Poštnina plaćana v gotovini. Leto LXV1 146 Ljubljana, sreda 3* julija 193$ Cen Ofct zhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznika, — inaerats do 80 pettt rV° 2""* d° 100 VT8t A 0111 2J5°- od 100 do 300 vrat a Din S.-, večji tnaerat) petit rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO Df LJUBLJANA« Knafljeva Telefon: 3122, 8123, 8124, Podrrtnicr. •t. 26. - 5 ln 812« MARIBOR 8trOMBUiayerjeva 3t>. — NOVO ME8TO, Ljubljanska a, CELJE: oatisko uredništvo: Stroaamayerjeva ulica 1, telefon se 65. Koeenova a&ca 2. telefon it. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351, Našim naročnikom, čitateljem in prijateljem! Ljubljana, 3. julija« Z današnjim dnem pričenja »Slovenski Narod« zopet redno izhajati. Težko je nam bilo, ko smo morali pustiti naše zveste naročnike, čitatelje in prijatelje v četrtek pred tremi prazniki brez običajne praznične številke, ko vse tri praznike niso dobili našega lista v roke, težko je nam bilo, ko v ponedeljek po praznikih, ko je bilo toliko važnih in zanimivih novic, sploh nismo mogli iziti, srce je nas bolelo, ko se nismo mogli spomniti vsaj v kratkih besedah svojega dolgoletnega urednika g. Ivana Kavčiča ob njegovi smrti in ko nismo moeli počastiti spomina mlade žrtve naših planin, uradnice uprave »Jutra« gdč. Mire Zupančičeve. Vse to je nam bilo onemogočeno po zaslugi gotovih gospodov iz vodstva organizacije grafičnega delavstva, ki je prejšnji teden na lastno pest in preko življenjskih interesov ogromne večine uslužbencev Narodne tiskarne odredilo pasivno re-zistenco ter s tem prekršilo delovno pogodbo. Javnosti nismo mogli niti povedati, zakaj je naenkrat »Slovenski Narod« izšel v tako skrčenem obsegu in zakaj je v ponedeljek sploh izostal, a včeraj smo ga morali izdati samo na dveh straneh. Zdaj je vsaj pretežna večina naših naročnikov, čitateljev in prijateljev iz člankov v »Jutru« že poučena o pravem ozadju spora med tiskarnami in grafičnim delavstvom. Vsa poštena javnost je v tem sporu na strani tiskar-niških podjetij, ki se morajo v interesu svojih uslužbencev in njihovih družin boriti za obstanek, ne da bi hotela pri tem okrniti materijelne pravice grafičnega delavstva. Lahko se je igrati z eksistenco sto in sto družin tistim, ki za nikogar ne odgovarjajo ali ki imajo zavarovan hrbet. Ponovno prosimo naše zveste naročnike, Čitatelje in prijatelje, naj nam trenutne nerednosti in težkoče oproste. Posrečilo se nam je odstraniti jih in od današnjega dne bo kot rečeno naš list zopet redno izhajal. zacijo Afcesmi je. Nenadoma se je Italija postavila na stališče, da Abesmifi ni dovolj kulturna in je s tem samo sebe. Italijansko postopanje v vsakem primeru nasprotuje načelom Društva narodov. R i m , 3. julija. AA. Snočnje izjave angleškega ministra Edna v spodnji zbornici niso presenetile italijanskih političnih krogov. Splošno naglašajo, da je Mussolini odklonil predloge, o katerih je govoril minister Eden, ker je smatral, da ne ustrezajo italijanskim interesom in da tudi niso v skladu z interesi drugih držav. »Corriere della sera« piše, da bo italijanska vlada nadaljevala s svojimi prevozi čet v vzhodno Afriko tu Ji med velikimi vojaškimi vajami, katerih se bo udeležilo pol milijona vojakov v popolni vojni opravi. Treba je razčistiti že neznosni položaj. Zdaj je mogoča samo radikalna rešitev abesinskega vprašanja in to bo Italija tudi izvedla. »Slovenski Narod«. Politične amnestije Oproščene so vse kazni za politične prestopke, izvršene o priliki zadnjih volitev Beck posetl Berlin Poset poljskega zunanjega ministra naj manifestira nadaljevanje germanofllske zunanje politike Poljske Beograd, 3. julija, r. Že takoj po sestavi vlade dr. Stojadinovića je notranji minister dr. Korošec izdal vsem političnim oblastem nalog, naj ustavijo postopanje zoper politične osumljence in čakajo nadaljnih navodil. Sinoči pa je bil objavljen ukaz, s katerim se amnestira jo zlasti vsi politični prestopki, zagrešeni ob priliki zadnjih volitev. Ukaz se glasi: Oproste se vse krivice politične prirode, zagrešene povodom petomajskih Berlin, 3. julija. AA. Poljski zunanji minister Beck danes uradno obišče Berlin. Uradno poročilo pravi, da odpotuje Beck v Berlin na povabilo nemške vlade. Po privatnih poročilih se Beck ni mogel tema vabilu takoj odzvati zaradi splošne žalosti za maršalom Pilsudskim. V Berlinu bo ministra Becka sprejel v avdijenci kancelar Hitler. Po končanem obisku v nemški prestolnici pojde Beck v neko nemško kopališče, kjer ostane nekaj časa s svojo rodbino. Vladni listi priobčujejo poročila o Bek-kovem obisku v Berlinu pod naslovi, kakor »Nadaljua okrepitev dobrih sosednih odnošajev med Nemčijo in Poljsko« itd. Poluradna >Gazeta Polskac pravi med dragim, da bo minister Beck vrnil obiske, ki sta m« jih napravila nemški propagandni minister dr. Gobbels in predsednik pruske vlade general Goring. Beck bo mogel te obiske vrniti zaradi državne žalosti šele zdaj. Berlin, 3. julija. AA. Poveljniki in oficirji poljskih rošilcev, ki se nahajata v kielskem pristanišču, so prispeli v Berlin. Tu so obiskali poljsko poslaništvo, poveljnika nemške mornarice admirala Roderja in ministra vojske generala Blomberga. Nemški oficirji so priredili svojim poljskim tovarišem svečano kosilo. Nato so poljski oficirji položili venec na spomenik vojnih žrtev. volitev in sicer v času od 6. februarja do današnjega dne. Preiskave, ki so v teku, se ustavijo, enako tudi vsako kazensko postopanje, ki je v teku pri politično-upravnih oblasteh. Že izrečene kazni se odpuste. Neplačane globe se ne bodo izterjale, a že plačane se ne vrnejo. Ta ukaz je bil takoj izvršen in je bilo v teku današnjega dne izpuščenih še ne- • kaj aretirancev, ki so bili dosedaj še v zaporu. Ruski protest v Tokiu Izredno ostra nota sovjetske vlade je izvala v Tokiu veliko presenečenje Demokracija in svoboda ki sta jo pripravljala gg. Jevtk in dr. Marušič Beograd, 3. julija, r. »Vreme« poroča, sklicujoč se na slična poročila zagrebških »Novosti«, da je vlada Jev-tić-Marušič pripravljala režim svojevrstne diktature. Računajoč s tem, da bo imela v parlamentu pohlevno in pokorno večino, ki bo šla za njo čez drn in strn, se je nameravala znebiti vseh svojih protivnikov na ta način, da bi jih konfinirala v posebnih koncentracijskih taboriščih. Za taborišče so bili že določeni mali, od vsega sveta odrezani kraji v Bosni in Črni gori. Že takoj po volitvah so dobili sreski načelniki preko banskih uprav nalog, naj takoj stavijo predloge, koga bi bilo treba konfinirati. V navodilih je bilo rečeno, da je treba predlagati predvsem one, ki so pri zadnjih volitvah nastopali proti Tevtićevim kandidatom, v Sloveniji pa proti Marušičevim kandidatom. Na listi, ki je bila že sestavljena, je bilo okrog sto uglednih političnih ljudi, v Sloveniji celo nekaj takih, ki so se svoječasno prištevali med »pridobljene«. Do izvršitve tega načrta pa ni prišlo, ker je Jevtičev režim docela nenadno popolnoma skrahiral. V političnih krogih sedaj mnogo razpravljajo o tej propadli akciji Jevtiča in