Strokovno šolstvo zaostaja za časom
Svet za prosveto OLO Ljubljana je pred kratkim skupaj z Okrajnim sindikalnim svetom sklical zanimivo posvetovanje o problemih našega strokovnega šolstva. Zraven je povabil še ravnatelje šol in predsednike šolskih odborov vseh srednjih strokovnih šol, predstavnike prosvetnih in družbeno političnih organov in organizacij kakor tudi gospodarstva.
Prvo posvetovanje te vrste je lepo uspelo: prosvetni delavci na strokovnih šolah so tako skušali najti z gospodarstveniki skupen jezik in se zediniti v nekaterih osnovnih vprašanjih precej zapletene problematike našega strokovnega šolstva.
Ena izmed, ugotovitev ljudi iz proizvodnje pri nas je ta, da naše strokovne šole ne dajejo najbolj primernega kadra za delo v industriji in drugih gospodarskih organizacijah. Ko so iskali vzroke, zakaj je tako, so prišli na naslednje misli.
Predvsem je sistem izobraževanja še vedno na istih osnovah, ki so bile postavljene pred toliko ta toliko leti — še v ča-siih Avstro-Ogrske. Ne dosti boljša je tudi mentaliteta naših staršev, kj nočejo svojih obrok pošiljati v vajenske šole. češ: »Kaj pa mislite, svojega otroka, k; je končal nižjo gimna zijo, naj d^m v vajensko šolo?!« Na ta način pridejo na vajenske šole le tisti otroci, ki v drugih šolah ne kažejo dovolj uspeha — čeprav smo v življenjski.
praksi dan za dnem priča kaj zanimivim dejstvom:	da se
otroci, ki so v osnovnih šolah in gimnazijah med najboljšimi, v ;življenju ne znajdejo najbolje ta obratno: da se v praktičnem življenju po navadi najbolje izkažejo prav tisti otroci, ki v rednem šolanju niso pokazali posebnih uspehov! Iz tega sledi kaj zanimiva ugotovitev, da poteka v naših šolah »priprava za življenje« mimo resničnih potreb izobrazbe in priprave in, da bo potrebno spremeniti v splošno izobraževalnih šolah tudi ocenjevanje!
Ker pa so učni načrti stro-» kovnih šol sestavljeni na istih osnovah kot vsi ostali načrti pri nas, prihaja tam še prav posebno do izraza njihova ne-življenjskost in odmaknjenost. Strokovni .učitelji se pritožujejo, da prinašajo otroci na strokovne . šole sila pomanjkljivo znanje iz tistih predmetov, ki jih prav tam največ potrebujejo: iz fizike, kemije — tako, da jih morajo šele oni učiti računstva in podobnih osnov.
Vedno bolj se kaže potreba, da bo Višja pedagoška šola uvedla novo skupino predmetov: tehnična vzgoja—fizika in tehnična vzgaja—'kemija.
Vzporedno s tehnično vzgojo na splošno izobraževalnih šolah pa je potrebno mladim ljudem vcepiti tudi prepričanje, da fizično delo ni manj vredno in manj lepot poglavitno je, da je človek na svojem delovnem
i
mestu dober delavec in. ne to> ali s.e bo. umazal ali ne!
Znana je tudi ugotovitev, da se delavski otroci ne šolajo v toliki meri, ker jih pač potreba sili čimprej v zaslužek za kruh; zato - naj bi gospodarske organizacije prevzele štipendiranje teh otrok.
Na vseh strokovnih šolah so v stiski za primeren učni kader. Urediti bi bilo treba pridobivanje kvalifikacij potom prakse.
Na naših strokovnih šolah je vsako leto odklonjenih veliko število mladih ljudi, ki bi se radj tamkaj šolali; prostori po-'Stajajo pretesni, delavnice so
slabo opremljene (zato ise čuti n,a teh šolah pomanjkanje praktičnega ,dela).
Posvetovanj.e je sprejelo že kar nekaj konkretnih sklepov za izboljšanje stanja v strokovnem šolstvu.
Tako bo do 15. marca posebna komisija izdelala elaborat o strokovnem šolstvu in ga poslala vsem šolam in zainteresiranim organizacijam. Strokovne šole pa bodo v sodelovanju z industrijo izdelale profil© potrebne strokovne prakse in kadra v njihovih ustanovah.
Piredvideva se reorganizacija Tehniške srednje šole v dve ali “tri saimostojn© šole.
Višji pedagoški šoli bodo priporočili ustanovitev oddelka za pouk tehničnih predmetov.
Okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana pa bodo predlagali . združitev I. in III. gimnazije, tako da bo poslopje sedanje realke dobila Tehniška srednja šola.
0 pouku tehnične vzgoje
Današnja- doba je nedvomno doba tehnike in mehanizacije. Rekli bi lahko, da nas skoraj dnevno presenečajo novi tehnični izumi in dosežki. To lahko opazi sleherni na naših cestah, v trgovinah in tudi v domači hiši. Mimo nas drvijo motorji in avtomobili vseh znamk, sko-
bilu ali našteti vrsto znanih dobrih dirkalnih in navadnih motorjev ter še celo vrsto ostalih tehničnih pripomočkov. Dostikrat znajo otroci o teh stvareh več kot pa učiteljica, ki jih poučuje v VII. ali VIII. razredu osnovne šole. Takšnih nadebudnih dečkov, ki sami hla-
Potrebna je delovna vzgoja
Občni zbor Združenja učiteljev in vzgojiteljev posebnih šol
»Tudi posebno šolstvo kot sestavni del celotnega šolstva je od osvoboditve dalje v reformnem gibanju, ki je doseglo svojo kulminacijo z zakonom o šolstvu,« je dejal v svojem poročilu tovariš Albin Ogorelec na občnem zboru Združenja učiteljev in vzgojiteljev posebnih šol Slovenije, ki je bil 28. februarja letos v Ljubljani.
Ker j© Zveza komunistov Jugoslavije nosilec napredne marksistično-leuinistične družbene ureditve, je nadaljeval predsednik tovariš Ogorelec, je
Prosvetni svet Jugoslavije
je sprejel osnutek učnega načrta in programa za osnovne šole in
razpravljal o gimnaziji
Druga seja Prosvetnega sveta Jugoslavije je bila 27. in 28. februarja. Predsedoval ji je tovariš Rodoljub Čolakovič. Na seji so razpravljali o osnutku učnega načrta in programa za gimnazije.
Osnutek učnega načrta in programa za osnovne šole daje smernice za delo šol v celot! in pravi: »Vsaka osnovna šola naj izvaja svoje notranje življenj© in delo na osnovi enotnih načel o življenju in delu šole in predpisanega učnega načrta fh programa, ki se lahko dopolnjuje ali prilagaja potre-oam kraja 1« možnostim posameznih šol.«
V razpravi o osnutku načrta in programa za ©snovne šole je sodelovalo več članov Prosvetnega sveta. Tako so nekateri znova poudarjali pomen splošno tehnične vzgoje v osnovni šoli, sprejeli pa -so tudi predlog, da Ima zaključni razred osnovne šole predmet:	osnove sociali-
stične morale. Na predlog pomočnika sekretarja Sekretariata za prosveto pri Zveznem izvršnem svetu Iva Frola so sprejeli tudi predlog, da se bodo n,a območju srb.skohirvatskega jezikovnega pouka v Okviru materinščine učenci seznanili tudi z osnovnimi pojmi slovenskega In makedonskega jezika.
Na osnovi tega osnutka učnega načrta in programa za osnovne šole, ki je bil po daljši razpravi in dopolnilih sprejet, bodo republiški sveti za šolstvo izdelali podrobnejše učne nažrte in programe.
Razprava okrog učnega načrta in programa za gimnazije, ali bolje o dokumentu »Gimnazija«, ki ga je pripravil Zvezni ravodf za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, pa je pokazala, da so O' tej zadevi še vedno različna mnenja, čeprav 3e Splošni zakon d šolstvu določil naloge in fizionomijo nove gimnazije.
Ta »dokument« o gimnaziji so člani Sveta kritizirali zlasti zaradi tega, ker n© daje dovolj Poudarka tehnični in sploh delovni vzgoji mladih ljudi. Obsežen učna načrt splošnih predmetov ne daje dosti časa za Praktične dejavnosti učencev, s katerimi' prav naj bi postala gimnazija zaključna šola.
Po uvodnih bosedah tovarišice Mitre Mitrovič s© o tej za,de vi razpravljsli šel Krste Crven-kovski, Ivan Leko, Pero Djete-*lč, Ludvik Gabrovšek In drugi.
