, ni prijetno no ter ceneno robo, ki kazi rišč niti parkirne hiše niti ob- urejene in ugledne kavarne, srednjeveško podobo me- voznice in se ljudje iz Pod- Stoji pa sredi srednjeveškega sta. Prvovrstna turistična lubnika vozijo čez mesto v mestnega jedra tik ob kuž- atrakcija bi bil lahko tudi službo debelo uro. Skratka, Na ogrlici slovenskih sred- nem znamenju (Homanova) Škofjeloški pasijon, a ga žu- na neki točki se zdi, da Škof- J J nih trgovin v mestnem jedru njeveških mest je Škofi a belo-plava lesena koliba, v pan namesto turistom "za- ja Loka §e vedno živi v sred- meClVefle. ni. Gostinski lokali sicer so, a Loka poleg Ptuja največji in kateri so v poletnih mesecih stonj" prodaja domačinom, njem veku. DarV StraSlia okusno opremljena. Prestiž Nasilni Tržičan SEDMICA Marjeta Smolnikar M inutko prčd dvanajsto. se pravi, tik pred lokalnimi vo- ljena sprejemati, Niti to ni in- Prvo vpraianje, ki mi je ob z vsehfitnkcij in prekliče kan- tor, ki imajo možnost in moČ teresno območje javnosti, am- razkritem Ruparjeuem van- didaturo za triiSkega iupa- tovrstnim podležem enkrat za pak gospe Rupar, gospodične dal iz mu prišlo na misel, je, na. To je t dino higitnično. vselej za ptM it i kariero. Pre- litvami. se je trži^ki iupan Ksenje Slak, sicer tabloidne od kod človeku, ki opravlja Od predsednika SDS Janeza pričana sem, daje župansko Pavle Rupar ujel v lastrxo novinarke, in policije. ta ko po mem h n 1 fiinkciji, ko t Janše (in ne od žensk e v nje- fiin kcijo tako, kot jo je v Trži- past. Ko je bil v pasti, pa je ko- Kar se Pavla Ruparja kot sta županska in poslanska, govem poslanskem zboru) pa ču opravljal Pavle Rupar, renjak pred vso slovensko jav- državljana tiče, lahko seksa. Čas. da se onegavi z ženska- pričakujem prvič, da se bo od sposoben opravljati vsak Trži-nostjo tako zmedeno in milo prepeva in se pretepa po mili mi. Roto dam v ogenj, da se Pavla Rupayja javno distan- čan s končano osnovno šolo. javkal, da se Človek čudi, kako volji in dokler stoji na nogah, je z ženskami pečal na račun dral in ga zabrisal iz stranke, V stanju, v kakršnem je. Tr- je revežu sploh uspelo priltsii Kar se Pavla Ruparja kot žu- dobro plačanih služb. m dru^Č, da se bo volivkam žiČ nima veČ veliko Časa, do župana in naprej do po- pana in za nameček še po- Druga dilema, ki me pri in volivcem opravičil, ker jim da ga zapravlja z navidez slanca. Pa Še to se človek slanca tiče, pa je v interesu tem resno skrbi, je, ali je Člo- je za župana tn poslanca v simpatičnimi in nedvomno vpraša, koliko resno tovrstni Tržiča in Slovenije, daje mo- vek Ruparjevega kova spo» državnem zboru pogojno re- muzikaličnimi kandidati za primerek sploh jemlje župan- žakar najmanj pristojen, od- soben zase zadržati držav- Čeno podtaknil io barabo. ske in državniške fiinkcije. govoren. umsko neoporečen in ne skrivnosti. Tudi pri tem Ker verjamem, da je Pavle župana. Poslancem državnega zbo- O. K. Tržičan Pavle Rupar kolikor toliko pošten (ker pač odgovoru dam roko v ogenj, Rupar tako brez ponosa in ra pa svetujem, da Pavla Ru- ima ljubico. Nezvestoba neke- menim, da je v vsakem politi- da ni. pameti, da sam od sebe dobro parja prepričajo, da se enkrat ga icy ni stvar jav n ost i, še k u kanček al i veČ nepoštenja). A Zastran mene se lahko po- plačanih in udobnih služb, za vselej odstrani iz državne- manj moja, pač pa njegove In kar je v interesu lokalne in skočni in nasilni Tržičan post pri katerih ima Časa na pre- ga zbora. Šele, ko bo državni žene. Tržičan Pavle Rupar državne skupnosti, Je, se ra- festum kesa. kolikor hoče, in tek, m bo zapustil, so na po- zbor zapustil zadnji primiti-svojo ljubico pretepa. Tudi zume, u interesnem območju opravičuje, komur hoče. V tezi volivke in volivci. Ti so ti- vec, bodo imeli drugi mož- prav, če je ta udarce priprav- javnosti. javnem interesu je, da odstopi sti zadnji in odločilni korek- nost, da jim zraste ugled. GORENJSKJ GLAS petek, n. oktobra 2006 EKONOMIJ) Stefan. zargi (S>g-gUis. si 19 Po dveh desetletjih prizadevanj za preselitev je kovinarsko podjetje Tiko končno zapustilo za proizvodnjo povsem neprimerne prostore v starem mestnem jedru. Štpfan Žargi Loka Pri Tržiču • Kar dobrih dvajset let je minilo, odkar je tržiško kovinarsko podjetje Tiko leta 1985 zgradilo v industrijski coni Loka pri Trži-ški Bistrici svojo prvo proizvodno halo z namenom, da tja preseli celotno podjetje. Uradni začetki družbe TIKO, d. o. o., segajo v leto 1962, ko so začeli delati na področju prevozov, imeli av- tomehaniške delavnice, prodajali goriva in maziva, izdelovali dele za avtomobilsko I ^ ^ 0 hi r I Im ! t i!' 9 r « f J poslušali veliko medsebojnih zahval in samohval iz ust direktorja družbe Metoda Po gačarja, župana občine Tržič Pavla Ruparia in slovenskega ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka. Direktor družbe Metod Pogačar se je poleg občini in njenemu županu za uspeh pri preselitvi zahvalil tudi večinskemu lastniku Exotermu iz Nakle-ga, medtem ko je bil župan Rupar'prepričan, da je ta dosežek še en dokaz gospodar- Nove prostore Tika sta odpria in si )ih v družbi direktorja skega razcveta Tržiča. Da je Metoda PogaČaria ogledala minister za gospodarstvo industrijo, najmočnejša, zla- Andrej Vizjak in tržiški župan Pavel Rupar ta doba dr\ižbe pa s^a v čas Tržič §e nedavno preživljal hude čase, ko mu je morala pomagati tudi država, je opo- hitrega razvoja čevljarske in- omar, večnamenskih kovin- ječih je staJa 250 milijonov zoril minister Vizjak, preseli- dustrije • izdelovali in vzdr- skih omar, vozičkov za orod- tolarjev ali nekaj več kot mili- tev Tika pa po njegovem ževali so stroje za celotno ob- je in podobno. Žal lastni pro- jon evrov. Stara lokacija ni mnenju pomeni izziv občini močje nekdaj skupne države, gram predstavlja le slaba dva več dopuščala razvoja druž- za oživitev starega mestnega Ne samo razpad nekdanje odstotka celotne realizacije, be, povečevali pa so se tudi z jedra, da v izpraznjenih pros- jugoslavije, tudi vse večja kri- Id je bila leta 2003 le 320 mi- utesnjenostjo povezani stro- torih izkoristijo možnosti za za v usnjarsko obutveni pa- lijonov tolarjev, lani 407 mi- ški poslovanja, nogi je podjetje Tiko prisililo, lijonov, letos pa bodo že doda je zmanjšalo Število deiav- segli številko 480 milijonov cev in poiskalo nov proizvod- tolarjev. Od tega bodo izvozi- V sredo opoldne se je torej v industrijski coni Loka končno začela slovesnost od- pri dobite v novih stanovanj in razvoj storitvenih dejavnosti. Ministrstvo za gospodarstvo bo po Vizjakovih bese- ni program. Ce so imeli še li približno 65 odstotkov pro- pr^a novih poslovnih prosto- dah tudi naprej skrbelo za leta 1992 prek sto zaposle- izvodnje. rov, ki je pomenila dokončno ugodno podjetniško klimo. nih, je to število desetletje Znatno in konstantno po- slovo Tika od starega mest- kar mu ne nazadnje omc^o- kasneje padJo na dobrih 30, večevanje realizacije je tudi nega jedra Tržiča. Na sloves- čajo tudi za Slovenijo ugod- danes pa je v Tiku zaposle- glavni razlog za odločitev o nosti, ki je bila kaj malo pre- no izpogajana finančna per» nih 4: delavcev, Leta 1994 se dokončni preselitvi na novo več predvolilno obarvana, spektiva EU. Če bodo v Trži- je podjetje preusmerilo na lokacijo. Investicija v nove smo o zgodovini podjetja, ču našD perspektiven razvoj- po^očje storitev za znanega prostore, ki so se povečali s naporih za njegovo preseli- ni program, bodo tak pro- kupca in začelo izdelovati la- 1.300 na 2.400 kvadratnih tev, pravilnem razvoju obä- iekt, zagotavlja minister, vse- sten program garderobnih metrov, in dc^aditev obsto- ne in pomoči države pri tem kakor podprli. Za če ni a tekma članstvo V treh mesecih po sprejemu novega statuta Gospodarske zbornice Slovenije se bodo morale dosedanje članice odločiti, v kateri zbornici se bodo povezovale v prihodnje. Stefan Žargi prostovoljnega članstva novi zakon namreč odpira mož- vanje, da bi v Mariboru imeli samostojno območno zbornico. nie in združenj, za skupŠ6-no G2S, ki naj bi imela sto mest, po bodo pripravili po- Samostojnosti 'notranjih' seben volilni pravilnik. Gospodarske družbe in Kranj - Ena najaktualnejših nosti organiziranja novih tem slovenskega gospodar- zbornic in dosedanje razpra- stva je v teh dneh prav goto- ve so pokazale, da se poleg zbornic in združenj v prid po vo način novega zbornične- panožnih zbornic utegnejo Valičevih razlagah govori podjetniki se bodo torej v pri-ga organiziranja, saj je novi Zakon o gospodarski zbomi- organizirati tudi samostojne dejstvo, da so predvideni hodnjih mesedh morali od-(torej izven sistema GZS) povsem samostojno uprav- ločiti, kako se bodo zbomič- ci poleg prostovoljnega član- območne gospodarske zbor- Ijanje. samostojna kadrovska no pwvezovali: v samostojno stva v zbornicah odprl števil- nice. Čeprav se v zakonu for- politika, načrtovanje in izva- panožno zbornico ali zbomi-ne možnosti za organizira- malno ne predvideva, da bi janje dejavnosti. Ker ne bodo co znotraj G2S ali obe. Po- nje oziroma povezovanje podjetjih v novih zbornicah. GZS postala zveza zbornic, pravne osebe, bo sicer imela membna bo tudi odločitev, pa predlogi v novem statutu GZS en transakd j ski račun s komu bodo dali svoj repre- Postopoma se namreč za- gredo prav v to smer. Zbor- ključuje priprava In razprava nice nastale iz združenj ne žteviinimi podračuni, na katerih bodo te zbornice in zentativni glas, saj bo od tega odvisna reprezentativnost o novem Statutu Gospodar- bodo imele statusa pravne združenja poslovala samo- zbornic in upravičenje do ske zbornice Slovenije, ki osebe. Poleg teh 'notranjih' stojno in z vso odgovornost- premoženja dosedanje GZS. naj bi bil sprejel sredi no- zbornic v okviru G2S naj bi jo. Imele bodo lastno danari- Tretja pomembna odločitev vembra, nato pa naj bi se go- bila tudi sicer povsem samo- no, ki naj bi se sicer oblikova- bo v odnosu do svojega oko- spodarski subjekti odločili stojna interesna združenja la po enotnih osnovah oziro- Ija: vključiti se v območno kje in s kom se bodo v bodoče v novem zborničnem si- lna primer združenje pod- ma metodologiji, del Članari- zbornico, ki bo del GZS, ali jetnikov), podoben status pa ne pa naj bi bil namenjen za stemu povezovali. To je bila naj bi lahko imele tudi prav skupne naloge na ravni pa morda snovati novo. Upravni odbor Območne tudi tema torkove seje upra- tako samostojne območne GZS. Predsednik in pod- zbornice za Gorenjsko je vnega odbora Območne go- zbornice. Vse to pomeni, da predsedniki GZS naj v pri- ocenil, da je predstavljeni spodarske zbornice za Go- lahko pride do dveh vrst tako hodnje ne bi bili profesional- osnutek statuta GZS spre- renjsko. panožnih kot tudi območnih ni, paČ pa bi delo GZS in jemljiv, nič pa o morebitni Osnutek novega statuta zbornic: 'notranjih' v okviru vseh 'notranjih' zbornic po- akciji za Članstvo. Čas beži. GZS je prisotnim obširno GZS in povsem samostojnih zunaj sistema GZS. slej vodili direktorji. Upravni so se strinjali vsi, oblast dela odbor GZS bi sestavljali mimo gospodarstva in račim razložil vodja pravne službe Stane Valič. Poleg Znano je na primer prizade- predsedniki vključenih zbor- za to še utegne priti, Žiffi Alpina bi prevzela Peko Kot poroča časnik Delo, je novo vodstvo žirovske tovarne obutve Alpina naslovilo na ministrstvo za gospodarstvo prošnjo za skrben pregled poslovanja tržiškega Peka z namero, da bi to družbo prevzeli. Kot je znano, je država 82-odstotni lastnik Peka in na ministrstvu prošnjo že proučujejo. Novi predsednik uprave Alpine Matjaž Lenassi je ob tem dejal, da bi bil nakup Peka za Alpino zanimiv, saj bi se lahko programa obeh obutvenih družb dopolnjevala, možnost slnergfj pa vidi na nabavnem prodajnem področju In pri blagovnih znamkah. Zaradi službenih odsotnosti Lenasslja In tudi predsednice Pekove uprave Brejčeve bomo o podrobnostih poročali v prihodnjih dneh. S. Ž. LjUBljANA O delu ob nedeljah bodo odločali trgovci V torek so predstavniki trgovcev in zaposlenih v trgovini podpisali novo kolektivno pogodbo za dejavnost trgovine, ki ureja tudi odpiralni čas prodajaln ob nedeljah in praznikih, kar pomeni nov pristop, zaradi katerega bo državni zbor le v tem mesecu sprejel tudi popravke zakona o trgovini. Obratovalni čas trgovin bo tako poslej poslovna odločitev posameznega trgovca, ki pa bo moral Izpolnjevati vse obveznosti o posebnih pravicah delavcev v manj ugodnem delovnem Času, ki jih določata zakon o delovnih razmerjih in nova kolektivna pogodba. Š. Ž. lju9l)ana Znižanje tarif za predvajanje glasbe Iz Obrtne zbornice Slovenije (OZS) so sporočili, da so v sredo s predstavniki Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajakevfonogramov v Sloveniji (ZIPF) Združenja avtorjev In nosilcev malih In drugih avtorskih pravic Slovenije (ZAMP) podpisali dogovor o znižanih tarifah za uporabo varovanih literarnih in glasbenih del. OZS se je namreč z obema omenjenima organizacijama uspelo dogovoriti za dodatne popuste na obstoječe tarife, kar obrtnikom in podjetnikom celo za več kol polovico znižuje nadomestila za uporabo literarnih In glasbenih del. Pogovori med OZS in tretjo kolektivno organizacijo Združenjem skladateljev, avtorjev fn založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS) pa ne napredujejo, saj ta trmasto vztraja pri sedaj veljavnih tarifah oziroma jih želi celo povišati. Š. Ž. 5 UNITECH LTH TCG UNITECH Lth-ot d. o. o Vincarje 2 4220 ŠkofjaLoka Obrat Ljubljana: TCG UNFTECH Lövol d. o. o. Utostrojska 46 1000 Uubliana Smo kakovosten in uspešen proizvajalec tlačnih orodij In ulitkov iz magnezijevih In aluminijevih zlitin za avtomobilsko Industrijo In hkrati eno od najhitreje rastočih industrijskih podjetij v Stovenij]. Objavljamo prosta delovna mesta za 1. Orodjarja (m/Ž) 2« Vzdrževalca (m/ž) 3. CNC strugarja (m/ž) Pogoji: pokitonašola pod 1: kv orodjar pod 2: oblikovalec kovin z Izkošnjaml pri vzdrzevanjLi strojev pod 3: zaželeno KV oblikovalec kovin, obravnavali bomo ludi pranje kandidatov z drugimi poklici K sodelovanju vabimo predvsem mlajše kandidate. Pn/o delovno razmerje bo sklenjen je no za določen čas s poskiisno dobo. Proinje z ustreznimi In kralko osebno predstavitvijo sprejemamo sedem dni po objavi na naslovu: TCQ UNITECH Uh - ol d. o. o., Kadrovska služba Utostrojska 46,1000 LJubljana ail Vinoarte 4220 Skofla Uka f ? 20 KMETIJSTVO cveto .zaplotnik Cg)g-gf 0 s.si GORENJSKI GLAS petek, 13, oktobra 2006 Preverili bodo izpolnjevanje obveznosti cvfto zaplotnik vse kmetije, ki so lani v primerjavi z letom prej povrfi- Kranj • Slovenija mora v ne, vključene ukrepe skladu z evropsko in nacio- SKOP, zmanjšale za več kot nalno zakonodajo preverjati, pel odstotkov, poleg teh pa ali kmetije, ki so prejele pla- tudi kmetije, ki so predlani čila za območja z omejeni- prejele plačila za OMD, a mi možnostmi za kmetova- lani sploh niso vložile zanje (OMD) in za ukrepe Slo- htevka, Če je, denimo, kme- venskega kmetijsko okolj- tija zmanjšala površine, skega programa (SKOP), iz- vključene v SKOP, za 16 od* polnjujejo sprejete obvezno- stotkov, bo morala vrniti de- sti. Kmetije, prejemnice pla- nar za u odstotkov zmanjša- čila za OMD, so se namreč ne površine. obvezale, da bodo kraetovale Kmetij sko gozd ar ska zbor- še najmanj pet let po prejet- niča opozarja kmete, ki so ju prvega plačila, kmetije, ki prejeli poziv agencije ali ga so se vključile v SKOP, pa so še bodo, da ugotovijo razloge sprejele obveznost, da bodo za spremembo stanja na izbrane ukiepe izvajale naj- kmetiji- Če bodo za odgovor manj pet let. Agencija za agenciji potrebovali pomoč. kmetijske ti^e in razvoj po- se lahko oglasijo v kmetijski deželja bo izvajanje spreje- svetovalni službi, s sabo pa tih obveznosti prvič prever- naj prinesejo zbirne vloge za jala letos, s kontrolo je zače- leta 2004, 2005 in 2006 ter la ta teden, preverila pa bo odločbe o plačilih za ukrepe kmetije, ki so plačila prejele SKOP in OMD za lani in lani in predlani. K dopolnit- predlani. Za odgovor agenci- vi vlog oz. k obrazložitvi sta- ji imajo osem dni časa po nja na kmetiji bo pozvala prejetju poziva. USgANA Semenarna praznovala stoletnico Semenarna Ljubljana je v torek na Ljubljanskem gradu ob navzočnosti ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo m prehrano Marrje Lukačič ter hčere in sina prvega lastnika, znanega trgovca Maksa Severja, proslavila stoletnico obstoja. Kot so povedali ob tej priložnosti, skupina Semenarna poleg "matice" v Ljubljani vključuje Še hčerinska podjetja na Hrvaškem, v Srbiji, na Madžarskem terv Bosni in Hercegovini in zaposluje 560 ljudi, ima štiri poslovne enote, tudi v Kranju, in maloprodajno mrežo s 36 enotami v Sloveniji in iS v tujini. Pred kratkim je odprla prenovljeni vrtni center Kalia na Zlatem polju v Kranju, gradi ga v Novem mestu, pripravlja se na gradnjo v Mariboru in Novi Gorici, še dva centra pa načrtuje v Ljubljani. V zadnjih dveh letih je pridobila kupce tudi v Italiji, Rusiji, Litvi, Latviji, Turčiji, na Češkem, Slovaškem, v Bolgariji, Romuniji in Albaniji. Uprava pod vodstvom Antona Prašnikarja (z Codešiča) in lastniki so si zastavili za cilj, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju podvojili sedanjih 50 milijonov evrov prometa. C. Z. GOR£N)A VAS Prijava škode po majskem hrošču škofjeloška kmetijska svetovalna služba poziva kmete \z občine Gorenja vas • Poljane, da najkasneje do 20. oktobra prijavijo na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja škodo, ki so jo lani in letos utrpeli zaradi pretirane namnožitve majskega hrošča. K vlogi morajo priložiti fotokopijo zapisnika občinske komisije, originalne račune za nakup biotičnih oz. fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje rTiSjskega hrošča n semena za obnovo travne ruše ter izjavo o lastnem delu. Račune in izjavo mora potrditi tudi kmetijska svetovalna služba. C. Z. ljubelj Gorenjsko srečanje kmečkih žena Predstavnice gorenjskih društev kmečkih in podeželskih žena se bodo v sredo v gostišču Sapca na Ljubelju zbrale na vsakoletnem srečanju, ki ga bosta tokrat pripravila kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželskih žena Svit iz Tržiča. Po pozdravnih nagovorih in kulturnem programu si bodo ogledale cerkvico Sv. Ane na Ljubelju, potem pa Še kmetijo Slavka Cotlja na Popovem, kjer redijo krave molznice in mleko predelujejo v sir. Prostore za predelavo imajo vzorno urejene, obiskali so jih tudi evropski veterinarski inšpektorji, C. Z. ptice mlakah V hraških mlakah so med sobotnim opazovanjem ptic videli 21 različnih vrst ptic, med njimi tudi nekaj redkih ali drugače zanimivih. cvcto Zaplotnik Hraše pri Smledniku • Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je v soboto in nedeljo v okviru evropskega dne opazovanja ptic pripravilo opazovanje ptic na območjih, ki so mednarodno pomembna za varstvo pöc. Kot je povedak Mariana Ahačič iz DOPPS-a, se je opazovanja na desetih lokacijah v Sloveniji udeležilo 278 ljubiteljev ptic in narave, ki so videli skupno 12.800 ptic, med katerimi je bilo največ Škorcev, mlaficaric in rečnih galebov. Medtem ko so nekateri tokrat prvič opazovali ptice» so bili zadovoljni tudi bolj izkušeni opa- Med opazovanjem ptic v hraških mlakah zovald, saj so videli nekaj posebej zanimivih in redkih enaindvajsetih različnih vrst, ček. Kozica ima izjemno skoraj ves zaraščen z rogo-vrst. kot so tatarska žvižgav- med njimi tudi nekaj redkih do^ kljun, s pomočjo katere- zom, zahodno mlako poveči- ka, Škriatec, mokož, črna Či- ali drugače zanimivih - kre- ga iŠČe hrano v mehkem bla-gra, kostanjevka, plašica, vra- heljca, regijo, mokoža, kozi- tu. Plašica je sorodnica sinic. ni pokriva trst, na vodni gladini ie vodna leča. Takšno njek in krokar, pa tudi prve co iii plašico. Kreheljc je vr- gradi viseča gnezda in je v okolje nudi zatočišče ŠtevU- velike srakoperje in za.dn]e sta race, ki je pol manjša od Sloveniji dokaj redka. rum pticam. Kot navaja Tone lastovke. običajne divje race mlakari- Hraški mlaki sta na ravni- Trebar, so najpogostejše se- Sobotnega opazovanja ptic ce. Regija je majhna raca, za ni severno od Hraš, med de- livke race in pobrežniki, po- v hraških mlakah se je po be- katero je značilno, da se pozi- sedah Eve Vukelič udeležilo mi odseli na jug. Mokož se lom, ki ga imenujejo Muljava, in nižinskim gozdom Hrastovo. Dobršen del obal- petnajst ijubiteljev ptic. večinoma skriva v gostem tr-skupno so opazili 177 ptic stičju in se oglaša kot praši- nega pasu južne ralake je več vrst ptic pevk. sebej zanimivi so ponirki, redno gnezdijo labodi grbci, v trstič j u in rogozu pa j e tudi Jerajev sok z najvišjo oceno M al a Bertonceli lo dvanajst degustatorjev, je ....................................... kombinacija vrst jonagold m Smlednik • V Pantianiccu bli- idared. Zanimivo je, da so vse zu Vidma v Italiji je bilo pelo vzorce soka pred ocenjeva-mednarodno ocenjevanje sadnih sokov, sadnih vin in sadnega kisa. Najvišjo oceno njem analizirali tudi v laboratoriju. Poleg Damjana Jeraja so se med slovenskimi sad- med sokovi je prejel sok s jarjl izkazali že Edi Geržina iz kmetije Damjana leraja iz Brestanice S tretjim najbolje Smlednika, polnjen pod bla- ocenjenim sokom, Igor Bo-govno znamko Grajski sad, ^taj iz Fužin v Poljanski doki se je takšnega ocenjevanja lini s sedmim in Rajko Šte- udeležil prvič. "Seveda sem fančič iz Dragatušazosmim. bil presenečen, še erUcrat pa Pri Jerajevih letno pridela- potem naslednji dan, ko sem jo od 15 do 20 tisoč litrov bil izbran celo za ime tedna soka, Damjan nam je zaupal na Valu 202. To pomeni, da tudi recept za dober sok: "Po- dobro delamo in da smo na trebujemo zdrava, nepoško- pravi poti>" je povedal Dam- dovana in dovolj zrela jabol- : Ljubljana i Nasprotujejo prodaji mlekarne tujcem I Državni svet je na predlog interesnih skupin kmetov, obrtni- • kov in samostojnih poklicev ter lokalnih interesov na seji v f sredo pozval vlado in kmetijsko ministrstvo, da naj zaradi : ohranitve prireje mleka v Sloveniji preprečita prodajo Ljub- i Ijanskih mlekarn tujemu kupcu. Ministrica za kmetijstvo i Marija LukačiČ seje v sredo sestala s predsedniki devetih za- 1 drug Mlekodela, po srečanju pa je dejala, da bi bili priprav-Ijeni ponovno premisliti o prodaji deleža, Če bi našli rešitev, - ki bi zadrugam zagotovila večinski delež. Kot je napovedala. • se bodo prihodnji teden sestali v razširjeni sestavi, skupaj s i Kapitalsko zadrugo, Mlekodelom. zadružno zvezo in neka-i terimi zadrugami, ki niso vključene v Mlekodel, o načrtih pa : bodo povprašali tudi Slovensko odškodninsko in Kapitalsko I družbo. Prodaji Ljubljanskih mlekarn tujemu kupcu naspro- : tuje tudi upravni odbor kmetijsko gozdarske zbornice. Kot I je znano, se za nakup 54-odstotnega deleža mlekarne, ki ga I prodajajo NFD Holding, NFD Zvon Ena Holding, Jata ; Emona. Zvon Ena ID In Mlekodel, poteguje srbsko angleška : družba Salford, ki za delnico ponuja 3.1S9 tolarjev. C. Z. jan Jeraj in dodaJ, da na površini štirih hektarjev prideluje- ka, Id jili operemo, stisnemo, pasteriziramo, ustekleničijo dvanajst sort jabolk. Zma- mo in zalijemo s parafin« govalni sok, ki ga je ocenjeva- skim oljem." Ihan Parme Ihan obnovile farmo v Klin)! vasi Farme Ihan so prejšnji petek na praličerejski farmi v Minji vasi pri Kočevju slovesrio odprle prostore prenovljene farme prašičev. Prenova jih je stala petsto milijonov tolarjev, hkra-so zadostili tudi predpisom Evropske unije. Na farmi bodo na leto vzredili do 60 tisoč odojkov, ki jih bodo potem njeni kooperanti spitali do klavne teže 110 kilogramov. Do konca prihodnjega leta bodo obnovili Še farmo na Pristavi pri Krškem, do konca leta son pa tudi v Ihanu. C. Z. Damjan Jeraj ima trenutno v sadovnjaku veliko dela. Obirali bodo še do konca oktobra. Medvode Na semanjem dnevu tudi razstava jabolk Sadjarsko vrtnarsko društvo Ajda bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo in DruStvom kmetic ter žena in deklet na podeželju Medvode pripravilo v okviru semanjega dne v Medvodah razstavo različnih sort jabolk. Razstava bo jutri In pojutriinjem med 9. in 16. uro v sejni sobi občine. C. Z. f ? i ¥ GORENJSKI GLAS petek, i\. oktobra 2006 FIN NCE / PISM M cveto, zaplat n ik (gig^las.si 21 Nesoglasja med lastnikoma Deželna banka Slovenije povečuje bilančno vsoto in dobiček, občuti pa tudi posledice nesoglasja med največjima lastnikoma. Cveto Zaplotnik bička ali Še eriAmpolkrat već, kot je načrtovala, in dosegla Ljubljana • Deželna banka ly-odstotni bmto donos na Slovenije je prejšnji teden odprla v Ljubljani novo poslovalnico banke in DBS Lea- kapital. Z razvejano poslovno mrežo, v kateri je 88 poslo- singa, hkrati pa je predstavi- valnic, se uvršča na drugo ia tudi letošnje poslovanje, oz. tretje mesto v državi. Na Kot je povedal predsednik Gorenjskem je letos že pre- uprave OraSko VeseiinoviČ, novila blagajniško mesto v je banka v letošnjem prvem Kamniku, prenavlja jih še v polletju povečala bilančno Medvodah in v Bohinjsld Bis- vsoto za 23,6 milijarde tolar- trici, prihodnje leto pa načr- jev ali za 19 odstotkov» na tuje tudi prenovo enote v 144.9 milijarde tolarjev, kar Kranju. V poslovalnicah bo Draško VeseiinoviČ jo uvršča na dvanajsto mesto v Sloveniji oz. za mesto višje začela uvajati info točke, na katerih bodo stranke lahko strankam pa omogoča dvigovanje gotovine brez plačila provizije tudi na "tujih" bankomatih. Poslovne cilje banke ogrožajo lastniška nesoglasja, za njen prevzem se potegujeta oba največja lastnika • Kapitalska zadruga kot naslednica nekdanje Zveze HKS Slovenije in KD Holding. Ker po zakonu o prevzemih družba, ki je "tarča" prevzema, ne sme izvajati dejanj, s katerimi bi spremenila lastniško sestavo, miruje tudi na mirale o bančni in drugi fi- skupščini delničarjev odo- kot leto prej. Ustvarila je 815 uporabljale storitve elektron- nančni ponudbi. Ima osem- brena dokapitalizacija banke milijonov tolarjev bruto do- skega bančništva in se infor- najst lastnih bankomatov, v višini 1,5 milijarde tolarjev. Kran) Prevzemni ponudbi za CC Bled in MÜnotest Iz Gorenjsite banke so sporočili, da delničarji Gozdnega gospodarstva Bled rn Mlinotesta Ajdovščina lahko v vseh njenih ekspoziturah sprejmejo ponudbo Metropolitane za odkup "gozdarskih" delnic po ceni 2.650 tolarjev za delnico in ponudbo Pekarne Blatnik za prevzem Mlinotesta po ceni 1.600 tolarjev. Ponudba Metropolitane velja do oktobra, Pekarne Blatnik pa do 2. novembra. Delničarji morajo s seboj prinesti dokazilo o lastništvu delnic (izpisek iz KDD * klirinSko depotne družbe), osebni dokument in davčno Številko. C. Z. Kran) Nagradili bodo uporabo plačilnih kartic Banke, ki so vključene v kartični sistem Activa, bodo v okviru nagradne igre Moja Activa z nakupi dobiva nagrajevale uporabo plačilnih kartic, pri tem pa bo za žrebanje Štel vsak nakup s plačilno kartico Activa. ne glede na vrsto kartice in znesek nakupa. Igra bo potekala v Štirih trimesečnih obdobjih, nagrajenci pa bodo fahko sami izbrali eno od ponujenih nagrad. Kot ]e dejal PrjmoŽ Patru, vodja oddelka kartičnega poslovanja sistema Activa, so se za nagradno igro odloČili zato, ker opažajo, da komitenti še vedno velikokrat kot plačilno sredstvo namesto plačilnih kartic uporabljajo gotovino. C. Z. Skrbijo jih podražitve Cvrro Zaplotnik nega zaščitnega elementa evro bankovcev, ostali pa so v Ljubljana • Družba Niname- največjem številu navedli dia je po naiočilu Banke Slovenije doslej izvedla dve od treh n ačrto van ih j avno-mnenjskih anket o odnosu varnostno nit, vodni žig in zlato rumeni trak. Na vprašanje, koliko Časa bo v bankah in hranilnicah možna bcez- državljanov do evra. Vprašal- • plačna menjava tolarjev v nik je bil pri drugi anketi evre, je slaba tretjina izjavila, enak kot pri prvi, dodali so le da tega ne ve, med ostalimi §e vprašanje, ali se bo z uved- pa je bil najpogostejši odgo- bo evra kaj spremenil odnos vor - dva meseca, tri mesece ljudi do kovancev, Raziskava in pol leta. Kaj ljudi ob uved- je potrdila, da ima dobre štiri bi evra najbolj skrbi? Več kot petine vprašanih dovolj in- dve petini jih skrbi morebit- formacij o evru, skoraj devet ni dvig cen, ostale pa najbolj desetin pa celo ve za datum manjša kupna moČ, nepra- uvedbeevra.Večkotpolovica vilno zaokroževanje in teta- vprašanih dobi informacije o ve pri preračunavanju. 