njegove ožje okolice in jo živo komentirajo. Mussolini je odklonil angleške ponudbe ki pa so izvale v angleški javnosti veliko ogorčenje — Javno mnenje je proti Italiji London, 3. julija, č. Včeraj popoldne so opozicionalc! v spodnji zbornici ostro napadli vlado, češ da prodaja angleško ozemlje, samo da bi tako preprečila vojno me4 njo in Abesinijo. Sicer je Mussolini zavrnil tudi take ponudbe, vendar bi vlada v nobenem primeru ne smela mimo parlamenta. Opozicijski voditelji so hoteli vedeti, ali bodo člani s ~»dnje zbornice dopustili, da se britansk- zemlja ponuja tujim državam. Na *o vprašanje je Eden enostavno odgovoril, da morajo člani spodnje rbornV^ t-mo.i<"' vladi, da bo redila abesinski problem tako, da Angliji nikakor ne bo * škodo. Angleški listi ao obfavnS cfavt o vce- rajšn: razprr* * v spodnji zbornici daljše komentarje. »Manchester Guardian« oravi med drugim: Ker je bila naša ponudba od Italije zavrnjena, bi bilo treba sedaj jasne in odkrite povedati Mus-soliniju, da Anglija ne bo pristala na to, da bi Italija svojevoljno kršila določbe Društva narodov in rušila načelo ko-'ektivne varnosti. »Daily Telegraph« di, da je angleško Javno mnenje odo-Srilo Edenovo stališče, da Anglija ne sme ostati indiferentna v sedanjem ita-Ujansko-abes:nskem sporu. Vojna med Italijo in Abesinijo bi izzvala zelo usodne posledice za Društvo narodov in njegovo avtoriteto. List opozarja, *a Je leta f°23 Itafrja zagovarjala crvtn- Moskva, 3. julija. Sovjetski poslanik v Tokiju Jurenjev je po nalogu svoje vlade, protestiral pri japonskem zunanjem ministru Hiroti zaradi obmejnih incidentov, ki so bili zadnje dni na mandžursko-so-vjetski meji. Nota je sestavljena v dokaj ostrih izrazih. Posebno ostri so odstavki o zadržavanju japonsko-mandžurskih obmejnih oblastev. Nota navaja, da so incident dne 27. junija v bližini Pojakova povzročili japonsko-mandžurski rečni monitorji. Samo prisebnosti ruskih čet na obali Amurja je treba pripisati, da ni prišlo do večjega oboroženega spopada, ki bi bil lahko imel nedogledne posledice. Na kraju izraža sovjetska vlada upanje, da bo japonska vlada izdala primerne, nujne in od- ločne ukrepe, ki naj preprečijo v bodoče podobne izzivalne nastope na meji. Tokio, 3. julija. Protestna nota sovjetskega poslanika Jurenjeva je presenetila japonske uradne kroge. Zunanji minister Hirota je izjavil, da bo noto sprejel v imenu japonske vlade šele, če bo poslanik Jurenjev lastnoročno popravil neke preveč ostre izraze. Vlada bo sklepala o svojem odgovoru na sovjetsko noto šele, ko bo prejela dopolnilna poročila o incidentih, zaradi katerih je sovjetska vlada poslala noto. Navzlic temu je izšlo o tej noti po agenciji Rengo polu radno poročilo, ki pravi, da so ti incidenti nastali zaradi nezadostno zaznamovane meje in da bo treba zaradi tega čim prej začrtati sporazumno točno mejo. Zagonetna smrt polkovnika Lawrenca Ko se je pred dobrim mesecem raznesla po svetu vest, da je podlegel znani angleški polkovnik Lawrence poškodbam, ki jih je zadobil pri padcu z motocikla, e ie pojavilo najprej mnogo komentarjev o njegovem delovanju. Ameriški novinarji so pisali, da je najznamenitejša Lawrcncova knjiga »Upor v pustinji« ena sama laž, drugi zopet so trdili, da Lawrence sploh ni storil svoji domovini '^ne usluge, francoski listi so citirali besede maršala Focha, ki je baje dejal med uporom v Siriji Law-rencu smeje, da nikoli ne bo poveljeval francoski vojski, če bi Lawrence prevzel poveljstvo arabskih upornikov, ker noče tvegati imena, ki si ga je tako težko priboril na zapadnem bojišču. Angleški tisk je pa citiral besede sira Johna Hamiltona, da se »izmed 50 milijonov nihče ne more primer jari z njim«. Nemški tisk je bil v svoji sodbi bolj rezerviran, kajti v izvestnih krogih je dobro znano, da je »mali polkovnik« (Lawrence je meril samo 1.62 m) prvi prodrl v tajne oboroževanja hit-lerjevske Nemčije. To, kar dela Lawrencovo osebnost tako zagonetno in privlačno, je bal čudna razlika med njeno vnni pustolov5-sčinami, ki jim je bil dozdevni d&i start in n Tegovi m z^seHnfm Zrvljenf^***- T rence ni nikoli hrepenel niti po časteh, niti po denarju. Po smrti svojega očeta .je podedoval letno rento 500 funtov šterlingov. Prvo, kar je storil, je bik>, da je obdržal sam samo sto funtov, vse dru^o je pa razdelil med bolnice in dobrodelne zavode. Njegovi knjigi »Sedem stebrov modrosti« in »Spomini« ba bili zadostovali, da bi bil postal slaven, če bi že prej ne biL Toda novo slavo je odločno odklonil, prepovedal je tishati nove izdaje, tisoč funtov šterlingov, ki sta mu jih vrgli knjigi, je pa razdelil med svoja dva brata m mater ter dobrodelne ustanove. Svojim dedičem je zapustil samo nekaj gotovine, svojo privatno knjižnico in htsico na morski obali. V oporoki je določil, naj ga ne pokopljejo pod imenom, ki je proslavilo njegova dejana, temveč pod onim, ki ga je nosil zadnje čase, namreč Thomas Edward Shaw. To ime si je bil izbral zato, da bi se v senci slave Bernarda Shawa umaknil pozornosti radovedne javnosti, čeprav je bal s tem izgubil njeno novo^ in morda tragično zanimanje. Slavni pisatelj, Čigar ime sa je bil prisvojil, je bil zelo navdulen za Law-renca in podaril mu je tudi motocikei, s katerim se je prvič voriL Bernard Sftaw ffe ostal svojemu ljubljencu nakfo- njen, kar je dokazal rudi po njegovi smrti, ko je prosil, naj ga pokopljejo v w estmi nst ers k i opatiji. Lawrenoova smrt ni bila nič manj zagonetna, kakor vse njegovo živLenjc in navzlic vsem ukrepom angleške »Tajne službe« se je posrečilo ugotoviti vec čudnih okolnosti, nanašajočih se na tako nenadno in presenetljivo Lawren-covo smrt. Tako mu je motocikel, ki naj bi se bil z njim ubil, nekaj dni poprej podarilo Udruže nje bivših častnikov angleške kolonijalne vojske. L*w-rence je baje preizkušal motocikel prvič usodnega dne. Čudno je pa, da je motocikel, spravljen v bližnji garaži, izginil ta čas, ko so smrtno ranjenega polkovnika odnašali s kraja nesreče in da je bil zamenjan z drugHm, ki na njem ni bilo nobenih sledov padca. Polkovnik Lawrenče je opetovano omenil svojim prijateljem, da je njegovo življenje v nevarnosti. Ko je nedavno potoval skozi Marseille, je dejal mornariškemu častniku, ki je ada j a tale pri angleškem poslaništvu v Parizu: »Ne razumem, kako sem mogel ostati živ sredi te armade sovražnikov, ki so se za rotili, da me odstranijo. Število sovražnikov, ki mi strežejo po življenju, cenam na 20.000.