TITO V LJUBUANI
30. junija si je ogledal Metalko. V izložbi je zagledal manjšo stružnico, ki ni mogla uiti njegovi želji. Istega leta se je 8. avgusta na poti v Češkoslovaško za kratek čas ustavil v Ljubljani.
¦
4. januarja je obiskal hotel Slon ter si ogledal prenovljene prostore, ki so prinesli hotelu nazivAkategorije. 10. decembrajeposlušal koncert APZ Tone Tomšič. 11. decembra je postal častni doktor Ljubljanske univerze ob njeni 50-letnici.
¦
22. januarja 1970 je bil na rednem zdravniškem pregledu, nato pa je obiskal hotel Turist. 2. februarjater 13. in 14. aprila je bil gost restavracije Union. 9. maja ob 25-letnici osvoboditve je odlikoval Ljubljano kot prvo mesto vJugoslaviji in prvo vzahodni Evropizredomnarodnegaheroja. 16. majaje bil na otvoritvi 6. svetovnega prvenstva v košarki pokrovitelj tega dogodka.
Novo leto 1972 je pričakal Tito v krogu delavk in delavcevTovarne dekorativnih tkanin, ob2. urizjutraj pasejeodpravilzaeno urošev Dom JLA, nakar se je vrnil na Brdo pri Kranju. Vtem letu je postal maršal Tito že drugič narodni heroj in je 11. februarjauradno obiskal Slovenijo oziroma Ljubljano. Na grobnico narodnih herojevjepoložil venec, nato pa je v skupščini SRS sprejel najvišje odlikovanje za lovske zasluge in medatje ter diplomezatrofeje, nagrajene na razstavi v Mariboru. Konecfebruarja jeobiskal hotel Bellevue. 11. decembra pa se je udeležil zbora političnega aktiva Slovenije in Ljubljane. Govoril je o manjšinski problematiki.
Tito je bil v Ljubljani 5. maja, ko je v hotelu Lev priredil slovesno večerjo v čast poljskega državnika Edvarda Giereka.
9. maja1974sejeude1ežilslovesnostiob 18. tradicionalnem pohodu po poteh partizanske Ljubljane na sedanjem Trgu osvoboditve. 50.000 Ijudem je Tito dejal: »To žico ste sami pretrgali, sami ste osvobodili Ljubljano.«
Ob našo socialistično zgrad-bo ie pljuskajo razni valovi in zaradl tega moramo blti budni, idejno budnl, da bt bili še moč-nejši. Toda zdi se mi, da nekate-ri našl komunlstl In posebno ne-kateri mladl Ijudje mistijo, da ]e mlnilo obdobje, ko so morali ko-munlstl stalno delati in se učiti. Ne! Ni minll ta čas. Komunisti se morajo stalno učiti; učiti se morajo v vsakdanji praksi in pri-peljati to prakso v sklad z zna-nostjo marksizma-leninizma. Vendar pri tem ne smefo ravnati šablonsko. Ne moremo graditi soclallzma ločeno od te znano-stl. Naša pot je zasnovana na njej, vendar se oplaja s prakso. Komunisti se morajo zato učltl spoznavati svoje napake, ugo-tavljatl, od kod prlhajajo, Iskati vzroke raznlh slabosti in napak. KomunEstl morajo mnogo znatl, če želijo biti nosilci današnjih prtzadevanj za gradltev dežele. V tej smerl sl moramo zelo prl-zadevatl.
Iz pogovora z delegacijo mest, 1. februarja, 1956
V organlzacijah in v vrstah naše mladlne sptoh je bilo treba gojiti mladinske tradicije iz pre-teklosti. Tedanjl herotzem, te-danje samožrtvovanje, tedanjt moralni Mk je treba presajati, dajati našlm mladlm Ijudem za zgled. Če bo moralnl llk naše današnje mladine tak, kakršen je bil tedanji, potem bo šlo vse drugo zelo lahko, mladina bo vedno prlpravljena sprejemati vse nove in nove naloge, kot jih je tudi doslej.
Ob 40-letnici KPJ in SKOJ, 8. maja.
1959
Soclallstfčna zavest se ne uresničt naenkrat in za vedno. Razvljatl se mora stalno, spre-jematl jo morajo nove generaci-je, pa tudl Ijudje, kl prlhajajo Iz krajev, v katerih so malo poznall dlnamlko soclallstičnega druž-benega razvoja. Komunisti Ima-jo pri tem izredno pomembno vlogo in morajo skrbetl za ra-zvoj socialistične zavesti, kajti mnoge težave pri nas izhajajo prav iz nezadostne soclalistlčne zavesti. Vedno sem govoril, da imajo prl nas ogromno vlogo ta-ko subjektivni kot objektlvnl de-javnlki.
Zdravica na kosiiu vSremski Mitrovici 22. marca, 1965
Moja dolžnost In dolžnost vseh nas komunistov je, da va-rujemo našo skupnost, da utrju-jemo njeno enotnost ter do kra-ja spoštujemo načelo enako-pravnosti vsakega naroda in narodnosti, načelo enakoprav-nosti vsake republlke. 1n ne smemo dovollti, da bi prišlo do kakšnih poskusov razdora in do raznih govoric, s katerimi zunaj podpihujejo, češ da bi bilo temu all onemu bolje na tej alf na dru-gi strani. Nihče izmed nas v našl socialističnl skupnostf ne zado-šča sam sebi. In tudl vseh nas skupaj ni ravno veliko. Veliki smo z moralne zorne točke in če bi to izgubili - potem bl bili maj-hnl. Zato moramo varovatl ta naš moralni kapitaf, ki smo si ga pridobili s težkim bojem tako med vojno, kakor v sociallstlčnl gradftvi naše dežete.
Izsklepnega govora na sestanku
predstavnikov graditetjev Djerdapa,
Brestovačka Banja, 21. sept. 1969.