85 od- evru na televiziji, sledijo ti- stotkov vprašanih pozna evro skani mediji in različne zlo- bankovce in kovance, 88 od- ženke, le redki so kot ^vni stotkov jih je že tudi uporab- vir informacij navedli inter-netne strani in telefonsko linijo evrofon. Največ vprašanih si želi dodatne informa- Ijalo. Pri naštevanju evro bankovcev po vrednosti je največ vprašanih navedlo bankovec za sto evrov, naj- djeoukiepihprotineupravi- manj pa za dvesto. Več kot čenim podražitvam, tečaju polovica vprašanih tudi po menjave med tolarjem in ev- uvedbi evra ne bo spremeni- rom ter pravilih zaokroževa- la odnosa do kovancev, upo- nja. Slabe tri četrtine anketi- rabljali so jih že doslej in jih ranih ni znala navesti nobe- bodo tudi v prihodnje. mali oglasi {M/201 42 47, e-poSta: mdlfogldsi^^g-gles.si www.gorenj$kigld$.si Senca nad Primskovim iöti (razen tmäsebojnegß prerekanja), fcot daje ni. Škrat- oblastil. To nemogoče in nezakonito podstuo KS ni moti- odločati. Da najmanj trije na, poleg tega pa vedo tudi Mlfldjltd 2113 Člani sveta res ne vedo, kaj in člani, da je na Primskoi^em ka KS se ukvarja v večji veHni lo ne Člane ^eta m ne Mestne za kolesno ceno je bila parcela marsikaj narobe in nezakoni- sama s seboj. Po^jmo neka- občine Kranj. prodarw - ali. Če je sploh bila to. Morda je predsednik obisk poprijeti za delo Glede na to, da sta mi pred- Ure druge krajevne skupnosti, sednik sveta KS Primskovo g. kot so Trstenik, Tenetišc, Go- Stanislav (Slavko) Erzar in riČe, Orehek, StražišČe itd. 2. Svet KS (beri predsednik) vodi delo sveta povsem mimo Statuta tn Po^lovniica urednik krajevnega glasila Povsod je vsako leto nekaj no- KS in MOK. Ta očitek se na- prodana - sem se prepričal osebno sam. 4. No več opozoril na MOK iz različnih služb in naslovov župana odklonil prav zaradi tega?! Ko sem se danes namenila na sprehod proti našemu ko- Stiki g. Andr^ Žalar preprečila objavo tega prispevka vega, na Primskovem pa...? Kot sem že uvodoma ome- To je le nekaj konkretnih ^ Radovljid, kije na primerov pravne m gospodar- ^ . ^ . naša predvsem na sklic in o domnevnih nepravilnostih ske nepravilnosti, ki nam Ško- Gostinsko turistično srednjo delo rednih sej sveta. Če je sgo na Primskovem je pooblašče- dujejo in mečejo slabo luč tudi ^ Radovljici mlad ino z (kljub vabilu k sodelovanju), nil, bi rad opozoril na nekaj nesklepčna aH gl^ovanje ne- na revizorka MOK preseda- na tiste Člane sveta, ki bi poš- metlami kopuljicami kako sem ga moral poslati v objavo bistvenih, tudi pravno gleda- gativno, naslednji dan po tele- la stanje v KS, sicer safno za leno delali, za kar $0 tudi ^lato in posoravliaio Seveda V Gorenjskem glasu, najbolj rio, nepravilnosti v delu in de- fonu pridobijo manjkajoče leto 2004, (Čehi opravila tudi izvoljeni. branem časopisu na Gorenjskem. jih ogovorim, ja, kaj pa po- lovanju sveta (beri predsedni- glasove (zadnji primer je sod- za leto 200$, bi bilo tega še en- Žal je tudi nekaj takih pri- spravljate in mi povedo da ka) KS na Primskovem: na poravnava). krat več) m izdala zajetno merov v delu vodstva KS, ki so ^^ ^^^^ fportnega Kot p redsednik sveta KS v i. Predsed n i k sveta je de- Za ključni raču n, ki pred- mapo ugotovitev nepra v ilno- k raju na red i/ i ali pa še bodo ^^ ^ čišč4n}e okol ice šole dveh mandatih (štiri in šest cembra lani uradno odstopil s stavlja pridobivanje m trans- in ukrepov za njihovo od let) sem s člani sveta, s svojimi ß*nkäje predsednika, kar po-sodelavci in Mestno občino t/juje sklep zapisnika s^e. To-Kranj ustvarjal in soustvarjal rej, s tem datumom so mu patentno trošenje denarja, je med najbolj pomembnimi akti vsakega društva ali orga- pravo. Celoten revizijski za- težko popravljivo materialno škodo, kot: Ostala sem brez besed, spomin pa se mije umil na moja pisnik je predsednik dobil v. - oddaja siur manjšega rnlada leta pred So leti kako junija letos, člane sveta pa je o prostora v najem za 99 let po ^^^ ^^^^^^ udarniško delat ko smo imeli namesto telovad- praktično vse, kar se je na uradno prenehale vse funkdje nizacije. Za KS, ki je nepO' tem pomembnem gradivu 1 (en) evro na leto, Primskovem dogajalo na jav- kot predsednika, prav tako sredni proračunski porabnik, seznanil Šele Štin dni pred sgo • n€pregfedna (tudi nezako- n^i^miško delo tako kot di- nem, gospoda rskem in kom m- tudi vsa pooblastila. Žalost no pa je zakljuin i raČu n še pose- sveta, to je 15. septembra letos, ni ta) p rodaja zemljišča. nalnem področju. Prav zato in nedopustno, predvsem pa hej pomemben. Na Primsko- skupaj z vabilom na sejo. Po ' zavestno preplačilo obnove ' si nekako dovolim reči, da to nezakonito je, da on vse leto vem si je predsednik dovolil. datek, da so Člani sveta v piČ- kotlovnice nad dvorano, podro^'e zelo dobro poznam. Še vedno nastopa in se podpi- da s pismom v petih stavkih, petih minutah "spr^eli" to - priznanje pogojevane Prav to in spremljanje dogod- suje kot predsednik, kot da se treh Številkah in indeksih, kar poročilo skupaj z vsemi ukre- predkupne pravice za nakup kov tega vodstva KS (nekaj ni nič zgodilo. časa sem ceio sodeloval), Ču- Poleg te zgodbe o predsedni- po telefonu pridobi potrditev aključnega računa. Torej pi. pove le to, da praktično niso vedeli niČ o tem. oz. le prostorov Mercatotja, - odpoved in zar>emarianje tim potrebo in pravico do ou- kovem odstopu je enaka oziro- brez možnosti vprašati ga za ma podobna zgodba (farsa) o podpredsednici. Svet KS je škodljivo vodenje Krajevne podpredsednico izvolil na svo- njevanja in opozarjanja na nemogočo, nezakonito in skupnosti Primskovo. ji redni sdi, kar je povsem nor- Vem in navajeni smo, da malno in prav, vendar je osta-predsednik v svojih uvodnih la brez pooblastil o zastopanju ralno. še kako potrebno razlago o pO' sameznih prihodkovnih in predvsem odhodkovnih posta vkah. To je nedopustno in nemo- kar so slišali na seji v teh petih minutah. 5. Oii^wsi med KS in MOK so na najniiji možni ravni. Po n udba (želja) ž upa n a Mestne občine, da obiŠČe KS oziroma prisostvuje sdi sveta jaki te šole. Mnenja sem, da zaslužijo vso pohvalo ravno tako profesorji, ki $0 jih ruivdušili za to delo. Torej, če bo Gorenjska regija turistična, "halo" Sled in lastninske pravice in razpola- . ^ ^ . ganja z zemljiščem v Kokr- gostinskega vrsticah v Stikih piše le tisto in podpisovanju v imenu KS. J. Svet KS ni razpravljal in z namenom, da se neposred- Škem logu. Brez kakršnekoli zamere ali sovražnosti do kogarkoli sem želel te očitne nepravilnosti prenesti na papir in seznaniti volivce. Šele tako se bomo in turističnega osebja, povrhu pa še zelo pridnega, ki zna poprijeti za delo. Lep pozdrav I.V. pozitivno • kar se lepo bere in Predsednik aii nekdo drug (?) ne odločal o že podpisani Po- no seznani z najbolj perečimi lažje odločali o novem vod-morda je še celo logično, bom za njo niso opravili ustrezne- godbi za prodajo zemljišča na problemi, je bila $ strani pred- stuu KS, ki bo delovalo v ime- jaz napisal in opozori/ na ne- ga postopka pri notarju. Klancu. M a neki davni seji sednika KS (člani za to sploh nu nas in za nas. Vodenje KS katere negativne stvari v zadnjih letih. Torej vse od decemb ra lan i sveta (na ka teri sem b il priso- ne vedo) kar t rikrat zavmje- pa mora mo za upati đoveJc u, je KS Primskovo pravno op ra- ten t udi sam) je svet res poob - na oz. pogojena, o čem bi se ki ne bo izigraval ne na ši h SploSna ugotovita, ki pa ni vilno nesposobna - nima na- io^til predsednika, da vodi župan rad pogovarjal. ljudi ne našega premoženja. samo moja, je, da KS na mreč predsednika, podpred- razgovore o prodaji, vendar To je nedopustno, negospo- Primskovem ni "Čutiti", ni sli- sednica pa je ostala brez po- pa svet o t^m dokončno mora dariio in celo žaljivo do župa- Ton e Zu pan GG naročnine 04/20142 41 epoha; nsrocnine^g-gUs.si wv/w.gor^njsldQlds.sj ? 22 KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g'glas .si C0REN)SK1 GlAS petek, 13. oktobra 2006 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Wä'cMo « ob|a«o sptf(fmj(no DO TtlftMu &4/2ÖJ-4/ -f^b^ 13 OSMno m ^ftiSO" > firaniufiL po pr^ti • iH (xnifd«ijtj ii clo H oOg^f'Ccnđ oqi^so« "t ponudb v luDnki, izivdft« ugotfr^ JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA- T£L:.04/S3-I5-249 Nakupovalnr izlet • Madžarske toplice 2S. 10. • 31. ; Trst 27. lo.; Lenti 21. ^o.l 10., 2. n. n., 0. 11. • 12, II Obvestila o dogodkih objavljamo v rusrjki glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Casilsko-preventivni dan Kranj • V okviru oktobra • meseca varstva pred požari • bodo jutfi» v soboto, med 9. in 12. uro za krajane odprta vrata gasilskih domovv Mestni občini Kranj. V tem Času bo potekalo zbiranje gd$ilskth aparatov za preventivni pregled, prikaz uporabe in gašenja. Na Glavnem trgu bo potekala gasilska delavnica, na kateri bodo sodelovali tudi dimnikarji z nasveti. Oktobrski semenj Kranj • Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto, Oktobrski semenj. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranj, na Glavnem trgu pri vodnjaku, od S. do 13. ure. V knjižnicah za otroke jesenice - Na otroškem oddelku Občinska knjižnice Jesenice bodo prihodnji teden potekale delavnice in ura pravljic: v ponedeljek, oktobra, od 16. do 17.30 • pobarvajmo makarone: v torek, 17. oktobra, od 14. do 15.30 • obllkujmo stekieničke, od 16. do 19. utre • angleške urice; v sredo, 18. oktobra, od 16. do 17.30 - izdelajmo blokec; v četrtek, 19. oktobra, od 15. do 16.30 - popoldanske čarovnije, ob 17. uri - ura pravljic; v petek, 20. oktobra, od 16. do 17.30 • rišemo na lesene ploščice. Koroška Bela • V knjižnici na Koroški Beli bo v torek, 17. oktobra, od 15. do 16.30 ustvarjalna delavnica. Hruška - V knjižnici na Hrušici bo ustvarjalna delavnica v sredo, i8. oktobra, od 16. do 17.30. Ob Tednu vseživljenjskćga učenja Radovljica • LU Radovljica v okviru tedna vseživtjenjskega učenja vabi v ponedeljek,» 16- oktobra, ob 19. uri na brezplačno predavanje s projekcijo slik o Albar^iji, ki ga vodi Matej Rupel. V torek, 17. oktobra, ob 16. uri bo v domu dr. Janka Benedika v Radovljici organizirana brezplačna delavnica Urjenje spominskih spretnosti, ob 19. uri pa na LU Radovljica razgovor o baletu Labodje jezero z bralnim krožkom, ki ga vod mentorica Nataša Kristan PrimŠar. Ob 19. uri društvo priJateU jev mladine Srednja Dobrava organizira brezplačno predavanje Grega Solceta O bontonu v prometu. Starotrški večer Lesce - Krajevna skupnost Lesce vabi jutri, v soboto, ob 1$. uri v Družbeni center na prireditev Starotrški večer, na kateri bo nastopila skupina pevk s Starega trga v PolanskI dolini ob Kolpi, kr se imenujejo Polanski odmev, ter poianski tamburaši, igralci in folkloristi. Turnir v malem nogometu Naklo - Jutri, v soboto, se bo ob 11. uri na nogometnemi igrišču Merkur začel turnir v malem nogometu. Sodelovale bodo ekipe Naklega, Cegelnice, Naklega - Pivke, Strahinja in Podrebra. Vabijo ljubitelje nogometa In zabave. Podelitev priznanj za urejenost Preddvor • Turistično društvo bo priznanja za urejenost kraja podeljevalo jutri, v soboto, 14. oktobra, v domu krajanov v Preddvoru ob 18. uri. IZLETI Na Mrzli vrh Kranj, Preddvor • Planinsko društvo Kranj in Planinska sekcija Preddvor vabita svoje člane v soboto, 21. oktobra, na planinski izlet na Mrzli vrh nad 2lrml. Izlet je lahek in primeren za vse pohodnike. Če bo dovolj prijav, bo organiziran avtobusni prevoz. Odhod iz Preddvora bo ob 7. url, izpred Creine pa ob 7.30. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 65 ali 040/260 930 do srede, 18. oktobra. Od izvira Soče do izvira TNP Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod od izvira Soče do info centra TNP v Trenti. Pohod bo v torek, )7- oktobra, odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje Begunje, nato bo avtobus ustavljal na postajah do Brega. Zmerne lahke hoje bo do 3 ure. Prijave pri Miel Legat, tel.: 040/737 562. Na Šmarno goro in Čemšenik Kokrica - Društvo upokojencev Kckrica obvešča članice In Člane ter njihove družine, da v oktobru organizira dva rekreativno-družabna pohoda, ki bosta v soboto, 14., in v soboto, 28. oktobra. To soboto se boste povzpeli na Šmarno goro, čez 14 dni pa boste obiskali Dom pod Čemšenikom. Obakrat bo zbor ob 13. uri pred Domom krajanov na Kokrici. Pohod v neznano Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 21. oktobra pohod v neznano- Izlet bo razvedrilnega značaja, zato ne bo dosti hoje. Pot bo lahka in primerna za vse planince. Zaključek bo v priznanem gostišču. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 po tel.: 531 55 44 alt 03i/345"209. Izlet v brezno prestavljen Kranj - PO Iskra Kranj obvešča, da bo zaradi poškodbe v vodniških vrstah planinski izlet v brezno Govic, ki je na programu za soboto, 21, oktobra, prestavljen na poznejši Čas. Enako velja za pripravo (usposabljanje) za ta izlet, ki bi morala biti izvedena dan pred omenjenim izletom. O novem terminu izleta bodo pravočasno obvestili. Urekov pohod Hotavlje - , v soboto, 14. oktobra, bo tradicionalni Ure- kov pohod na Goro v Poljanski dolini. Organizatorji smo Olimpijski komite Slovenije, RTV Slovenija, občina Gorenja vas-Poljane in Športno društvo Marmor Hotavlje. S strani Športnega društva Marmor Hotavlje bo voden pohod Ho« tavelj (gostilna Lipan) s štahom ob 8.30. Pohod traja približno dve uri. Od n.30 dalje bodo na Gori družabne, športne in kulturne aktivnosti. Več na wwsv.sdmh.si ali 051/214 751. OBVESTILA Dan odprtih vrat bolnikov z osteoporozc Kranj • Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj vabi v ponedeljek, 16. oktobra, na Dan odprtih vrat v Dom krajanov Prim-skovo. Program: ob 9. uri pohod na Sv. Lovrenc nad BaSljem, odhod izpred Doma krajanov Primskovo; ob 15. uri: UZ meritve mineralne kostne gostote na petnico, predavanje Vpliv prehrane, vitamina D in telesne dejavnosti na kosti in mišice, predavala bo dr. Maja Kozlevčar Živec, spec. fiz. reh. med., posvetovalnica za osteoporozo dr. Maje Kozlevčar Živec, spec, fiz. reh. med. in pogostitev vseh prisotnih z zdravo hrano - predstavitev dela dijakov Biotehniške šole Iz Strahinja; od ^6.30: Predavanje z delavnico Gibanje v plesu s prof. dr. Meto Zagore, predstavitev različnih proizvodov na stojnicah Fidlmed, aktiv kmečkih žena ...; od 15. do ure svetovalni kotiček Gorenjskih lekarn - Svetovanje farmacevta o pravilni in varni uporabi zdravil za zdravljenje osteoporoze. Dan odprtih vrat društva HOSPIC Jesenice • V prostorih društva HOSPIC v Domu Franceta Berglja bo v ponedeljek, 16. oktobra, od io. do 12. In od i6. do 18. ure dan odprtih vrat. Ob i8. uri bo predavanje Marjane Svetina, prostovoljke pri delu z žalujočimi in hudo bolnimi z naslovom Izguba boli. Zvočna sprostitvena terapija Kranj - HLIMANA združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje vabi svojce oseb s težavami v duševnem zdravju na zvočno sprostitveno terapijo z gongom, ki bo v torek, 17. oktobra, ob 16. uri na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju. Vodila jo bo gong terapevtka, klinična psihologinja, specialistka mag. Hermina Mere iz Maribora. Prijave in informacije po tel,; ;>o'' v PREDAVANJA Diabetes je ozdravljiv Radovljica « Naravno metodo za ozdravitev diabetesa tipa 1 in 2 bo v Knjižnici A. T. Linharta Irma Bembič Ogorevc predstavila v torek, 17. oktobra, ob 19.30. Osupijive najdbe Kranj • Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z avdiovizual- nimi predavanji Osupljive najdbe v Gimnaziji Kranj, učilnica 9. Jutri, v soboto, 14. oktobra, bosta ob 9. uri na sporedu dve predavanji: Znanost skozi oči kreacionistov in Kako do zmage? Predavala bosta Franc Novak in Pavel Repnik. Kako ljubiti svojega otroka Kranj - V sejni dvorani Mestne občine Kranj bo v torek, 17. oktobra, ob 18. uri na temo Kako ljubiti svojega otroka predavala Mila Saftič, dr. med, PROSTA DELA študentje,dijaki «I A M Socu^i spremljevalec hudo t>olnih • vlc^ prostovoljca Lesce - V Družbenem centru v Lescah se bo v torek, 17. oktobra, ob 18. uri začelo predavanje z naslovom Sočutni spremljevalec hudo bolnih - vloga prostovoljca. Predavala bo Tatjana Žargi, višja medicinska sestra in predsednica Slovenskega društva hospic. KONCERTI Koncert arij in samospevov Kranj • V Kinu Center Kranj se bo danes, v petek, ob 19. uri začel koncert opernih arij in samospevov z naslovom Pesem mladih v srcu Kranja. Vstop je prost Revija zborov upokojencev Komenda - V Športni dvorani v Komendi se bo jutri, v soboto, ob 17. uri začela Medobmočna revija pevskih zborov upokojencev Gorenjske. Po Bledu z okoišno z glasbo in pesmijo Bled • Danes, v petek, bo ob 20. uri v dvorani GG Bled koncert za naslovom Po Bledu z okoišno z glasbo in pesmijo. Nastopili bodo: Jani Kovačič, Jernej Brence, Davorina Pire, Aleš Strajnar, Gašper Primožič, jože Zupančič, Anja Strajnar in Rado Mužan. RAZSTAVE Moje fotografije Železniki • V galeriji Muzeja Železniki bodo danes, v petek, ob 19. url odprli fotografsko razstavo Moje fotografije avtorja Tineta BenediČiČa, člana Fotografskega društva Anton Ažbe Škofja Loka. PREDSTAVE Kadar se ženski jezik ne suče Podpeč - Kulturno društvo Kruh Križe pri Tržiču gostuje jutri, v soboto, ob 19. uri v dvorani v PodpeČi z igro Vojmila Rabadana Kadar se ženski jezik ne suče. KsKERN NEPREMIČNINE Mdistfcv t Srr/mi) in 520 EUR/m2 zi pritli^e (1246121SC Srr/m2)i V KRANjU: poslovni prostor v izmeri $7 mz in klet 14 m 2, 2004, cena «32,0 mio (133.533 2UR)» V KRANjU: poslovni prostor v pnttijjü v izmen 35.60 m2, letnik cena «14^ mio (61.759 EUR}^ možna uporaba SADOVgiCA, L^ncovo « stan hiia dvojček v veL mz, obnovljen leta 2001. na parceh 400 mz, vsi pri cena «2\,o mio SIT VE].E$OVO;stan hiia letnik 85 rnz na etažo (< P, N in parcela 681 m2, dva ločena cena ^44.0 mio SIT (183.608 EUR)^ SENĆURrstan.NU, etmk6o. ne povriine 200 mz« obnova v elu 2004 Izdelana kieti pritli^ie In man$a^ 63, psrcda 900 cena - 4S.o mio SIT EUR)^ PODNART fTale^: brunanca 5x4m, spodaj bti^lni prostor s kuhinjOi zgoraj ežiSia, &Ura 20 leti pel^ pokrHi nad^ sirvSekzžarom, parcela 750 mz, cena» 8,387.000,00 SU (35.000 EUR). VtRMA^E: stan, HU vel 9x11 m, (klet, pritirčje in mansarda). parcela po m2, letnik obnov^jerta teta zoco (stre-ha, ^sada, okna, vrata, tlaki), cena -49.5 mio SIT (206 559 EUR). ZEMLjl^* Prodvno: Saieij: stav* parcela 500 mz, cena = i7»973,oo SiT/mz (75 EUR/mz). Mače: stav. parcela 1186 m2 po 19171. V KRANjU ^ procvodrKxUadiš£ni prostor rn2 v prHli^u obn. teta 2004. samostojen vhod. klimati, tako) na voljo, cena« PnAamo: MLAKA, n Crüy* v naselju novejših hA, ftanovanjsb KiSa v lil. gr.^ [klel 140 mz, prrtičje 150 mz mansarda 113 m2}, parcela 772 mz na »nčni kAa* cijij pnmema tudi za dyo5tar>ovan|sko h\lo, možnost poslovne dejavnosti, cena «40,^ mio srr (175262 £UR). Df^LOVKA. stan. hiSa stara 45 let. pn* mema tudi ta dvodružinsko hrSo^ nan. površina 270 mz, velikost par^e 1.000 mz, cena « ^SiO mw m v nadaljevanju parcelo 336 mz po 2 396,00 SIT (TO EUR/ms). GoHie. stav* parcelo 998 mz po 23.96400 SIT/mz (w £UR/mz) suka va$ pod Uvavom; stav. parcelo 530 m2 za poćitniiko hiico, cena « 22.765 Srr/mz £uR/mz). jTANOVANjA; Prodamo; CORtĆE: tnsobno v pntbČju hi$e 81 m2. kleiSmz, terasa \4 m2 in 34 m:, vrt zz7 mz, obnovljeno iA 2002. cena « 27,0 m>o SIT (112.669 EUR), TR2k!: dvosobno 44*75 rnz v 1. nad* stropju in uporaba obrHdva 1994 mz, vsi prikl]ućkj, na voljo po dogovoru, cena 9140 mio SIT {58420 EUR). TR2iC tnsobno us v pri^ u cwia » 22 o m^ SIT XRAN j, Vodovodni stfllp*^^^ 7^*73 mz v 4 nad«, obnova delno 2005, vti pnklju^. na voljo po dogovoru, cena ® 27,0 mio SfT (n2.669 EUR) KRANj, Zlato po^ tns<^no79,6 m2 v visokem prilii^u/2 nad., obnova 2003. certa • 28^5 mio SfT (118.923 EUR), TRŽKi^ 8strica: irisotwo 125 mz v pri^ tličju hiJt obnova 86, cena = 22.0 mio SIT (QL8O4 EURS. www,k3«ker n,si f 9 GORENJSKI OAS petek, 13. oktobra 2006 RADOSTI ŽIVLJENJA info @g-glas.si 23 Brokoli Boris Bergant Brokoli je v zadnjih letih doživel pravo renesanso • v Številnih raziskavah so brokoli namreč prepoznali kot zelenjavo, ki zmanjšuje tve- mi zelenjave, z oljčnim jem, česnom in sojino omako. 8rokolijeva terina Za 4 osebe potrebujemo: 70 ganje za nastanek raka. Je dag brololija, j jajca, 3 ilice bližnji sorodnik cvetaČe, ven- p§eničnega zdroba, j žlico na-dar ima bolj zaänjen in in- ribanih mandeljnou, j žlice lenziven okus. Obstaja več kisle smetane, j žlico nariba- vrstbrokolija, kiimajo vijoli- nega parmezana, sol. sveže iaste, rumene, zelene ali bele glave, vendar se le redko znajdejo na prodajnih poli- poper Brokoli očistite in odrežite Af I k—l > Vi-/ t cah, morda je izjema le tro- peclje od cvetov. Peclje ku- koli operite in ga razdelile vinom. Premešajte, zalijte z manesco. Kljub svoji priljub- hajte do mehkega v slanem na posamezne cvetove. Na juho in dušite dokler riž ne Ijenosti brokoli ni dovolj po- kropu 20 minut in zadnji 5 stopljenem maslu prepraži- vpije vse tekočine. Primešaj- gosto na naših jedilnikih. To minut zraven kuhajte tudi te moko, dodajte krompir te peterlilj, maslo, parme- bi morali spremeniti - zaradi cvetove. Kuhan brokoli spa- in brokoli ter zalijte z ines- zan in solite ter popoprajte svojega zdravja. Torej, kar v sirajte v pire in ohladite. Bro- no juho, Zavrite, začinite s po okusu. Odstavite z ognja trgovino po brokoli, pri na- kolijev pire zmešajte z jajd, soljo, poprom in muškat- in mešajte dokJer se maslo kupu pa bodimo pozorni, da pšeničnim zdrobom, man- nim oreškom ter kuhajte, ne raztopi ter takoj postrezi- izberemo čvrste, temno oba- deljni, kislo smetano in par- da se krompir in brokoli te. rvane in goste cvetove (Čim mezanom. Malo posolite in zmehčata. Nazadnje prime- temnejša je barva, tem več popoprajte ter dobro preme- Šajte kislo smetano In se- Telečji medaljon! Z rastlinskih hranilnih snovi šajte. Z maso napobiite po- sekljan pelerSilj ter postre- brokoli jem in gorgonzolo vsebuje). V hladilniku se maščen model za terine in zite z opečenimi kruhovimi brokoli lahko ohrani od pel pecite v vodni kopeli, v na kockami- do sedem dni. Pred shranje- 180 stopinj Celzija ogreti pe-vanjem brokolija ne peremo, ker se na vlažni rastlini lahko pojavi plesen, ampak ga šele tik pred uporabo dobro operemo. Kuhamo ga le kakih pet minul, da ostane še čid 40 minut. Pečeno terino pf^^^g 5 ohladite, stresate iz modela. brokolijem narežite na rezine m postrezite z rezinami paradižnika. Za 4 osebe potrebujemo: )0 dag brokolija, 8 telečjih meda-Ijonov, težkih po 10 dag i žlico ma%la. J5 dag gorgonzole, . si^eže mkti poper. Za 4 osebe potrebujemo: 1 čebulo. 20 dag brokolijevih ci^e- Brokoli razdelite na posa- malce hrustljav m ohrani Krompirjeva juha čm^ več dragocenih sestavin. ^ brokolijem še najbolje pa je, Če ga sku« hämo v sopari, lahko pa ga Za 4 osebe potrebujemo: jo juhe cUi vode, 5 dag masla. tov, 2 tiici oljčnega olja, 20 dag mezne cvetove, jih operite in arborio riža, j paradižnik. 20 jih skuhajte v slanem kropu, ^ampovih repkov, t dl suhega Telečje medaljone natrite s belega vina, 4 dl zelenjavne soljo in poprom ter jih na vročem maslu z obeh strani uživamo tudi presnega v so- dag krompirja, 30 dag brokoli-lati. Spodnji del stebla je po- ja. 11 mesne juhe. 2 žlici mas- dag nanbanega parmezana, opecite. Skoraj pečene zloži« so/, sveže mleti poper, 1 žlico te na pekač, jih obložile z navadi dokaj oiesenel. zato je /a, 1 žlico moke. 2 žlici kisle svežega sesekljanega peuršilja. brokolijevimi cvetovi in ponajbolje, če ga olupimo pred smetane, svež sesekljan peter- kuhanjem ali po njem. Nežni cvetovi so odlični z raz-liČnirTii prelivi in omakami, primerni so za pripravo raznih juh in solat, odiično se vrhu naribajte gorgonzolo. Na oljčnem olju prepražile Postavite v na 2.00 stopinj čebulo. Dodajte riž, ga poste- Celzija ogreto pečico in gra-klenite, primešajte na kocke tinirajte 10 minut. Medaljo-narezan paradižnik, oluplje- ni z brokolijem vred preloži-Opran krompir olupite in ne škampove repke, oprane te na krožnik in postrezite s sd, svete }nkt poper, malo nanbanega muškatnega oreška. ujema tudi z drugimi vrsta- ga narežite rta kocke, Bro- cvetove brokolija in zalijte z krompirjevim pirejem. 