« Zagonetne so tudi poškodbe, ki naj bi jim bil Law-rence podlegel. Prvi k njemu poklicani zdravnik je ugotovil samo lahko poškodbo. Njegova diagnoza niti ne omenja, da si je prebil lobanjo, kakor je bilo rečeno pozneje v uradnem poročilu. Ranjenca so prenesK v leseno barako, ki jo je stražflo £) do zob oboroženih vojakov in iz katere so ga prinesli že mrtvega. Zadnje drri nikogar niso pustih" k niemu tako, ■ sc je zdelo, da je storjeno vse, da T * nc mogel nihče ničesar odkriti. In res ostanejo njegove tajne nepojasnjene, saj jih ni zaupal nfko-mur, razen svojemu rajmrimnejsemu prijatelju Warresu, ki je k mara po vojni tudi »nenadoma« umrl. Warres je imel obširno korespondenco in samo on je bil Lawrencov zaupnik v trenot-kih njegove duševne potrtosti. In teh dokumentov nikoli niso našli. Cas, ko so izginili, se ujema z dnevom Warre-sove smrti. Tako drago je bilo torej treba plačati čast biti Lawrencov zaupnik. On sam je odgovoril neki dami iz londonske družbe, ki je hotela zvedeti za njegovo tajno: »Kaj tako hrepenite po samomoru«? Ko je bel poklican iz Orijeiita, je polkovnik Lawrence izginil rz javnega življenja, da je postal navaden mehanik na vojaškem letališču. Zadnje čase se je govorilo mnogo o letalskem kapitanu T. E. $hawu in o njegovih taj-nih misijah. KafcJne so bile te misije? Žeparji pod ključem Ljubljana, 4. jubja. Včeraj in danes je izročila ljubljanska policija sodišču nad 20 žeparjev, ki so jih aretirali varnostni organi med kongresnimi dnevi v mestu. Žeparji so se priklatili v Ljubljano od vseh vetrov, največ pa jih je prišlo iz notranjosti države- Občinstvo je bilo sicer opozorjeno na njihov prihod in delovanje, vendar ni bilo, kakor je ob takih prilikah že sploh običajno, dovolj pozorno. — Ljudje sicer niso prinašali s seboj" kaj prida denarja, ker ga pač nimajo, vendar so imeli žeparji kljub temu precej cobro žetev. Veliko število dolgoprst-nežev je bilo zatetenih — prav pri poslu in so nekatere prijele njih žrtve same. Druge zopet so zalotili detektivi, nekaj pa so jih prijeli že kar na kolodvoru in sicer stražniki, ki so prišli iz Zagreba in Susaka ter od drugod. Žeparji so se udejstvovali povsod v gneči, najbolj podjetni pa so bili v cerkvah. Izmikali so denarnice v glavnem utrujenim, spečim ljudem, pri čemer so iemli razmeroma lahko delo. Največja vsota, ki je bila ukradena med kongresnimi dnevi, ej bilo 11.000 Din. Ta denar je bil ukraden v nedeljo in sicer v franč.iškanski cerkvi slugi z državne ženske realne gimnazije. PODPIRAJTE CMD! Stran 2 »StOTBIISKI H A* O !*.*>« S. **}a »95. Srn 146 Novo delavsko letovišče Ljubljana, 3. julija. Mestna delavska bolniška zavarovalnica je dobila krasno in ceneno letovišče. Mestna občina je kupila na Gorenjskem, ob državni cesti Ljubljana—Bled. opuščeno žago in posestvo industrijalca Pogačnika. Posestvo leži 10 minut od železniške postaje Otoče v vasi Ljubno in obsega okoli 6000 m1. Pred dnevi je magistratni direktor g. Jančigaj, ki ima največ zaslug, da so delavci dobili letovišče, povabil zastopnike vseh ljubljanskih dnevnikov, da si ogledajo posestvo. Avtomobilska vožnja po hudi pripeki ni preveč prijetna in smo se kar oddahnili, ko nas je objel prijetni hlad »Posavcac, kakor se letovišče imenuje. Pridne roke so pod vodstvom upravnika g. Kogovška opravljale zadnja dela na predelavi. Glavno poslopje zdaj še ustreza svojemu namenu in bo v kratkem svečano otvorjeno. Na razpolago je 7 sob za tujce: ena s 4 posteljami, dve s po 2 in tri s po eno. Iz sob je krasen razgled na vse strani. Na jugu teče tik ob posestvu zelena Sava, nad njo se dviguje Jelovca, na vzhodu pa sv. Jošt. Na severozapadn kraljuje mogočni masiv Stola, povsod dru-•©d, kamor seže oko, pa se vijejo nepretrgani smrekovi in bukovi gozdovi. Bolj idiličnega kotička skoro ni misliti. Tu se bodo delavci po napornem delu v resnici odpočili saj nekaj dni v letu. Oskrba je skoroda zastonj. Delavci in njih svojci plačajo le 18 Din dnevno in je pri tem vračunana soba, zajutrek, kosilo in večerja. Ako ne bo zasedeno, bodo sobe na razpolago tudi drugim, ki pa bodo morali plačati 28 Din dnevno, kar tudi ni preveč, imeli pa bodo 4 obroke hrane. Glavno poslopje obsega pritličje, prvo nadstropje in podstrešje. V pritličju je velika skupna obednica, na drugi strani pa gostilniška soba, ki vodi na veliko krito a odprto verando. V prvem nadstropja je še ena veranda, zaprta s krasnim razgledom na Julijske alpe. V tem dela poslopja so sobe za letovišča rje. Velika soba s štirimi posteljami ima 30 m*. manjše za eno osebo pa imajo 11 m*. Zgoraj jo tudi sušilnica, d očim bodo v podstrešja zaenkrat pripravili skupna ležišča, ki pa jih bodo predelali v S samskih sob. Seveda bodo imeli letovišearji na razpolago kopalnice s prhami in banjami, razen tega pa še ločene moške in ženske umivalnice. Proti Savi se razprostira obsežen vrt s sadnim drevjem. Na vrtu jim postavljajo krito kegljišče, ob Savi pa leži nekdanja podrta žaga, ki jo nameravajo predelati v prostorno verando. Seveda ima posestvo električno razsvetljavo in lasten vodovod. Mestna občina je naprosila znanega geologa, univ. prof. dr. Rakovca, da je poiskal primeren svet za zgradbo vodnjaka. Našel ga je v neposredni bližini poslopja in bo vodnjak namakal bližnji izvirek mrzle studenčniee. Okoli posestva bodo vsadili živo mejo, ob cesti pa topole. Sčasoma bo preskrbljeno tudi na kopališče. 2e zdaj tvori Sava, ki ravno tu zavije v velikem loku, nekakšen tolmun z mirno vodo, ki se ga bo dalo z lahkoto ograditL Kdor se ne boji preveč mrzle vode, Sava je tu skoro studenčnica, se bo z užitkom lako kopal in plaval po mili volji. >Posavecc je vsekakor velik korak naprej v pogledu zboljšanja položaja mestnih delavcev. Ima zelo ugodno lego in je skoroda središčna točka za naj različne jle izlete, posebno na Brezje. Najemništvo je prevzela ga. Zobrova, ki slovi kot izvrstna kuharica, kar je na letovanju izredno važna zadeva. Poleg dobre meščanske hrane, bodo imeli letoviščarji najmodernejši radio aparat. Prav od srca privoščimo mestnim delavcem ta idilični kraj, mestni občini pa moremo k srečni ideji le Čestitati. Veliko grmenja malo dežja Ljubljana, 3. julija. Našega kmeta tepe nadloga za nadlogo. Ni dovolj, da so ga težke gospodarske razmere pritisnile k tlom, da je do grla zadolžen in da mora prodajati svoje pridelke napol zastonj, tarejo ga le drugi krizi in težave, ki med njimi niso na zadnjem mestu elementarne nezgode. Letos mu je slana pokončala mnoge zgodnje pridelke in hudo prizadela tudi zgodnjo sadje, da je že na pragu pomladi s skrbjo in strahom zrl v bodočnost. Zdaj je pa prišla Še suša, ki mu preti se z večjo škodo in le s hujšimi posledicami. Vročine, kakršna je pritiskala zadnje dni pri nas, že dolgo ne pomnimo. Vročinski val je prišel k nam iz Anglije in pošteno smo ga Čutili že meščani, dasi se lahko skrijemo pred pripekajočim solncem v hiše ali pa zlezemo v hladno vodo. Kmet pa mora tudi pri najhujši vročini delati na polju, ker njegovo delo ne trpi odgodi tve. V Sloveniji je znašala najvišja temperatura v zadnjih dneh 30 do 40 stopinj C. Najbolj so bili prizadeti kraji v Suhi Krajini in Beli Krajini, pa tudi naša bližnja Dolenjska je že tarnala, da ji preti huda suša, ki utegne uničiti velik del poljskih pridelkov, pa tudi sadja, kolikor bi ga sploh bilo po hudi slani v začetku pomladi. Polja so že hudo izsušena, trava tako popar- jena, da se že suši, najbolj pa trpe krompir, koruza in fižol. Tudi vode po hribih že primanjkuje, da jo morajo voziti daleč iz studencev, kajti vodnjaki so skoraj že vsi suhi. Edino na Gorenjskem v planinah je bilo med prazniki precej dežja, drugod so ga pa zaman pričakovali. Danes ponoči smo pa dobili silno neurje, med katerim se je bliskalo, grmelo in treskalo, da so se v Ljubljani kar hiše tresle. Vmes je divjal hud vihar, ki pa menda ni napravil škode. Opolnoči je naenkrat padlo nekaj debelih kapelj dežja, obenem se je pa začelo na obzorju bliskati in kmalu je prihrumelo nad ljubljansko kotlino neurje. Močno grmenje in treskanje je zbudilo ljudi iz sna. V začetku je kazalo, da dežja sploh ne bo, pozneje je pa v presledkih vendar le toliko deževalo, da je namočilo zemljo za dobre tri prste. Seveda pa to še daleč ne zadostuje za poljske pridelke. Deževati bi moralo najmanj ves dan, da bi bila zemlja dovolj namočena. Ne vemo, kako je bilo drugod, najbrž pa izdatnega dežja še nikjer niso imeli in tako še ni odstranjena nevarnost velike škode, ki jo bo napravila suša, če v kratkem ne bo izdatnejšega dežja. Dež, ki smo ga dobili ponoči, je pa vsaj deloma ohladil ozračje, dasi je bilo davi še vedno soparno. Cirilu Kranjcu v spomin Ljubljana, 3. julija. Na Vidov dan zjutraj ob 5. je dotrpel vojni invalid in mornariški top. narednik v pok. Ciril Kranjc, splošno znana osebnost v prulskem m trnovskem okraju. V najlepši moški dobi 41 let, je moral umreti kot žrtev svetovne vojne. Ko se je svetovna vojna leta 1918. že približevala koncu rn so naši mornarji živeli že v duhu v svobodni Jugoslaviji, je bil zahrbtno podminiran od Italijanov največji bivši •d c-ijski vpJni hrod >Viribus Unitis<. Da se reši iz smrtnonosnega vrtinca potapljajočega se broda, je takrat krepki, vedno zdrav mornariški narednik skočil eden poslednjih v morje, ter plaval več ur z naporom vseh sil, da bi se rešil. Prestani smrtni strah, preutrujenost, obenem pa infekcija in vse ostalo je pripomoglo ter tako porazno vplivalo nanj, da je ležal pr^mražen in duševno popolnoma strt dalj časa v vojnih bolnicah. Njegova invalidnost se je stopnjevala od leta do leta. Kot stoprocentni invalid z dodatkom si je iz lastnih sredstev sezidal trafiko ob prulskem mostu na mestnem svetu. Radi regulacije Ljnhljnnlee pa 'na je bila odpovedana poleg stanovanja tudi trafika, kar je vseka k porazno vplivalo sa duševno bolnega Človeka. ' pustil je ženo vdovo Anico s hčerko Cirilko, ki bridko žara je za svojim dobrim očetom Pokopan je bil z vsemi vojaškimi častmi, spremljala ga je vojaška godba prav Liturgijo sv. Ivana Zlatoustac. Sredi najŽivahnejših priprav za nočno procesijo vnaprej ni bilo pričakovati obilne udeležbe s strani publike. Programne knjižice po 4 dinarje so se le slabo prodajale, publike pa je bilo na koncerta kljub vsem« precej. Obsežna liturgija Česnokova očituje staroruski folklorni stil, ki se naslanja v zelo mnogih mestih na Mu-sorgskega. Imponira po svoji brezbrešni invenciji in odličnem pevsko-tehničnem deln. Za dosego še večjega umetniškega uspeha bi zadostovale samo glavne pesmi liturgije. Odgovori zbora, kakor n. pr. >Amin<, nešteti >Gospodi pomilnj«, >Te-bje Gospodi« hd. vise v zraku, ker si moramo molitve, nagovore svečenika samo misliti. Sicer so ti odgovori v brezbrojnih vari Jaci jah zelo zanimivi, toda za koncertno npr« rabo niso neobhodno potrebni. Zelo lepo in umetniško dovršene so n. pr. pesmi >Blagoslovi duše moja, Gospodi«, »Slava«, »Blagri«, >Kerubska pesem«, >Vera«, »Svete, >Oče naš«, Hd. Ze vsaka zase M bila koncertne točka visokega reda. Ciril-Metodov zbor in pevovodja zaslužita za ta svoj prvi kouceit naše polno priznanje. Na včerajšnjem, dragem koncertu v Unionn je zbor v treh delih cerkvene pesmi Mokranjca, Tajčeviča, St Hrističa, D. Hristova, Dineva, Sirole, Konjoviča, MUojevsen, Sičinskega, Ccsookova m Bori- njanskega. V bodoče si mora zbor omisliti tiskane programe. Ustnih javljanj točk ni vsakdo razumel in vsa stvar izgleda precej improvizirano. Koncertu je prisostvoval papeški legal kardinal lllond s svojo svito ter vsi ostali visoki cerkveni dostojanstveniki, ki jih jc združil evharistični kongres v Ljubljani, mnogo druge duhovščine in duhovnih oseb obojega spola. Koncert je potekel v najlepšem redu ter pokazal lepoto vzhodno-obredne duhovne pesmi v čisti, jasni, iskreno religiozni luči. Prav je, da se je zbor omejil samo na ti pesmi hrvatskih, srbskih, bolgarskih in ruskih komponistov in s tem pokazal visokim poslušalcem vse najlepše, kar premore vzhodno-cerkvena glasbena literatura. Dosegel je vsestransko priznanje. Iz Celja — Tujski promet. V juniju je obiskalo Celje 1033 tujcev (715 Jugoslovanov in 320 inozemcev) nasproti 1044 v maju in 899 v juniju lanskega leta. — Umrljivost v Celju in okolici. V juniju je umrlo v Celju 30 oseb (3 v mestu in 27 v javni bolnici) v okoliški občini pa 9. — Brezposelnost. Pri celjski ekspozituri javne borze dola se je od 1. do 30. junija na novo prijavilo 20 brezposelnih. Delo je bilo ponujeno IS, posredovanj je bilo 15, odpotovalo je 6 oseb. 30. junija je ostalo v evidenci 356 brezposelnih nasproti 357 dne 20. junija. Delo dobe po 1 mizar, pek, klepar in hlapec ter po 2 kuharici, služkinji in kmečki dekli. — Napad s sekiro. V sredo zvečer je napadel neki posestnik 33 letno posestnico Marijo škrbinškovo iz Stranic pri Konjicah s sekiro in ji močno poškodoval desno roko. Napadenka se zdravi v bolnici. — Ciril Metodov kres bosta žgali moška in ženska podružnica CMD v četrtek v mraku na Starem gradu. Na sporedu je tudi govor in petje celjskih pevcev. — Težka nesreča motociklista. V soboto se je vozil 25 letni posestnik Henrik Pinter iz Zreč z motornim kolesom v Konjice, kar je izgubil ravnotežje fn padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nopo fn se močno poškodoval po glavi. Prepeljali so ga v bolnico. — Ob priliki delavskega kongresa v Celju bodo celjski peki v nedeljo 7. t. m. poskrbeli za sveže pecivo. Z Jesenic — Lahkoatletski dvoboj Jesenice -Kranj. ki bi moral biti 28. in 29 junija je bil zaradi teničnih ovir preložen na poznejši čas. — Jesenice med prazniki. Na Vidov dan so se Jesenice odele v zastave. Na praznik Sv. Petra in Pavla smo imeK običajni sejem, ki je bil sicer dobro založen, toda slabo obiskan. Vse dni smo imeli hudo vročino, kakršne niti najstarejši ljndje ne pomnijo. V petek zvečer je med silno nevihto dež vsaj za silo namočil zemljo, toda neorje je napravilo precej Škode. — bdet Sokola. V nedeljo je priredil naš Sokol izlet v Martuljek. Udeležilo se ga je 535 pripadnikov društva, ki so otttah ves dan v prosti naravi. Žrtev pretepa JeŽica, 3. julija. Ko so včeraj dopoldne hodih otroci po polja v smeri proti železniški progi na Stožicah, so našli v travi ležečega neznanega moškega vsega krvavega. Otroci so takoj hiteli v vas in obvestili odrasle. Domačini so res našli tam nezavestnega neznanca, pod katerim je bila mlaka krvi. Nekdo je brž telefoniral na reševalno postajo, nakar so moža, ki je imel prebito črepinjo na gmvi, prepeljaM so ga v splošno bolnico. Bil je to, kakor so kmalu n gotovih, 46 letni brezposelni delavec Leopold Skrjanee, ki se je stalno potikal po vaseh okrog Ljubljane. Takoj so bili obveščeni torti orožniki. Skrjanee sam ni mogel