5 I NOTARKA Marija Murnik Sporočam, aa sem začeia s poslovanjem v notarski pisarni na naslovu Cesta Staneta Žagarja 37 v Kranju (prvo nadstropje Pod/etniškega cenira na Primskovem). □«lovni ćas za strank«: ponedetjek -^tnek od 9. • 12. ure in od 14. -16. ure p©1«k od 9. -12. ure in od i3. -14. ure Teiefor^t 04/23 59 000 Fax: 04/23 59 001 Elektronska pošta: tai n i stvo^m u mik .n otarkanet ai.» T^ Gorenjska 96 MHz RADIO Z A R A D O V E D KOMUNALA RADOVLJICA, d. o. o.y Ljubljanska c. 27 4240 RADOVUtCA vabi v delovno razmerje sodelavca (m/ž), ki bo odgovoran za operativno delo na organizacijski enoti Vodovod kanalizacija čistilne naprave. Kandidati morajo izpolnjevati r^slednje poboje: - V. alr VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene ali strojne smeri, ' najmanj 2 leti delovnih izkušenj, - vozniško dovoljenje kategorije 8, - uporabniško znanje računalništva (Word, Excel) Kandidati, ki izpoinjujejo pogoje, naj pisne prijave z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska c. 27, 4240 Radovljica z oznako: "Prijava na razpis". Podjetje Iskra Vzdrzevanje, d. d., Kranj želi razširiti prodajno mrežo svoje dejavnosti na strojnem področju, zato vabi k sodelovanju dir^amične osebe za opravljanje del STROJNEGA TEHNIKA (m/ž) Od kandidatov pričakuiemo: strokovno izobrazbo strojni tehnik, zaželene so delovne izkušnje, pasivno znanje angleškega oz. nemškega jezika, osnovno računalniško znanje, Lzpit kategorije B, samoiniciativnost, pripravljenost za nadeüjnje izobrazevanje in strokovno usposabljanje. Izbranega kandidata bomo sprejeli v delovno razmeoe za poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave na naslov: ISKRA VZDRŽEVANJE, d. d. Savska loka 4 Kranj Prijave sprejemamo do 27. oktobra 2006. KUHARSKI RECEPTI Za vas 20 f?a Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: čista goveja juha z zelenjavo iz juhe in jetrnimi cmočki, puranove prsi z zelenjavo Iz ponve (voka), riž s curryjem, meiar^a solata s paradižniki in jajčevci (popeče-nI v olju), kostanjeva torta; Večerja; mesni sir, pečene paprike v marinadl, črn kruh. Ponedeljek • Kosilo: bučni golaž, polenta s parmezanom, popečena govedina iz juhe. end viia s koruzo in rukolo v so- lati» sladoled; Večerja: poipeti iz filejev različnih morskih rib s suhimi žemljicami in zelišči, krompirjeva solata s.kumaricami. Torek • Kosilo: rižota z zelenjavo In telečjim mesom, mela- na solata, nektarine; Večerja: špinačni Štrukelj iz krompirje« vega testa, motovileč 2 jajcem v solati. Srada • Kosilo: zeljna enolončnica s kranjsko klobaso, palačinke z marelično marmelado; Večerja: makaronovo meso, mešana solata. Četrtek • Kosilo: kremna juha \z buČk, pečen piščanec, kumarice s krompirjem v solati (bučno oljej» grozdje; Večerja: čebulne omlete, polnozrnat kruh, paradižnik s kaprami in oljkami v solati. Petek • Kosilo: fižolova juha, skutni cmoki, češpijev kompot» grozdje; Večerja: ribji fileti po pariško, radič s krompirjem, pečena jabolka z orehovim nadevom. Sobota • Kosilo: dušene bučke z dišavnicami, piščančja bedra, ovit^s slanino» na žaru, endivija s krompirjem v solati, jabolčni zavitek; Večerja: lazanja s testeninami in mletim mesom, pečeni kostanji, jabolčni mošt. GG no^čninc 42tp|. DOM UPOKOJENCEV KRANJ -blato rim •KOMIČNA KRIMINALKA ITEAT6RI 1 SE RADI NASMl-JALl ? ZA DOBRO URICO POZABILI NA DNEVNE PROBLEME? NIČ LAŽJEGA! OGLEJTE Si NOVO PREDSTAVO BBTEATR.A! PREŠERNOVO GLEDALIŠČE NEDELJA IS.10.06ÜB ]9.30h i L! I Občinski odbor Socialnih demokratov ^SD Naklo vabi občanko In obeano Naklaga ^ ' ' na prodstavHov svojih kandidatk In kandidatov za «v«! Oblino NaMc v pot«k, 13« oktobra 2006, ob 20 uri v Pluariji Boloro v Naklom in 20. oktobra 2006 ob 20. uri v Gasilski dom Duplja. Vabljani v čim vačjam ötavIYu. < K O d o s N O iO. I_ PREPRIČA)TE SENA Tel.: 01 /832 36 09 u lA O f v r • 24 OGLASI, MALI OGLASI info^g-glas.si GORENJSKI QUiS petek, 13. oktobra 2006 KD Mvni ^ ad Sfcvcnije id Xoilume deravnosu OtXTKK^i i?DC»UVa KJUNJ. SOBOTNA MATINEJA GMCU]«: Otrcrfka lutkovns debvotou Ljubljana DROGE MED NAMI Sobota» 14. oktober 2006. 10. un. v Pr«iemovem etedallšču Gorenjski Glas gW lÜfi conD/rmn NAGRADNA IGRA 2A NAROČNIKE ZA ljubitelje LUTK v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti v Kranju smo pripravili nagradna vprašanja, med ^Šiljateljl pa bomo izžrebali prejemnika vstopnice za lutkovno predstavo, ki jih JSKD ob sobotah or-anizira v Prešernovem gledališču v Kranju. Prvi nagrajenec je Miha nidar iz Kranja Vstopnico za jutriSnjo predstavo prejmete na blagajni Prešernovega gledalilča ob predložftvi osebnega dokumenta. 2. vpraianje: DopoInHe naslov:".....Pokrajculja' Odgovort z vaiim imenom m priimkom, polnim naslovom In narofnlikc številko poiljite m: narocnine^g glas.si ali na naslov C&r«ni$ki glas. Zoisova i, 4000 Kranj, do sfede« td 10. LOTO Rezultati 82. kroga - n. io. 2006 3. 8, 9, 21, 25, 30, 32 m 29 Lotko: o, o, 3, s» 8 Predvideni sklad 83. kroga za Sedmico: 93.000.000 SIT Predvideni sklad 83. kroga za 30,000.000 SIT Savatech, pfoljvodovm pfwwlmffe^ Sđvatech, d.0.0., in družba Sava • Schäfer, d.0.0.» sla nosil kt razvoja QumarBke dejavnosti v okviru Poelovr^e akupine Sava, kt nadaljujeta tradicijo proizvodnje gumeno-tehnićnth Izdelkov ir) pnevmatike. K 6edalje uapMnajSemu poslovanju so pripomogli pole9 deseiledj izkušenj tudi lasten razvoj in inovatn^na kuttura podjetja s prav takšno tradicijo ter, najpomembneje, njegovi zapo$^er\i. Razvi/amo, proizva/amo in prodajamo izdelke visoke kakovost). NaSi izdelki ao iskani v gradbeni industriji, proizvodnji vozil, graßöni in papirnidki in čas. ZA RAZVOJ IN KONSTRUKCIJO NOVIH IZDELKOV. Delo poleka v eni izmeni. Od kandiatov pričakujemo najmanj vlijo izobrazbo strojne smeii, dobro znanje ar^g^ka^a jezika, obvladovanje programskega okolja Windovirs samostojnost, inciativnost, zanesljivost in žetjo po pridobivanju novih znanj in arećavanju z novimi iz2lvi. Zaželjene so delovne izkudnje. Pogodbo o zaposlitvi bomo aktenDi za eno leto in 9 kaanejdo m^noatjo sklenitve za nedoloćen 6as. Sčhater Roils Sttva SehafefI 4^.0. PreVvodnia bi proiJtjt oumlivilh Družt>a S.IVA • Schäfer» d.o>o« - podjele» ki proizvaja In trzi gumirane val|e In je j o Int-ventu re z nemškim perineriem, prBv tako potrebuje dodatne ŠOOeLA VC£ OZIROMA SODELAVKE KOVINARSKE IZOBRAZBE. Delo poteka v dveh izmensh; pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili s kandidati za določen čas enega leta z možnostjo nakr^adne pogodbe 2a nedoločen 6as će st$ pnprBvtjeni sprejeti izzh/ in ste se prepoznan v naSt/i prrčakovan/ih. poš/jite ponudbo z dokeziU o izobrazbi do 21.10,2006 na naslov: ^vetech, d.o.ov Ksdwvska služba. Škofjeloška c. d 4000 Kranj Za dodatna pojasniia ^mo vam ne ^/oijo po le/e/boa Sieviiki: 20 65 377 In 20 65416, Vaie ponudba bomo obrevnavafi zaupno in vas abvesdii C izbiri v 30 dnah po odhčitvf \ NEPREMIČNINE ecal (state svct re <9.0. o. ea«t« kmamj i do tr^, podal|la ne faze. Cena prvega )e 39 mio srr (162.764 £UR) drugega pa 43»2 mio SFT (180411 EUR). KUPCI NE PLAČAjO PROVfZljE. ZEM^iSCE prpdamo PoS,CC SfT (130 EUR) /ma Mote >009 m2, ravna. (yik2 pspcela z direktnim dostopom po ;^s^ftirani cesti. Podeželje, lep reeled. 8 km iz Kra Cena nia prolf Sm edniku. Cena 26.360,00 srr (110 EUR) /m2. Šenčur: 462 mz. pravokotna, ravna parcela ob Velesovski cesti Cena 31.153.00 srr (130 EUR) /ma. Senär • Vo^ 478 m2. stavbno 2e, ravna parcela, sončna. 33.600.00 SfTym2 {140 EUR/m2) $k. L^ • Sv. Duh: zazidljivo ze cca. 700 m2 skupaj s cesto, ravno. Cena 31.153,00 SIT (130 EUR) ym2. PRODAMO ponovni pnstor Krvij • Rupa: 211 rru, v poslovni coni p^ dam» starejSr objekt, I 19 50, takoj upo<3 benza nezahtevno dejavnost Parcela 1113 m2. priUjij6:i za plin, elekt^ko, vodovod, kanilczadjo in telefon, dostop nemoten, pnklju^ r>a avtocesto Je oddaljen slab km. Cena SJ mio SFT (222.600 EUR). wwtiv*svet*nepremicnine»si i N«pferricnin4ka agencija n^pfdmiihiii» v Kranju. Jezerska c. 41 (Dom krajanov Primskovto) GSM C40/666 990. t^L 04/234 fit. 04/234 e^poita ca roh ne.6 6(|>5iol .nel fOTRuD LISE BOMO ZA VAS! CE IMATE 'VROCO PONUDBO^, PRODATTE PREKO )AVNE DRAŽ8E 2i dražbo kon«c oktobra s« prijavite do 13* 10* • nepremičnine «vozila Vtč informacij na I I ližete nov dom ali kupca za svojo nepremičnino? Oddajate ali najemaU stanovanje, hišo ali poslovni prostor? Celovita reiftev na enem mestu. Za vas delamo Aktivno«lasno« Preudarno AjPdo.o. Kranj Koroška cesta 4000 Kraraj gsm: 0^1/330 «040 STANOVANjS PRODAM KRAN) • ^ije/o na»lje54S5 mz« dvosobno predelano v criscA«, L $9, c^n. L 2000, ZK urejena, oprem, kuhinja, vsdjrvo spni 2007. 24900oooioo SIT Za znane stranke kupimo parcelo cca. 1000 ni2 (prcdajaiec ne plača provizi^ siarefSo h lio z veči^m vrtom na Co-renjstem, en>r dvo*, tr)$obni stanovanja* Kr^nj, ŠI 500.000,00 SIT (89.717,91 EUR). TK2iC ^CENTERr v staromekanski hi$i prodamo kompletno obnovljeno dvosobno stanovanje v izmeri 57,81 mz, obnovl}er>9 E aoooj* nad 73. CK olje ka^ forimeter, td. prikljb^Ček, zaprta veranda. PVC okna, kuhinja, možnost nakupa M raže. vse jivo takoj* CENA: 16.900000,00 srr (70.52245 EUR)» HISE CROSUPgE ^ rOUCA. prodamo pod^ kletjo vi»kopntli^o htio, ki ima sta^ novani $ke poviiine 300 mz ^ toplar + m, 5230 mz zem jii^, K4P4M, stara 28 let, ure* jena okolica, vsi priključki, CK olje, te . btla in rwzdHana mansarda. vseljiva po dogovonj H^^ se nahaja namimibka* dji ob robu gozda. 5 km zunaj Crosup^ lega inzahtei^a cca. 15 minurvo2nje^ prestolnice CENA: 92.000000,00 SIT {383»909,i9 EUR). : ^NČUR, prod amo ze^ lepo in svetlo vrstno hiio, ki ?toji na 266 mz zemljil^ Ča, stanovanjske površine 240 mz, kompletno opremljena s kakovostno opremo, iz terase izhod na zelenico, podkiHena, garaža, zxbalkon, vsi . CK, vsejivo takoj\ CENA: 70.000000,00 S it (292.104,82 £UR)» ZEMgiŠĆA SnŠKA VAS, proda mo sončno zazidljiv vo parcdo z razgledom v dolino, 530 m2, clektnka v bližini, prevzem možen takoj» CENA! 21.088,33 5(T/m2 (88 EUR/m2). SAŠELJr zazidljfvo zemljiSČe v izmeri 1522 m2, elektrika m voda na parcel prevzem možen takoj» CENA: 25^526144 SIT {104.960 EUR). POSLOVNI PROSTOR OpC ŠENČUR) oddamp kompfelno opremljene pisame v izmeri 431 m2, zgrajeno L 2003. nad./ji oddamo v kompletu ali po delih {lastni vhodi), Ča}* na kuhinja, sejna soba, sen/ersoba, pr> memo za računalni&kodejavnost nču* novMlstvOi zastopniitvoi posredova nje, trgovirvo itd Vsi prikljti^l, CK, kV ma. ätalec prfsotno^ na delu CENA: 2.157 SIT7m2 (9 £UR/m2). KRANJ • CENTER, prodarrio pisame v iz* meri 77,20 mz, v 1, nadstropju staromeš^ t čanske ki je bi a obnovljena I» 1981, CK ol\9. VSI priUjučki, nova streha, prfr vzem možen takoj. Primerno tudi za od* veuliiko ah notarsko ^sarno, turistično i agentifO, itd» CENA; 30.000000,00 SfT CORICE, prodamo posfovnf prostor v izmer i 300 m2, zemljiSČa 820 mz, zgrajeno leta >856, trenutno gostinska dejavnost v^i priključki, terasa» možnost preureditve v skaldiSče, pisarne ... ah ve&tanovan]sk3 obje^A, večje parkirišč za cca» 15 avtomobilov, prevzem po dogovoru. CENA. SöööÄö^ö.öö SI KURMO V Kranju z ožjo ICO. nujno enosobno ali enosobno stanovanje s kaUnetom v izmen cca. 5c m2, za nam že zna nega kupca. Na fszfiäiih Ucac^ kupimo več hiS in zazidljivih parcel, različnih velikosti fn dimen2ij, za nam že znane stranke. KRANJ ^ OKOLICA, nujno kupimo enodružinsko ali manjio dvodruiinsko hiSo na cca. 500 mz zemljii^, za nam Že zna no ^l/anko, do cca. 47 mio SIT wv^sv.nepremicnine*eani.s «fld&ixije» fHtttf^iififri^ venunrid 6nt9f43, 40CC Kranj tal./fSnc 04/234*30^0 «m: um s PROQAJA KranL ŽupandČMt predamo tnsobno man brez balkona, zelo svetlo, razgtbano,, opremifeno, staro cca. 20 1et. i960, cena $&ooaooesoo %iL ODDAJA Prefaa&vo, dvosobr>o stanovanje, sam stan. enota vhi^i, obnovljene, opremlja no, z garažo, najemnir^a 70.000.00 Srr/mcsec+strošM -K varidna, f^ača se naj» 2A 6 mesecev vnapt^. NAKUP Knnj, NUJNO ilčemo ve^» Ite^b zazid* Ijivih parcelod5oo*6oom2,vokoliciKfa' r^a. smier Preddvor, Ik. Loka ali Ljubjans Če se od c^ie za prodajo« nas p^ltčAe! www.vcnum.s I s 9 ¥ PESST^ d o» o», n dnjžba. Stritarjeva uiiča 5, Kranj, Telefon: 236 73 73 Fax: 236 73 70 E-poita: info^fesst u intemet: WVAv.f«StSI STANOVANJA PRODAMO: KRANJ«F^ina h enosobno stanovan^ je v bloku^ PR, 43^00 mz^ I agradnje ^977^ brez balkona, cena i8»ooo.ooo,oo srr (77199.32 EUR). KRANJ • $OAUJEVO NASElJE: ^rson* lera. I» nadstropje, 22,06 m2,1 izgrad* nje 1961. brez balkona, cena 13.500.000,00 BEGUNJE: izredno lepo dvoinpolsobno stanovanje, 79.9 mz» balton, I fz%f9Ćr nje 1987, IIL nadst., cena 25500.000,00 srr (EUR 106409,61)» PREDDVOR: enosobno stanovanje v pritii^u manjSega bloka» 41,55 mz, l izg. 1983. nadstre^k za avto, uporaba ze* lenjavnega vrta. cena 2Z.ooo»ooo04.323,15 EUR (25 MIO SIT). Kupec ne pbä provizije^ DRUlOVKA. ävo&obrK) 2 äUijerti, v hiši, 70 m2, pridig, 1.90, v fui obnsvl)3n|d, cena EUR (25 MIO SiT). Ku- pec plaia pro\r{2i|e! KRANJ - PUnina 1, dvoinpolsobno, 577 nad, -leto izg. 197g, bljžma poite, ugodna cena. Cens: 95.560,00 EUR {22.900.000,00 STT), PRODAMO Z£Mg>^ BRITOf: ek$kluzivr>o pfodarrvo v9č komunalno opremljenih parcel od 459- 1055 Cena: od 130 EUR/m2 (31.153,2 SrT/m2), KUPIMO KMEHJSKO Z£Mg>^ KRANJ • lakoj kupimo većjo površino obdelovalne zemlje na levem bregu Save, KUPIMO VEC^TANOVANI Za znano stranko kupimo enosobno stanovanje v Kranju nd Planini «n dvosobno starvc»vanje z dvema kabine- toma v nižjem nadstropju v Kranju. NUJNO KUPIMO ali enos^no stanovanje do M mio srr. OSTALO PONUDBO NEPREMIČNIN MAJDETE NA NASi SPLCTNl STRANI www«mp*projektiSi # GORENJSKI GIAS petek, u. oktobra 2006 MALI OGLASI info @g'glas. si dom plan dnBba artrtmg. rmn^fnärkm, WH 6Wiiew*u Ml 041/647^49S iel.: 20 68 700 CTANOVANjE PRODAMO Krv)^ Vodovodni stolp - dvosobno h- kđbin^t. prill, v izmeri 50^ leto izgr. 1962. prenovljeno 2003, la&lr^a ttntralru n» plin, TV| telefon, oprema po dogovoru, cena 24 mio Sit oz* 100.13O1OO EuR: vseljivoapni 2007; Knn^ bicžin« avtob<;$ne postaje^ enosob^ no v pntli^u starejf* stanovanjske hiie, v srnen 4$ mt z vrtom, ümostojen v+wd, gaoža, ogr^^nje, leto i^radnje 19^, cena 198 mio SfT(&ž623i53£URK možnost tudi u posk^mo dejavnost BW, alpski bloki, 2 S-^ IL naditr^ v Iz* men 72 mj, I. izgr, 19S9, cena mio SIT (180270-^0); Bbd, aipski blolu, dvosobno. IL nad^tr., v izrr^en 5J ms. I. iigr, «f>a mloSrr ŠTANCANJE * APAmU mODAMCK Knnfsha Cof9«dvosobno^ K, IIL nad A, izme^ 44.49 mz m shrambo v Met), opremljeno, CK, kabdsta TV, te- efon, leto izgradnje 1986, cena mio srr 0460S241 EifR). CTANOVANjE ODDAMO V HAjEM: Knn^ Planiru II, dvMobr>o, opremljeno, pnd < emere 57,93 mz 4 Wet prostor 7,27 mz^ leto izgradnje 2004, cena 90.000 srr/ines. EUR) ♦ stroiki; Kn/iji okolica, trisobno v stanovanjski hib, I. i^radnje 2003, mansarda v iz* meri 135,00 ma, v ccloti opremljeno, CK, KTV^leMon, pobit parkimi prcwtwi sprotno plačilo, ena vari^ina, cena 155.766,0051? ^650,00 EUR) 4 stroiku PRODAMO Bliäna Kranja ^ BiHof^ trojček • nov> gradnja, na parceli velikosti mz, uporabne pov^ine 140 mz zgrajene bodo do podaljžarM IILgr, pritli^e kuhinja^ jedi In Tea, dnevna soba, WČ shramba, predsoba ($8 mz)^ v nad^ stropju dve otroiki sobi spalnica, k» palnica (S9 ma)^ podstrešje« možnost dodatnega pfostcn • HiSe bodo s t»r«so in balkonom, ogre/ane predvi* doma na ^in. Vsaka h lä ima tn parkir* na mesta in vrtove: 35, 45 in m z* Predviden rok prevzema konec septembra leta 2006. Cena • 33.789.956,00 SIT (141003,00 EUR); Aa • ^2-489,911,00 S^T (135^578.00 tok), A3« 34989.836,00 srr (^46.010,00 EÜR) ODV ]e U vkl]u^ v ceno, kupec ne plaä provizije* BSiina Carta^ na Coreniskem, prit9l6u. il> rHa 12m mt na ptneit^mt, letotzgrad* n|e i99i 39 m» SfT (161744,11 EUR); Knnj, Planina. dvo/{e4 na parceli veli* kosti 177 mi. uporabne stanovanjske povriirte 153 ma, Idet, garaža, CK, lepo vzdrževana, leto izgradnje 19921 cena 42 m« srr (177.080,00 EUR)* LahoMitr pml>äia, dvostanovanjska, v IV, gradbeni Fazi, tlonsa 220 mz, na parceli velikosb 500 mz, voda, elektrika. CK. tele* grenka, pripravljeno tudi za phklju^ £ek na kanalczao^, garala za dva avt> moNla Leto izgradnje 2co5/o6^ cena 65.000000511 (471240iig EUR)» POSICVNI PRO^OA«PRODAMO Kfinl, Pfanma IM, priti, v rzmeri 26 mz za trgovino, lete i^radnje 1986, cena 8.5mlo srr (35-469^7 £UR); Krvi Stražiiće, viu>ko prttiičje, v fzme-n 209 ma, leto izgradnje 1974, delno obnovljena zooa, lastno parkiriid» 30 ma, za trgovino aN podobno dej3vT>o^ cena J2 mk) SrT (133»5J3,63 EUR). POSLOVNI PROSTOR • ODDAMO V NAJEM! MlaUk^l.nadstr*. izmere 125 m2, leto egr. 1990,2a ptsame, meseca najemna na a99»550,00 SIT (1^50,00 EUR) in stn> iU m )8 mz v phdič^iL iMo izgr. 1990, za mimo dejavnost mesečna najemnina 118.382,00 sn (494,^ SKLADIŠČNI PROSTORI - PROIZVODNE HAU* PRODAMO* NAJEM StegnepnL^b^fH,vel(kost)6oom2. sta* rosi )0 iet leto «gradnje 197;. cena tu.; mio SIT (469454,18 EUR), možnost tudi najema - cena 1 mio SlT/mesec ^ st/oiki (417192 EUR mesečno^ stroib). PARCEU * PRODAMO Brtof«Vog«r v ismeri 450.00 ma* cena 1401I940.00 srT (58 soo.oo EUR) in 451,00 mz, cena 14.050.093,00 S(T (58.630,00 EUR): B&žin Lfikei zazkJIjrva. v izmen 746 mz. cena 26.8 mio SIT (111.900,00 EUR); iMfniäd Rovt riad jesenicami, v izmen 759 na parceli elektrika in tdefdn. 5on£na, dostop z javne ceste, geodetsko odmerjena, celotna zazidljiva, 6 km cd avtoceste^ cena 9 mio SiT Škofa Loka * Poljanska dolina (Gorenja vas) v izmeri 7^ ma, tepa, sončna, ceraiOp5 mio SIT (43 816,00 EUR). PAROU ZA VIKEND«PRODAMO: Srednjava^pri CorüaK. vizme- p 403 mi cena 10 irk> SFT (4i.729,z6 EUR), posebej d^la^^lo za že izdano gradbeno dovoljenje in načrt za izdelavo brunarice; Paiov^ * Bistrica nad Trii^m. v izm^ ri 1 09? m2, cena 6*583.000.00 SIT (87466,19 EUR)* hnrlKREDIT.com HIPOTEKARNI DO lOOVe DO 30 LET POTROSNISK ZA VSAK O.D Triple A-Invest Kranj, Kidričeva C 12 :el.. 04/20 28 405. ■nob 040/521 660 Tavčarjeva u ica 22, P.E. Stritarjeva ul. 4. 4000 Kranj td z 04/2)S0 •4;o, 04/236s*36o hc 04/2365.365, e^oita: infbi^iagentkrgnj.sl PROCM^MO: CARSONIERE lOlOPA, prodamo garsonjero v izmeri 30^9 m2,4. nad,, starost 30 let ptencv. Ijeno 2005, CK. vü prildju^« opremljenost po dogovoru, VMl)ivost konec CENA: 10 3oo.oco,oo SfT (4SX>67,$o EUft). ENOSOeNA STANOVANJA KRANI. TAVCAR}EVA^ prodamo lepo Fr>osobno man&ardno stanova/ije v iz* meri 43,69 mž, preriovljenopfed l61et3, CK olje« v kompletu opremljeno, vselji» vo po 01,01.2007. CENA: 17.500.000,00 SU (73.026,20 EUR). DVOSOBNA STANOVANJ KRAN) • Mrakova uL, prhamo dvos^ no stanovanje v visolte^|CD HIŠE ZC. BITNjE, prodamo dvodruiinsko hiSo v treh etažah v vsaki 70 m stanovanjske površine nd parcdi vefikosb 372 m2, ^ro 7 ^ 3x balkon. CK ofje, vsi pnUjirfkj, vsefjfvost uko;. CENA: 46.000.000.00 srT (191,954.59 EüR). $ENCUR, prodamo enodružinsko hiSo 4 pomožni prostori, v dveh etažah, velikost cca. 90 m2 v ecaži na 9C0 m2 veb* ki parček adaptirana leta 2CC4. nova h sada, terasa, CK olje, v$1 prfkdjLićkf, vse- Ijivost po dogovoru. CENA; 45.000.000,00 srr (187.781,67 EUR) STRA2I$ČE, prodamo enodružinsko hiio. stanovanjske povrline cca. 270 m2 na parceli velikost 733 m2. staro 33 let, pnUjuČld, takoj vseljiva. CENA 66.000.000,00 srT (27S4«3,ii EUR). KRAN) • ČIRČE, prodamo 1/2 dvosta-novanjske hile, VP/i nad., starwanj-ske površine ^ m2. zemlji^ 267 rru, eiek + voda k>čer>o, CK skupn«. prazno takoj vseljivo. CENA: 22.000.000,00 srr (91 .«04,37 EUR). ZEMgi$ČA- KRAN) • RUPA - PRIMSKOVO, prodamo 2azidlj^o zemfjil^ namenjeno pre* täno Z3 nekreadjo In spremljajoče c^ (skte, velikost 4500 rra, efek. In voda ob parceli, CENA 16.774,^ SIT/m (70 eur/fn2j. DORFARJI, prodamo nezazidano Stavbno zemijtiče • 3 parcele, vel. 385 mz, 505 fn2,432 mz. CENA 29,955,00 SrT/m (;25EUR/m), KUPIMO: KURMO več razlitih neprem^in za že znarte kupce. wvvw*2gentkr Ani*cf CG mali oglasi 04/20142 47, e-polta: maliogbsi^g-glas.sl www.gorenjsi[iglds.si NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAM 06NOVUSMO ENOSOBNO, stanovanj v Strsž^ću pri Kraniu, • «00&7T5 ŠK. LOKA, Prankovo na&.. 1S5, 40 rr,2. (V. nad, I. 1983, CK, zaprt balkon, cena t8,8mloSrT(78.451,-£UR), Jesno Janez s.p., PanizansKa 40, Loka, 9 041/B75-123 Jezerska c. $4/B. PE Sucevu 27. Kianj V 30. dneh prpdafno vBšo nepremičnino 04/23 44 080,041/626 041/364 896,041/734 19S 24ur/dan n «prem icnmft^f si DVOINPOLSOBNO, stanovart^, $2 prrtlićje, obnovljeno I. 05, cena 22,5 mk) SfT, DVOSOBNO, stanovanje, 57,4 m2 na Jesenicah, C. revolucije d, s 04/56-64-535, 040/504-166 TRISOBNO, stanovanje, Triič. 09tel;l-ca 3/s, 88 m2 (neto 77}, dvigalo, cena 27.5 mfoSfl. «041/419-701 60U7&a TfllS08NC Stražišće, oprerrtljenc, renovirano, z lastnim parkiilšćem, pisano v ZK, 8 040/633-411 coo«6» STANOVANJE, v weii&nski hisi, pri- maje, 2S m2, cena 9,5 rnio SIT, 9 041/217-144 «ooegi» KUPIM ŠTiRiSOBNO, star>ovan)e (2^2) v r>lz-kem bkihj ah hcso (ez s.p., Par- Iizanska40, ŠKolja Loka, v 041/675-123 ITD NEPREMIČNINE, do.o. MA JTROV TRG 7, 4000 KRANJ TEL; 04/23 •8M20, 04/23-66-670 O4I/755-29€, 040/204*661, 041/900-009 9-poSl9: Hd. napremicn ti>e^s(9l. net www. It<^plu$ ji O PR EM U6 NO 0VOSO8N0. stano- v^ja v Šk, Loki, Podlubnik. ostalo po dogovoru, »041/257-100 TBISO^O, starx3vanje Pod PlevDov Sk. Loki v^itosl cca 75 m2, ceria 72,000 SrT/m2, «041/534-913 ŠTmiSOBNO v Lescah. stanovanjo najemnina , varicina, kiel v hisi 120,000 b. «003789 HIŠE PRODAM HflŠO, z gospodsrat^ po^cciem v Bmofu, HIŠO, Krani, 240 w2. vrstr^. Končna, samostojna lokacija, v Z8l6r>em pasu, mimo nasdlje, «040/345-833 MMU HiSO, Železniki okolica v llf, gr. laii, novogradnja 2004, na sončni parceli ob robu gozda, priključki urei^nl, 9 031/372-238 ecoawi STAREJŠO, dvoslanovanrske higo na parceli 920 m2 na lepi lokaciji 12kmLZ Kran>a, tt 041/209-06$ ecose^e KUPIM VEčsU, stan9.i3n8)< ot0s na Goren^sk^, Đ^taKDi.«041/2l7-144 POSESTI PRODAM TA GRAOeeNA PARCELA, so vaše »nje; 1600 m2, zazidljivo dOCh m? na Jezerskem, 9 031/702-7Ö7 «oowo« KUPrM ZAZIDUlVO PAfiCELO. v Šk. Lok( a okolici, velikost do 500 m2, plačilo z ootovino, 8 041/613-677 POSLOVNI PROSTORI PROD/UI TRGOVINO, z obutvijo, velikost cca 100 m2, v Frankovem naselju 67, ^kofja Loka. Ponudbe na naslov MAK, škoCeločka 20, Krania ODDAM POSLOVNI PROSTOR, 8 parkirtsai, v Tržiču, DO ugodni ceni, 9 031/811-708 eocent TRGOVSKI LOKAL, Radovljica cer>. ter, 45 m2, B 04/531-83-24 «coesre FR12£RSK( SALON, v trgovski hiši Mak, Škoijeloška 20, Kranj. Ponudbe na onieflienl naslov eooddsi GOSPODARSKO POSLOPJE, pnmer-no za skladišče ali mirno obrt, • 04/25^1-014, 04V44S-823 vxem POSLOVNI PROSTOR, v centru Šk. Loke, velikost m2, 9 041/623- MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ALPA ROMEO 147, I 01, 95.000 105 KM, klirna, uanje, temporrtat, distifv «^oprema, «041/709-598 eooerre ALFA ROMEO 2.4 JTĐ SW karavan, I. 02, vsa opmrra, servtsr^ knjiga, cena po dogovoru, 9 041/752-001 «ooesi^ OOt^P, PROOAOA, PREPtS, raOjerih vozil, gotovinsko plačilo, Avu Kranj« d.o.o,. Kranj, Savska 34. Kranj, 04/20-11^113, 041/707-145,031/231'3ö8 AVTOMO BiU, nin vo?j prepis, 4000 Kranj odkup • prodaja rablje- plačilo, uredimo , 'd.o.o.. Planina 5, 041/773-772 »06704 CITROEN SAXO M, I. 03, 6.000 km, 60 Km, srebrn, kol nov, 9 04/25-11- 976 u)o«7M M» 22^420? Kuklo PRODAJA IN MONTAŽA: - pnevmatike m plah sca. • amonizeni h^tri servis vozil - Izpušni sistemi kaEalizatoqi f TÄI. Mi 76 0S2 Hl(p://ww>v.aggsnl3rsi ** köWBI CrPftOEN JUMPEft, (.95, 2.5 diese I, 118.000 kmk, lepo ohranjen. Cena S60.000 StT. S 041/70S 328 FIAT BRAVO, I. 01. 62.000 km, kov. rđeć, klima, 1595 ccm, cena 42 % novega, Pavlic, s 041 /412'646 soodsei V I • FIAT TIPO 1.4, I. 92, 137.000 km, cena po dogovoru, 9 041/890-959 FORD, MONDEO 1.8, t, 01. kJima in ostala <^rema, lepo ohraniert, motna menjava, gotovinski popust, kredit na položnice. Avtomat, d.o.o.. Ceinj^k 22. CerkJie,« 031/490-012 wtut FOHD escort 1,4,1. 473 eoaata FORD ESCORT karavan. I. 96, brezhiben. 9 041/643-949 FOffD PESTA 1.4 CLX, I. Q\. rte^e barv«, 5 vrat, 9 031/434-258 eoo«««» HYUNDAI, ACCENT 1.3, I. 97, moios msnjasQ, gotovinski popust, Av-Tomai, d.o.o., Čeinievek 22, Cerklje, 031/490012 KW PRIDE, I. 99, 55.000 km, reg. do 2/07, 5 vrat, serv. Kniiga, garažirar), 040/614-630 MERCEDES, A 170 CDr. I. 99, klima ir> ostala oprerra, možr^a menjava, go-Urt^skl popust, možen kredit na polož-nice, Avtomaš, d.o.d., Ceinjevek 22, Cerklje, 9 031/490-012 900^ MERCEDES C 18, 95,110.000 km. cena, 1.300,000,00 SfT, 9 04/51- 31- OPEL. CORSA 1.4,1. 95, kJima in oetak opren^, iapo ohranjen, možna menj^, gotovinski popust, Ai^omai, d.o.o., Čee- nievek 22, CerVIe, 9 031 /490012 PEUGeOT206 1.1,1, 96, 78.000 km, 3V, DCZ, SV, el, paket, secvisna knjiga. zrm. čerema, cene: 840.000,00 sn, «041/239-456 «MSftrd PEUGEOT 306 14. 5V. I. 93, 118.000 km, sen/istran, DCZ, el, paket, cona: 275.CCO.00 SfT, «041/727-128 acoee" CUO 1.4 RT, 73.000 Ivn, ehe bane, 3 vrata. el. pa^, ^airbag.aervovobn.lew Ohranjen, R 5 CAMPUS 1.1.1. 92, odlično ofira- njen« 9 031/370003 eou?»? R CLIO 1.4 RT, SLOVEM/W OPEN, 1. lastnik, ogromr>o opreme, obredno I LDS radovljka gradimo ^anjo^i NAjBOU^I tukaj In ZDAJ 0 RENAULT, CORSA 1.4, j. 95. klima in psidla opt^/na, lepo ohrar^iao, možna menjava, gotovfneki popust. Avtomaš. POŠKODOVANO VOZfLO, tudi totak ka - ppnujam nap/eč, takoiš^n «Ikup, prevoi. 9 031/770^33 d.o.o., Ceinfevek 22, Cerklje RENAULT, CUO 1.6 DCI, 1.03. 5 vrat, srebrne barve, klirna in osraia oprema, ep« ohranjen, možna menjava, gotovinski popust, kredit na pdoinice, Av- tomai, d,o.o., Ceinjevek 22, Cerkija, 9006944 RENAULT. CUO 1.2, 1. 96, 5 vrat TEHNIKA PRODAM ZUNANJI OVO, p^r P^lllp9 16x do-üOe capacity RW za PC, 9 04/250- 10^5 , motna menjava, owo-popust, Avtomaš, d.0,0., ueš- njevek 22, Cerklis, 9 031/490012 RENAULT, CUO 1.2 b^labonQ, model 03, klima in vea ostala oprema, lepo ohranjen, možna mencava, gotovinski popust, moien kreditna položnice, Av- lomai, d.o.o., Ćeinjevek 22, Certcije. 031/490-012 BOMW« I' Janko S. Stuiek Župan Radovljice ^^^ j ] NAlBOgSl tukaj In ZDAJ I ZRCALNO, kan^ero Canan eos 500/28-200 mm in kakovostno jogi vzmetnico. DVE LCTI, elaro televizijo, cens po dogovoru, 9 04/59-67 PODARIM VIDEO REKORDER n. Samsung v okva* STROJI IN ORODJA RENALR.T, TWINGO. 1.99, kcM^ tsr-ve, iecc ohranjeno, možna menjaje, golo* vinski pcpi£3, moinost pbäta na ccložn^ 08, Avtomaš, d.0,0., kfte, 9 031/490012 PRODAM ELEKTROMOTOR, 11 KW in večji reduktor 1:20. « 041/503-776 1 RENAULT CUO 1.2, model 2000, 3.v,, 2x air bag, cena: 660.000,00 Sn',«03t/753-484 KUPIM «ooesn ZA SIMBOLIČNO CENO m rab- RENAULT CUO 1.2,1. 95, ohranjen opravljen eervia, cena po dogovoru, 031/631-9S0 lien bstonskJ mešalec. 9 041 /97V RENAULT MASTER 2.8. 182.000 km, povi^n, $ hladilno ko* moro in Nadilni agregat Evrotrigo, 9 041/482-531 ' eooasofi SUBARU JUSTV 1.2 4x4. I 95. 88,000 km. drebme ban/e. 5 vrat. OPREMA PRODAM RABLJENO, gostinsko opremo, 031/635-7 5 S ŠKOOA FEUCIA 1.6, I, 97, cena po QRADBENI MATERIAL ŠKODA OCTAVtA 2.0, I. 99, 77.000 km, srebrne barve, avt. kJima. 1. l,3m®SrT. «031/846-616 GOLPIl, diesen. 91 in N 91, »061/241-473 GRADBENI MATERIAL PRODAM aaan micra I. S008SS3 PUrfTE, tate, žagan gradbeni fes. 9 VOLKSWAGEN SHAHAN 1.9 TDI, 1. 05, 29.000 km, vsa oprema, 130 KS, srebrna kovinska barva, 7 sadežev, 9 041/624-521 VW, PCH.0 1.4, model 97. see® voön, lepo ohranjen, možna meruia, gctcMnskI popust. Av^omas, d.o.o.. česuijevek 22, Cerkfe. 9 031/490012 SMREKOVE PlOHE. deske, tremove, let/e, 2/ačr\o sufte, 9 041/350-503 M(ie?eo TRI HLODE, hruike, cca 0,6 m3. C9r\a po dogovoru, V 04/S9-S7-328 VW JHTA 1.9 TDI. 4.200 kn. äara mesec dni. kovinsko sM barve, cena: 4,920.000.00 ST", STAVBNO POHIŠTVO PRODAM HRASTOVE, stopr^ice. cena 25.000 srr. 9 04/5^^3-419 VW PASSAT, karavan 1.9 TD) 130 KM, 03, 6 prestav, vsa oprema, uoodr>o, 9 041/787-050 eoosBv km OHRANJENO 101, L 81, 40. in Go(f III. 91, ugodno. 