ničesar izpovedati, ker je bil nezavesten. Orožniki so dognali, da je bil Skrjanee prejšnji večer v družbi drugih brezposelnih, ki so bih precej vinjeni. Najbrž je pri£k> v družbi do prepira in so se nasprotniki lotili Skrjan-ca s kamenjem in koli. Zbili so ga ne tla in ga enostavno postili ležati, nakar so pobegnili. Orožniki zločince pridno zasledujejo, škrjančevo stanje v bolnici je zelo kritično. Moža so sicer takoj operirah, a bo poškodbam najbrž podlegel. S PERIFERIJE. — Soseda, kako morete dovoliti, da se vrača vasa hči tako pozno fz mesta? — Saj bi ne dovolila, pa pravi, da se ji ne more nič zgoditi, ker ft pod policijskim nadzorstvom. MOŽJE SO TIRANI. — Pravim vam, soseda, da je vsak mol tiran — zatrjuje energična iena svoji sosedi. — No pa reci, Miha, če govorim resnico ali ne. — Res jc — pritrdi Miha komaj »8LOVEstAKl It A K 0D« As* t. JaMJe ltM.1 Stran 3 DNEVNE VESTI — Bolgarski notranji minister v Zagrebu. Včeraj zjutraj je prispel iz Beograda t Zagreb bolgarski notranji minister in predsednik Saveza Junakov general Raško Atanasov. Zagrebški Sokoli so mu priredili na Čelu s predstavniki javnosti prisrčen sprejem. General Atanasov jo izjavil, da je napravil Zagreb z okolico nanj najboljši vtis. — Naši študentje v Pragi. Iz vrst članstva Slovenske dijaške zadruge v Pragi so v letnem terminu zaključili študije naslednji člani: na medicinski fakulteti Karlove p iverze v Pragi sta bila promovirana za doktorja vsega zdravilstva Polde Brenčič iz Loke pri Zid. mostu in Davorin Cijan iz Maribora, na tehnični visoki soli sta diplomirala Boris Pipan iz Maribora za gradbenega inženjerja in Stanko Murko is Prage za inženjerja-arhitekta, na visoki politični šoli v Pragi sta diplomirala France Gerželj iz Ljubljane na novinarskem oddelku in Viktor Vidmar iz Ljubljane na splošnem oddelku, na visoki trgovski šoli pa je diplomiral za inženjerja Jože Ozmec iz Sv. Tomaža pri Ormožu. — Promocija novinarja g. Otona Ambroža. Na zagrebški univerzi je bil promoviran za doktorja prava naš novinarski tovariš g. Oton Ambrož. Kot akademik v Zagrebu je bil več let tajnik ra-dikalskega akademskega kluba >Slovenski Jug«. Takoj po maturi je stopil v novinarsko službo. Bil je najprej sotrudnik >Ra-dikalskega Glasnika< v Zagrebu, na to pa več let dopisnik beograjske >Samoupra-ve«. Pozneje je prestopil informativnemu tisku ter postal profesionalni novinar. Zagrebške >Novosti< so ga poslale v Ljubljano za poročevalca, kjer je ostal več ko štiri leta. Dalje časa je bil tndi poročevalec zagrebškega >Morgenblatta< ter beograjskega »Vremena« in »Pravde«. Kot novinar se je dr. Ambrož posebno izkazal v politični reportaži, za katero je vedno pokazal veliko razumevanje. Nadalje se je bavil tudi z vprašanjem naših narodnih manjšin v Italiji. Tri leta je sam urejeval tedenske biltene >Manjšinskega pres-biroja«. Dr. Amberož je bil vedno politično aktiven, zastopajoč dosledno jugoslovansko politiko. — Umrljivost zavarovanih delavcev in nameščencev. V aprilu je umrlo 238 zavarovanih delavcev in nameščencev, od teh 194 moških in 44 žensk. Nalezljive bolezni so jih pobrale 106, od teh samo pljučna tuberkuloza 88, kar priča, da je ta zahrbtna bolezen pri nas Še vedno močno razširjena. Drage bolezni bo pobral« 106 delavcev in nameščencev. Samomorov je bilo 10, smrtnih nesreč pri delu 7, izven dela 10. Od umrlih je bilo 17 uradnikov, 80 kvalificiranih delavcev, 30 pomočnikov in 111 nekvalificiranih delavcev. Rodbinam umrlih delavcev in nameščencev j« bilo v aprilu izplačanih na pogrebnini 171.327 Din. — Švicarski pevci v Dalmaciji. Od iS. do 21. L m. poseti našo obalo eno najbolj znanih švicarskih pevskih društev M&n-ncr^nrharmonie iz St. Gal lena, ki šteje 150 članov. Pevcem se pridruži še 50 švicarskih turistov. Za potovanje po našem Jadrana so si najeli Švicarji parnik kralj Aleksander, imajo pač dovolj denarja. — Živahen tujski promet v Splita. Zadnje dni prihaja v Dalmacijo mnogo letovišč ar j ev. Včeraj zjutraj jih je prispelo z enim vlakom 720, z drugim pa tudi več sto. Te dni prispe v Split 150 članov češkoslovaške agrarne stranke, ki potujejo po naši državi — »Slovenska Marica« opozarja svoje ljubljanske člane, da so njene redne pobi ikacije za leto 1935 (štiri knjige) že izšle ter jih lahko osebno dvignejo do 10. julijo vsak delavnik dopoldne in popoldne v društveni pisarni na Kongresnem trgu 7. Po tO. juliju bomo knjige do- stavili članom na dom proti dostavnimi 2 Din. — Uprava »Slov. Matice«. — Vsem podružnicam Dražbe sv. Orite in Metoda! Vse podružnice prosimo, da za-žgo na predvečer (4. juL) praznika nalili blago ves tnikov sv. Cirila in Metoda krosove. Eventuelni dohodki k reševanja so zaleljeni. — Z hresmotoTnlm letalom m Bndim- pešte v Jugoslavijo. V vasi Sarča blizu Petrovgrada se je spustil v nedeljo popoldne na tla ing. Laj oš Rotter iz Budimpešte z brezmotornim letalom. V Budimpešti se je dvignil okrog 11.30 in dosegel je višino 1900 metrov. Okrog 18.30 je bil v Sarči. — Elektrifikacija severne Dalmacije. Odobren je načrt ing. Karaganjana za elektrifikacijo severne Dalmacije. To bo pomenilo velik korak naprej v povsdigi tujskega prometa. — Silna vročina in suša na Jadrana. V vsej severni Dalmaciji pritiska že več dni prava tropična vročina, V kopališčih kar mrgoli kopalcev. Najbolj so prizadeti otoki, kjer so usahnili vsi vodnjaki. Najhujše je pomanjkanje vode na Kortnat-skih otokih in ki jim pravi ljudstvo Vražji otoki. Tn so pašniki, kjer se pasejo poleti velike črede ovac. Več sto ovac je zaradi pomanjkanja vode že poginilo. Z drugih otokov poročajo, da je suša uničila vinograde. Iz Šibenika vozijo vsak dan s parniki vodo na otoke. — Tragično preminulemu zaslužnemu odborniku, nadpoštarju g. Francu Eiletzu, odkrije Mislinjska podružnica SPD ob novi poti na Uršljo goro 6. t m, ob 17. spominsko ploščo. K svečanosti vabimo vse pokojnikove prijatelje in znance. Po blagoslovitvi pohod na vrh Uršlje gore. V nedeljo 7. t m. bo t romarski cerkvi služba božja. — Popravi. Pod naslovom >Redki jubileji« je bilo ime g. Ivana Skvarča iz Vrhnike potoma natisnjeno >Skvarič«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, vroče vreme, krajevne nevihte. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu in Splitu 33, v Ljubljani, Beogradu in Skopi j u 32, v Mariboru 29. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.7, temperatura je znašala 18.2. — Zahrbten umor. Pri Drežnici bKra Ogulina je bil na Petrovo zvečer iz zasede napaden in umorjen Mile Tatalovič, ko je vozil zdravnika dr. Horvatina na cepljenje koz. Neznanec ga je nstrebi z revolverjem. Iz Ljubljane —Ij 50 letnica dr. M. Vidmarja. V proslavo 50 letnice šahovskega velemojstra univ. prof. dr. Milana Vidmarja priredi pripravljalni odbor za dravsko šahovsko zvezo drevi ob 20.45 v restavraciji »Zvezda« družabni večer, na katerega so vabljeni vsi prijatelji jubilanta in šaha. —lj Proti kalileem nočnega mira. Uprava policije v Ljubljani razglaša: Vedno gosteje se množe pritožbe proti kaljenju dnevnega in nočnega miru, ki ga povzročajo vozači avtomobilov in motoci-klov. Povod pritožbam je predvsem prekomerno h upanje tako podnevi kot ponoči in nepravilno izpuščanje plinov, posebno pri motornih kolesih starejšega tipa. Radi tega se lastniki in voeači avtomobilov ponovno opozarjajo na določila H 50 in 51 občega cestnega reda in I Id mestnega cestnega reda s pripombo, da imajo varnostni organi nalog vsakega vozača motornih vozil, ki bi se ne ravnal po določbah navedenih IS brezpogojno ustaviti in prijaviti radi kaznovanja. —1 j Trgovinski obrati v poletnom časa in ob praznikih v Ljubljani Združenje trgovcev v Ljubljani objavlja, da je glavna skupščina, katera se je vršila dne 22. ju- nija t L sklenila, da m uvode aa a nase junij, julij in avgust poletni čas in se bodo vsled togo sklopa« pričenši s 3. julijem 1 L odpirale trgovine ob 3. uri popoldne, zapirale pa ob istem času, kakor doslej, kor se naredba o odpiranju in zapiranju ne sme kršiti v tem smislu, da bi se obrati smeh zapirati eno uro kasneje. Ravnotako je skupščina sklonila, da te bodo v bodočo vsi trgovski obrati vos dan zapirali ob vsem zapovedanih in nezapovadanih cerkvenih praznikih izvzem* v onih dneh« ko pade praznik na soboto aH ponedeljek, katere dni bodo obratovalnice odprto do 12. are opoldne. Ta sklep skupščine jo odobrila Kr. banska oprava s odlokom z dne 28. junija t L št. VIII, No. 2371/41. Uprava združenja pozivlje članstvo, da se v bodoče ravna po gornjih navodilih in sklepih skupščine. —lj Kres bo na IJnbljenskesB grede korila Akademske podružnica CMD v četrtek 4. t m. na predvečer sv. GSrila in Metoda. Cenjeno javnost, zlasti pa akademsko is srednješolsko mladino vabimo, da se udeleži prireditve v čim lepšem številu. —lj O poletnem ah reševanja pritlikavega sadnega drevja bo praktičen pouk danes točno ob 18. pod okriljem podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani. Zbirališče pri Soli na Prulah. lj Pripravljalni odbor za ustanovitev slovenske šahovske zveze priredi drevi ob 20.45 v mali dvorani restavracijo »Zvezda« na Čast velemojstru prof. ing. dr. Milanu Vidmarju, ki obhaja letos petdesetletnico, družabni sestanek. Vsi šahisti in zastopniki klubov najvljudneje vabljeni. Iz Novega mesta — Nenadna smrt vrlega Železničarja. Na praznik sv. Petra in Pavla bi bil moral nastopiti na novomeški železniški postaji službo 48 letni vlakovodja g. Franc Lapanja. Že malo pred nastopom službe je tožil v uradu o notranji slabosti. Kmalu pa se je zgrudil. Odrejen je bil takojšen prevoz v bolnico Usmiljenih bratov. G. Lapanja pa je že med vožnjo zadet od srčne kapi izdihnil. Ob veliki žalosti in obupnih prizorih, ki so se odigrali na pokojnikovem domu v Smiheln, kjer je zapustil ženo in štiri nepreskrbljene otroci če, je bil blagi mož položen na mrtvaški oder. V ponedeljek popoldne pa se je vršil iz hiše žalosti na šmihelsko pokopališče pogreb, ki so se ga udeležili poseg aotustiujocc&a občinstva številni pokojnikovi tovarifc-šeieanrčarjl s predstojniki. Na pokopališču pa mu je »Stoga« zapela pretresljivo zalostinko. Pokojnik je bfl znan kot skrben družinski oon, ki je bil zelo priljubljen med svojimi tovariši, vesten in cenjen pa v siuibi. Naj v miru počiva, preostalim naše iskreno sožalje. — Državna meščanska šola — šola Janeza Trdine. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, da sme novomeška meščanska šola nositi časten naziv po pisatelju Janezu Trdini. To je poleg preimenovanja najvišjega vrha naših Gorjancev sv. Jere, L 1923. v Trdinov vrh, še druga počastitev spomine barda dolenjske metropola. — Dotok gimnazijskega naraščaja s podeželje. V L gimnazijski resred tek. realne gimnazije je bilo vpisovanje 25. in 26. junija. K sprejemnim izpitom se je prijavilo 118 učencev in učenk. Poslovalo je šest izpitnih komisij. Sprejemni izpiti so napravili skoraj vsi prigiašeneL Vsekakor razveseljiv pojav je dejstvo, da je letošnji dotok učencev s podeželje presenetljivo velik in imajo le-ti pretesno veČino, že nekaj let sem se je opešala občutna vrzel, da je dotok učencev s podeželja na naše srednje nčne zavode skoro-da popolnoma izostal, kar gre gotovo v prvi vrsti na račun neznosnih gospodarskih razmerah, ki tarejo našega kmeta. — Neznosna vročina. Tako hnde vroči- ne, kakor pritiska na Dolenjskem že nekaj dni, na pomnijo niti najstarejši ljudje. Po par kapljicah nedeljskega dežja, je takoj drugi dan pritisnila silna vročina, ki se neprestano stopnjuje. Toplomer beleži v senci 38 stopinj Celzija. Ljudje spričo tega iščejo zaščite pred vročino v ▼odi, kjer nekateri prebijejo tudi kar po vos dan. — »Plaaka« in »Cviček«, V torek sta priredila tekmo na Mu rn o vem kegljišču vnos s novomeška kegljaška kluba »Plaaka« in »Cviček«. Tekata, kateri je prisostvovalo lepo število meščanov, se jo koečala v prid najstarejšega klube »Ploske«, s razliko 7 kegljev. Iz Ptuja — Otroci povzročiti poaer. Otroci posestnika Težaka Jakobe is Turškega vrba so kali ne obiske pri posestniku Skoke Freaee v Pestikek v Halozah. Iz štedilnike so si prinesli v posodi pred hišo žareče žerjeviee ter se igrah. Pred kišo je bilo nekaj sena, ki se je kmalu vnelo, da je zajel ogenj vse poslopje ter svinjake, ki so bili kmalu uničeni. Skupna Škoda znaša nad 20-000 dinarjev. — Za oltpšaio mesta. Mnogi hišni last- Prerana smrt v Ljubljana, 3. julija. Med prazniki se jo na Mlinarakem sedlu v Kamniških planinah smrtno ponesrečila 25 letna dolgoletna vestna uradnice uprave »Jutra« Mira Zupančičeva. Na strmi poti ji je spodrsnilo in je padla čez steno na snežišče, kjer je mrtva obležala, d oči m je njen tovariš uradnik Mirko Stepišnik, ki jo je hotel rešiti, po srečnem naključju obvisel nad prepadom. Truplo nesrečne mladenke so prepeljali v Ljnbljano na njen dom na Dolenjski cesti. V ponedeljek popoldne se je pred hišo žalosti zbrala ogromna množica Mirinih znancev in prijateljev, da jo spremi na njeni zadnji poti. šentjakobski župnik g. Barle je blagoslovil vso s cvetjem zasuto krsto, a šentjakobski pevci so ji zapeli v slovo »Vigred se povrne«. V žalnem sprevodu so za nosilcem križa stopale članice Sokola II. in IV. v krojih, ki so nosne dva krasna venca, a belo oblečena sokolska deca je nesla na grob Šopke de-htečega evetja — zadnji pozdrav svoji so-kolaki vzgojiteljici. Kolegice od »Jutra« SPORT — Mo*K3hJhHiCBje gorske dirke, ki jih priredi Hermesova mototekcija, bodo v ne-daljo 7. L m. na progi Todraž—Lučne pri Gorenji vosi nad Skofjo Loko. Ze na bin-kcetne praznike ob priliki dirkahšenih dirk v Ljubljani je bilo videti, koliko agilnosti in požrtvovalnosti je v naših motocikl istih, da širšo publiko kar najbolj zainteresirajo za to krasno in napeto športno panogo. Bilo je to, kot rečeno, na dirkališče. Nič manj vneme in agilnosti pe ne kažejo ti športniki tndi za tekmovanje ne cesten, pe naj si bo to v gorski legi ali pa ne ravnam. Glede zanimanja pridejo te v poštev v prvi vrsti gorske dirke, pri katerih zainteresira gledalce sposobnost dirkače v navojih ne progi in pe vzpon proge. Ker se tiče zavojev, so ti ne progi nedeljske gorske dirke zelo muhasti in se ho moral dirkač resno pobrigati, da jih brezhibno premaga. Vreme je torej tako, de si vsakdo želi ven v prirodo. Ravno zato je pričakovati, da te dirke, ki bodo v romantični poljanski dolini, poseti kar največ izletnikov in športnikov. Začetek tekmovanja bo ob 15. uri. — če kdo od izletnikov želi, da se posluži vožnje z avtebeeom iz Ljubljane, naj so prijavi nojkaoneje do petka 5.. t m. pri ni ki v zadnjem času preurejajo in Čistijo fasade na svojih hišah, ker se zavedajo, da bodo v kratkem času posetili naše mesto tujci ob priliki proslave 65 letnic, ptujske gasilske čete v avgustu in pa ob priliki kmetijsko-obrtne razstave v septembru, želeti je torej, da bo tudi mestna občina sledila zgledu privatnikov ter tndi ona renovirala fasado na veliki vojašnici, ki stoji na eni naj promet ne jših ulic. Prenova fasade na tej hiši je že skrajno potrebna, saj kazi v sedanjem stanja vso ulico. Popravilo pa bi bilo potrebno tudi od znotranje strani, predvsem stopnišče, kar stranke upravičeno zahtevajo, saj plačujejo razmeroma z drugimi zelo visoke najemnine. — Nasilen gost Te dni se je pojavil v hiši posestnika Los jaka Janeza v Novi vasi pri Ptuju 96 letni fant iz Koga pri Vo-drančih. Doma je bila samo gospodinja, ki jo je zaprosil za podporo. Zena mu je ponudila kruha, ki ga je pa zavrnil ter odločno zahteval, da mu mora dati cel obed. Ker je postajal nasilen, je žena poklicala moža, pred katerim pa je fant pobegnil ter grozil s požigom hiše. Lesjak je nasilneža ovadil ptujskim orožnikom, kri »o ga hitro izsledili ter ga spravili na varno v sodne zapore. naročju planin so nosile tri krasne vence, poklonjene o.— Grozna rodbinska tragedija Severomoravsko mesto Zabreh je bilo danes teden ponoči pozorišče strašne rodbinske tragedije. Pri okrožni bolniški blagajni je bil usluzben kot hišnik, šofer in nočni čuvaj 33 letni Josip Kolar. Njegova žena je pospravljala v poslopju. Ko je hotel v sredo zjutraj rav- lSletna postajenačel- In ako Sozuki je stara komaj 15 let, pa bo nastopila službo postajenačelnice. Dobrega pol leta je bila na slučajni preizkušnji in pokazala je izredne sposobnosti za železniško sružbo. Shzžbo po£ ta jenačelnice je dobila po naključju, brez prošnje, izpričeval, izpitov itd. Na Japonskem je to mogoče. Njen oče je bil nekoč predsednik neke železniške družbe na Japonskem, pa je obubožal in da bi se mogel preživljati, se je potegoval za mesto postaj enačelnika v Soho na lokalni železnici med postajama Matsujaka in Inan. Nekega dne je starec zbolel in hči je sklenila zastopati ga. Kazala je veliko zanimanje za očetovo službo in ko je oče zbolel, je bila v službi od 5 zjutraj do 10. zvečer. Ta čas vozi po tej progi 34 vlakov in 15 letno dekletce je opravilo vse delo samo. Ker se očetu bolezen ne obrne na bolje, je vložila zdaj prošnjo, da bi mogla prevzeti njegovo mesto. Ker se je kot namestnica svojega očeta tako dobro izkazala, so njeni prošnji ugodili. Man] možganov, več pameti Na kongresu ameriških psihijatrov v Washingtonu sta poročala zdravnika Spurling in Ackerty o 35 letni Ženi, ki so ji morali operativnim potom izrezati možganski čir in z njim velik del možganov. Psihijatri so pričakovali, da postane operirana ženska avtomat, če bo sploh še živela. V njihovo presenečenje pa kaže več duhovitosti in inteligence, nego pred operacijo, in preizkušnje njene inteligence so pokazale celo nadpovprečno razvitega človeka v Ameriki. Imenitno se spominja vseh novejših dogodkov, njen spomin pa sega tudi đavolje. Za vse se odloČi brez oklevanja, postala je mnogo bolj odločna, podjetna in iznajdljiva. Strokovnjaka si razlagata to tako, da je ohranjeni dejt možganov prevzel funkcije izrezanega dela Čeprav ima operirana ženska zdaj manj možganov, kakor prej, delujejo bolje, ker jih ne ovira čir. Razen tega gredo duševne funkcije krajšo pot in celotna inteligenca se ne razblinja tako kakor pri Človeku, ki ima v glavi cele možgane. Zvočni kino Ideal = DANES LUCI EHeUSGH v veseloigri HLADNA DEVICA Predstave ob 4., 7. in 9.15 url Kongres gluhih V Frankfurtu ob Maini so imeli te dni zanimiv kongres. Zbralo se je 15.000 gluhih in močno naglušnih, da bi se pomenili o različnih ukrepih, ki naj bi jih storile oblasti po vsem svetu v njihovo korist. Kongres je bil že sam po sebi zelo zanhniv, na njem je vladala popolna tišina, kajti udeleženci so si morali pomagati z jezikom gluhonemih. Obravnavali so se mnogi predlogi, kako pomagati gluhim in močno naglušnim, da bi se njihov položaj zboljšal. Govorilo se je zlasti o mednarodnem znaku za vse gluhe, ki bi prinesel tem nesrečnežem zaščito na križiščih prometnih uhe in sploh na izpre-hodih po velikih mestih. Misli se tudi na to, da bi imeli tudi na železnicah in par-nikih posebna znamenja za gluhe in močno naglušne, da bi ne bili odvisni od pomoči sopotnikov. Prarikrurtski kongres je dokazal, da mnogi grahei ne smatrajo svoje telesne hibe za tako veliko nesrečo, kakor bi človek misin. Kongres je bil združen s svečanostmi, na katerih je bilo toliko veselja, dobre volje m humorja, da bi morali zdravi ljudje zavidati gluhce zanj. Zdaj, ▼ času radija, ko poje skoraj v vsaki hiši po nekaj aparatov, so lahko grahei veseli, da imajo vsaj mir. Sveže sardele kg pa Din &>— Jutri v trgovini „RIBA" Jm Ogrinc Orsdttcs m Pogaeaijev trg Pohlevne čebele Ameriški čebelarji iz treh sosednih dflzav so bih priče prvega javnega razkazovanja novo razvitih čebel brez žel. To je posledica šestletnega križanja m reje v ulnjaku H. Browna v Burleighu, Roj čebel so iapuaisn med 60 gledalcev in nikomur se ni nič zgodilo. Nekateri gledalci so cek> odprli usta, da so jam čebele sečne na jezike. 2ene in otroci so se igrali s čebelami kakor s troti. Predsednik čebelarske sveze iz Kast Orange Hawk je izjavil, da so te čebele za vse praktične namene brez žela. Takih čebel se nikjer ni videl. 3h vse so dobre delavke. Čebele so sicer ohranile žela, ki jsh hudi rabijo, če človek grdo ravna z njimi, če pa ravna z njimi lepo, ga ne pičijo. Brov/nov umjak, ki je eden največjih v Amerika, obsega 700 uljev in v vsakem je 50.000 čebel. Čebel, ki ne pikajo, goji 3300.000. Razstava pohlevnih čebel je vzbucala v Ameriki veliko zanimanje. Tat 21-24 ELITNI KINO MATICA TsL 21-34 BA1II ■ 1 C pote v PESEM POMLA mobi, 7J6 m 9.15 ari. Bog* Tadi ob najhujši vročini vlada v dvorani prijeten hlad PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV? vzeti zjutraj na prašen želodec čaao Franz Josefove prirodne grenčlce Registrirano od ministrstva za soc politiko in nar. zdravje 8. br. 15485 od 25. V. 1936 če Je človek pretežak Mieter James Pitsev je mož, ki ima v vročih poletnih dneh hudo preglavice. Tehta namreč 150 kg in nedavno se je zlomila pod njim stopnica železniškega vagona. V vlak je hotel stopiti v Man-chestru in namenjen je bil na važno trgovsko potovanje. Stopnica pa ni vzdržala njegove teže. Sreča v nesreči je bila, da vlak še ni potegnil, kajti sprevodnik je v zadnjem hipu opazil potnikovo nesrečo in vlak zadržal. Pit-seva so odpeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomil kost na levi nogi, poleg tega je bil pa na obeh nogah močno opraskan. štiri tedne je moral ležati v bofnici, potem je bila pa prva njegova pot k odvetniku, da bi vložil tožbo proti železniški upravi V tožbi je rečeno, da morajo biti stopnice železniških vagonov narejene tako, da vzdrže vsako težo. Na svetu so ljudje, ki tehtajo nad 150 kg, a J:je je v voznem redu rečeno, da se smejo voziti po železnici samo potniki do gotove teže? Pitsev je mne-ška javnost z zanimanjem pričakuje, kakšno stališče bo zavzelo sodišče, ki bo moralo odgovoriti na vprašanje, koliko težo morajo vzdržati stopnice železniških vagonov. Pitsev zahteva visoko odškodnino za bolečine, za zdravljenje in za zamujeno trgovsko potovanje. SOKOL slovijencem v vlaka. AH bo treba tudi za skupni potni list plačati posamezniku Din 5o—,bomo pravočasno obvestili v dnevnem Časopisju in po okrožnici. Zdravo! —lj Po meri m po najnovejših dunajskih krojih moško perilo, triko svilene srajce v najbolj« kvaliteti, pa vendar po nteklh cenah dobite pri M. PIRNAT, Sv. Petra četa 22 bi Poljanska ceeta 1 (Pe-glezen). — Nacelništvo sokolske iape Ljubljana. V smislu navodil Saveza SKJ. bodo mogli od prijavljenih potovati na zlet bolgarskih >Junakov« v Sofijo samo oni, ki bodo izpolnili vse doslej objavljene pogoje in imeli od svojega društva pravilno izpolnjeno sokolsko izkaznico potrjeno od pristojnejre. sreskega načelstva odnosno od policijske uprave, da ni zadržka za potovanje v Sofijo. To potrdilo si mora oskrbeti vsakdo sam pri svojem pristojnem sreskem načelstvu za ljubljanska društva ter za Vič, Moste in Ljubljana — Šiška od tukajšnje policijske uprave). Tako opremljene sokolske izkaznice je treba rzročiti svojim društvom najkasneje do 2, julija t. 1. in ona jih morajo poslati s poimenskim spisom župni upravi vsaj 'do 3. julija. Pravilno izpolnjeno sokolsko izkaznico bomo smatrali samo ono, ki bo imela tozadevno potrdilo od s reškega načelstva in potrdilo društva, da je lastnik plačal članarino za prvo polletje. Z upa bo sokolske izkaznice izročila s posebnim spisom tukajšnji policijski upravi v svrho izdanja skupnega potnega Tista. Ker je ude-lefba na zletu mogoča edinole s skupnim potnim Ustom, bo razumljivo, da oni, ki ne bo predložil pravočasno svoje sokolske izkaznice, ne bo mogel potovati na zlet. Sokolske izkaznice se bodo razdelile na- ZVOCN1 KINO »SOKOLSKI DOM« v ssUd. — Telefon 33-97 herojev zraka DIRIGIBLE predvajamo v sredo in četrtek ob uri Kot dopolnilo Fozov zvočni tednik V soboto ruski fibn Mariborski teden Maribor, 1. jufija, V petek je bfl občni zbor zadruge Mariborski teden, ki je pokazal, da bo tudi letošnja njena prireditev prava gospodarsko kulturna revija. Občni *or je vodil predsednik mesta dr. 14-^ se je zahvalil gospodarskim in ik^tornim deflavoem za sodelovanje, Fun&cijonarji so podaffi zadovoljiv pregled dela m uspehov lanske prireditve, Ravnatelj Loos je poročal o pripravah aa letošnjo p«rirodrtov, ka bo prekosila vse dosedanje. Na letošnji prireditvi bo tudi tekstilna razstava, ki bo prikazala Maribor kot najvažnejše središče nase tekstilne industrije. Razstavišče bo zelo razširjeno ter bo veseličm prostor segal na zeniTji&če za pivovarno. Tujsko prometna raz-stajva bo prirejena v večjem obsegu ter bo pretrvsem posvečena propagandi za Slov. gorice, Namestu stojnic bodo imeli prodajalci Očne kioske ter bo sejem tudi na zunaj enotnejši. Na Aldksandrovi cesti zsrrade moderen kiosk Tajsko prometne zveze, ki bo v okras mestu. Prireditvi bodo še pri-Mjučene: vrtnarska, obrtniSka, foto-am atenska, splošno industrijska razstava rbd. O priliki prireditve bo prirejen v Mariboru mednarodna plesni turnir, lah&oatletsfce iteflome, veslađka tekma, razstava psov itd. Za prireditev je veliko zanimanje tudi v inozemstvu. Za obiskovalce Martborskeiga tedna je dovoljena polovična voznina od 1.—11. avgusta m od 13,—15. za povrateik. Prireditev bo od 3.—11. avgusta. —lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, Izpratanem optiku. Ljubljana. Stari trg 9. ConHrl brezplačno. Iz Kamnika — Mestna godba ime v občinskem proračunu predvideno podporo 9500 Irio, kar gotovo ni majhna vsota. Poleg tega nabere vsa&o leto Čedne zneske s pobiranjem prostovoljnih prispevkov. Za vse to pa ubogim KemniČa3>om, ti morajo take subvencije kriti z novimi davčirimi bremeni, ne iskazuje niti mero hvaležnosti. Letos se nismo imeJi nobenega promenadnega koncerta. Tolažijo nas, saj bo v tujski bolje. Vendar mislimo, da bi ubogi »pur-garjde zaslužili, da se jim godba pokažn vsaj vsake kva-tre enkrat budi s kakim (koncertom, ne pa, da jo slisrmo samo pri redkih pogrebih in paradah. — Pregled konj, ki Jifc vojaška komisija ie ni pregledala, bo 6. julija ob 8. uri na živinskem sejmišču. Opozarjajo se lastmtoi konj, da morejo k pregledu prignali vse konje, bodisi da so isti prijavljeni adi ne. — Osebna vest Vsemu Kamniku dobro znani in priljubljeni eportrrtk mi. Karlo Kumer je imenovan sa &e#a šumske uprave v Bosanskem Petrovcu. Z njegovim odhodom iagube športniki agimega sodelavca, vsi pa prijetnega družabnika. Na novem shzBbenem mestu mu želimo obilo sreče m uspešnsga delovanja, tako v skižbri, kot na športnem polju. MALI OGLA§l STANQVAM\ 2 STANOVANJA obstoječa is dveh sob, oddajamo s 1. avgustom v Lepodvor-sftd ulici 23, bonu Gorenjskega kotodvora. 2152 UDOBNO DVOSOBNO stanovanje s kabinetom, kopalnica, plin, balkon, odda Pranja Snoj, Prešernova, ul. 80. 214« STANOVANJE trisobno, Slornslcova unca, oddam- srn avgust mirni stranki. Pojasnila v Zadružni hranilnici, Sv. Petra cesta 19. 2147 STANOVANJE soba, kuhinja, elektrika, vodovod, oddam takoj poceni. Bučar, Zg. Siska 241 (pod hrtom). 2152 ŽEMTEV 50 par, davek 2 Din Najmanjši snesak 7 Din KUHARICA 24 letna, čedne zunanjosti, ne-omadeaevana, s premoŽenjem, se želi seznaniti v svrho ženit-ve. Prednost imajo državni uslužbenci. Le resne ponudbe s sliko je poslati na oglasni dočnost« it. 270 3130 PRODAM 50 par, davek 3.- Din NajmanJU znesek 8 Din Izložbena stojala kovinske predmete — nudi KROM - KOVINA, it. 34 6S/L LISTEK SUKNJIČI noret, skaut, športne hlače, pumparce in razno perilo kupite zelo poceni pri Presker ju, Sv. Petra cesta. 4-L RAzno Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din ENTEL — A*UR — PUSE izvrši ekspres MATER A MIKEA, LJubljana (poleg hotela Štrukelj) 54/L A. & E. SKABERNE LJubljana — Javlja, da Jemlje do preklica v račun sonet HRANILNE KNJU1CE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske nosapfciai itd. NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v vsaki izbiri v apscijai-od trgovini BUDOLF SEVER, LJubljana, Marijin trg Atev. z, kjer vam Jih tudi etrokovnja-izvrši 267L KUPIM Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din SOKOLSKE KROJE dobro ohranjene, kupimo takoj. Ponudbe s osno pod »Jezdni odsek«. 2143 POZOR FRIZERJI! Poceni se proda se skoraj nov aparat za trajno ondula-djo, anamke R. Henkel, Bernu. Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«