232 KUPIM MANJŠI AVTO, do 1400 oom, POLKNA, 6x okno, 4x vrata, 041/661-604 Booere2 VRATNA KRIU, vtiodrtä klafritie sr>egolovce, okenska knta 2 žaluaiami, cevi f\ 18, «041/294-388 KURIVO PRODAM «ooe»4i DRUGA VOZILA PRODAM PRIKOLICO, za oaebni avto, t^n'ićno Dregledan&, tovarniško izdelana 040/353-246_ MOTORNA KOLESA Bft£20VA, In kostanjeva drva. ugodno, • 041/449-836 WXfSf DRVA, metrika a1i racagana, motnost dostavo, 9 041/718-019 DRVA, suKa bukova in mešana, Ljiib- no. 9 031/309-747 PRODAM MOTORNO KOLO, 12SCCM, pfim&r- no za solo vožrvo 2a tiribovske 6600 km, 9 04/23-11-742 LESNE BRIKETE, 2a 040/326-706 AVTODELI IN OPREMA PRODAM LESNE BRIKETE, žB kuilavo, ugodno, 04/53-31-648, 9 040/88-74-26 scose't MEŠANA, dn/a, ugodno, 9 051/373- 6000926 ALU PLATIŠĆA, 15 col, original A4. ra2mak med vijaki 5x112, i€P0 otira-njena, 9 040/232-2Ö7 SUHA. bukova drve, J^rala, pri Kropi 14, Po5 SUHA, bukova drva, možen dosUva, «041/91 &^73 SUHA, bukova in brezova 041 /653-040 in KOVINSKE Da£, in luozaR 19,1.96,9 04/21-31-058, 041/242-266 $TIR}, 2jmske gume, ĆI, tempern 195/70/15 6S1 «ooerea SUHA, bukova drva, S 04/255-18-10 --6c06»3? komplet 9 platit 041/660- KUPIM STANOVANJSKA 4 JEKm4A PLATtŠĆA. 15 cof 5x98 za AJb romeo, B 03l/67&^9 OPREMA POHIŠTVO KARAM BO LI RANA PRODAM VOZILA KUPIM KARAMBOURANO VOZILO, 3ll VOZilO vokvarlodl. 97 dalje Ogled in plaöilo 031/761-711 aoodoie NOVO KUHINJO, • 031/206-724 KCUtf OHRAN.iEKO, kotno garnituro in za sirnbolično ceno umialniK in bic^ $ pi- fiooaass 26 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-glas.si GORENISKl GLAS petek, 13. oktobra 2006 i LDS radovljica gradimo sedanjo« NAJBOLJŠI lukaj in ZDAJ SEDEŽNO jabocni sok, pnde4an ria ekološki kmetMi. 9 04/533-t2-$6. 031 /$05-087 JA&ĆLKA, neskropljcna, stara sorte, ugodno, 9 04/25-06-410 6coe9&o JEDILNI, m krmilni krompir, &eli ter ideći «Q31/229-S57 KORENJE rnači med. oeteršiij, rdećo oesc ind> 041/517-551 3MS'8i KORUZO, za silaže 1,55 ha, 9 aoösdaa KRMILNI KROMPtfi. 9 041/612- sooesii KRMNI, krompir, Sp. Otok 24, 04/533-86-13 KRMNO PESO, !n krTrnI 041/347-248 ir. 9 KRMNO PSSO, 051/342-710 041/369-086, KROMPIR, semenski, 04/25-22-610,041/229-159 »06«8' KROMPIR, Mil in rdeči ter krmni z dostavo, « 041 /347-507 UUBUANSKO, in varaždinsko zelie ler rdeče koreme, 8 04/5i-3S-dl0 NESKROPUEKA, jabolka za ozimr^j-co in predelavo, 9 04/572-50-60 NEŠ KROPU ENA, Jabolka, besniške voščank, jonatan, untarije. krrvopeceij, 9 04/204-91 -60 NEiKROPUENA, labolka, vošeenke n bukove deske 30-40 mm, 04/25-03-089 NEšKROPUENA, jabolka za ozimni- co, 9 041/608-779 NEŠKROPUENA, kmečka jabolka za predelavo ler jedilne in okrasne buče već VTS1, ugodno, 8 04l /992-821 a00t990r NEŠKROPUENA, jabolka za predela vo, 9 04/204-65-35 ooomh REPO. za kisanle, « 04/23-32-947 Seno, balirano v kockah z dostavo, 9 tooiim SILAZNO, koruzo 0,6 ha, 8 041/55- VARAŽDINSKO ZELJE, * glavar; m krompir za ozimnico, beli in rdeči. 8 Goos;?» ZELJE, za nl>anpe, 8 040/522-070 KUPIM SAOJE, za namakanie do 20 gajblc, 031/811-931 VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA ĆB, irv simentalca, stara 10 dni. 8 041/608-686 sooasss BREJO, kozo, smaste pasme, 8 041 /825-687 DVA eiKCA, belgi)Sko plava, siara 3 mesece. ENOLETNE KOKOŠI, nesnice e talne f^je, Žabnica 36, 8 04/23-11-787 fioqa&?3 JAGENJČKE, mesnat«, ugodno pn> dajamo. kmetija Pnnc, Hudo 1 (pri Ko-voTu), Tržič, 8 041/747-623 eoosao: KOZLA, burske pasme 99-45 KOZLA, m kozo. 8 041 /546-038 6CCS402 KRAVO, ali t$lico simantalko po izbir», ^oooscro PAŠNE TELICE, simentalke, težke 150 dO 200 Kg, 8 041/508-823 600667; PIŠČANCE, beJe za zaKo(, cena 270 SfT/kg in kflkoši prodajamo vsak delavnik od S. do 17. ure, sobota od 8. do 13. ure. Perutnharstvo Oašperlin, Mösle 99 pri Komendi, 8 01/83^3^66 «nvv PRAŠIĆE, težke 140 kg in kozlička za zakol ali nadaljnjo rejo, 8 031 /793-390 eoosKia PRAŠIČKE, težke 25 kg m bikca križanca, slarega 14 dni, 8 041/655- PUJSE, težka do 25 kg, ^hko pripeljem na dom, i» 031/462-008 ecodro» RACE, za nadaljnjo rejo alf za manino-vo, 8 040/531-505 ftOOM'« T6LIC0. sin^entalko cev. 8 mese- Qooe&afl TELIČKO, simentalko, staro tr> tedne. 031/236^54 ««»dO TELIČKO, simentalko, staro 10 dni, 8 04/57-23-545 TELIČKO. sirrenlalKo, staro 3.5 mes. aH men]am za bikca masne pasirie, 8 04/25-22-108, 041/706-526 »OMMS TRI ČS emCE, stare po U dni. 031/670-645 VEČ KRAV. po tzpiri in 04/87-21-69C ovce. KUPIM BIKCA, simenlaka, 041 /347-248 14 dn £00aa67 BIKCA, simenialca, starega do 14 dm, BIKCE, od 150 do 300 kg, 031/622-529 ««rv« ODKUPUJEMO, mlado pHano govedo bike, krave, leleta. 8 051/650-975 aooađss OSTALO STISKAMO MOŠT, Podbezje 192. 9 041/538^ PRODAM MLEČNE KVOTE. 8 041/375-350 PRODAM PRST. 8 03W698-629 fiMSTfil SEKULAR, os za avto 031/201-393 za TV in lorajsko 750 Kg, STOJEČI, betor^skt kozolec z 12 Qkni -13 stebrov - ugodno, 8 041/641- 142 VEČJO, količino uiežana^a konjskega gnola. Preddvor, VRTNI DROBILEC 04/5t4.l2-27 AL-KO, ZAPOSLITVE NU01H ARENA BAR, Zupan zerska c, 93a, Kranj, čLsčerrje poslovnega Viljem s.p,, Je-zaposli gospo za 8 BAR, v središču Kranja iSčd več dekief za delo v strežbi. Pogoj dopolnjenih 13 at, zaželen status študenta ali dijaka. Rok Jus s.p,. Reginčeva ul. 4, Kra.nj, 8041/420-616 eocoAAS ČE JE TVOJA LASTNOST, pridnost fn vestnost in žefiš delali oz. pomagati pri pripravi pizz. kebaba, solat - tudi studer>t - moinoal priučitve, pokliči. Ajda, Aleš Tonja s.p.. Alpska c. 82, Lesce, 8 041/290-473 ISCETE DELO? Takoj rddno zaposJimo več de1avcev-k ze delo v PROIZVODNJI v uspešnih pKxJjetjih na (jorenjskem, Za vsd iriformacije in prijavd 0«MtčitdC41/791-2&1 dli 04/20-18-372, Pobrtite, število delovnih rr^est ie omejeno, Manpcwer d.o.o.. Koro^ C, t4, WW. DELO DOBI, studerUka za dalo v šanku. v popoldanskem času, 2 do 3x t^ densko. Bar Kern. Trg Davorina Jenka 9, Cerklje, 8 04/252-13-21 aooacus GOSTILNA KRATOCHWILL, v 8TC centru zaposli natakarja aJi natakarico, nedelje in pruniki Qtosio. 9 GOSTILNA OSVAtD, S©1o 17, Zirov- nica, zaposli natakarja aH natakarico, zaželeno pastvrto znanje nemške^ re-zika, 8 04/58-01-128 GOSTILNA PRI VIKTORJU, v Kraniu, Partizanakac. 17 zaposlinatakaoa/co z izKki&njami in študentko za pomoč v strežbi, nedelje zaprto, 8 040/646-174.040/435-070 eoosa?« IŠČEMO, dekle za defo v strežba v oo- f okrepčeva Preddvor, 031/663-095 snoehK Se ROMA BAR, v Bistrici pri Tržiču tiče simpatičnoitudentkoza delovstrežbi, možr^cs» sapMlitve, Roma, d-o,?»., Pod šijo 14, Tržič, 8 040/208-188 ZA RAZVOZ, pic zaposlimo mtaj8e9a moiko^. Pkcerija Pod gradom, Koroška C.26.Tfžič.8 031/571-781 ZAPOSLIMO, natakanco. zaželene iz-Kušnra. informacije od 16, ure dalje Er-javsek Zvone s,p.. Slovenska c. 39, C^rMie, 8 04/252-91-30 «009706 ZAPOSLIMO, dekle ali šr^ko za strežbo v piceriji, Picenja Pod gradom, Koro-ika casta 26, Tržič, 8 031/571-7S1 ZAPOSLIMO TRGOVKO, za delo v trgovini s tekstilom TIM-PRO, d,o.o,. Glavna cesta 62, Naklo osebno aH r^a, # 04/277-04-00 Solza kane mi iz oUsA, pred menoj je tvoj obraz, odšla si (iHo, brez slovesa mimo spiš in čakaš nas, bfibi, počivaj v miru. ^ček FORME ŽABNICA Tel.;5is-35-3S trgovina VSEZAOROKEIN ODRASL£ DO 25% PRODAjARABLjENE OTROŠKf OPRPME ZARADI POVEČANEGA, obse^ Oeia zaposlimo v maloprodaji v Šenčurju In maloprodaji Liubljana več trgovcev. Ponudbe poiijite na: KAMM, d.o.o., UlaKarjeva ulica 87, Šenčur TAKOJ ZAPOSUMO, voznika za mednarodni cestni promet, ; i^užn^mi in izpftom C in E kategorije, Hrovat Franc s.p., Beguniska c, 25, Lesce, VOZNIKA, C in E kat. za mednarodni transport zaposlimo. Pisne prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: HIT preless, d.o.o,. Žlebe 1, 1215 Medvode. 8 0l/36i-90-i0, fax: 01/361-90-20 eoosru ZAPOSLIM V0Z?4IKA, C kat,. vdoiT^a-čem transportu in adminislrativnc d^ lavko. Bemlk Anion s.p,, Sp. Luša 19, 031 /628^56 P£ KRANJ, priuči in zaposli (elefonisl- ko/*eiefonista, izobrazba ni potrebna, Fantom International. d,o.o., Ul. M.Grevenbroich 13, Celje, 8 Mer»; ZA NEDOLOČEN ČAS, zaposlimo zastopnike m vodje skupin za terensko prodajo novih artiklov za varovanje zdravja, najboljši pog^i in uvajanje v delo. Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87, 8 041/793-367, 040/866-345 eoMSSi ZAPOSLIMO PRODAJALCE, na lere^ nu, zdnimM in dobro prodajani izdelki, odlična plačilo, OlGfTAUD, Marko Pok janec s.p., Sebenje 44, Križe, 041/344-141 AVT0MEHAN1KA, lahko pri redno zaposlimo, delovno mestto je v Lescah, Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranl, 8 041/614-722 MIZARJA, m pomožnega delavca z»-po^imo v proizvodnji masivne9a poh^ Šiva, Zaželene delovne ekusnje, mož-na tudi pnučitev. Pohištvo Upar, d.o.o., Lahovče 31, 4207 Cerklje, 04/252-90-80 REDNO AÜ HONORARNO, zaposlim pomožnega delavca pri razrezu lesa na Žagi, Kern Ivan s .p.. Lahovčcr 66, Cer-8 040/68-76-28 TAKOJ, zaposlimo steklarja, pogoj: samostojr>o opravljanje stekJarskin del. Pisne ponudbe pošljite na naslov; St^ klarstvo, Marjan Frian s.p, Grenc 6, 4220 Skolja Lokđ «ooam TAKOJ ZAPOSUMO, lesarskega leh-niKa al^ inžentrja lesarstva v tehnološlu pnpravi dela, šenk Irade. Brflof 23. Kranj, 8 04/204-20-64 ZAPOSLIM FRIZfiRKO, Lenart Pire s.p., C. Staneta Žagaria 40, ZAPOSLIMO, obdelovalca kovin ali strojnega tehnika, Faneii. d.o.o,, St^a cesta 4. NaWo. 8 041/66-77-53 ZAPOSLIMO, oblikovalca kovin z znanjem varjenj, dvegelj Jože s.p,, Htad- nikovaul 11. Knie, 8 04/695-80-10, 041/686-985 ZAPOSLIMO, samostojrvo frizerko z izkušnjami, Ponudbe na naslov MAK, Škofjeloška 20, Kranj aooa86o ZAPOSLIMO OBUKOVALCA KOVIN, za delo z nerjavečo pk^čevlno. Logar trade, d,o,o„ Mlakarjeva ul. 99, 4208, Šenčur. IŠČEM ŠTUDENTKA NEM. JEZIKA, iič« delo - ir\&trukcije, prevajanje. Polena, I SEM MLAJŠA UPOKOJENKA, iščem delo, pomoč pri pisamiskerrt delu. delala sem v likvidaturi, 8 041 /407-891 DUO ROLO, išče delo na cbletnicah, porokah z zabavno in narodno oiasbo, STORITVE NUDIM ALEKSANDRA - NOVA OPTIKA, v Mercalor centru Kranj Pnmskovol V oktobru popust na korekcijska in sončna očala. Kontaktne leče in preparati po D^odnilt cenah, Alekdartdra Sregar s,p.„ 8 04/23-42 342 &»eo34 ASTERtKS SENČILA, Rozman Peter s.p,, Senično 7, Križe, te. 170,041/733-709; žaJuzije, lete, tamelr>e zavese, piise zavese, ko- mamlki, markize. www,astenks,nel BYTYOI BENE IN OSTALI d.n.o., Struževo 3a. Kran;, tzvara vsa gradbena dela, noiran)e omete, fasade, adaptacije, urejanje In tlakovanje dvorišč, z vaiim ali našim matenaiom, ^arpa s kamenjem In betonom, 838 SVTYQI SKALA d.n.o.. Struževo 3a, Kranj, (zvajamo dela od temeljev do strehe, noiranie omete, fasade, adaptacije, kamnite škarpe, ureianje in lis* kovanje c>trorižč, z riašim ali važim ma-terlaiom, 8 041 /222-741 eootuaa DELAMO VSA ZIDARSKA DELA, m adaptacije, notranje omete in lasade 2 riažim ali vašim materialom, Gradbeni- šNo Gashl in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj, 8 041/288-473 GRADBENIK REXHO, Adergas 13, Cerklje, izvaja od temeljev do strehe, notranji omeh,vsd vrste fasdd, kamnita škarpe, adaptacije, urejanje m tlakovanje dvorišč, 8 041/589-996 «mas^r i radovljica gradimo sedanjost I NAJBOLjit tukaj in ZDA] IZVAJAM, vsa sli ko pleskarska dela. barvanje n^ušča, beljenje fasad, krta- nje in beljenje notranjih pc^n in de- koratKmi opieski, antcgl^čni premaz», Pavec Ivo 5,p„ Podbrezje 179, Nakfo, 8 031/39-2909 SX)66'4 CVAJ/MO, sanacia dmn^, vrts^. zi- mcntažB ncMh, copt^n^ stanh, nudh mo diiw)e obloge, dfnne kape, n?^ 4 Co. d,n.o., Üubäanska 89, Domžale, IZVAJAMO VSA. krĐVQko44ep8rsk3 in tc*-sarska dela. Pootdaačeni krovec Gerard BrsmecTondach. h^iKo Svetelj s.p,, Gnnt- . Kranj, 8041/64-24-24 snUtJ SLO DOM, zaključna dela, stene, strc^ pi, knaiil, armsirong, adaptacije, nov> gradnje, laminall, vrata, okna Velux, belienje, Slavko Uarkotič s.p., Suška C, 28, Uka, 8 0590/20-722, fiOOM?? TESfUENJE OKEN IN VRAT, LTvože-na tesnila do 30 % pnhranka pn ogre-vaniu. Prepiha in p/ahu m več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. 6£ & MA. d.o,o,, Eksiensva 6, Kamnik, 8 01/83-15-057,041/694-229 ecsoawi ZIDARSTVO, in fasaders^'0 izvaja vsa gradbena dela, novogradrkjo, vse vrst fasad, adaptacijo in notranje omete, Bytyqi m ostali d.n.o,. Glavni trg 14, Kranj, 8 04/202-81-20, 041/760- 614 «Gorso? - J ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mami. babi, prababi, tašic, sestre in tete Anice Podgoršek rojene 6. 7.1923 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Za je2a in Dupelj, podjetju ), R. z Mlake za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, svece. sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti, dr, Peharčevi za dolgoletno zdravljenje, KC Ljubljana, bolnišnici Golnik, pogrebni službi Navček, Komunalnemu podjetju Tržič, gospodu župniku Romanu Starcu za lepo opravljen pogrebni obred. Bratom Zupan za ganljivo petje, trobentaču Viliju PangeišiČu ter govornici gospe Minki Peraič. Še posebej se zahvaljujemo prijatelju dr. Robiju Marćunu in pationažni sestri Barbari za lajšanje bolečin, spodbudne besede in toplino. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala, Babi, imeli smo te radii Žalujoti vsi njeni Duplje, TfžiČ, Kranj, Mengeš 9 GORENJSKI GLAS petek, 13. oktobra 2006 MALI OGLASI, ZAHVALE i nfo @g-g/a J. s i 27 ŽAGAKJE DRV, z električnim sekular- jem - iroteni lok. Lfrgeni d.n.o., Pr^ iemovaul. 7. S 041/34d> 611 liĆSM I&ĆEM VARSTVO^ z a Iftfo slaro ht0r ria območju Si }lsKe dorne» 9 W06n2 IZOBRAŽEVANJE NUDIM MATEMATIKA. FIZIKA. STATISTIKA. In poslovno svetovanje za vse Sole. ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Rejnik s p., Milje 67, « 04/25^11- 45, 041/564-991, //enecba.kje-sl.com ZASEBNI STIKI , ŽENITNA POSREDOVALNICA ZA- UPAfiJE. posreduj« la poltene zveze. 2A vse starosti po vsdj SLO. M^o le že spoznato, naj s» Vas sa veći, 031/50&-49& RAZNO PRODAy CISTERNO, za kurilno olje 1S001. Gc-hlec Üt>ela Tysen ter platiića ze Sest lOcD». «06l/322-e53 FIT STIKALO 2SA, tetetonakolajnico, onijažnik za avlo. B 04V371-51S a0087?7 LESTVE, vseh vrst in <$o[2ir> dobite Zbi-le 22. m 01/36-11-078 OTROŠKO KOLO. več elektrorrotof- jev in zimska jabolka • vošcenka po 125 Srr/kg, « 04/204-23-97 PAEVLEKO. za jogi proti 04/25-21 -499 m. BCĐSSOI SUHA, hrastova drva, ledilnl krompir. njivsko prst in žrebico norik. MAJAVEM ALI KUPIM, prehramben! kiosk. 040/276-210 PODARIM DVA AKVAAUA. OtrO^kJ jogi 130x6S. star kiperbul 60x60 s 04/514-12-27 V SPOMIN Poy$od t£ iičcjo oči, zan%ai\ te iŠč^o ähni, nihče ne ve. Ifako z^h boli, ker lebe, naš dragi ANDREJ, veČ iwd narni ni Bolečino se da skriti, tudi solze včasih zatajiti. a ti ne ivi. kako zelo bdi, srce po tebi hrepeni, si besed m nasmeha tvojega ieli. 14. oktobra 2006 mineva leto dni. odkar le je kruta usoda iztrgaJa iz nai^ega objema in odkar si nas zapustil. naŠ dragi Andrej Balanč življenje gre svojo pot a po licu lečcjo sobe in v srcu se skriva tiha boieäna. HvaJa vsem, ki se ga spominjate, ki prihajate na njegov prerani grob, hvaJa vsem, ki mu prižigate svečke in v srcu ohianjate lepe misli nanj. Žalujoči: mami, ati, sestra Maleia Mnogo prezgodaj nas je v v 2AHVALA . letu zapustil Primož Katrašnik Podlubnik 334 v Škofji Loki Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Golnik, KC Ljubljana. IRS Ljubljana. DruStvu distrofikov Ljubljana. Posebna zahvala dr. Speli Pclemelj in patronažni službi ZD Sk. Loka. Hvala g. župniku dr. Snoju, pevcem, trobentaču, cvetličarni Klavdija in podjetju Akris za lepo opravljen obred. Prisrčna hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki sle ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI škofia Loka, GoriČane Ne jokajte ob mojem grobu, Ui trfw fe njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in uečni mir mi zaželite. (D. Kette) ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, strica in bratranca Pavla Milača se iskreno zahvaljujem sorodnikom, dobrim sosedom, vašča- nom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala gre sosedi Lenčki, kj mi je v ležkih trenutkih stala ob strani. Zahvalo izrekam g. župniku Cirilu Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred in sveto maio, pogrebniku Navčku, pevcem iz Predoselj. gospe Mihaeli in nosačem. Najlepša hvala tudi za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Marija v imenu sorodstva Luže, 4. oktobra 2006 ZAHVALA V 9$. letu je od nas odšel naŠ oČe, dedek, pradedek. brat. stric in tast Jakob Miklavčič iz ^DČurja Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Občine Preddvor in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem. ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Potoče za nego, osebju bolnišnice Golnik za nudeno zdravstveno pomoč, župniku g. (steniču za lep pogrebni obred in družini Markun za vso pomoč. Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. VSI NJEGOVI Šenčur, Mlaka, Melbourne ZAHVALA ^ost nas je ovLla. odkar si nas zapustila, draga mati. babica In ta^ Frančiška Samardžić 6. 6.1937 • 26. 9. 2006, upokojenka iz Dnilovke Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem Save Kranj za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, iskrena zahvala g. župniku Cirilu Plelcu, podjetju Komunala Kranj, pevcem in za lepo zaigrano Tišino. Prav tako se zahvaljujemo podjetju GVO Kranj, Iskri ISD. Razvoju Balant in Trojanus, d. o. o. VSI NJENI v SPOMIN V nedeljo, 15. oktobra ioo6, bo minilo eno leto. odkar nas je zapustil dragi mož, oČe in stari ata Miha Stremfelj iz Šenčurja Hvala vsem. ki se ga spominjate. 2ena Zalka. sinova Miran in Brane z diužinama Bolečino lahko tudi solze zatajii. a praznine. ntlto/i ne nadomestiš ZAHVALA v 76. letu nas je prezgodaj zapustila ljuba žena. mama, stara mama, sestra, teta in talča Marija Podjed rojena Dolinšek, z Olševka 50 Iskreno se zahvaljujemo dobrim sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, molitve, sveče, prispevke za cerkev ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku Cirilu isteniču ter g. Ivanu Vilfanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in podjetju Navček za pogrebne storih/e. Hvala vsem. ki ste nam stali ob straiii, ŽaJujočir mož Ludvik, sin Franci z družino in sestra Ana ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje. tvoje Je V S), letu starosti nas je zapustila Alojzija Temlin roj. Čimžar iz Cerkelj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času njene bolezni in v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrekli iskreno sožalje. Hvala g. župniku Stanetu Gradüku, pc^ebniku g. Jeriču, nosačem, pevcem in trobentaču za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Floka, Karitasa in Mercatorja. Še posebna zahvala gre vsem sosedom za nesebično pomoć, ki so jo izkazali. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. ŽaJujoči: mož Matija, sin Brane in hči Martina z družinama Cerklje, oktober 2006 ZAHVAU V letu starosti nas jc zapustib naša drap mama. babica, prababica. tetaintaiča Frančiška Balantič rojena Šink skieno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom. vaŠČanom. prijateljem, znancem ter sodelavcem Cestnega podjetja Kranj za izražena soklja, podar-jerK» cvetje in sveče, darove ter spremstvo na njeni zadnji pod Posebno zahva- izrekamo vsem tistim, Id ste ji stali ob strani, jo obilovali in krajžali težke trenutke v času njene dolgotnjne bolezni, še posebej bratu Jožetu in sosedoma Majdi in Dani Zahvaljujemo se tudi patronažni sestri Mateji za n^o in g. župniku iz Hrastja za obiske na domu. Hvala tudi vsem tistim, ki ste ostali neime^ novani. pa ste naši mami ali nam kakorkoli pomagali. Žalujoči hčerki Olga in Ivica z družinama Prebačevo, oktober 2006 V 9 28 infog-elas.si CORENISKI CUS petek» 13. oktobra 2006 Anketa V Tržiču vajeni afer Simon Šubic Tržiški župan Pavel Rupar je te dni v središču pozornosti zaradi spora S podnajemnico njegovega stanovanja v Ljubljani in domnevnega izsiljevanja Direkta. Kako gledajo na zadnjo afero v TrttČu? foa- Tins Doki Franci Knific: Ta afera je zagotovo povezana z volitvami. Resnice ne poznam, verjamem pa vsakemu nekaj. TržIČani smo takfh stvari že vajeni, zato afera Ruparju na volitvah ne bo škodila/' Ana To mas t na: "Taka početja ne sodijo v politiko. Sicer pa je resnica vedno nekje na sredi. Ker so volivci prepričani v svoje kandidate, bodo Ruparju do volitev njegove grehe že odpustili." Jožica Cvek: "Nas, ki smo že v letih, take afere sploh ne zanimajo. SIcer pa je Rupar lep In prijazen, kot župan je tudi veliko naredil za Tržič. Vsak volivec bo tako aH tako volil svojega kandidata." Mile Antonijevlč: "Ni prav in nI pošteno, kar počne Rupar, Ker pa ga Imajo TržičanI radi, na volitvah zaradi afere ne bo prejel manj glasov. Je pa zanimivo, da ima med poslanci Rupar največ afer." I S Boris Vukota: Taka početja niso poštena in Čeprav smo TržIČani že vsega vajeni, bo afera vpli- vala na Ruparjev volilni rezultat In tudf mora vplivati, saj potrebujemo poštenega župana." TržIškI župan in državni poslanec Pavel Rupar se je ta teden zapletel v nov škandal, ki lahko ogrozi njegovo nadaljnjo politično kariero. Simon Subic Diiekt je kmalu po dogodku ....................................... tudi začel namigovati, da je Ljubljana, TržIČ • Med župa- tržiški župan Ksenijo Slak, nom Tržiča Pavlom Rupar- za katero trdijo, da je njegova jem in najemnico njegovega stanovanja v ŠiŠkl Ksenijo Slak ie namreč v nnnede- ljubimka, v stanovanju pretepel. To naj bi jim povedala sama, za oddajo E+ pa je v Ijek zvečer vnel prepir, po torek dopoldne celo izjavila, katerem sta oba poklicala da sta z Rupaiiem "v vezi". ljubljansko policijo. SJakova Rupar in Slakova sta kas je kot sodelavka časopisa neje zanikala, da bi bila lju- Direkt hkrati poklicala še bimca. Za Gorenjski glas ie tr- uredništvo tabloida, ki je na iiški župan povedal: "Res je, poslal svo- da je med nama s Ksenijo kraj prepira takoj poslal svojo ekipo, "Ko sva z uiednikom 6Tie kronike Tonijem Pericem do prepira, vse ostaJo je čista prispela do stanovanja, naju laž. Od nje sem želel dobiti Slak. ki je le moja podnajemnica in ne ljubimka, prišlo Ksenija Slak in Pavel Rupar sta v torek zanikala intimno . / FoM: N ada Slakova povabila vanj j ko sem začel slikati < lie. ie Runar mahnil r dokumente, S katerimi me je je takoj vložil ovadbo zoper drugega stanovanja v Kra- doga- Direkt izsiljeval, da vsebuje- Slakovo zaradi i2siljevania, nju, čeprav bi ju po zakonu x> fo- jo pikantnosti o meni in da napovedal pa tudi tožbe pro- o preprečevanju korupcije razbil, ob tem ilh bo objavil, Če ne bom ča- ti Direktu in njegovemu od- moral. Rupar pravi» da ni ve- pa sem si porezal tudi prst Tedaj sem stekel iz stanovanja, Rupar pa kot zmešan za sopisu izdajal vročih podrob- govomemu uredniku Boja- del, da bi moral stanovanji nosti o mojih kolegih politikih. V ta namen so izrabili nu Požarju. Slednji katego- prijaviti» ker nista vpisani v rično zavrača, da bi Direkt zemljiški knjigi, in da za* menoj. Sledil mi je vse do tudi Slakovo in io prisilil, kdaj izsiljeval Ruparja. kona ni jemal resno. Včeraj parkirišča. Še policist komaj umirili." jepovi toreporte r Direkta lani da je javno izjavila, da sva v Kasneje se je oglasila pro- se je že oglasil na sedežu vezi. Ko so jo po tej izjavi "tikorupcijska komisija, ker ji komisije in ji predal manj-vseeno odpustili, se je odlo- Rupar ni prijavil stanovanja kajočo dokumentacijo o svo- ki bo Ruparja najbrž tožil, čila, da pove resnico." Rupar v Ljubljani, prav tako pa ne jem premoženju. Čestitamo mladoporočencem Brdo pri Kranju, 7. oktobra • David Legiša In Lucija Breznik, Ljubljana, Planinska c. 27; Anže Jamnik in Linda Benčič, Zgornje Bitnje 126 D. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno Čestita In jim 5 čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. RD TERMO : RK GROSUPLJE Hala Poden, sobota, 14.10. 2006, ob 20. uri vremenska napoved Napoved za Corer))sko Danes In jutri, v soboto, bo nekoliko več oblačnosti, v nedeljo pa bo precej jasno. Po nižinah bo spet nastala megla. Agencii» fiS t» eboli« , Urad U MftMflMifO PETEK 5/17°C SOBOTA 6/17°C NEDELJA 4/16°C o C»twec yvi'o M^jnsi^etjcttj .M«»- ssß-^. v 24/6 "C V 17/« Zagreb O 17/8-C NA KONCU Brdo pri Kranju Na obisku črnogorski predsednik Na povabilo predsednika države dr. Janeza Drnovlka je od včeraj v Sloveniji na uradnem obtsku predsednik republike Črne gore Filip Vujanović s soprogo Svetlano. Pogovori med predsednikoma so včeraj potekali na Brdu, popoldne pa se je srečal tudi s predsednikom vlade Janezom Janšo, predsednikom državnega zbora Francem Cukjatljem In ljubljansko županjo Danico SImSIč. Na sliki: črnogorskega predsednika je na Brdu sprejel dr. Janez Drnovšek. D. 2. GLASOV JEŽ Straniščna školjka, zastonj! Straniščna školjka, poleg nje pa še nekaj odplak, ki jih nepritrjena žkoljka nI mogla pogoltniti, krasi križišče Jer- nejeve In Tominčeve ulice v StražIšČu pri Kranju. Ob tej novi stražliki znamenitosti stojita zabojnik Humana (!) tn urejen ekološki otok. Ker so v prostorih domaČih kopalnic običajno • poleg Škotjk, v katere lulamo In kakamo • tudi tuŠi, tistemu, ki je školjko pustil vnemar, priporočamo še kakšno mrzlo prho. radio kranj d.0.0 Stritarieva ul. 6> KRANJ igie^on. (04} 2612 <04) 2912 (04} 2022 (091} flsdiurci^ praucćl L4 FAX <04) 2012« (04) 2012«22» rad io HrmnftPr^ www. rd dl o* k r dn Lsl imjsülj poslüsnn» ahdüskii i o^nuH mi Gt^h^u^KL^i f Gorenjski Glas iesenišk£ novici so redna prjlxx^a časopisa corenjskj gus Odgovorna urednica: Marija VolČjak Časopis izhaja dvakrat mssečno www.üo r e s i s k 1996 - 2006 Nacionalno odprtje Tedna vseživljenjskega učenja TVU 2006, ki bo v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah. O izgradnji medobčinskega centra za ravnanje z odpadki Gorenjske v stran 3 Ponosni na gimnazijce Na Gimnaziji fesenice so se poslovili od še ene generacije maturantov. Med njimi so bili letos trije zlati. Urša Pfternel Na Gimnaziji Jesenice so zadnji petek v septembru pripravili tradicionini sprejem za maturante in njihove starSe, na katerem so se po» slovili od še ene generacije jeseniških gimnazijcev. Poleg župana jesenic Borisa Breganta in predstavnikov radovljiške in žirovniške občine sta se ga udeležila tudi predstavnik ameriškega veIeposIaništ\a in direktor Goethejevega instituta. Kot je pove da'a ravnateljica Gimnazije Jesenice Lidija Domig. so bili letošnji maturanti spet med najuspešnejšimi v državi. Maturo so od loS dijakov izdelali 104, kar pomeni 96,3-odstotni uspeh. To je več od državnega povprečja, ki znaša letos 90,7 odstotka. Še posebej so ponosni na tri zlate maturante, ki so dosegli vei kot 30 totk, to so Eoiković Markež. ki je dosegla vseh 34 ^očk, Vanesa Anderle, ki je dosegla 33 točk, in Jan Rožič, ki je dosegel }z točk. Vsi trije so se le dan po slovesnosti skupaj z ravnateljico udeležili tudi sprejema zlatih maturantov ph ministru za šolstvo Milanu Zvem. Sicer o o Vanesa AndeHe, Jan Rožič in DuSa SoškoviČ Markež so na maturi jeseniški gimnazijci najvišjo povprečno oceno dosegli pri an^eSČini - višji nivo, in sicer 4,43. Pov- pre^o §ievilo zbranih točk na maturi pa je bilo 19,8. Po besedah ravnateljice so bili dijaJd uspešni tudi na različnih tekmovanjih iz znanja, kar kaže na izredno Širino znanja tudi zunaj šole. Ob slovesu je dejala: "Čeprav je lo slovo, smo veseli, da je še ena generacija uspešno za-kljudla Šolanje na jeseniški gimnaziji, četudi odhajate drugam, upaia, da boste ostali ponosni jeseniški maturanti!" Zaželela jim je uspeh v poklicnem in oseb* nem življenju ter jim zaželela, da bi življenjsko pot delili z ljudmi, ki jih bodo spoštovali in cenili. Na slovesnosti so podelili tudi dva zlata znaka Gimnazije Jesenice, in sicer jeseniškemu županu Borisu Bregantu ter dolgoletnemu profesorju fizike Rajku Petemelu. Za zanimiv kulturni program so poskrbeli dijaki, nastopili so Nina Bau-man, gimnazijski pevski zbor 2 Jernejem, dramski krožek ter dijaka na klavirju in flavti Klemen in ^va. PO OBČINI Izleti po jesenicah v Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske so pripravili prvo vodenje po mestu z lokalnimi turističnimi vodniki IzSla je tudi v kateri so opisani izleti po jesenicah m Stran 2 POGOVOR Mirnejši odziv malih delničarjev o tem, kaj privatizacija Slovenske industrije ;ekla (Sij) pomenf za delničarje jeseniške družbe pooblasčenke La-meta, d. d., smo se pogovarjali 2 njenim direktorjem Ludvikom Berglesom. Stran 4 ZANIMIVOSTI Co bje trofeje na očetovih terenih Denis Vezzosi bo zagotovo razjezil očeta, ker je gobari po njegovih najbolj skritih kotičkih in mu izpred nosa odnesel enaindvajset kapitalnih jurčkov. Stran 11 ZANIMIVOSTI Modne zapovedi: rdeča, pletenine in žamet o modn h smernicah za jesen in zimo smo se pogovarjali z magistrico umetnosti Karmen Klobasa, ki je modne namige oblikovala ra osnovi ogledov modnih sejmov po svetu. Anže Kopitar sanjsko začel kariero v ligi NHL Trenutni rezuhat njegovega sanjskega začetka v ligi NHL je tretje mesto na lestvici strelcev med 299 igralci. Ianko Rabič Številnim generacijam jeseniškega in tudi slovenskega hokeja ni bilo dano, da bi kdaj občutili čar nastopov v najbolj kvalitetni ligi na svetu, severnoameriški NHL. Devetnajstletnemu Anžetu Kopitarju s firušice se dogodki od lan:, ko je prvič začutil, da se mu odpira pot med svetovne hokejske zvezde, odvijajo kot na filmskem traku. Najprej se je ta izjemno talentirani Športnik kalil v elitni švedski ligi, zatem je uspešno zaigral v slovenski hokejski reprezentanci. Po prvih spogledovanjih na testiranjih "čez lužo" je v novi sezoni pristal v prvem mo- štvu Kraljev v Los Angelesu. Nestrpnost je naraščala, ko se je bližala prva tekma. Zanj je bila sanjska. Čeprav je njegovo moštvo klonilo proti nasprotniku s 3 : 4, je Anže dosegel kar dva zadetka v razmaku dveh minut. To je sanjski začetek, ki si ga verjetno ni upal nihče vnaprej napovedati. In ko se prvo navdušenje med ljubitelji slovenskega hokeja še ni dobro poleglo, je Anže na drugi tekmi pomembno prispeval k zmagi Kraljev 54:1. Trikrat je biJ podajalec pri zadetkih. Trenutni rezultat njegovega sanjskega začetka v ligi NHL je tretje mesto na lestvici strelcev med 299 igralci. Anže Kopitarz očetom Matjažem Kopitarjem, trenerjem Acronija» in mlajšim bratom, ki prav tako igra Stran 13 hokej pn kadetih HKAcroni. leseniške novice, petek» 13. oktobra 200 Po OBČINI Maja Kunčic, vodja jeseniške enote združenja Ozara, ob 10. oktobru, svetovnem dnevu duševnega zdravja: *'Zdi $e mi, da ljudje z duševnimi težavami na Jesenicah niso močno stigmatizirani in da so dobro sprejeti v družbo. Naše združenje zelo dobro sodeluje s Centrom za socialno delo Jesenice in Občino Jesenice." Odkrili kip Venclja Perka Ob stoletnici rojstva častnega občana Vendja Perka je 6. oktobra v Spominskem parku r»a Plavžu na Jesenicah župan Občine Jesenice Boris Bregant odkril r^jegov doprsni kip. Med številnimi udeleženci sta se kot gosta slovesnosti udeležila tudi predsednik ZZB NOV Janez Stanovnik in predsednik upravnega odbora ZZB NOV Slovenije Jože Božič. Venclja Perka je na slovesnosti predstavil Joža Vari, v kulturnem programu pa je sodeloval Pihalni o'kester Jesenice Kranjska Gora. U. P., foto: Ivko Dolenc Tarman Robert s. p. Planina pod Golico 64. 4270 J«s«nic« Telefon: 041 645 230 PREVOZNIŠTVO, IZKOPI, KOVINARSTVO Hrušica 21 a, 4276 Hrušica ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV GSM: 041/806 750 GSM (VOZNIK): 041/258 gS2 I zleti po V Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske so pripravili prvo vodenje po mestu z lokalnimi turističnimi vodniki. Urša Peternei Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je v sodelovanju z Občino Jesenice 27. seplem» bra, na Svetovni dan Uiriz- dar pa prevelike treme niso imeli. Na v ma, pnpravua prvo vodenje po mestu Jesenice. Načrlo- bro pripravili, pot so pričeli pred Turistično informacijskim centrom (TIC)» jo nadaljevali mimo TV D Partizana, Sli na Staro Savo, Pod- mežaklo, v Spominski park» Frančiška Trpin: ''Študiram na Turistici in imam veselje do tega dela. Ker sem doma v Planini pod Golico, tisto okolje najbolj poznam in si želim, da bi vodila izlete v tistem koncu." vali so dva izleta, dopoldanskega in popoldanskega» a je bilo za prvega premalo prijav, tako da so opravili le popoldanskega. Udeležence -ij^pnrp Osnovne Prepihov Voranc» ki obiskujejo izbirni predmet turistična mentorstvom vzgo)a Mateje Vahčič • so na ogled mestnih znamenitosti pope» Ijali trije lokalni turistični vod n ik i: F ranč i čka Trpi n» Sead Muji^# pMiKa, ti 9ä tiMk^ t^C^fHk^ > 1 M XfUNf irf' 414t 4 leseniške novice, petek, 13. oktobra 2006 Pogovor Mirnejši odziv malih ev O tem, kaj privatizacija Slovenske industrije jekla (Sij) pomeni za delničarje jeseniške družbe pooblaščenke Lameta, d. d., smo se pogovarjali z njenim direktorjem Ludvikom Berglesom. Urša Psternel Drtava )e pred kratkim objavila javni razpis za prodajo dobrih 55 odstotkov Slovenske industrije jekla (SIJ). S tem se je zabeli privatizacija SI), zainteresiran j kupci pa morajo zavezu oće ponudbe oddati do 20. novembra. Ob tem so se zganili tudi mali delničarji, lastniki želez ar« skih delnic, zdAtženi v družbah pooblaščen k ah. Okrog 5500 jih je tudi na Jesenicah in zato smo se o tem, ia veČin- nje pomeni p: skega deleža Sij, pogovarjali 2 direktorjem jeseniške družbe pooblaščenke Lameta, d- d„ Ludvikom Berglesom. Kdaj je bila družba pooblaš- čenka ustanovljena in koliko delničarjev ima.^ "Družbe pooblaščenke so bile ustanovljene leta 1998. a jesenicah je manj izplačane plače za obdobje od marca 1001 do decembra 1992 in državne certifikate vanjo vpisalo. 5500 delničarjev. Po preveritvi vseh podatkov na tedamem ministr-za ekonomske odnose in razvo) je 1,121. dcinic. To še danes predstavlja osnovni kapital driiž- Ce pooblaščenke. Število delničarjev se je v tem času zlasti zato, ker so nekateri delničarji umrli in sme delnice na osnovi sklepov o dedovanju preknjižili na dediče." Doslej so bile delnice "mrtev" papir, ni se jih dalo prodajati, kajne? "Prometa z delnicami pooblaščenke še ni bilo. Bil je sicer velik pritisk za prodajo, a žal ni bilo nobenih kupcev. To pomeni, da se nikoli ni dalo ugotoviti tržne vrednosti delnice, ki je najbolj zanimala delničarje. Obstajalo je izrazito neravnovesje - ka ponudba in nič povpraše- nost pridobitve deleža v edini družbi Slovenskih žele- zarn, KI se ]e proaajaia na kad)i Jesenice, to je v Energetiki, d. o. o. Razdeljena je biJa na dva dela. en del je pilo italijansko podjetje SOL, drugega pa ENOS Energetika. Takrat smo se v družbi pooblaščenki odločili za prodajo svojega 2o odstotnega deleža in pri podjetju SOL smo iztržili 96 milijonov, pri Erosu pa 21 milijonov tolarjev kupnine." Kaj je s tem denarjem? "Ta denar ni bil zapravljen. upravlja družba po- Dnižba pooblaščenka Lameta ima 10.437 delnic SIJ, kar je 1,049-odstotni lastniški delež. Kaj sle torej v teh letih počeli v družbi pooblaščen ki? "Družbo smo rešili pred izbrisom iz sodnega registra, ki ga je na začetku leta 2001 predlagalo Okrožno sodišče v Kranju. To je v uradnem postopku ugotovilo, da družba v zadnjih dvanajstih mesecih ni opravljala plačilnega prometa. Plačilnega prometa ni bilo, ker se je proces privatizacije zamikal, drugih sredstev razen "neprometnih" delnic pa dmžba ni imela, Kasneje, leta 2003 smo delničarji dobili mož- oblašfenka in je naložen v depozite pri bankah, del [e tudi na borzi. Doslej smo dobre gospodarili in 2 ustvarili kar nekaj dobička." Prav tako so pred leti žesku- šali prodad Acrooi, kajne? "Res je, sredi leta 2002 je poziv za javno ranje ponudb za ločeno prodajo posameznih družb Slovenskih železarn, takrat so se za Peroni javili štirie kupci z reza vezu jočimi ponudbami. Za Acroni se je resno zanimala tudi Hidri a, ki pa je zadnji dan odstopila od nameravanega nakupa." Država pa se je zdaj odločUa za prodajo holdinga v celoti. To je na Ravnah povzročilo veliko razburjenja. V njihoW pooblaščenki se bojijo, da bo država male delničarje peljala žejne prek vode, zato so že vložili tožbe. Kaklen je odziv v vasi pooblaščenki? "Res je, da so bila pričakovanja delničarjev na Jesenicah usmerjena predvsem na proHajo Aeronija. VpnHar pa se je država zdaj odloČila za prodajo deleža v paketu. Mnenja o tem, kaj bi bilo boljše, so različna. Po nekaterih razlagah je to boljša varianta in se bo tako dalo iztržiti več, po drugih razlagah naj bi se iztržilo manj. Sam osebno lahko le ugibam, katera različica bi bila boljša. Po obstoječih aktih družb pooblaščen k in po ekspertni pravni razlagi imajo vsi delničarji pravico do uveljavlia- nja lastmsrva v posamezni odvisni družbi kadarkoli v času od sprejetja zakona do zaključka procesa lastninjenja slovenskih železarn. Tako v osnovi "železarski" delničarji na eni lokaciji ne I smeli imeti izrazito boljše mo žnos ti la stn i n j en j a kot delničarji drugih lokacij. Si- eni cer pa )e vsem dana težko, izvedljiva mož- Ludvik Bergles nost zamenjave delnic za deleže v katerikoli konkretni posamezni odvisni družbi. " Kakšen nasvet bi torej dali maliiT) delničar jem? "Osebno misHm, da ni razloga, da ne bi zaupali upravi SI [-a in komisiji, ki se ukvarja s privadzadjo. Ne nazadnje zaupanje temelji t\idi na za delničarje zelo ugodni prodaji Energetike. Buren odziv Ravenčanov po svoje razumem, a v napovedani odškodninski tožbi od države zahtevajo kar 27 milijard tolarjev. Država naj bi po nekaterih ocenah iz dnevnega časopisja od celome prodaje iztržila okoli 59 milijard. Će bi torej še na Jesenicah in v Štora h zahtevali podobne zneske, državi ob teh predpostavkah ne bi ostalo nič ali skoraj nič. Čeprav je v sanacijo jeWarstva pred leti vložila okoli 86 milijard tolarjev." Če lorej država zdaj dobi kupca za 55-odstolni delež SIJ, kaj boste storili v družbi pooblaščenki? "'Po še veljavnem zakonu imajo delničarji še dve leti časa, da se odločijo, ali bodo ostali solastnild ali pa bodo svoj delež prodali. Bežno občasno anketiranje delničar- jev me je prepričalo, da je na Jesenicah le malo takih, ki bi se odločili za uveljavljanje lastništva in ki bi s? zadovo- ljili s Čakanjem na morebitne dividende in druge pravi- pritičejo delničarjem. Velika večina bi se zagotovo odločila» da se delež proda, denar pa se kasneje na ene- ača oziroma razdeli med Torej se (nekdanjim) delavcem, ki so dobili delnice kot poplačilo za manj izplačane plače oziroma za certifikate, ni treba bati, da nekega dne ne bodo dobili vsaj nekaj de- nar ja? "'Prepričan sem, da nekaj bodo dobili. Navsezadnje družba pooblaščenka že razpolaga s kupnino od prodane družbe Energetika. Ce na začetku omenjenemu znesku kupnine prištejemo še prigospodarjena sredstva iz naslova obresti, dividend ter realiziranih in še nerealiziranih kapitalskih dobičkov delnic Krke, Petrola, Mer-ja ter dnigih, skupna vrednost sredstev že zado- pokritje vseh obvemosti do delničarjev v družbi Lameta."" Norost ali kaj drugega: Blaž Račič izzivanja Tik pred volitvami je jeseniškemu županu v odhajanju Borisu Bregantu na misel prišla ideja, ki jo jc zapisal v predlog proračuna za prihodnje leto: občina bo inve- ä.iidlä celili ^s lailiioiiov to- ev v novo novem vrhu. Na prvi pogled morda dober predlog ob premisleku postane slab. Ko smo pred leti odločali o nakupu sedežnice v Španovem vrhu, sem tudj sam podprl predlog, da ob6na odkupi sedežnico. V razpravi ob tem pa sem se zavzel, da se Čim prej pripravi program obnove, ki bi vseboval rudi rjaslednji cilj: usposobitev sedežnice za normalno "nio obratovanje in prodajo zainteresiranemu ponudniku. Očitno je pomislek naletel na gluha uše- sa, sa) le dodatno vlagala (v^aj takšen je namen predloga). Naj povem, da sem ljubitelj smučanja in da se z veseljem zapeljem po tem smučišču. Ni mi pa jasno, da občina hiti v novogradnjo, če bo ob novi napravi stara še vedno "crkavala", (To ni edina reČ, i sicer "crkava"' na Jesenicah: kulloini dom na HiuSi- ti je v občinski lasti, prav tako Turist na Javorniku in hokejska hala, po novem bo občina v upravljanje dobila še T\'D Partizan na Jesenicah. Čeprav to niso vsi objekti, ki so v lasti občine in ki "crkavajo'\ je dovolj, da bomo lažje skicirali problem.) Torej, občina je lastnica Številnih objektov, ki so potreunl ali prtirjove aii prodaje za občinsko blagajno preprosto preveč požrešni. Občina naj prizna, da nima denarja za njihovo obnovo, in še, da komaj napraska dovolj denarja za njihovo životarje- je. Ugotoviti pa mora §e, da je las01 ina tudi breme. No, Če na eni strani objekti propadajo, pa na drugi stram občina načrtuje nova vi aga-. Zdi se, kot da se ro naroda, trgu pa prepustiti odločitve, kot je ta, ali zato, da s? bo Čez nekaj let snuičišče v Spanovem spet lahke gledalo, kako (ob rentabilna reč ali ne. Će ni milozvočrjih besedah o raz- rentabilna, mi je žal še tako vojni naravnanosti) danes rastoče zadeve propadajo. To je Omenil sem še kuJtmo: obči- logikal Kje na svetu pa oblast na Jesenice vlaga v kulturo: Še vlaga v projekte, ki bi jih vsaj tako pravijo- Vlaga v po definiciji osnovne tržne "trdi"' del kulture in kupuje logike moral financirati za- ra^čunalniško in ne vem še sebni kapital. Morda na Kubi kakšno opremo (spomnimo lakupa ozvočenja za ved-prazno kinodvorano) in ? denar za plače zaposle-v gledališču in za ogrevanje. Prav, se strinjam. Vendar pa kultura ni oprema, gospe in gospodje, kuhuia je vse tisto, kar počne človek- Na Kitajskem je kultura ta, da imajo ljudje med kosilom v rokah palčke in ne vilic kot pri nas. Kultura je, praktično, nekaj vsakdanjega; hkrati pa ima tudi širše razsežnosti: denimo v umetnosti. V f'wo je bilo mogoče videti v dra- i Polom v železarni v izved-jeseniškega gledališča. pa v ^everru Nore)i... m, seveda, na Jesenicah. Drugje so te zgodbe preživeli. Tu se je pa nekaj ljudi odločilo predlagali, da bodo javna pravi tisti denar, ki ga v pruraCunski blagajni zberejo davkoplačevalci) via- i v vlečnico in da bodo hkrati s tem dokončno shira- i nekateri dnigi objekti. Saj ne živimo pod okriljem kraja naftne dežele, ki bi lahko izpolnil vsako željo! Naloga lokalne oblasti ni, ds vlaga v projekte, za katere b; moral skrbeti trg. Oblast b: morala skrbeti tudi za kultu- e pri tem ta, da bilo treba za stroške izvedbe) kot za veČino drugih denar poiskati na trgu. Na istem trgu, na katerem občina gradi žičnico, o denai! na se torej ukvarja z "razvojno naravnano" (I), čeprav nepotrebno gradnjo, ko hkrati z veljavno ureditvijo umetnost (in s tem kulturo) sili v pokornost pred kapitalom. Se spomnite vsebine drame Polom->! Kapitalizem posameznika v pokornost in takšna je tudi njegova kultura. Gre za kulturu ponižnosu ali kaj? pa le nemo I, Ta veliki naj delajo žičnice, mi mali bomo pa... ponižno fehtali? Ne. Županskim kandidatom bomo povedali; da je to norost. Komentarjev bom vesel :-) na e-nasiovu blaz- Jeseniške novice, petek, u. oktobra 2006 Krajevne skupnosti 5 Strokovnjak za računalnike in rožice Danilo Svetlin s Slovenskega lavornika je prejel priznanje za najlepše urejeni balkon v stanovanjski hiši Urša Peternel Danilo Svetlin se z balkon» skimi rožami ukvarja ie dvajset let, odkar so se preselili v hito na Slovenskem Javorniku. "Začeli smo z brSljinkami, torej s klasiko ki smo jih na zadetku skuša* li preziml;ati, ker smo paČ v hiši imeli veliko prostora. Potem pa smo se počas; navdušili za druge rože, zla* sti po zaslugi Ruth Podgor nik ReŠ, ' je povedal uspeSn; gojilelj Tol, ki priznanja zs lepo ocvetličen halknn prf». jema že vsa leta, odkar na )esenicah poteka akcija oce njevanja najlepših balko* nov. Pri Svellinovih so že vrsto let na prvem mestu zlasti surfinije, ki so osnova väaki^Icimh zasaditev lu balkonu. In kaj je značilno zanje? "Težave! Dokler se jih ne navadiš, ti nagajajo kot majhen otrok! No, a zda) sem dodobra spoznal njihove potrebe in zahteve,' je odgovoril Danilo. Suilini-je potrebujejo veliko vode, a Svetlinovi so našli rešitev v dan. "Če rožo poznaš, jo samo pogledaš in veš, da ti pravi: zdaj sem pa žejna!" piipoveduje sobesednik. Surfmije najlepše cvetijo od konca avgusta do sredine septembra, na balkonih pa imajo Svetlinovi kar 38 korit in Itiri velike obešanke. Poleg surfmij so letos imeli zmajeva krila, bele plamen-ke. trave, okrasni krompir ... O zasaditvi se pomladi posvetujejo z Ruth Podgor* nik Reš, zani.Tiivo pa je, da ima Danilo v enem delu bal- knn;) "poligon", na katprpm preskuša nove vrste rož. Če se obnesejo, potem naslednje leto najdqo svoje mesto v zasaditvi. Pri Svetlinovih so za rože odgovorni moški; za zgornje balkone skrbi plih poletnih večerih domačini radi sprehodijo mimo hiše in občudujejo cvetoč balkon. Na vrtu pa imajo Svetlinovi tudi zeliščni vrt, v katerem raste kar sto različnih vrst zelišč. No, za te je odgovorna gospa S veti i nova. Ob tem pa so Svetlinovi tudi ljubitelji psov, " va pasma so ji, s katerimi so se vrsto let udeleževali tudi tekmovanj in prejeli vrsto priznanj. Kot pravi Danilo, je pač tak človek, da se vsake stvari, ki se je loti. loti zares in jo skuša naredili čim koritih 2 vodno rezervo. tako da tvidi v najhujši vročini zadošča eno zalivanje na sin, KI z njem nadstropju, za spodnje pa Danilo, po poklicu sicer računalničar. "Jaz imam rože zase. Ko zvečer pridem domov, se usedem na balkon in se umirim med svojimi rožami. In mislim, da vsi lastniki lepih roŽ to delajo za svojo dušo, ne zato, da bodo rože občudovali sosedje," meni sobesednik. Kljub temu ga veseli, da se v to« Na balkonu razkošje ilij in surfinij Mehmed Trako s Titove 45 je prejel priznanje za najlepši balkon v več stanovanjski stavbi. Ursa Peternel V sivini stolpnice na Titovi 45 v Centru 2 sredi Jesenic je balkon v devetem nadstropju videti kot iz drugega sveta. Obkrožen 2 vencem rož od rumenih, oranžnih do drobnih majhnih modrih cvetov. Že vrsto let zanj skrbi Mehmed Trako, ki fc pri- znanje za lepo ocvetličen balkon prejei Čisto vsakič» odkar Občina Jesenice ocenjuje balkone. Mehmed je pravi mojster za rožice. Vsako leto si zamisli drugačno zasaditev, sUdi tudi modnim smernicam v barvali in oblikah, pri Čemer znanje nabira ria raznih predavanjih Ruth Podgornik Rcš, pri kateri tudi kupi sadike, prebira knjige in revije. Rožam nameni vsak dan ure zjutraj in pol ure zvečer. "Rad imam naravo in iz dneva v dan spremljam, kako rastejo rože, Ko vidim, da so lepe, dobim še večje veselje." je povedal. Letos je v zasaditvi na balkonu imel lilije, surfinije, mimulus, > t > 'J ognjič, astre ... Zanimivo je, da lože, ki odcvetijo, zamenja z novimi, tako da je balkon od pomladi do pozne jeseni poln raznobarvnega cvetja. Sicer pa je Mehmed zelo zanimiv človek, saj tudi navdušeno vrlnari, "Morali i videti moj vrt na HruŠici. kaj vse mi raste tam!" pravi in pokaže velikanske paprike, ki jih je vzgojil. Poleg tega mu uspeva letos je na eni sami rastlini pognalo kar 50 paradižnikov, brokoli, čebula, fižol, buče. krompir .., Vsakodnevno pripravlja osvežilne sokove iz korenja, iabolk, rdeče pese, buč zdravilna zelišča in jih suši za čaje in začimbe, priprav- a :azne zeliščne sirupe ... In če mu ob vsem tem ostane ie kaj časa, izdeluje zanimive figure živali iz žice in usnja, da ostaja v formi, pa kar trikrat na teden telovadi v fitnesu. Skrivnost lepih gorenjskih nageljnov Rezka Zupančič iz Javorniškega Rovta je prejela priznanje za najlepše gorenjske nageljne. Urša Pfternel "Niti ne vem, kdo me je prijavil na razpis. Mnogi hodijo tu mimo in vidijo nageljne. Že vsa leta jih gojim^ že moja mama jih je imela," je povedala Rezka Zupančič iz Javomiškega Rovta, dobitnica letošnjega priznanja za najlepše gorenjske nageljne. Na njenih oknih in balkonih uspevata dve vrsti - gorenjski in švicarski nageljni, prvi so bolj svetlo, drugi pa temno mijo. Spomladi jih presadi; ^elo pomembna za lepe nageljne |e prst, gospa Rezka jo dobi v gozdu in j 2 vrtno prstjo in gnojem, Tako doslej še ni kupila novih rastlin, vedno jih razmnoži kar sama. Polčipa vršičke in jih potakne. In vedno se "primejo". Kot je dejala. so ji že mnogi rekli, da ima očitno "roko" za rože, saj ji uspevajo prav vse. Poima n^imi pa so tudi nageljni z roza cvetovi. Gospa Rezka jih ven postavi spomladi, ko je temperatura višja od pel stopinj Celzija- V Času cvetenja jih z deževnico zaliva vsak dan, a ne premočno. "Vsak dan grem vsaj enkrat okrog rož. Će ne zjutraj, pa zvečer. To mi vzame kakino uro časa, ampak mi je tov užitek, sploh zdaj, ko sem upokojena," je povedala. Jeseni nageljne pospravi v poseben prostor, kjer je tudi pozimi temperatura višja od pet stopinj Celzija. Uko da ji vsi lepo prezi- pelargonije, br^ljinWe, a^ipa. raguse, rožmarin, horten zi-je. božične zvezde, ki cvetijo vse leto že nekaj let, in še mnoge druge rože, a med vsemi so ji najljubši prav gorenjski nageljni. A zakaj se vse riićiiij ljudi odloča zanje? Kot meni sobesednica, jih je zelo težko obdržati, zlasti Čez zimo, treba jih je tudi škropiti. Tudi sama ima letos težave s plesnijo, ki ji je uničila veliko cvetov. Poleg rož Rezka, sicer upokojena krojačica, rada hodi mdi po planinah, najbolj pa uživa kar doma - med svojimi rožicami. Izlet za nagrajence najlepših balkonov V petek 22. septembra, smo za vse nagrajence najlepših balkonov h druge, ki so sodelovali pri akciji za izbiro najlepšega balkona, organizirali nagradni izlet v Trento. Ob sončnem popoldnevu se nas je 36 izletnikov z avtobusom odpravilo proti Kranjski Gori in čez Vršič. Najprej smo s) ogledali Botanični vrt julijana, ki ponuja na ogled veliko zbirko zanimivih rastlin. Nato smo si v trentarskem muzeju ogledali Se zbirko o življenju nekdanje Trente in njene zanimivosti. Ob vračanju smo se ustavili še ob obnovljeni Ruski kapelici, kjer smo se skupaj foto gra fi ra I i. Veselo razpoloženje in prijetno druženje smo nadaljevali v eni izmed kranjskogorskih gostiln. Za zabavo in glasbo sta poskrbela Jernej Arh in Ivan BeHot. Na izletu smo se imeli priložnost med seboi spoznati ter si izmenjati Izkulnje z urejaniem balkonov. Metka LotriČ 6 Jeseniške novice, petek, 13. oktobra 200 Krajevne skupnosti, komunala Kratke novice Jesenice Letos največ prireditev in nagrajencev v krajevni skupnosti Sava na jesenicah še nikoli ni bilo toli- :o prazničnih prireditev In nagrajencev kot letos. Osrednja prireditev je bila v dvorani gledališča Toneta Čufarja. Predsednik Sveta KS Tomaž Mencinger je v pozdravnih besedah orisal dosežke v Itirlletnem mandatnem obdobju, ki so zelo spremenili podobo tega dela mesta, Za opaznejSe dosežke krajanov in za pomoč pri sodelovanju s krajevno skupnostjo so letos priznanja prejeli tajnica krajevne skupnosti Darka Rebolj, direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice Branka Smole, plavalni učitelj Franci For, učitelj baleta na glasbeni Šoli jesenice Andrew John Stevens, župan občine Jesenice Boris Bregant In moški pevski zbor Društva upoko-jencevj^senice. Za pester kulturni program so poskrbeli Big band Glasbene šole jesenice, citrarka Helena Vidmar, pevka Monika Bohinec ob klavirski spremljavi Primoža Kerštajna in baletna plesalka Dona Pavlovič. Podelili so tudi pokale in medalje s tekmovanj. V balinanju je zmagala ekipa Ukove, v pikadu pa MIlan jan. Poleg tega so na Čufarjevem trgu pripravili tudi zabavno popoldne z ansamblom Romeo, v goste so povabili Dušana Mravljeta, ki je ob barvnih dla predstavil svoje velike tekaške podvige. Za zaključek prazno» vanjd pa so lepo prvo oktobrsko nedeljo irkoristill za pohod do Črnega vrha nad Jesenicami in za druženje. J. R. Planina pod Golico Kip fstimske Marije V Krajevni skupnosti Planina pod Golico oziroma v fari Svet Križ bodo 21. oktobra slovesno sprejeli kip fatimske Marije. Kip bo z Jesenic priromal v vas Plavški Rovt, od tam pa v procesiji peš • kip pa na nosilih • slovesno do vasi Planina pod Golico, kjer ga bodo v Špalirju sprejeli v cerkev. Po slovesnem verskem obredu bo skdila pogostitev. Že blagoslovljen kip bo direktno Iz Fatime na Portugalskem ob obletnici prikazovanj Marije Kraljice miru pripeljal jeseniški kaplan Janez, je sporočila Tilka Klinar. U. P. Reievalna vaja v železniškem Karavanškem predoru Letošnja stoletnica odprtja železniškega Karavanškega predora na Hrušici ni le v znamenju praznovanja, temveč tudi preverjanja varnosti- V soboto, 7. oktobra, je bila v predoru velika vaja reševanja s predpostavko, da je na vlaku prišlo do požara. Cilj je bil predvsem preverjanje odzivnega Časa vseh reševalnih služb od prvega sporočila o nesreči do začetka reševanja. Vajo so skupaj organizirali vodstvo avstrijskih In slovenskih železnic v sodelovanju s Poklicno gasilsko reševalno službo Jesenice, sosednjima občirama Šentjakob In Jesenice ter Člani prostovoljnih gasilskih društev. Ob za-jučku akcije so predsTavniki vodstva avstrijskih železnic na jesenicah predstavili svojo sodobno opremo 2a reševanje v predorih. 1. R. OPTIKA MESEC SO M trađmje OČESNA AMBULANTA Tilova 31, Jesenice, •I.: 04/5832-663 iäuausp Boun» umuMS MMiSi nil M-m-M- UMAArA» MOmrškišk IN mm Pred začetkom sezone Ogrevanje bomo začeli takoj, ko bo dva dni zapored zvečer ob 21. uri zunanja temperatura nižja od 12 stopinj Celzija. Oktober je tu in običajno smo že v pr/ih dneh tega meseca zaradi nizkih temperatur začeli ogrevalno sezono. Letos ni tako, saj je bil september izredno "topel" mesec, Ogrevati »mo začeli ta- j, ko bo d\a dni zapored Tvp^pr nh nri Turta lastniki oziroma upravniki stavb, Če so za to pooblaščeni, Je pa to pogoj, da 2 začetkom ogrevanja ni težav. Upamo, teh letos čim mani. pri sosedu v hiši, nato pa o tem obvestijo Jeko-in, sektor Kres, na dežurno Številko Vse pisne zahtevke za zače- sveti temperatura nižja od 12 stopinj Celzija. To so tehnični parametri, saj v tem primeru tudi sonce čez dan ne ogreje stanovanj na Želenih 20 stopinj Celzija. TI dogodki so rutinski in sc pojavljajo vsako leto. Enako pa tudi problema« dka pripravljenosti objektov na začetek ogrevalne sezone. To pomeni, ali je v radiatorjih voda in sislem odzračen. Da je vse v redu, so odgovorni Vse pisne zahtevke za začetek ogrevanja lahko sveti lastnikov oziroma upravniki stavb pošljejo tudi po tele- faksu na |eko-in, d. o. o., sektor Kres, na številko 04/5810-456. ogrevanja pa lastnikov oziroma upravniki stavb pošljejo rudi po telefaksu na Jekojn, d. o. o., sektor Kres, na Številko 04/5810- pa ne bo nič narobe, če ob tehniki napišemo še nekaj besed o cenah in stro- vsem uporabnikom pa svetujemo, da v primeru pojava težav najprej preverijo, kako je pade, da jc stalno opozarjanje na varčevanje in manjšo porabo postalo že kar rutina, ne glede nu dejstvo, da sta za visok račun ogrevanja kriva tako cena energije kot njena poraba. Ker na porabo v sta- novanjih Jeko-in, sektor Kres, nima odločujočega vpliva, predstavlja največji delež v tem strošku cena energcnta. Na Jesenicah uporabljamo zemeljski plin, ki z nekaime- sečnim zamikom sledi ceni naite. Ta nihanja se bodo do- gajf>la (podražitve in pocenitve) tuci v prihajajoči ogrevalni sezoni, Smo pa v prvem mesecu sezone, razveseljivo, lahko startali s kar 7,62- odstotno pocenitvijo variabilnega dela (SIT/MWh) in lah- nij samo upamo na trend cenitve zemeljskega plina, čeprav bo vmes tudi kakšen skok cene navzgor, Jeko-In, d. o. o., Jesenice, sektor Kres Karitas za ljudi stiski Kot pravijo prostovoljci, danes veliko ljudi potrebuje denarno ali materialno pomoč, še več ljudi pa potrebuje le toplo besedo in nasmeh sočloveka. Marjeta Avsenik Na območju jeseniške občine delujeta dve župnijski • na Koroški Beli in na Jesenicah. Prednostna naloga Karitas je delovati na tistih področjih sociale, ki jih druge ustanove ne pokrivajo, sicer pa so naloge Kari- u nicami, spomnijo se jih ob rojstnih dnevih in raznih obletnicah, z nekaterimi pa vsak teden skupaj molijo rožni venec. Enkrat letno, v mesecu septembru, pa mnoge bolne in ostarele sveti maši v kev na Koroško Belo, kjer in trpinčene ljudi, varovanje n}inovega aosco)ansrva, nedotakljivosti življenja in pozitivnih vrednot, pozitivno vrednotenje družine kot prostora vainega okolja, pomoč ljudem v stiski in vzgoja teh za samostojnost in samopomoč. Pri tem Karitas poudarja etično delovanje svojih članov, člani delujejo kot prostovoljci, kipa se tudi stalno izpopolnjujejo in skrbijo za svojo Dsebno rast Karitas na Koroški Beli po besedah jolandc Komar, ki je poleg domačega župnika Andreja Debeljala odgovorna za delovanje Karitas na i, deluje že sedemnajst let. Danes ima dvanajst sodelavk, ki deluje- u pnpra- ijo še srečanje z drugimi župljant in jih pogostijo. Naloga sodelavk Karitas na Koroški Beli je tudi priprava miklavževanja v Kulturnem hramu na Korolki Beli za otroke. Zgledne pa jc tudi njihovo sodelovanje z osnovno šolo na Koroški Beli, saj vsako leto pripravijo Ivaio se 5ti- 10 na ske župnije. rikrat letno, po potrebi tudJ večkrat. Jolanda Komar pravi, da so njihovo glavno delo predvsem obiski bolnikov in ostarelih ljudi na Koroški Beli in tudi v Domu starej- Berglja na Jesenicah. Obiskujejo jih predvsem za praznike, kot sta Božič in Velika noč, ko jih rudi obdarijo s skromnimi darili in voščil- osnovnošolce, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Kadarkoli se pojavijo Se kakšne druge potrebe pri posameznikih, pa jim tudi želijo pomagati po svojih najMjših močeh. Tako so za družino, ki ji je v požaru zgorel del hiše, organizirale akcijo zbiranja denarja. V letošnjem letu mineva tudi petnajst let od ustanovitve župnijske Karitas na Jesenicah. Deluje pod vodstvom jeseniškega župnika Andreja Ojstreža. kaplana janeža Ferkolja in predsednice Zore Zorko. Danes ima 21 članov in članic, svoje prostore pa ima v župnijskem domu na Jesenicah, kjer se srečujejo enkrat mesečno in kamor UHko tudi ljudje pridejo po pomoč. Ob začetku delovanja Karitas na Jesenicah so s hrano in obla- čili pomagali predvsem beguncem, ki so se zatekli v Slovenijo iz držav nekdanje Jugoslavije. Kasneje so se v jeseniški Karitas usmerili predvsem v zbiranje in razdeljevanje oblačil, pakete s hrano pa so začeli spet razdeljevati v letošnjem letu. Del živilskih izdelkov dobijo redno iz Škofijske Karitas v Ljubljani, letos pa so pričeli sodelovali tudi z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jim iz svojega sklada posreduje nekatere živilske izdelke. Poleg razdeljevanja hrane in oblačil se člani jeseniške Karitas trudijo lajšati stiske ljudi tudi na razne druge načine. Tako sodelujejo s Centrom za socialno delo . Tu gre predvsem za to, da člani Karitas obiskujejo nekatere ostarele in bolne na njihovih domovih in jim pomagajo pri vsakdanjih opra- (kuhanje, pospravljanje ...), marsikoga tudi po- , v Ir- na Jeseničan, ki )im posreduje imena ljudi, ki bi jim govino ali v cerkev. Nekaterim od njih pomagajo tudi pri plačilu položnic. Nekaterim otrokom iz socialno šibkejših družin vsako leto o letovanje na morju. Župnijska Karitas na Koroški Beli in na [ese-nitah torej delujeta za Ij ki potrebujejo kakršnokoli pomoč. Kot pravijo prostovoljci, danes veliko ljudi potrebuje denarno ali materialno pomoč, Še več ljudi pa le toplo besedo in nasmeh Jeseniške novice, petek, 13. oktobra 2006 Ku LTU RA Stoletnica rojstva Jožeta Tomažiča lože Tomažič je mnogim pokazal pot na gledališke deske in v hram boginje Talije. Joža Varl Mnogi Jeseničani in okoličani imajo §e v spominu gledališke predstave v jeseniškem gledališču: Pohorska bajka, Mlinarjev Janez, Lepa Vida, Deseti bral, Celjski grofje in druge in opereta Mala Floramie in Melodije srca, ki jih je na oder postavil režiser Jože Tomažič. K zapisu tega spomina me je spodbudila stoletnica njegovega ^ojst^a. Rodil se je 9. marca 1906 v Tinjah na Pohorju, od leta 1^48 do svoje prezgodnje smrti 16. januarja 1970 je deloval na lesenicah kot prosvetni delavec, režiser in velik kuJtumižki navdušenec. Jože Tomažič je kol ored- metri u6telj slovenskega jezika prišel na Jesenice leta 1948 in bil najprej ravnatelj nižje gimnazije in zatem Osnovne Šole Prežihovega Voranca. Kot režiser se je pred tem izkaza] že v Celju, njegova prva režija na jeseniškem o tižar za fotografijo Trinica na vodi; Boris Praprotnik za fotografijo Metulj 1; France Urbanija za fotografijo V nebo, v nebo; Jaka Valjavec za fotografijo Hč^ planin. Selektor razstave je bil Ing. arh. Peter Pokom, MF FZS, EFlAP/b iz Škofje Loke, Razstava je pod pokroviteljstvom Fotograf^kp 7vp7p Slovenije Pn pravilniku o razstavah FZS je razstava Šeste stopnje. V razstavnem salonu Dolik bo na ogled do 18- oktobra. F. C. Tomaž Tom Mencinger wvywÄ>ciaimdemokrati.si kandidat za župana občine Jesenice Svoboda • partizanski upor - strpnost • solidarnost • varnost • enakost • pravičnost partnerstvo - tekmovalnost - sožitje z naravo • in mir so naše temeijne vrednote! Drage občanke in občani, spoštovane volivke in volivci! Nosilci kandidatnih list za Občinski svet Občine JMentee « 4 0 Volitve so temeljna obiiKa demokracije. zalo izkoristimo to z ustavo zagotovljeno pravico Ne dopustimo, daonasi prihodnosti odloča]o drugi Verjamemo. da bomo skupaj premagali težave in izkonstili pn-ložnosti, Ki nam jih nudi geostrateški položaj občine Jesenice. Obljubljamo, da bomo po svojih najboljših močeh slediti ski/pne- mu cilju - trajnos!r>emu in učinkovitemu razvoju občine Jesenice Drage občanke in občani. SKUPAJ Z VAMI smo sposobni uresničili volilni program' m 1. volilna enota: Boris Janez Bregant iS. 3. volilna enota: Tomaž Tom Mencinger 2. volilna enota; Verd Pintar 4. volilna enola: ' Igor Ar h ZNANJE. MOÖ ir ENERGIJO združujemo* ustvarjanje pogojev za gospodarski razvoj nadaljevanje začatih investicij ustvarjanje vsem pnjazne občine Jesenice ■ upoštevanje kreativnosti< znanja, različnost», solidarnosti m strpnosti ■ zastopanje interesov občine Jesenice v bodoči regiji, državnem svetu in državnem zboru Javno šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kultura, športna in tehnična kultura mora biti dostopno vsem. Močna lokalna skupnost zagotavlja najbližje okoliščine za dobro počutje ijudi m Jim omogoča najvišjo stopnjo neposrednega sodelovanja v procesih odločanja. www.socia Inidemo k rati .si VOLILNI PROGRAM OO SDS JESENICE 2006 PritiQdnovt» ki smo jo dolgo čakali« je tu- Od nas je odvisno» ali bomo razumel možnosti, ki jih prinaša in jo znali izkoristiti. Postali smo soustvarjalci svoje sedanjosti in prihodnosti. Na kratko je to povedano tudi z naslm geslom: OaneSi za jutri. Za občino Jesenice Kot župan občine Jesenice bom deloval celostno - s ciljem, da občina Jesenice ' postane modema, evropsKa občina, kjer bodo mladi vTdel! svojo prihodnost, situ ustuaijaJi družine, kjer se bo mladina lahko izobraževala, Iqer bo srednja generacija lahko uresničevala svoje r^črte in kjer bo tudi starost vama in prijetnal Z dobrim delom javnih ustanov bom posk/bel, da bodo Jesenice svojim prebr^lcem nudile kakcvostTiO življenjsko okolje ter z žrvahnim meäntm in vaškim utrip«^ postale prijazno mesto. Med moje najoomembneiše nalocje sodijo; skrb za posameznika, solidarnost, kulturo, turizem, tN^tjše povezovanje h posduh za nove pobude, zdravo in ur^ieno okolje, trajnostni razvoj, učinkovito crparje in rabo sredstev iz skladov ES. ebol|šarto Infrastruktura. već stanovanj \r\ predvsem d^ovnih mest za mlade v novo nastalih malih In sf^njlh podjetjih, Občina bo odprta za tuja vlaganja ^n medregionalno ter čezmeh no povezovanje. Telefons 04/58 63 545, D4/5B 63 363,041/245 195 Predvolilne obljube bomo izpolnili. Naj na^ejem samo nek^ konkretnih dejanj, ki jih bomo skupaj uresničili: • Zntžali bomo cene ogrevanja. • Vzpostavili bomo pogoje za učlnkovrto izkoriščanje razpoloöjTvih vodnih virov in takojšnjo ur^rtev statusa • Pripravili bomo dolgoročni program varstva okolja po principih trajnostnega razvoja - in posledicrw na ustrezen način tržili prosti odlagalni prostor na deponiji Mala Mezakla. • Prilagodili bomo občinske predp'^ tako, da bo mogoče čim hitreje pridobit vsa potrebna dCM> lienja za podjetnike in obrtnike, • Prostorsi<£ aMe bomo reševali prednostno, • Skrt>elJ bomo za vrtiunski iport in tudi rekreacijo vsen otjčanov, • Obnovili bomo čim več cest v pristojnosti občine, • Upoštevali Domo pobude za oživitev muzejskega in kuirumega kompleksa Stara Sava, • V polni men bomo izKoristiTi logistične prednosti mesta s ciljem vzposla^^ logističnega centra, • Ustanovili bomo tehnolog pa/k s podjetniškim inkubatofjem in izobraževalnimi instrtucijami in poskrbeli za razvoj poslovnih lokacij z namenom pr^obivanja novih podjetniških investicij in odpiranje novtn delovnih mest, • Vzpos^li bomo oddelek tehnične takultete na Jesenicah. cssAsujento, da bomo v p^nem vaie^a ^racene^a aai^anla za to, da bo lokakia oblast na dekiwrfavvaaokorisL JttMiiKMili rasniono Vlada bi prodala, kar ni njeno! Že Cankar je zapisal: "Hlapec si In hlapec ostaneš." Mar je res to naša perspektiva? Dejan Jüstin Prvi velik privatizacijski projekt te vlade nasploh se je začel z napovedjo in objavo iavneqa razpisa za prodajo 55-odstotnega državnega deleža v holdingu Slovenska industrija jekla (SIJ). Že v preteklosti omenjana napovedana privatizacija jeklarskega holdinga v trenutku, Ko so razmere v jeklereki panogi ugodne in družbe SIJ odlično poslujejo, je nelogična zaradi nekaj dejavnikov, ki že navzven kažejo na to. da s prodajo jeklarskih družb država ne kupuje nrti socialnega miru niti ne na^ merava nadaljevati uspešno zastavljene poti jeklarskih družb, med drugim tudi našega Acroni ja. Slovenska jeklarska podjetja so jo zacrtala večinoma sama in jo Izpeljala do te ravni, da smo lahko po petnajstih letih končno zopet veseli utrinkov nočnega hrupa iz naše železarne in drugih obratov, kjer ljudje trgajo zemlji železo In ga z znanjem, strastjo in po- žrtvova In ostjo spreminjajo v plemenito jsklo. Zakaj bo Vlada Republike Slovenije prodajala svoj delež v holdingu in s tem dovolila tudi prodajo Acronija tujcem? Pravega odgovora razen tega. da si Do določen del vladajoče elite in nekaj poslovnežev, ki varno poslujejo za njenim hrbtom, izplačal provizije, ni najti. Jeklar- ska industrija ni od včeraj in vedno je tudi druga pot, ki omogoča lastnemu človeku varnost, delo In zaslužek. Vendar mora imeti vlada interes in znanje, česar zdaj očitno ni v ljubljanskih dvorih, ki so desetletja že v prejšnjem sistemu z zaničevanjem pogledovali v dolino, ki jo je ot^'emal rdeč dim. Po mojem mnenju je zal tako, da naii gospodarstveniki in vladni kader z močjo odločanja hlepijo le po hitrem in lahkem zaslužku, ne glede na dolgoročne posledice. Te vrste industrija brez močnega partnerja v svetu ne preživi, vendar niKjer nI napisano, da mora biti ta partner tudi lastnik, ki se lahko čez noč odloči, da slovenski jeklarji niso zadosti profitabilni. Vsa naša vlaganja iz preteklosti gredo v nič, da ne govorimo, da nam ostane kup brezposelnih ljudi z družinami, ki so tako in drugače povezane s to industrijo. To tudi pomeni, da nam ahko za vedno ugasnejo celotne regije. Kaj konkretno bi pomenila odprodaja Acronija v roke tujcev, ki n; le pnsdaja podjetja, temveč prodaja naših in naših staršev žuljev in predvsem znanja, ki ga nikoli več ne bodo pustili v slovenske glave? 1. Razvrednotena, ponižana. pod tujo komando in na poti do uničenja bo bazna industrija Jesenic, 2. Povezanost med športom in codjetjem bo pod vladavino tujcev zmanjšana na minimum in tako bo neposredno uničen hokej z mnogimi od-ličji in naslovi prvakov ter vsi drugi športi, ki so jim jesen • ški železarji skozi desetletja nesebično pomagali. 3. Znižal se bo dejanski In moralni standard ljudi, ki so zaradi )2vrstnih poslovnih rezultatov Acronija prvič po dolgih kriznih letih svobodno in trez skrbi zadihali. 4. Poteptan bo ponos ljudi, ki so zastonj desetletja in desetletja požirali rdeč prah, a bili na svojo "fabrko" nadvse navezani. 5. Zbrisan bo spomin na ljudi, ki so v tej železarn, pustili svoja življenja. 6. Strokovni in razvc^ni del podjetja bo oropan znanja in uničila se bo večstoietna tradicija železarstva In proizvodnje specialnih jekel, ker bodo tujci prej ali slej preprosto zaprli podjetje. Tujega lastnika na bodo brigali Jesenice, Jeseničanke in Jeseničani [ Ne dopustimo da odločajo v našem imenul Naš glas se mora razprostreti nad Ljubljano kot nekoč rdeč prah nad našim mestom. Da smo oroti tistim. ki tako sovražijo uspešna podjetja In sposoDne ljudi, da jo želijo do konca opehariti, razprodati in uničiti! Naj vedo, da sonce res vzhaja nad zahodom. Jeseniške novice, petek, 13. oktobra 2006 9 Zanimivosti, oglasi Dediščina Stare Save Fužinskemu kompleksu namenjamo vse več pozornost! pri predstavljanju železarske zgodovine, promociji zbirk ter z njim oziroma na njem gradimo svoj razvoj, svojo prihodnost. Irena Lačen BenediČiČ Konec leta 2005 smo se slovenski muzeji, ki hranimo železarsko kul tlimo dediSäno v Sloveniji, že povezali in pred- sta\'ili v skupnem projektu Slovenska pot kulture železa. Koroški pokrajinski muzej, Enota Ravne na Koroškem, in Oblina Ravne na Koroškem sta 5. oktobra o^anizirala strokovni posvet z naslovom Med železom in kuJturo, na katerem smo sodelovab ti:di jeseniški muzealci. V okviru prvega vsebjiskega sklopa varovanje industrij- ske/železaiske dediščine smo predstavili dediSčino fužinskega kompleksa na Stari Savi. Fužinskemu kompleksu namenjamo vse več po2omosti pri predstavljanju železarske ^odovine, promodji zbirk ter z njim oziroma na njem gradimo naš razvoj, našo prihod- iiosL ie iiaslab Lik ob Savi v prvi polovici 16, stole^a, ko so italijanski fužinarji 6u-celleniji preselili svoje fužin- ske obrate s Plajune pod Golico k močnejšemu vodnemu viru. Ti so fužino po 180 letih prodali zadnji med lastniki pred združitvijo fužin v Kranjsko industrijsko drxižbo pa je bil Viktor Riurd, ki je fužino s pristo^tvijo k družbi (leta 1871) prenesel v last kasnejše Železarne Jesenice. Danes je lastiuk kompleksa Občim Jesenice. Graščina, cerkev, Kasama, plavž 2 dimnikom, zidovje pu-dlovke, mlin in lopa za c^je -kolpema so bili leta 1984 z odlokom razglašeni za umetnostne in kjltume spomenike. Izvršni svet Občine Jesenice je jeseni 1991. leta sprejel sklep o imenovanju Odbora za prenovo Stare Save na Jesenicah in opredelil njegove pristojnosti. Leta 1992 pa so sprejeli programske zasnove in odlok o ureditvenem račrtu za območje Stara Sava. Potekala so ob- iit^Uveiia in olu äultvei la dela. Leta 1992 so spet odprli Prešernovo cesto. Konec leta 1994 so tri desedetja po izdaji prvih gradbenili dovoljenj za ureditev fužinarskih stavb spet izdali lokadjsko dovoljenje za revitalizacijo nekdanje stanovanjske stavbe Kasarne, leto za tem pa gradber» dovoljenje. Pričela so se dela. urejalo se je par* kovno območje, 11. julija 1995 pa sta tu Marko in Maiika Pogačnik izdelala litopunktumi (zdravilni) kamen. Medtem je Občina Jesenice obnovila del zidu nekdanje pudlovke, marca 2005 pa je bila dokončano obnovljena kasama. Obnovitvena dela v muzejskem kompleksu Stara Sava počasi, a kontinuirano tečejo dalje. V največji stavbi v kompleksu -Bucelleni Ruardovi graščini iz 16- stoletja je že dobrih petdeset let sedež muzeja s stalno razstavo. Pol^ nje so ohranjeni ostanki plavža, ki je prenehal obratovati leta 1897. ko so roizvodnjo preselili k morju v kedenj pri Trstu. Tik ob njem iiekdai ija kova6iica o^oii la pudlovka (jeklama). Od nekdanjih treh skladišč oglja "kolper- nov' je ohranjeno eno, na za- hodu tik ob rakah pa fužinski mlin. Poleg fužinske cerksice Marijinega vnebovze^a iz leta 1606 je ohranjena in že obnovljena velika delavska stanovanjska hiša - kasama iz 28. stoletja. Tik ob njej pa kljubuje času Koienova hiša, nekdanja "Ku- čerjeva" hiša, v kateri so stanovali Korenovi (znani pevci). Ko- renovo hišo je Muzejsko društvo Jesenice prodalo Občini Jesenice, ta pa je zanjo našla no- v^ najemnika oziroma last* nika, kar smo prebrali v jeseni-šloh občinskih nosicah. Ali se bo obdržala kot dd kompleksa na Stari Savi^ Muzeald vidimo na podlagi predstavi j enega smisel njenega obstoja. Ne nazadnje tudi zato, ker se sprašujemo, ali jo je smiselno podirati po vsem tem, ko se je večinski del naselja umaknil nekdanji (danes mir.uli) industriji? Komu bi se umikala danes? Žal rus nihče ne sprašuje za rimeiije, nh smo le uprdvljavale predstavitve izobraževalnih prc^jamov in dejavnosti izvajalcev, predavanja, ra^o- vore, delavnice, študijske krožke in prireditve, v katerih so obiskovalci sodelovali v procesih učenja in osvajanja sianja ročnih spretnosti (npr. v Domu upokojencev dr. Franceta Sergija). V pro jd(tB TVU so bile okvirjene spremljajoče prireditve, kot so slavnostna odprtja Tedna, zaključne prireditve, dru- V projektu TVU so sodelovali naslednji izvajalci: osnovne bi srednje Ide. Šola s prilagojenim programom, Ljud^ univerza, Zavod jelša, WO in Univerza za tretje življenjsko obdobje, društva upokojerKev in invalidov, Dom upokojencev dr. Franceta Berglja, turistična in planinska društva, humanitarna društva in organizacije, javni zavodi: Gledališče Toneta Ču- feija. Občina in Upravna enota Jesenice, Gomje&avski muzej Jcsenice, Občinska knjižnica. Urad za delo Jesenice, ZPIZ, enota Jesenice, Obrtna zbornica. V dosedanjih projektih TVU je v povprečju sodelovab 12 temeljnih izvajalcev s številnimi Projekt TVU 2006 bo obogaten s slovesnim nacionalnim odprtjem TVU v Sloveniji, ki bo v petek, 13. oktobra, ob 11. uri v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah. žabni in kulturni dogodki, novinarske konference, literarni večeri, predstavitve knjig, pohodi in razstav«. Pomembno je v projektih TVU zastc^ana infor' madj^^ko svetovalna dqav7»>5ti, ki se je odvijala v obliJd dnevov odprtih viat. svetovanja in irifbr- miianja o možnostih učenja in izobraževanja (svetovalno s dlšče pri Ljudsld univerzi). To pomeni, da v projektih TVU ni bila zajela sarrK> tematska raz-novntnost ampak tudi pestrost izvajalcev in prireditev, kar dokazuje, da učenje ne poteka samo v Šoli, ampak povsod, v vs^ okoliščinah in v vsem živ- u. podizvajald ali soizvajaki prireditev. Število prireditev pa se je gibalo od 22 J4. Vseh dogodkov je bilo doslq 203. Obisk prireditev v TVU je bil doslej zelo dober, kar zlasti vdja za slovesna odprtja in zaldjuČke TVU. kulturne prireditve, ddav- nice v Domu upokojencev di. Franceta Berglja, pohode, razgovore, razstave in predavanja. V povprečju je bilo vsako leto okoli 2500 obiskovalcev, Tako lahko trdimo, da je dobil projekt TVU v naši občini lep odziv pri občanih vseh starosti, pa tudi pri izvajaldh formalna in neformalna uČ9ija in izobraževanja. Gibanje za pravičnost in razvoj Neodvisni kandidat risteG^banJazapnvIčftost in razvoj obSncicdonico smo se odločili za nastop na lokalnih volitvah. Ker imajo naši i^andidati številne dobre deje. kako popeljati našo občino mec najC^olj razvite v Sloveniji ter po/miti dostojanstvo Jeseničanom. Trdno smo prepričani, da vse to zmoremo, če le znamo razumeti in poslušati drug drugega. Pri načrtovanj »občinskega razvoja bcmo iskali ravno- mpd int«rp!:i 7nffvjftrlsk\\ homn sonaravno 00- Zavzemaif se bomo za pravično ureditev krivic mnogim Jeseničanom, M jim je pmpad mnogrh podjetij vzel dostojanstvo, dele in ugled in nihče ne skit)i zanjih. Zavzemali se Osmo za povečanje možnosti zaposlitve mladih ter poslirOell za gradnjo neprofitnih najemnih Zavzemali se l>Dn>o za pravično ureditev vprašanj pii-vatizacije družbenega kapitala Železarna, Spoštoval t bomo podjetnice In ra^jne pobude, uveljavljali znanje fi inovativnost Podpirali bomo programe skrt>i za najmlajše in za starostnike. Zavzemali se bomo za po/itčno neodvisne me ji/e v 06iiniJesenfce (radio, časopis). Zavzemali se bomo za ureditev pešpoti, kolesarskih Stenn pa iu n|č v občin i. Zavzemali se bomo za načrtovanje e-občine, prijazne do občanov na vseh področjih delovanja, Na 9odročjÜ Iporta se bomo zaviemall za ra^/oj množičnosti ter u r^dltev športrih objektov v občini. Na področju soistva bomo posvečali posebno pozornost upravljanju šol, ki naj Di poleg znanja rarvljale tuGI Čios^skein podjetnlike vrednote. Delovali bomo projektno, t>rez ideoioskih predsodkov. N^e vod.30. Program za upokojenke Zajema osnovne vaje za razgibavar^je in ohranjanje telesne kondicjje Poteka ob torkih m Č!etrtkih od 17* de ure* Judo za odrasle in samoobramba Program ^e namenjen vsem starostnim skupinam. Izvaja se vsak četrtek in petek od 20 de 21*1$. Program badmintona fzvaia se od ponedeljka do sobote od 8. ao >4. ure Dejavnosti v ftnessu So namenjene vsem starostnim skupinam* Vadba je lahko Individua na ati pa skupinska pod ^trnkovoim vodstvom. Fitness center je odprt: od ponedeljka do petka od ^.30 do ^2.30 in od 15.30 do 21*30 ter ob sobotah od 9.30 de 12*30* Rekreacija za sindikairie in druge skupine Po dogovoru je možne organizirati raztične vrste stvom strokovnjaka, ki ga da na razpolago naie tudi samo najem prostora. i|e pod ^ nožen pa je Savna Savna je na po dogovoro jo vsak dan v (asu. ko se izvajajo drugi p^ogramj, alf Vpis Vpis v danstvo se izvrSi ob prvem obisku posameznega programa. Več informacij lahko dobfte na društveni oglasni deski, po telefonu 04 5831 Gsi I» splini h straneh: http//v/^.partizan*jesenrcc*drustvo. si GG mali oglasi 04/201 42 47, e-poitd: maiioglas^g-glas.si www.Q0r5m5ktqias.sl sploSna vadba za ženske Program $e ijvala ob torkih od 19 do 20.30 Jeseniške novice, petek, 13. olctobra 2006 11 Oglas J zanimivosti Turček velikan osrečil Hruščana Janko Rabič Že nekaj časa nismo zasledili novic o velikih go* barskih trofejah. Do ušes so se razlezla usta Vasu Stankku, ko je pred dnevi za grmom nekje v Kara- taja skrivnost) uzrl kapital» nega jurčka. Še bolj je vesel in ponoser^, ko ga je postavil na tehtnico. Ta je pokazala 2,15 kilograma, premer vrhnjega dela pa je bil 57 centimetrov- Vaso nabira ie lisičke, marele in še nekatere druge gobe. Letošnja sezona je bila po povprečna, zaradi suše. pravir da je b^lj vnet gobar vankah [lokacija seveda os- pet let. Poleg jurčkov rad njegovem predvsem Gobe nabira iz veselja, če ne gre drugače, tudi po ves dan opreza za njimi v gozdu. 5 STVARI, KI JIH MORATE VEDETI PRED NAKUPOM LATEX LEŽIŠČ IN 5 RAZLOGO\; DA IZBERETE H1TEX pri spanju. Na trgu namreč obstajajo (udi cenejša ležišča, ki pa so narejena le iZ ene trdota in za en ležišče oz. ustreza in vzglavnik zakaj ne. Zato up bodite postave, pozorni pri nakupu. Vsak Človek je drugačen io dobro boste spali le na ležišču, ki je prilagojeno vaši konstituciji. 3. Preden se dokončno odločite, preizkusite izbrano ležišče za teden ali dva. Zapomnite si: ležišče jc nakup, ki bona vaše počutje vplival še dolga leta. Ali se splača pri takšnem nakupu varčevati na račun zdravja in dobrega počutja? Načeloma cii ni« narobe s Ne pozabite na pri- mere a vzgiavnm m 2. Pred nakupom naj vam strokovnjak 1, Vsak «lovek jc utemelji, zakaj je drugačen, zato določeno ležišče potrebuje ležiKe, ki primerno za vas. je prilagojeno njegovemu tipu postave. Ali bi kupili izdelek, ki tem, da si ležišče kupite brez preizkusa. Zato, da boste še bolj gotovi v svoj nakup, pa vam priporočamo, d^ ležišče pred uakupom Še preizkusite. Pri Hitexu ^?tuidimo možnost, da ležišča in vzglavnike pred nakutmm doma testirate za ustrezno letveno dno. Alilahkočlovek,kiteh(a60 kg, spi enako dobro na ležišču, primernemu za ljudi s težo 90 kg? Nekateri vas bodo morda poskusu prepričati v to» vendar to ne drži. Latex je prilagodljiv matÄnal, ki se pod človeško težo poda. To pomeni, da mora imeti vaše ležišče jedro trdote kot npr. ležišče vašega soseda. 2e ^^go desetletje pomagamo do boljšega spanja več tisočim kupcem iz Slovenije in tujine. Zato dobro poznamo probleme, ki se pojavljajo bistveno vpliva na vaše zdravje in pocvitje in ga. boste upo2^]jali Se vrsto let, brez ^lO^vets strokovnjakom?-Če ste zelo nagnjeni k ^SJ^Iz tveganju, potem je to odlična pot. Ce pa bi bili radi prepričani, da boste opravili primeren nakup za vaše potrebe» vam tega ne priporočamo. Zato se pred nakupom posvetujte s prodajalcem, ki vam bo znal razložiti, zakaj je določen tio leŽiŠČa tsden aIMva. Tako se boste lahko dodamo prepričali, ali ie izbrano ležišče je primerno za vas. i • « 4 ogibajte se slabim materialom. Pri Hitexu imamo lastno proizvodnjo ležišč» ki so le iz skrbno narejena izbranega latexa. Preden odločili za latex tip primeren za vas. Pri Hitexu vam bomo v salonib svetovali na podlagi dolgoletnih izkušenj. Podrobneje vam bomo pojasnili» zakaj vam neko smo se o b a v i t e 1 j a jeder» smo testirali različne svetovno priznane ponudnike tega materiala. Izbrali pa smo dsiega, ki lahko zagotavlja najbolj zdravo spanje ob dolgi življenjski dobi ležišča. Za zdravo spanje ni dovolj le ustrezno ležišče. Potrebujete tudi primeren vzglavnik in Hitoflcx posteljni vložek. Le takšna kombinacija vam omogoča zdravo spanje. Pri Hitexii vam v kombinaciji z ležišči priporočamo uporabo Hitotlex posteljnih vložkov, saj omogočajo boljšo zračnost» prilagodljivost teži in obliki telesa. S tem tudi podaljšate življenjsko dobo ležišča. Pravilno lego glave in vratnih vretenc pa nam nudijo anatomsko ortopedski latex vzglavniki. Te vam mora pomagali izbrati svetovalec, glede m vašo lego pri spanju in konstitucijo. www. NOVO! TUS center Jesenice ex .s I latex ležišča anatomski vzglavniki hitoflexi - letvena dna kašmir merino posteljnina Zdravo spanje JESENICE -Tus center tel.: 04/583 13 26 BREZPLAČNO TESTIRANJE v % LEZ sc NA VASEM DOMU Ljubljana. Maribor, Celje, Murska Sobota. Ravne na Koroikem I Velja le v poslovalnici na Jesenka h do 31.10.2006 Gobje trofeje na očetovih terenih Denis Vezzosi bo zagotovo razjezil očeta, ker je gobaril po njegovih najbolj skritih kotičkih in mu izpred nosa odnesel enaindvajset kapitalnih jurčkov. Boštjan Fon Nekaj po deseti uri dopol» ne «p je Denis Vpttosi ? Jesenic odloČil, da se odpravi v hosto pogledat, ali je iz zemlje pokukalo kaj gob. Odpravil se je na pobočja Karavank, na predele, kjer ga je pred tridesetimi leti iijegov oče Marcel začel uvajati v skrivnosti gobarske obrti. "Šel sem v smeri iz Ukove proti Črnemu vrhu in na Parkeljnovem rovtu naletel na nekaj kvadratnih metrih na pravo gobje bogastvo/' je povedal 4i-ietiiik, skoraj prek celega leta v gozdu nabira gobe različnih vrst. Pozna iih veliko, nabira jih prek trideset vrst: "Tudi kadar navadni gobarji trdijo, da ni gob, iih najdem. Sedaj je v dveh dneh iz zemlje dobesedno planilo ogromno gob. Najdeš vse, le lisičk ni." Povedal da so se gobe iz gozda zopet premaknile na rob med jasami in gozdno mejo ter dodal, da kljub dnevom, ki jih z veseljem preživi med nabiranjem teh gozdnih dobrot, sam oseb- efnnu iiu poje e gob: "VeČino jih razdelim med sorodnike in pri jate- e." Tokrat je v dolino prinesel šest več kot kilogram težkih jurčkov in Se petnajst, ki so tehtali kakšen dekagram ali dva manj. Pravi, da bo zaradi gobje bere njegov oče kar malo jezen nanj, saj jih je naSel na njegovih terenih: "Ampak največjega bom dal njemu, Buča, ki tehta 40 kilogramov SIc malo rvodenijo zgordj omenjene objekte v propadu. Dežurni ocvirek si še vedno prisluži zapuščen ali zanemarjen nekdanji ponos delavskega razreda Delavski dom. V "svinčenih časih" so bile številne opozori I no-bod ril ne table, kot je "Očka, pridi zdrav domov", v 'bakrenih časih pa bodo zapisali "Očka, najdi si že enkrat službo". OPIIKA MfSEC Sff /e/ tr^đ/cije OČESNA AMBULANTA S Titova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663 i i 9 GG mali oglasi 04/201 42 47, e poŠta: malioglasl^g-glas.si vvww.flnrpnj^kighs.si Pisma olT\xstilo in od RtCO zahteva dodatne gasilce za pomoč na intervenciji. V m^ho^šem pn- men*, Če so v gasilskem domu Kdo ne spoštuje invalidov Ni^ ne bo odveč. Če vam O varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini jesenice malo drugače da se bodo odgovorni sklicali pri':ntni pa lahko iz- nap^em. kaj sem doživel na na bivio železarno Jesenice, ki vozimo s 4 gasilci in dvema vo- parkirišču pred Mercatoijcvim daje potrebovala ve^e Število predpisih o varno- centrom na Jesenicah. Takole gasilcev. Lanfan. pišem o var- sti in zdravju pri delu in gasil- j^ bih deževnega večera leto^- stvu pred naravnimi in drugi- ski taktiki pa v ogroženi prcs- njega 15. septembra nekaj pred Vjeseniški ohäni smo v zad- mi nesrečami v obäni. Kdaj Je ^or nikoli ne sme vstopati zvečer. Pred Mercator- letih imeli nekaj medijsko zrasel Center II, kdaj so zrasli ^ ^^ ^^^^^ J^ ' ' bolj odzivnih gasilskih inter- trgovski centri, koliko vozil je vomo vozilo potrebujemo stroj- parkirnih mest za mvalide. tis- venäj. Glede na različne odzi- danes v občini, koliko malih ^»ß «^J« intervend- ^^^ra pa seje «d rezervi- ve javnosti na našo uspešnost pri intervencijah, menim, da podjeli je nastalo na obmo^u bivše železarne... je, ostare samo še en gasilec, ''ö'i»« prostonh drenjalo kar kateri pa sam ne sme iti v prcs- osem avtomobiloK le eden je bil moramo tudi gasiki pokazati Preden nadaljujem, kako tor. Vodja intervenaje mu m z invaUdsko ^ dru^ 5wy'o plat dogodkov. Preden pa ^e na vsa ta d^'stw v prak- ^^pomagati, kajti on mora. zaCnem s podrobnostmi, naj si potekajo intervencije, pa še ^^ ^^ /wm«: lirugih gu- ... samo še omenim zelo pomem- n^kaj podatkov o prostovolj- 5i/ccv. ugotoviti kje, kam in "" f« kaj more.". Ker se s tako hen podatek. Kot lahko sprem^ nem gasilstvu v obäni. V obči- ^^ sf mu ogenj Sri. Da rniselnostjo srečujem vsak dan, pa so na invaluiskih mestih "gostovali"z utemeljitx'ijo "kdo Ijate po sredstvih javnega ob- ni Jesenice deluje Šest prostovoljnih gasilskih društev. Dve društvi sto J/, kategorije, preostala štiri pa /. kategorije. Društvo druge kategorije mora imeti poleg ustrezne opreme 2j gasilcev, društvo prve Icategori' je pa 15. Skupaj torej 106 operativnih gasilceu. Pa pogl^mo, koliko občina Jesenice nameni za financiranje društev. V letu Jesenice - CARS VL kategori- 2006 dobimo od občine ja): skupaj je v GARS-u zapo- 14.809.071 tolarjev. Poleg tega reševanju ali pa ga bo pustil veŠČanja, je v zadnjem času ka T nekaj ljudi v Sloveniji v požarih izgubilo življenje. Pri r\as se to, na srečo, še ni zgodilo. glede na situacijo v gasilstvu, pa ni več daleč dan, ko se nam ho to zgoiiio. Pa podej- mo Poklicni gasilci (Javni zavod gasilsko reševalna služba pnde pomoč, traja 10 do 25 mh nut. odvisno od dneva v tednu i« ure. Ce vodja intervencije v tem Času dela v zaprtem prostoru, izgubi ves nadzor nad, širjenjem požara, in ko dobi pomoč, je ne more ustrezno razporediti. V praksi gresta skupaj z gasilcem v prostor. posebno na Jesenicah, sem poiskal Mercatofjevega vamos-tn ika in ga povprašal, kaj m is-li o takem parkiranju in zakaj ne opravlja redarske dolžnosti na tem delu Mercaiojjevega parkirišča. Pa mi Je povedal, da se njegovo delovno mesto konča na vhodnih vratih cen- potem vodja intervencije, glede ^^"«J na jv^jo presojo, odloä. ali ho " odgovorni pomagal gfisiicu pri gašenju in > ^^ sifpji/i 24 gasihev in tajnica. Od teh 24 zaposlenih Je en di- dobimo še nepovratna sredstva Z'2 va rovaln i ce Triglav samega v prostoru m ugotavljat možnosti Širitve po- rektor, strokovni vodja zavoda. (j^o.ooo.oo SIT) in sredstva V obeh primerih je to ne- vodja servisa in 21 zaposlenih pižame takse, ki pa se delijo pravilno in nedovoljeno de'io. pravi, eden odgovornih je jeseniška občinsko redarstvo, ki pa popoldne ne dela, drugi odgovorni pa so polidsti, seveda Jeseniški, l'i pa niso zain- gaailcev. kateri delajo . štirih med poklicne in prosto^olm Da bi hhko delali vsaj mini- '"''"I™"' '«tervmaje na izmenah (tri izmene po pet in ena izmena s Letni proračun GARS-a znaša 190,696.900 tolatjev. Od tega Občina Jcsenicc prispeva 57.752.000 tolajjev, občini Kranjska Gora in Žirovnica skupaj pa manj, kot gasilci sami zaslužimo na trgu. Preostala sredstva dobimo iz dru- Z vsemi skupnimi sredstvi je treba kupiti vso opremo, poskrbeti za vsa izobraževanja in seveda kot dober gospodar poskrbeti tudi za gasilske domove. Da ne bo zamere, letos smo prvič, odkar so malno uspešno, z upoštevanjem lastne varnosti, bi moralo priti na intervendjo vsaj pet gasilcev, kar pomeni šest gasil- V gasilskem domu. Ob upoštcvatrju dopustov in bolnilfei^t staležev fßU ukinili SlS-e, dobili na razpo- pomeni osem gasilcev na lago Šest milijonov tolarjev za vzdrževanje gasilskih domov. gi/t virov. Poikl^cna enoW spa- Kdor se ukvarja z gasilstvom. da po kategorizaciji teriuirial- vs, kaj ta sredstva pomenijo, seznam'A nc izmeno. Z upošteva nJem treh zaposle nih samo dopoldne je to zaposlenih. Se vedno iZ manj kot parkir^ču. Zats Čudno, saj m policija lahke kasirala lepe denarce in Še naredila bi red, zaradi katerega jo menda tudi imamo in plačamo. Dovolite mi, da postavim vprašanje odgovornim za red na parkiriščih, zakaj se toleri-rata nered in samovoza. Zakaj se ne vidi občinskih redarjev in policistov na parkiriščih? Invalidi bi bili obojim od srca hvaležni za trud in ustvaijeni nihenotgasihvavVI.katego- za druge pa samo en podatek, leta 1^60, vendar hi bili ^silci ^^^ ^ ^^^ problemu sem ie lijo. Kaj to pomeni? To pome- Gasilska oprema, da lahko s tem številom že kar zadovolj- ^^^^^j p^^^f v ;«eni(ifln« in n i, da bi morcÜ imeti 2$ po- varno gosi v notranjih prosto- • Občani, na vas je, da se cd- ^^ p^f^Ucalo nekaj in- klicnih gasilcev, štiri izmene rih, stane za enega gasilca ločite, kakšno varnost želite rgkcfč "vendarnekdo ki po sedem stalno prisotnih, kar 680.000 tolaijev brez uspo- Pomislite na otroke v ^^^ ddansko pomeni devet na iz- sabljanja, zdravniških pr^e- ^^ zagorelo, « * • meno. da lah'i odnos družbe - kakr- iz vozila, zopet samo dva. trije ^sild, gre pa za vaše življenje, kjer lahko odločajo minu- Mattvž Šuštar, Jesenice dalek, ker finančnih sredstev š^nkoližeje. ne morem prevrednotiti na da- Pa se vrnimo na potek inter- Kaj nam koristijo lepe. našnji da n. Ta podatek pa je: vencije v p raksi. Gasilci naj hi 47 poklicnih gasilcev(!) in bili organizirani tako, da prva prek 400 prostovoljnih gasil- lupina (poklicni) poskuša cev. Res je bila obäna Jesenice prep rečiti šiiienje poza ra do ke zgradbe. Če pa bomo v njih umirali, ker občina ninui denarja za varnost svojih občanov. Če se stanje na področju takrat večja, vendar imamo prihoda preostalih enot in šele gi^stva v občim ne spremeni, tudi danes pogodbi z obäna- mtostprične "pravo"gašenje, ga^iici ne moremo prevzeti in ma Kranjska Gora in Žirovnica. v primeru prometnih ne- Zaradi dejstva, da moramo del sredstev zaslužiti sami, se zgod. ukrepafya pri nevarnih večkrat zgodi, da sta v gasil-snoveh in pri intervencijah v skem domu samo dva opera-predorih pa je poklicna enota tivna gftsilca. Ko pride do ob- edina na tem delu. ki sploh večanja o dogodku - interven- ciji. lahko izvozi samo en gasilec. drugi ostane pri telefonu. polovilo? Ne vem. mislim pa, da lahko sprejema Kodaljnja lahko posreduje. Zakaj seje število poklicnih sasilcev pre- ne bomo prevzeli nobene odgovornosti za ranjene in umrle. Z gasilskim pozdravom POMOČ! Matiaž Korb aR, dipl var. inž., strdcovni vodja CARS, poveljnik OOP Jesenice. VGČ1. stopnje jeseniške novice, petek, 13. oktobra 2006 Zanimivosti Prekmurska gibanica Sestavina za S oseb: }0 dag moke, sol, 2 dl. clja, 15 d. vode, 6 dag maka, 23 dag sladkorja, cimet, 50 dag skute, 1 jajce, 5 dl kisle smetane, 8 dag rozin, 10 dag orehov, 50 dag jabolk. limonina lupina Priprava: Moko, sol, mlačno vodo in dve žlici olia samesimo v te* slo, ki ga pustimo počivati kakšno uro. Medtem pripravimo makov, skutni, orehov in jabolčni nadev. Za makov nadev zmeljemo mak, mu dodamo 5 dag sladkorja in cimet po okusu. Pol kilograma skute, jajce, deciliter kisle smetane, rozi-ne in 10 dag sladkorja zitiv- šamc za skutni nadev. Zmlete orehe in cimet zmešamo za orehov nadev. Za jabokni nadev jabolka operemo, olupimo in nari- bamo. Dodamo še 10 dag sladkorja in eintet po okusu ter naribano limonino lupi» no. Spočito vlečeno testo tanko razvlečeroo. ga napol osušimo, nato pa razrežemo na krpe v velikosti pekača. Pekač dobro namažemo z maščobo. Vanj damo eno plast testa, ga pokapamo z maščobo, potresemo 2 makovim nadevom, Čez položi» mo drugo krpo testa. Premažemo jo s s kutnim nade« vom in pokrijemo s testeno krpo. To potresemo z oreho« vim nadevom, pokapamo z maščobo in pokrijemo s te» stom. Testo potresemo z jabolčnim nadevom in poka- paitio z iiidščubu. Vse pldäd nadeva še enkrat ponovimo. Na koncu mora biti plast testa. Gibanico polijemo s kislo smetano in pečemo dobro uro na približno 180 'C. Najdenčka iščeta dom Nagrajenci križanke iz prejšnje številke. Pravilno geslo iz prejšnje Številke križanke se glasi: GLASBENI GLEDALIŠKI ABONMA. Sponzor križanke Gledališče Toneta Čufarja Jesenice podarja nagrajencem po dve vstopnici za prvo predstavo iz glasbenega abonmaja 11 korakov Boris Cavazza Kvartet. Nagrajenci so: Cirila Cuderman, Tu-aliče 27a, 4205 Preddvor, Tatjana Mulej, Rodine 3, 4274 irovnica. Marija Zaiokar, Blejska Dobrava 127c, 4273 Blejska Dobrava. Nagrajenci nagrade lahko prevzamejo prt blagajni gledališča na Jesenicah. Pogovor z županom na ATM TV Tokrat zadnji pogovor z jeseniškim županom Borisom Bre-gantom o aktualnem dogajanju v občini bo na kabelskem ranalu ATM TV Kranjska Gora v petek, oktobra, ob 20. uri. Če želite povedati svoje mnenje ali postaviti vprašanje, pokličite na telefonski Številki 04/58S5 150 ali SS85151. cjg ! mfočninc | Oddamo prijazro in igrivo psičko mešanko, staro 1 do 2 leti, primerna je tako za starejše ljudi kot za družino z otro ki, predstavljena je bila v oddaji TLP, posvojitelj bo lafiko izkoristil popust pri njeni sterilizaciji, GSM: 031/240 916. Mežanček med nemSkim ovčarjem in rotva j le rjem je v zavetišču že skoraj dva meseca, gre za prijaznega in potrpežljivega kuža, ki ima rad ljudi, ne prenaša pa najbolje družbe drugih psov, star je 2 do 3 leta, veČ informacij dobite na GSM: 041/666187. Sponzor križanke Pizzerija Mak, Cesta bratov StraŽiSar 38, Jesenice, telefon 586 15 35. podarja naslednje nagrade: 1. tri plce; 2. dve piči; 3. ena pica. Nagrade se postrežejo v Maku in se ne dostavljajo na domi Reiitve križanke (nagradr>o geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj n vpisano v KU3on ^z križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do ponedeljka, 23. olctobra 2006, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p. p. 124 ali vržite v r^aš poštni nabiralnik. AVTOR CVFO CRMAN DELAVS"! P£SNix OEJAV- NOST UWEKg HOV lUE SRaSKEOA , IKA OnOGW VRHU SeNENEGA V02A 10 MUHA5T0, NESTANO MTTOVRt- ij£ S PADAVINAM PC»lVT PROSTOR ZA HRAM«0 VOZOV JUCCVSK nfWJ OTOKV IH HEBRIOIH aiViCNA Ü n NEVARNA PADAVNA 09M0Ü& C4(R0G EUAlfi 06ŽM0 VANJE ZAKOff ftfUL SL.Ckj^SdS f^^eK- HUDIČ IVO JAN 12 STROJ ZA . PflANje ' ĆE3ANE VOLNE JUKAK TfiDlHOVC NOV STARO 1 fflRAVLO • WOT! REVMI • VSE VRSTE PIC pft-KUCUO TUCNHA DOM VaiKA ŽFUA M€5T0V rtALU MCCra SVETIOBA KAVKAlkO KmO MLEKO OVOJ i — A80 ezo RUStO* HVHAV PASTt SliKtfi It . fjLKA VAŽTl IHfVOZ.* I NBCA FOR I MULE ENA LAUDA SUUCAB 5X1 CEmER NA ???HfHA »mANJA_ PRI QLAVNO UESTO ■ SCNE&tJA GESLO INA. SEDMINA ..NATRIJ KR Pl2EftUA lUK pozmvNO NAaEK> ton 8 12 13 14 7 nT SLOVARČEK: IONA: otok v Notranjih Hebridih ARE: smučarski center na Švedskem KASSAK: madžarski pesnrk in pisatelj BAKST: ruski slikar LAALAND: danski otok južno od Zelandije ASA: judovski kralj GORENJSKI GLAS KRIŽANKA JESENIŠKE NOVICE 3/2006 P.P. 124, 4001 KRANJ www.hervis.com Ponudba velja od 13.10. do 21.10.2006 v trgovini Hervis Jesenice. k 2,99 r RAICHLE DAKOTA MID GTX POHODNA OBUTEV leut pohodni \ iKitiodna obutev za eno aii već dnevne ponode i^r Kombinacije naravnega u$n]a in tekstila 2 vstavtjeno Gore -Tet vodODdüojno membrano I podplat c gume 'To j9 Keorisovin strokovnjakov na pooiagi lestiranj sortrmenia izdelkov v Hervisu OPOMBA: cena "NAMESTO" je priporočljiva neobvezujoča maloprodajna cena dobavitelja 02. proizvajalca X-FACT X40 NflksTO 49S90 k % S ri eliptični trenažer I rać^a^nik 'neri:ćds. razdalio. pc^bo a sta se na l^oSnjih Melodijah morja jn sonca predsQviia kotdunspesmk j» Ys« j« Igr^ in bila eno prijetnejših preer>e£enj. 02 PETEK 13.10.2006 GLASB / TELEVIZIJ NOVIČKE Japonski rokenrol v bazenu Danes zvećer (13. oktobra) bo v Izbfuhovem ba2^u 66 21. uri začetek koncerta japonske rock'n'roll skupine Oirt Rucks ter slovenskih Crazed Farmefs. jutri pa bo v dvorani bazena preveval psiho trance, v klubu bo reggae night (sound si* stem Ratos Dub Piratos), zunaj pa bo punk šank. A. B. Andrej naslednjo soboto v Kranju Odštevanje se nadaljuje. Že čez teden dni bodo kranjsko dvorano na Zlatem polju preplavili zimzeleni napevi kultnega Andreja Šifrerja, ki pravzaprav ob 30-Ietnici svojega glasbenega delovanja pripravlja odmevno vseslovensko turnejo. Za praznovanje v velikem s^ogu bodo poleg slavljene^ poskrbeli tudi renomirani domači in tuji glasbeni gostje. Andrejeve že ponarodele uspelnice bodo na odrih zado-nele v izvedbi legendarnega oskarjevca Christopherja Gossa, za plesne ritme bo poskrbela nekdanja najstniška senzacija Musical Youth, melanholičen blues pa bo iz svoje kitare izvabljal Eugene "Hideaway" Bridges. Šif-rerjeve pesmi bo v urbane hip hop zvoke cvil raperski duet Murat & Jose, za živahne irske ritme pa bo odgovoren legendarni "dubliners" Eamonn Campbell, Če omenimo le nekatere. Rdečo nit koncerta bo na retoričnih ple-tilkah vešče tkala odlična igralka Alenka Tetičkovič v vlogi moderatorke. A.6. BAR: Katja jutri na prvi vroči stol Dobrih sto tisoč tolarjev je odločilo, da so si pluse in minuse med seboj v sredo ponovno razdelili "Črni", medtem ko so "Beii"' zaradi prislužene imunitete podelitev samo spremljali. Na prvi vroči stol bo jutri sedla Katja, ki je dobila dva minusa. jernej> ki je dobil največ plusov, pa bo moral določiti Barovca, ki bo sedel na drugi vroČi stol. Izbira lahko le med Bojano, Žigo in Klemenom. Včeraj zvečer so Barovci obiskovalce "popeljali" na vročo Kubo. Tako kot vsak četrtek so pripravili posebno zabavo; tokrat je minila v znamenju salsa ritmov in opojne Cuba libre. Med pripravo žura, ki je predvideval, da bodo Sarovke stregle oblečene zgoraj le v bikini» pa je prišlo tudi do nesoglasij* Špela je namreč bila prepričana, dato ni dobra ideja tn da je neumno po Baru, polnem moških, "letati" v bikiniju, saj, kot je dejala, noče imeti problemov z njimi. Sicer pa se je Špela sprla tudi z neka- terimi fanti, Češ da se strinja z očitki, da se Bar zaradi fantov, ki jih vse bolj razganja, spre* minja v "kurbiŠČe". Očitno med kolegi ni več najbolj priljubljena, saj so jo na skrivaj tudi opravljali. Je pa zato toliko bolj priljubljena pri gledalcih, saj je bila Še včeraj na drugem me« stu, takoj za najbolj priljubljenim Gašperjem iz Kamnika. A. H. Katja iz Maribora bo jutri sedla na prvi vroči stol. Manja Plešnar in Erik Ferfolja, devica in lev, sta se na letošnjih Melodijah morja in sonca predstavila kot duet s pesmijo Vse je igra in bila eno prijetnejših presenečenj. Glasba je zanju najpomembnejša, vendar imata vsak zase tudi druge obveznosti in konjičke. Nina Valant rečala sta se, ko je Manja po odhodu prejšnje pevke prišla pet k skupini Artbeat. Nekaj Časa so bili še četverec, vendar so kmalu ugotovili, da imajo drugačne dlje, razlikovale so se njihove želje glede smeri glasbe, v katero bi Šli, Pravita, da ju sedaj Čaka ustvarlanje nove skladbe, ki res veseli, ni dobro ne zate, ne za ekipo, ki ustvarja program, še najmanj pa za gledalce, ki te gledajo. Torej na vlogo voditelja ali povezovalca programa bom pristal le, če bom menil, da mi je tematska zasnova oddaje res pisana na kožo, ker bom samo na tak način z veseljem in s srcem opravljal ta posel, kar se mi zdi osnova za uspeš nost oddaje." Manja trenutno pripravlja prispevke pri oddaji Oobro ju- jo bosta poslala na EMO. Na naju izbrali poslušalci, po- "Uuu, ta je pa težka. Vsako tro in "prebuja" celo Slovenijo. vprašanje, ali menita, da sta tem bi to bila že zadostna po-dovolj dobra, da bi Slovenijo trditev, da sva dobra in zago-predstavljala na izboru za pe- tovo bi samozavestno odigra-sem Evrovizije, Manja samo- la to vImo." delo ima svoje prednosti in slal»sti. Izredno rada imam vse, kar počnem v življenju, tako da ne bi izbirala. Glasba Na kakšen način pa Ima rada, da prebudijo njo? "Največkrat se zbudim, ko navse^odaj po drevesu priplezata in skodta v zavestno odgovori: "Zakaj pa Tako Manja, kot tudi Erik je seveda moja prva ljube« posteljo moji čmi mucki (Bea- ne? Verjamem vase in v to, sta že delala tudi na televiziji» zen, brez tega ni Življenja," ti in Mary). Potem se stiskamo kar počneva z Erikom, z dobro skladbo bi lahko tudi za- ampak se zelo težko odločita, in Erik doda: "laz imam zelo kar Štirje z mojim fantom kaj jima je ljubše • glasba ali rad televizijski medij, vendar stopala naše barve. Če bi televizija. Manja pravi: če ne počneš tistega, kar te vred, in to je najlepše," pove z nasmehom na ustih. J5 Alenka Brun Kreatorka in voditeljica šova Tvra Banks, ena izmed 2000 so ji nadeli naziv žena leta 'Woman of the Year najbolj uspešnih svetovnih 2000'. Pred kratkim jo je a TV5 so začeli s super modelov, bo s strokov- Time Magazin razglasil za predvajanjem no komisijo odločila, katera eno izmed stotih najbolj resničnostnega Šova Ameriški bo naslednji super model, vplivnih Hudi na svetu. Tvrin Oddajo si lahko ogledate Super model, v vsak dan od ponedeljka do uspeh pa se nadaljuje z res-ničnostnim šovom 'Amen- katerem boste lahko sprem- petka ob 1740 na TV3. Tre- ca's next top model', ki se Ijaii, kaj vse potrebujejo de- nutno se predvaja prva sezo- osredotoča na mlada dekleta, kleta, da postanejo super na, kmalu ji bo sledila druga, ki želijo postati naslednji su- modeU. Pred njimi so razne ki tekmovalkam obljublja še per model. Šov je televizijski preizkušnje, Id jih bodo morale za zmago premagovati z nasmehom. Medtem ko se večje nagrade, ^edalcem pa Še več užitka. mreži ÜPN prinesel rekordne ratinge. Izjemno popula- Tyra Banks, mednarodna ren šov, Id je prestal nešteto bodo učiJe hoditi po modni modna ikona, je poznana po kritičnih pohval, bo v krat- stezi, se trudile biti dovolj tem, da v svetu mode postav- kem znova vstopil na sceno s lepe, naporno vadile, bodo Ija smernice. Skozi njeno ce- svežo, že sedmo sezono. hkrati morale ostati lepe, zbrane in samozavestne. NajpomembnejŠa pa bo njihova notranja lepota. lotno kariero smo Tyro lahko spremljali kot prvi afro-ameriSki model, ki je zasedel vse naslovnice revij. Leta Torej, kot smo že omenili, si lahko Ameriški super mo- Tyra Banks v vlogi del in Tyro Banks dnevno voditeljice resničnostnega ogledate na TV3. šova. / f©«© rvj Anketa Bolj priljubljen od Dirke Ana I-Iartman Ta čas lahko na naših televizijskih programih gledalci spremljajo dva resniČnostna Šova: 8dr 2 in Dirko. Sogovornike smo povprašali, ali ju spremljajo in kateri se jim zdi boljši. Foto: Ana Hjrtmark Grega Tanšek» Škofja Loka: "ResniČnostni Sovi me niti malo ne zanimajo. Ne gledam ne Sara 2 ne Dirke. Tudi lanskega Šova Bar nisem spremljal, ker me take stvari ne zanimajo." Primož Lukanc, Kranj: "Dirke sploh ne spremljam, zdi se mi precej nezanimiva, Bar si pa včasih vendarle ogledam. Šov se mi zdi boljši kot lani. Zmagal bo Klemen, ker je zelo priljubljen," Tjaša Teropšfč, Škoija Loka: "Zelo rada gledam tako Bar cot tudi Dirko. Oboje spremljam dokaj redno. Imam svoje fevorite: v Baru ]e to jernej, pri Dirki pa navi-am za Tejo." Ti m on Sue, Kranj: "Dirke ne gledam, Bar pa občasno. Letošnji šov je bolj dodelan kot lanski^ boljša je organizacija, pa tudi na promociji so več delali. Občutek imam, da bo zmagala punca." jože Tomažini Šenčur "Dirko včasih gledam, ne pa redno. Tudi Bar občasno spremljam, a še vedno ne vem, kako je komu ime. Sicer pa se mi Sov na s zdi sfabli od lanskega. PETEK 13.10.2006 03 KULTUR; V galeriji Atrij Občine Tržič razstavlja janko Kermelj. Pri 80 letih je kandidat za mojstra fotografije. Stojan Saje M nogi domačini ga poznajo kot kova^, ki si je Štiri desetletja si užiJ kmh v Tovarni kos in srpov v Tržiču. Priljublien je tudi med gorskimi reševalci, saj je bil 36 let njihov Öan. Njegovi mladostni uspehi v alpskem smučanju so že skora) pozabljeni, a so prav ti krivi za njegovo predanost fotografiji. Upokojeni učitelj likovne vzgoje Marjan Kukec je ob odprtju prijateljeve razstave spomnil, da je janko pred 50 leti dobil fotoaparat za nagrado na tekmi v Italiji. Postal mu je najljubši spremljevalec na vseh poteh, kjer je )anko Kermelj (spredaj) ugotavlja, da je bila odločitev za fotografijo prava. posnel nešteto filmov, Sam jih je razvijal v temnid, izbi- zveza sprejela med umetni- verjen ustvarjalec Čmo-bele novembra 2006 na ogled iz- ral negative in izdeloval sli- ške fotografe. Dve Kumikovi ke. Fotografije je prikazal na nagradi sta potrdili, da ga ce-več kot 300 samostojnih in nifo tudi v Tržiču. Glavni fotografije, ne odreka pa se niti barvam. bor 30 fotografij, ki predstavljajo kovaške izdelke. "Velik obisk na razstavi ob rastline, živali, reke in gore. skupinskih razstavah doma razlog za uspehe sta njegov jubileju mojega fotc^afske- stavbe, portrete glasbenikov in po svetu. Požel je vrsto občutljiv značaj in umetni- ga ustvarjanja dokazuje, da in športnikov, alpiniste in priznanj: leta 1996 so mu ško oko, svo)e pa so dodale sem se prav odloČil," je gorske reševalce. Police ob podelili naslov kandidata za izkušnje. lanko zna vključiti skromno dejal 8o-letni Jan- izložbah krasijo predmeti in mojstra fotografije, za kar je človeka, žival, ali rastlino v ko Kermelj množici zbranih oprema iz tržiSkega fbloklu- že presegel zahteve. Pred Še- kompozicijo in vsak ekspo- v galeriji Atrij Občine Tržič ba ter )aiikove stare in novej- stimi leti ga je mednarodna n^t obdela s srcem. Je pre- minuli Četrtek. Tam bo do 8. Še smuči. M£nc£š Kaiinškova dela v Mežnariji raoomge Podobe Velike planine na fotografijah V Galeriji Mežnarija so v sredo odprli razstavo siik pri- V Galeriji Dom v kuiturr^em znanega gorenjskega slikarja Lojzeta Kalinška s Spodnje- domu v Radomljah te dni ga Brnika. KalInŠek, stikar in likovni pedagog, dolgoletni razstavlja Kamničanka učitelj na mengeški osnovni Šoli ter mentor in učitelj MIml Pollak, fotografinja 1. kamniškem likovnem društvu, je vse od študija naprej re- razreda Fotografske zveze Slovenije, dolgoletna članica foto kluba Mavrica in ve- den gost vsakovrstnih kolonij, simpozijev in srečanj, svoje plodno likovno delo pa je doslej v več kot 25-letnem ustvarjalnem obdobju predstavil na Že skoraj Štiridesetih lika ljubiteljica gora, pred* samostojnih in stotih skupinskih razstavah doma in v tu» vsem Velike planine. Na jmi. V Mengšu se tudi tokrat predstavlja s slikami, razde- slednjo zahaja že od otrošt- IJenimi v veČ ciklov, kar je sicer značilno za njegovo delo. Kakor je o umetniku povedal dr. M^rko JuterSek, ima slikar svoj lasten, likovno zanimiv rn z življenjem povezan umetniški svet, sestavljer^ 12 zelo različnih likovnih po- va, zadnjih trinajst let pa poletne mesece na planini preživlja kot pastirica. Pisane podobe Velike planine, krave, vsakdanje življenje pastirjev, značilno arhitekturo in čudovito naravo v vseh letnih časih razstava v Skof)i Loki. I. P. dročij, od povsem realistično zasnovanih motivov do ab- na planini spoznava že dolgo, tokrat pa je vse to pred- straktnih kompozicij. Umetnikove pokrajine, portrete in stavila Še s svojo Četrto samostojno razstavo. "Fotografije druge podobe si v Mengšu lahko ogledate do 28. okto- odlikuje/o poznavalsko izbrani motivi in trenutki fotografi* bra, slikar pa že napoveduje, da bo njegova naslednja ranja, dopolnjeni z izrednim občutkom za kompozicijo in ban^e, ki dajejo zavidanja vredno kvaliteto," je o avtoričinem delu zapisal fotograf, publicist in alpinist Stane Klemene, fotografinji Mimi Pollak pa veliko zaslug priznavajo tudi etnologi in zgodovinarji, saj so njene fotografije dragoceno etnografsko gradivo, nepogrešljivo za raziskovalce pianinskega življenja. {. P. 1 •s Besnica Kostanov piknik Že ze{o dobro poznan Kostanov piknik bo letos dve nedelji, 15. In 22. oktobra od 11. ure do noči v zadnjem naselju Nova vas v Zg. Besnici pri Kranju. Na njem je edino plačilno sredstvo Dl M . Menjalnica obratuje obe nedelji od 11. do 19. ure. 1 DIM pa je 50 tolariev (0,20 £UR). A. B. spoon)e du^ue Slikarski extempore KuHumo turistično društvo Pod krivo jelko Duplje, ga- erija Graščina Duplje in Občina Naklo organizirajo že osmi slikarskf ex-tempore, ki poteka od 10. do 14. okto« bra. Udeleženci ustvarjajo na temo Etnogra^ka in kulturna dediščina občine Naklo ter na prosto temo. Izbrana dela bodo razstavili v galeriji Graščina Duplje, kjer bo svečanost ob odprtju 14. oktobra ob 16. uri. Na njej bodo podelili odkupne nagrade za tri dela, ki jih bo izbrala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj -Šajn. Razstavljena dela bodo na ogled do 11. novembra, obenem pa bodo v Vogvarjevi hiši predstavili dela avtorjev zunaj konkurence za nagrade. S. S. Spoonie Bitnje Razstavlja Nejč Slapar v razstavnem paviljonu Steklarstva jugovic v Spodnjih Bitnjah bo razstavljal Nejč Slapar. Razstavo likovnih del bodo odprli drevi ob 19. uri. D. Ž. Kranj Pesem mladih v srcu Kranja v kinu Center v Kranju bo danes ob 19. uri koncert priljubijenfh opernih arij in samospevov z naslovom Pesem mladih v srcu Kranja. Izvajali jih bodo Edfta GarČe- vič Kožetj, Mateja Praprotnik, Petra Vrh Vrezec, Jure Bol- ka, Peter Martinčič in Al Vrezec ob klavirski spremljavi Katje Frelih Dobrovoljc in Igorja ViČentiČa, V programu sodelujeta Še Dekliški pevski zbor in Kvartet saksofonov Gimnazije Kranj. Vstop prost. S. K. Bled Po Bledu z okoišno z glasbo in pesmijo Danes zvečer nastopajo v dvorani GG Bled ob 20. uri lani Kovačič, jernej Brence, Davorina Pire, Aleš Strajnar, Gašper Primožič^ jože Zupančič, Anja Strajnar; Rado Mužan. A. B. Skopja Ioka Filmsko gledaiiiče v loškem koncu Kino Sora v Skofji Loki danes zvečer odpira vrata filmskemu gledališču, ki bo trajal devet petkov. Možen je nakup abonmajskih vstopnic. Vsak petek od 13. okto« bra do 8. decembra bodo ob 20. uri zanimivi filmski večeri» danes pa je na sporedu film nemško-turške koprodukcije Zvoki Istanbula. A.B. I TEATERI BLATO ♦KOMIČNA KRIMINALKA" PREŠERNOVO GLEDALIŠČE NEDELJA 15.10.06 OB19.30h arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme BOJANA ARK iz Bohinja. (R) RADI0DMEV raoio cerkno, o. O. O. platfževa ÖUCA 39. 526 2 ccpfkno T£L_'. 05/37 3Ä770 Faj^' 05/37 34 771 po^a: infq@radjooomev.net 90.d. 97^. 99.5. 103.7 Mhz UKV, STEREO. RDS 04 PETEK 13.10.2006 NAGRADNA KRIŽANK; PARKET GOTOVA PANELNI GRABO HRAST NATUR PARKET GOTOVI PANELNI CRA80 ČEŠNJA PARKETGOTOVI PANELNI GRABO ČE5NJA NATUR nora cena: 7.990,00 (3334 EUR) sit/m' PARKETGOTOVI PANELNI GRA80 HRAST DESKA NATUR NF, 2250 x 200 x 14 npra cena: 9.590,00 (40,02 EUR) s It/m' PLLTTA LAKIRANA / OLJENA HARO 4000 KUK RAZLIČNI VZORCI 910 x 302 x 11 nora cena: 2.990,00 (12,48 EUR) srt/m^ HtS PfiSHK {PRANCG POPADNSg 8AS0V UONEL HMIPrON svno- PISCHSKl 1 PMROK 2A 1 1 20 KRAJHjkO VMVO POOOft* GOLEGA TClfSA 29 3. ZUNANJI PODI MASSARANDUBA KLIK REBRASTA - GLADKA 300 X 300 nora cena: 990,00 (4J3 EUR) sit/kos BANGKIRAI REBRAST nora cena: 9.990,00 (U4a EUR) sit/m' KAR SE V LES3 DOGOVORI, TO ZAGOTOVO DRŽI I ■ Vse cene veljajo za gotovinsko piačllo. ■ Vse cene so v SIT In vključujejo 20% DDV i Cene v evrih so preračunane po paritetnem tečaju Banke Slovenija 1 EUR = 239,64 sil. PRENOVLJEN RAZSTAVNI PROSTOR: PARKETOV HARO, GRABO« NOTRAN|IH VRAT LIKO VRHNIKA IN LIP BLED - MONTAŽA VRAT • BANKREDIT DO 300.000,00 SIT ODPLAČILA DO 24 MESECEV, DO 6 MESECEV BREZ OBRESTI III Okenske police £DER HELOPAL i Lepila 2a vse vrste parketov •Kuhinjski pulti «Barve SADOLIN ■Topli podi PRI NAS KUPLJENO BLAGO VAM TUDi POLOŽIMO 02. VGRADIMO!!! Reiitvc knžanke {nagradno ge^lo, s«stavljenoizČrkzoStevilCeni^ pol| in vpisano v kupon iz križank«) polijtte na doprsnicah do srede, 25i oktobri 2006, na Gorenjski gfas, Zoisova 4001 p* p. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Corenj&koga glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi K I Nagrajenci križanke Viessmann, objavljana v reviji Moja Gorenjska» zs katere je nagrade prispeval Plinstal Jesenice, nagrado: kalkulator in kapo prejme EVA PANiC. Cesta na Grmade 5A, Moravče; z. nagrado; majico in kapo prsjme KLEMEN AVSEC, Cesta 14. junija 13, 1231 Črnuče, 3. nagrado: majico in kdpo prejme URŠKA BALOH» Dovje 87, 42S1 Mojstrana. Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: VINKO PLEVEL, Barletova 16, 4207 Cerklje; MONIKA KLEMENĆIČ. Stara Oselica \7. 4224 Gorenja vas m FRANCI$KA DOV1Ć. Tupallče 69. 42OS Preddvor. Nagrajenci križanke Megamik, objavljene zz. septerrbra. Pravilno gesb se glasi: Megamtk za prijetno topel dom. 1. nagrado: kaminski pnbor s koiaro za drva prejme FRANCKA DOVIC, Tupalide 69. 4205 Preddvor; 2. nagrado: Štiridelni kaminski prtbor prejme MAJA PETEK, Kamnje 52» 4264 Bohinjska Srstrtca; nagrado: reklamni nahrbtnik prejme MARIjA BURjA, Za gradon% j. 4260 Bled. Nagrajencem čestitamo! PETEK 13.10.2006 NOMIN a OR CORAZD ŠiN K Občudujem kontrast- Kon- LÜa se vra^a na Bled. Danijeli- fräste vseh sort In s prav po- no subjektivno pripoved o ro- scbnim odnosom opazujem ta inanu, ki je bil tajprej napisan "element", ki spremlja pravza- v fiancoščim z naslovom "Un prav vse. Umetnost, prostor, naravo, ljudi, obdobje,Od si- vih do barvnili spektrov. Će Coeur de trc^", je z nekaj bralnimi vložki čutno pospremila Aknka Bde Vrabet. vse boli tako opazovanje pospremi še sproščeno vzdušje, skorajda j, W od našil) čiitil najbolj razširjene dnevne sobe, se zleze v spominjanje, poton je spletala debata. Pisatdjico Bri- zgcxlba emotivna, čutna, skratka zanimiva. Nekaj zelo podobnega se no Svit, v Parizu živi od leta 1980 in je Študirala na Sorboni, je francoska akademija za dogajalo pred dnevi v Vili Bled. roman "Un Coeur de trop" na-Kontrast, vonj, zgodba- Zgod- gradila z Maurice Genovoix. ba, ki se hkrati dogaja v Ljublja- Ljubezenska zgodba, v kateri ni, v Parizu in na Bledu, je se Lili Sever, Slovenka v Pari-spravljena v romanu z našlo- zu, zaljubi prav na Bledu, v loa-vom Odveč srce, naše pisatelj- ju, ki ga sicer sploh ne mara, je ske zvezde, Ljubljančanke v v Frandji še vedno med 10 naj-Parizu Brirw Svit V njeno bra- populamejšiml Francozom in turno zaščitenega Globusa. Kako bo na novo zasijala rjavi- na arhitekta Eda Ravnlkaija, bo znano v dobrem mesecu, ko bodo arhitekti povedali svo-je rešitve- Zagotovo nam bo, meščanom, v veselje in užitek, ko bomo kak literarni večer doživeli v Globusu, hiši s tako velikim imenom, Tako mestu kot poslovni druščini privoščimo uspelo zgodbo. O poslovni taktnosti Ivana, ki bi lahko bil tudi lancz, pa kdaj prihodnjih Morda na Prešernov dan, v Prešernovem mestu. V mestu, ki "premore" državnega prvaka v floristiki - cvetličarstvu. Matjaž BeguS - Rož'ca. cvetličar z Glavnega trga, si je pred dnevi, s cvetjem, zna- nje sem se prvič "zaljubil", ko Arabcem "bled" pomeni za- Zmago Geršak, Janez Osojnlk, Dušan Črnigoj, Ivan Marjek, Franc Bukovnik, Sašo Cuderman njem in domišljijo priboril ta kotno luknjo ali še natančneje be je povzel še filozof Boris A, nje se je videlo, dalo čutiti. Novak» svobodni književnik, "Morda ima tudi tango svoj BlejČan in ne Blejec, pred leti urednik tako "popularne" Nove revije. Se prej Kurirčka. Boris A. Novak, rojen v Beo- vonj?" me je zanimalo. Čudovito simpatična Brina Svit, leta 2003 nagrajena za romam Smrt slovenske primadone, s gradu, deloval je tudi kot dra- francosko literarno nagrado matur^ v SNG-ju. prav te dni Pelleas, je z razmislekom od-razvnema blejski kič in "tapra- govorila: "Sewda, kako ne, vsi ve" Elejce, s sila berljivim tisti moški,... prostor,... " in dnevniškim zapisom v Zeleni nam odstrla kanček nastajajo piki, kjer dopisujeta z režiser- Čega romana o tangu in Bue- jem Dušanom )ovanovičem. Odlično! Nekaj podobnega je nos Airesu. Brina Svit zadnjih deset let z možem» sinom in pred leti nastalo v Navadnili hčerko "svoj" Pariz dopolnjuje razmerjih Brijia Svit s Petrom z dru^m domovanjem, vaško Kolškom. Sta se pa sproščeno Zagrajec na Krasu. Morda še nasmejala z multiunietnico, tam, na Krasu, nastane kaka slikarko, oblikovalko, ilustra- ljubezen. torko, Blejko Erti Štih, hčerko Končno, vsaj tako kaže, bo- Melite Vovk in Bojana Štiha, sta Kranj in Gorenjska dobila Ejti Stih že od leta 1982 živi in sodobno knjižnico. Oni dan so dela v Santa Cruzu v Boliviji, se prek mesta, vse od Bleiwei- Da ni tel a Les kolek in Brina Svit pravtedni pa razstavi ja v Ijub-iani in Mariboru. Prav leto sove ulice, prek Slovenskega, Maistrov^ trga, skozi Prešer- Anka In Mak je Francoz Pierre F. novo in Mestnm ter Glavne- go, opremljena s čudovitim portretom. Čudovita! Prav "vukojebino". V romanu, ki je za Francoze tudi izvrsten zem- P. Gueriain ustanovil parfum- ga trga, sprehodili občinski selnega imena Dr. F^ so pes- laskavi naslov. V skupno še- sko hišo, se je na Bledu rodila Melita Vovk, sorodnica velmožje s poslovneži k podpi- niku in poslu v čast družno stili kategorijah in v fantazijski su pogodbe za Osrednjo knjiž- nazdravili-Ivan Mandc, direk- temi ''e-mesto" je osvojil na- taka, sijoča, energična, čeprav Ijepisni vodič: "Položite prst krhka in drobna se je Brina zraven Benetk. Vsi vemo, kje narjevih, lastnikov hotela To- nico v mestu. Zgodba, polna tor družbe IC Dom, ki je raz- slov državnega prvaka in zma-Svi» na povabilo Blejke Danije- so Benetke. Prestopite mejo plice, Zapisala se je slikarstvu, poslovnih in še kakšnih "kon- pis dobil, je nazdravil z gene- govalca odprtega, mednarod- le LeskoSek, knjižničarke ra- oziroma, kar je še ostalo od nje. "Skupini 53", ilustiatorstvu m dovljiske knjižnice A. T. lin- Ln zdaj ste v Sloveniji." In še Bledu. "Ja, ja, saj sem vaša na- trastov," se je dogajala dobri dve leti. Če daš na mizo dobro ralnim direktorjem družbe nega prvenstva. Pod roko, ki je Primorje Dušanom Čmigo- sestavljala aranžma e-mesta. harta» usedla pod mogočno hudomušen razmislek. Vese- ročnica, haha," se je smejala v milijardo in pol, kolikor je raz- jem, s hčerinskim podjetjem je Malai med prvimi v mestu partizansko fresko v dvorani Ije, da tega aJpsk^ kiča Blejd sliko ob nakupu Odveč srce. pisnega denarja, bo zagotovo Gradbinec-Gipom, ki ga zasto- čestitala mična cvetličarka Vile. K^^ kotitiast Begajoč ne majo pokvariti s turianom. Melha Vovk • Štihova je zagoto- letelo perje, pa čeprav samo ti- pa Zmago Ger^ so izvajald Anka Grašič iz Strahinja, ki že in zanin^v. Freska, delo Slavka liÜ jeparfumski "nos"kozme- vo svojevrsten "pečat" Bleda in sto, napuhlo, o poslovru in po- gradbenih del. Podžupan Ja- nekaj let nagovarja rožice Pengova (1908-1966), ki je tične firme Gueriain, hancoski jo je vedno zanimivo srečati. Še litični pomembnosti. Se do- nez Osojnik pravi, da zagotovo cvetiičarru Mariana Lovšina na pred vojno, ki še vedno sprem- ponos. "Vonj je najbolj arhai- dobro, da je bil z nami Zdrav- bro. da nismo "fasali' referen- odhaja v pokoj, da je politike Bregu ob Ljubljanici Pa pravi- Ija naše polit-sodalno življenje, čen čut/' je razmišljala Brina ko Duša, urednik in prijatelj duma. Posel so podpisali v za vekomaj konec. FiarKi Bu- jo, da se v "Mestu" niČ ne doga- poslikal blejsko cerkev, je kar Svil in dejala, da romana ni Brine Svil Da se je tisti večer "župnišču", kjer občina naje- kovnik - alias Frenk Goijanc, ja. [e pa zagotovo veliko bolj bolščala, tiščala na zgodbo in ästo" prevedla, bolj prestavila ženska energičnost malce raz- ma prostor za sedanje prosto- direktor družbe Globus, si je prijazno kot Bled, saj še ndx- tri dame, ki so nam jo skušale v slovci^Sčino. "Pisati jc, kot da blinila, ha. Ob kozarcih rujne- rc. Družba, ki je posel dobüa, ob svojem odvemiku Sašu Cu- nemuniso izrezali" glave, kot približali. Danijela LeskoSek, ki bi odpotoval r^a neko pot Cilj ga, v stoje, ob odprtih vratih na se je sprehodila še v obratni demianu lahko za nekaj dni so jo v sredo županskemu kan- na Bledu bere tudi z Manco poznaš, a se ti zgodijo stranpo- teraso proti ježem, se nam ni- smeri iii nasproti Prešernove oddahnil. Prav vse čaka resna didatu Janezu F. Kultura in Košir» je bralni večer naslovila ti." Odličnost fiancoske zgod- kakor ni odhajalo. Prijateljeva- hiŠe, kjer domuje lokal domi- in odgovorna prenova arhitek- kič? Kakšen kontrasti Boris A. Novak, E^l Stih de Fernandez de Cordova Melita Vovk. Štih « » 4 • Brina in Zdravko Duša POVPRAŠAJTE in REZERVIRAJTE C/5 < Q d V) O Utdl$k6kdft*' VMOvnke »Meli * poslovna potovanja HAM^MđJr 39.900 iHAaMAd"^"" 49.» 18,10, (rutl*7P0U ki U U 18.10. io«M)'7Pt>LlelrzU 49.900: l0?BF 99.9»|| l8.10.flbTT$«7P01, letali 34.10,1.1 r. HoiiM i' «KZ.kUal HUMADA 25. tO, Ođa^TA r 7P0i.l«(RÜ ritO.700/^ HJU iU1,n.3M1.<0 1P*v>ttfi,hn gorenjske I kom pas si mH|mit«i Q4/20'U261'W4r ga bomo prejeli po pošti). Podarili bomo po dve vstopnici za bazen. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi; kijuČ v ključavnici. Tokrat med prejetimi odgovori nismo zasledili pravilnega. B'CA SEM Mfk. RÄr,. A Cft ZA VSAK»' RiSM«!» DttPCA^ATi ItAlM TCMiA pbSAR hie V^RNoSTt ?ll Ml TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Spomini" OragQ TonjQ. Vem, do ne delom pro v, o i/V/m od opom inov, ki io v glavnem boleči. Upanje je tisto, ki ostaja. Kaj mi prinaia usodo? v vseh svojih načrtih, ki ste Še malce počakati. Lepo se se tega podzavestno zave- imejte. daš, te že peče vest In težko živiš s to mislijo. Ne bo ti si jih zastavili. Ljubezen, je v preteklosti obstajala, ni izgubljena, a treba je nazaj vzpostaviti kontakt. Na vaše sporočilo se bo takoj odzval In brez kakrSnih koli dvomov vam bo zaupal kot ne- opogumila. Čeprav sem sforo drugem letniku uspešna, , ampak samo še slabše in na koncu se ti bo "Amor" Ker sem opazila, da vam pile- poznalo pri Šoli, tako da t jo tudi mladi, sem se tudi jaz ne zagotavljam, da boš v Kaj je pravzaprav prete* clost? To so spomini, ki so stkani 12 naših želia in obža- . Ker pa se Čez noč ne 16 fet, sem zelo zaljubljena in kot si želiš. Fant, ki je star more vse zgoditi, ne smete sem polna dvomov, ki me še 19 let, je veliko manj zrel kot prehitro obupati, ampak lovanj. Brez preteklosti In dajte času svoj čas. Skrbi, ki bolj begajo. Prosim za pomoč. spominov ne bi prihod- Imate zaradi hčerke, so drugI, ki je star 16, tako kot ti. SI mu všeč in te Ima rad, a je kar malo preveč otročji nostl. Življenje je Šola, ki odveč, je v fazi dozoreva- Ljubezen ne vpraša za leta, zate, ki že potrebuješ in iš-nam ne da nobene diplome. nla, in še sama sebi ni ved- ne pri 16 in ne pri 70 letih. češ več. Fant, ki je mlajši, te n od vsakega posameznika ie odvisno, kakšno ceno si postavi In do katere stopnje se izobražuje. Za nazaj je no všeč- S fantom, ki ga ima sedaj, ne bo ustvarila družine, saj še v tem letu z njim konča. Spoznanje, da nI vsak lahko pameten, zato pravi zanjo, jo bo make pri-ne bodite hudi nase, ker ste zemljllo in bo zopet lahko Ko ustreli amorjeva pušči- nima namena izgubiti In če ca, se ji nihče ne more Iz- bi bilo potrebno, bi se zate ogniti in res ne vem, zakaj boril na vse načine. Kot vi- bi bila ti izjema. Bolj nerod- dim, se na koncu odločiš no je to, ker sta ti všeč dva fanta in se nobenemu ne bi zanj, A kaj, ko do te odločitve ne bo ie tako kmalu pri- delali napake. Kdojih pa ne. trezno razmišljala. Faks bo rada odpovedala. Že res, da šlo, saj boŠ še nekaj časa Še najpametnejšim to ne uspešno zakljjčila, služba sta doma iz različnih krajev, zbegana. Pomembno je, da uspe. Pogled v karte vam jasno kaže, da boste uspeli pa jo v bistvu že čaka. Na pravo ljubezen bo morala a sama dobro veŠ, da vsaka se na koncu vse dobro reši, laž enkrat pride na dan. Ker kajne. Lep pozdrav, HOROSKOP TANJA in MARICA M- i; Oven (21»3»-214.) Na vse načine se boste izogibali različnim skrajnostim in se skušali obdržati v zlati sredini. Večinoma vam bo to uspevalo, zato boste Še kar zadovoljni sami s sabo. Ob neki priložnosti pa boste spoznali, da ni nrkoll prepozno za spremembe. Bik (224. - 20.5.) Obremenjevale vas bodo finance, vendar se vam bo do konca tedna vse dobro rešilo. Novice od srčne osebe vas bodo sprva spravile v slabo voljo, kmalu pa se bodo pokazale za zelo pozitivne. Darilo vas bo presenetilo. Dvojčka {21.^. - 21.6.) Osredotočili se boste bolj na nujne zadeve, saj se boste zavedali, da si tokrat ne morete privoščiti nobene zmede. Mir in stabilnost vam bosta dala občutek potrditve in vse zadeve boste pozitivno izpeljali. Tokrat ne upoštevajte nobenih nasvetov. Rak (22.6. • 22.7.) Dokončno se boste odločili In končno potegnili poteze, ki so Se bolj pomembne od pričakovanega. Prevze- i boste odgovornost nad neko zadevo, Čeprav ne boste stoodstotno prepričani o izidu, se vam bo zelo obrestovalo. Lev (23.7. - 23.8,) Sami sebi boste zaupali in se ne boste obremenjeval; tam, kjer to ni potrebno. Vzeli si boste svojih pet minut njih uživali, kot bi bile večne. Komaj boste sledili in \j dogodkom, ki se bodo z naglico vrstili. Devica (24.8. • 23.9.) Vedno manj znate uživati v vsakdanjih drobnih, lepih trenutkih. Sreča je, le vidite je ne vedno. Vzemite si Čas zase in se .odpočijte. Ne razglabljate preveč o minulih dogodkih. Življenje je lepol Tehtnica (24.9. - 23.10.) Preteklost in z njo povezani spomini bodo ujeli vašo prihodnost oziroma sedanjost in vaše življenje bo s tem postalo Se bolj nemirno, kot je bilo do sedaj. Po* stavljeni boste pred več odločitev. Naglica - to nI rešitev, zadevo vam lahko le še poslabša. Škorpijon {24JO. * 22.11«} Polni boste energije in pripravljeni boste storiti vse, da dosežete svoj cilj. Svoja čustva vse preveč skrivate, saj ste prepričani, da vam je usojeno, da ste vedno znova razočarani. Nekdo vas bo končno le prepričal, da se motite. Prepustili se boste In uživali v sreči, Strelec (23.11. -21.12.) Preutrujeni od samega dela, tako doma kot v službi, boste pripravljeni premišljevati le o dopustu, ki pa na žalost še nI tako blizu, če boste hoteli Izpeljati vse tako. kot ste si zamislili, bo potrebno malo več vložiti. Kozorog (22.12. • 20.1.) Neka situacija vas bo prisilila, da do cilja ne vodi samo ena pot. Poti je vedno več, odvisno pa je samo od nas, za katero pot se odloČimo. Odločitev, ki jo boste prejeli, bo večjega pomena, kot bo videti na začetku. Vodnar (2i«i. * 19.2.) čustvene negotovosti vas bodo za nekaj dni oddaljile iz prave smeri. Vse boste dobro rešili, le če ne boste tratili energije tam, kjer to sploh ne bo potrebno. Za osebno srečo je velikokrat dovolj že čisto majhna pozornost. Ribi (20.2. - 20.3.) Stali boste pred težko odločitvijo, težje bo za vas še bolj zato, ker tokrat ne bo šlo samo za vas same, ampak za nekoga, ki vam je zelo pri srcu. Bali se boste tveganja, a močna volja zaupanja bo zopet zma* gala kot vedno. Sola vedeževanja Tanja ponovno pripra^ja šolo vedeževanja, pokličete po tel. 040/514-975. PETEK 13.10.2006 07 N> GR ^DNy KRIZANKy i Jarška c. 11, Domžale^ (01) 729 9000, Jezerska c. 121, Kranj, (04) 280 9000 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Toyota z najdaljšo tradicijo. Vabljeni na testne vožnje z novim Toyota Rav4 - vsak dan! TOYOTA Za reševalce smo pripravili Sest epih nagrad; 1. nagrada • vikend uporaba Toyote Co rolle 2. nagrada - vikend uporaba Toyote Varls nove generacije nagrada • kapa in majica Toyota 4., 5. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAIO DAVČNO ŠTEVILKO) poiljite na dopisnicah do srede. 23. oktobra 2006» na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p. p. 124. Dopisni* ce lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. S sodelovanjem v nagradni kri-i se strinjam, da se moji podatki posredujejo družbi, podeljuje nagrade. ACLMaaoo • iJiH-- SeSTAVIL; P.KAUN DCKOO- ĆAS6N ČLOVEK OTOK igfuiec furkum OeOANO Kono VA2 GLAV^ia» mestou oslo PW.ZA UGOTAV-UANJg ALKOHOU- ziUNOsn > • I ^ k OAS BEU KOSttA TOYOTA oosRoarr ANOiän PEVEC «jc« BAZA. TQELJ KONEC polotoka VEZMK ZAVESA KRVAiM IGRALM (ME) STAftOSTA THOMAS VOUNG 81IKUM om njt naSA PESNICA «AÄAj y/fRis tj veüA KMRSKA pncA O^R&IS. pftsmi KOä IZAftPEN ze£S£A ZAiunu. OSKAA NEDaAL 2klKAVT SUHENTA UNIVERZA VZDA Čisto nov Yaris BO^JAN ÜUOVK KAKT yvrOR SHOUA gcaefusm LEKARNA VR$7A 'Mti ZOPA SAEZAL- KOHOLHO PW TULEC era ALAH DELOM nusnu- CUA pli;ta »ouan-SKASIA TEW&N REKET GORSKA PTKA UJEĐA OtLVARA EUZASEm TAVLM pe$w FUSM GRdttBOG VF1WV VZOREC KA TKANWI, TU» 0£S£N <30r£mj8iq OAS bSSTO V KAKE DONUl SUO ZMWZA BESSDM f4A6LAS. omwEC ra257avha TABU raina UA IMBV&KA OENARNA BIOTA 46 8 PORNACUA ZMAX.H OOSA C&AHA HUAIO LOVCA VEUKAK ORJAK PIAUENCA sPOADm. UOOJi ATlfTKO PftASKA GUVHO MESTO egfta Corolla Verso cestm TBiUPM snežna GfUlOA mm Riorv PLES POHÜkDNI ICSČC 37 razkosno PL0VtJ3 zaboqu SRAZLSfO NOOdCTM ZVE2IINK MDLEŽNA I ASTiFf KANAPE RAZSOUCA rovario toraxs TRAO* cionauia prredi* TEVV eoHtuu DRlAVA VAFfK ETWE RAZrOPMA ra2s0u vvon OTOKV MDONQU lOMUC hanks POQ2E3WA znrAL PREONK plSče R06ERT ALTUAN KRJUV nuMACll PRIMDNK KOMANČEV pflegovor zadnjica 2ADETEK pfuhoco* UETU OOflJVO 2APU^ rsiška vvmca čsmA Dmnu UO€L£> 2ENECKA OHCn POOSMM HOCMIK tinkam KOVAČ LFTA12TV0 ozek kos 1KIMNE TOYOTA caalju AS IVO p00080 (VAN LEVIR TWMAS ARNE eUTZA ZAZNAVO VOtUA vetkm GORAH SIKAR kuvec r. 10 11 17 18 t9 23 -J TOYOTA 27 31 37 40 41 M««»« PETEK 13. 10.2006 DRUZ i KRONIK; Študenti v Selški dolini, Rdečeostrigarji tn žtrovski študentje so že avgusta razmišljali, kako se bodo septembra zabavali, kaj bo sledilo oktobra in sploh, kako v novo študentsko leto s polno paro in ravno pravšnjo mero zabave. Polona M. Baldasin duInTiinNFrl2uRn,peterid ki se dogajajo pri nas in po in brezžičnega intemeta, v slovenskih glasbenücov, Id svetu, na vprašanja pa bodo živo so se predstavili sloven- preigravajo živahno mešanico odgovarjali strokovnjaki. Na sld V]-i in D)-i. Kogar je zani- Že konec septembra se je disko-ska^balkanskih ritmov s Ostri^nalu se bodo enkiat na mal kakšen nasvet v zvezi z pod okriljem Kluba študentov pridihom orients. Letos je mesec lahko predstavili mladi uporabo tehnologije, ga je to- Sdške doline v Železnikih pr- Rdeča Ostriga dobila tudi no- glasbeniki, ki vadijo v klub- krat dobil brezplačno. S tem vega programskega vodjo skih prostorih, na Oltarju Kipnik, ki deluje že od leta Neica femca. ki za letošnjo se* bodo predstavljene razli6ie 2003, nadaljuje preoram za-jočemu poletju, je bil dober, zono napoveduje pester pro- vere, za športnike pa bo ora- bavnega učenja ob dobrem viČ predstavlja Neisha. Koncert, ki je bil posvečen odhaja- čeprav je imela Neisha rahle gram in veliko novosti. Oo ju- niziran Težld ic^ging. v sklo-težave 2 glasom, vendar pa je nija naj bi se zvrstilo veliko pu katerega bodo prenosi po-§portna dvorana v Železnikih predstav in koncertov medna- membnejših tekem. prc^ramu in koncertih. Klub žirovskih Študentov pa je isti večer v Dvorani Par- prevelika in premalo intimna rodnih zasedb, nekaj tudi v Minulo soboto pa je Multi- tizan v Zireh organiziral kon- za tovrstne dogodke. Na isti večer so se v sklopu večerov Grajskega vi- medijski center Pulsar, ki de- cert skupin Unimogs in traža. V prostorih Ostrige bo luje v sklopu škofjeloških Štu- Night Itimp, saj so ugotovili. Loki ponovno odprla vrata organiziranih veliko intervju- dentov, s štajersko organizaci- da domaÜnom rock najbolj jev z znanimi Slovend, manj- jo MMC Kibla na Mestnem ugaja, kar je dokazala tudi kaio ne bo Dl-ev, filmskih in trgu v Škofji Loki organiziral polna dvorana navdušencev MKC-ia Pri Rdeči Ostrig,kjer se je za razliko od Železnikov kar trlo mladih. Na dvorišču so bruhali ogenj Ln žonglirali. tematskih večerov. Slednji bodo rezervirani tudi za Ostri- multimedijski kibemetični vseh generadj. ki so ob kako-piknik Kipnik. Namen pikni- vostnih priredbah uspešnic v dvorani pa smo poleg različ- gino predavalruco» kjer bodo ka je bil mimoidočim omogo- vseh Časov uživali do zgodnih Dl-ev prisluhnili še ben- obravnavali aktualne težave, čiti prosti dostop do omrežja njih jutranjih ur. • ^ 1 V" V Neisha pravic da ima na Železnike lep spomin iz otrohvaj Na prenovljenem Ostriginem vrtu je bil ogled predstave $a] i« tam velikokrat nastopila s pihalno godbo. / rotorpoior^» mu- spretnega žonglerja z ognjem še kako zanimiv. / nt^ k^r ftj djsirv Intimn Frizurn so odprli novo sezono koncertov Pri Rde^i Predstavniki Kible so Skofjeločanom ponudili štajerske Ostrigi« ! fo^' ^orii Mlakar BaMaiiA dobrotei / ^lona Mlakar B^lditiA Nastopajoči VJ^ji in OJ^ji iz MMC Kibla/ f^o poi^« Miibrs^idasm Night Jump! / P^lorta Mlikdr iaUdi^A VRTIMO GLOBUS Jahdika kitov noseča Kelshd Castle-Hughes se je pri rosnih trinajstih zapisala med zvezde» za odlič* no odigrano vlogo deklice v drami Legenda o jezdecu kitov je bila leta 2002 kot najmlajša igralka nominirana za Oskarja. Komaj tS-ietna Novozelandka očitno odrašča hitreje kot večina otrok, njena agencija je namreč sporočila» da pričakuje naraščaj. Oče otroka je i9-letni Bradley Hull, ki je Keishin fant 2e tri leta. LepotiČka decembra prihaja na velika platna z vlogo Device Marije v filmu The Nativity Story. Večna optimistka Farrah Farrah Fawcett, ena od treh originalnih Čarlijevih angelčkov iz popularne televizijske serije iz 70-ih let, ki je krasila tudi Playboyjeve naslovnice, ima raka na črevesju. $9-letno igralko so pred dnevi operirali, sedaj )o čaka kemoterapija. Čeprav je tumor precej velik, je trdno odločena, da ga bo premagala z optimizmom; "Prepričana sem> da lahko Človek s pozitivno voljo premaga tudi najtežje življenjske izzive." Trum po va vodka Vsestransko uspešni Donald Trump, ki se rade volje loti vsega, kar diši po dobrih denarcih, je svoje prepoznavno ime posodil novi blagovni znamki vodke, čeprav sam ne pije alkohola. Prva pošiljka Trump Super Premium vodke je z Nizozemskega, kjer jo proizvajajo, že prispela na newyorSko letališče, visoki kvaliteti primerno so jo na rdeči preprogi pričakali postreščki v črnih kravatah in beiih rokavicah. Za skrbno oblikovano litrsko steklenico bo treba odšteti 50 ameriških dolarjev. Sienna o zvestobi Sienna Miller meni, da je monogamija precenjena. "Po mojem je monogamija čudna stvar, je precenjena vrlina, saj smo vsi živali, nihče ni popoln," svoje mnenje o zvestobi opisuje britanska igralka. Njeni starši so bili hipiji, zato je odraščala v duhu cvetja, miru in ljubezni; "Bili so zelo liberalni. V našo hišo so zahajali umetniki >n glasbeniki in vseskozi sem vedela, da so moji starši poredni in počnejo stvari, ki jih starši drugih otrok ne." Sienna je lekcijo o nezvestobi dobila tudi lani, ko jo je jude Law prevaral z varuško otrok, kljub temu sta Še vedno par. Izredna študentka ekonomije Vanda Lampe je sicer doma v Trbovljah, trenutno pa jo lahko srečujemo v gorenjskih koncih kot svojevrsten model. Sodeluje z znano mojstrico čopiča posllkave telesa Alenko Pet/nel, ki prihaja Iz Zgomjesavske doline. / pip«'^