O vpr-r1..........azile 'e go
''Pril tudi tovariš Čolakovič in med drugim dejal:
*Našo staro gimnazijo smo kritizira!; predvsem z dveh vi- . *|pSov. Kritizirali, smo jo kot ki bila v stari družbi
orientirana na oblikovanje družbene elit© kot posebnega sloja ljudi v naši družbi. Dalje •pa smo jo kritizirali tudi zaradi njene konzervativnosti in preživelosti pojmovanja splošne izobrazbe, kot tudi vloge te šole v sistemu izobraževanja. Čeprav se je gimnazija nekoliko spremenila, je vendar vse doslej, do reforme šolstva, ostala ista, ne glede na vse naš© deklaracije. Celo v tem predlogu (dokument »gimnazija«) ni pretrgana njena organska povezava s tako šolo.
Vsaki šoli, ki jo organiziramo v našem sistemu in v 'kateri bomo izvajali proces njene reforme. moramo pri sestavljanju učnega načrta in programa nekako zagotoviti uresničenje tistega vzgojnega cilja, ki smo ga postavili v vseh naših šolah. V praksi in v tem Osnutku se mi zdi, da tega nismo uspeli. Mislim tu na neko določeno mesto proizvodnega dela v tej šoli, kot tudi na določeno, pomembnejše mesto splošno tehnične vzgoje.
Prej gem govoril o gosposkem duhu, ki ga j,e vzgajala ta šola. Ne zadostuje samo deklaracija, da bomo vzgojili delovnega vsestranskega ‘človeka, ampak jo to stvarno treba tudi omogočiti. Zato mislim, da je v šoli potrebno dati mesta takšnim dejavnostim, ki bodo ubijal© tega gosposkega duha in vzgajale
mladega državljana, ki smo ga pravzaprav v osnovni šoli, do njegovega petnajstega leta, vzgajali kot delovnega človeka...
Mi smo se zedinili, da drugače razumemo in postavljamo splošno izobraževanje,« je nadar Ijeva tovariš Rodoljub čolakovič. »Sola ni edini kraj, kjer se izobražuje mlad človek. Od šole pričakujem, da bo v učencu oblikovala znanstven, marksistični pogled na svet, da ga bo naučila, kako je treba osvajati znanje, tako da bo, dokler ie še v šoli, dopolnjeval tisto, kar‘mu šola ne daje, s pomočjo književnosti', filma, televizije, časnikov itd. Oomogočiti jn olajšati je treba učencu, da se bo vse življenje, tudi potem, ko je šolo zapustil, učil naprej in osvajal znanje, ki mu je potrebno kot proizvajalcu in upravljalen. To se za mene ne pravi znižati nivo šole, marveč ga povišati. Gimnazija mora razvijati vse učenčeve intelektualne sposob-n°sti_ im jih pravilno usmerjati z veščo roko pedagoga.
Zatre« je potrebno, da izženemo verbalizem iz naše šole, da razvijamo praktične dejavnosti in da zagotovimo širjenje obzorja pri mladem človeku...«
Novi osnutek učnega načrta in programa za gimnazije bo izdelala posebna komisja na osnovi omenjenih predlogov in, pr ipomb.
dolžnost vsakega člana sindikata, zlasti pa prosvetnih delavcev, da študijsko proučujejo Program ZKJ in ga prenesejo v vsakdanje učno-vzgojno delo. Mladino je potrebno seznaniti z zgodovino delavskega gibanja, stopnji . psihične sprejemljivosti primerno, ki naj dobi v letošnjem jubilejnem letu še poseben poudarek. Vsi prosvetni delavci smp dolžni sodelovati. pri organiziranju raznih akademij, proslav, študijskih večerov, manifestacij in podobno. S tem bomo podčrtali pomembnost tega jubileja in pokazali, da smo pofoorniki socialističnih odnosov v naši družbi.
Ko je govoril 0 republiškem zakonu o posebnem šolttvu, je tov. Ogorelec , rekel, da posebna komisija sekretariata Sveta za šolstvo LRS že pripravlja teze za republiški zakon; te bodo v bližnji prihodnosti dane v proučevanje vsemu članstvu.
V	predsednikovem poročilu je bilo dalje rečeno, da bo naloga novega Republiškega odbora, da bo pri formiranju enotnega sindikata prosvetnih delavcev znal zagotoviti primerno mesto prosvetnim delavcem posebnega šolstva za reševanje njegovih specialnih problemov. Na razširjeni seji Centralnega odbora našega Združenja (19. I. 1959 v Ljubljani) je bil osvojen predlog za ustanovitev strokovnega združenja, ki naj bi se na primer imenovalo »Združenje strokovnih delavcev za področje posebnega šolstva«.
V to združenje biii se lahko včlanili poleg prosvetnih delavcev naših ustanov tudi psihologi, zdravniki-specialisti, kij
obravnavajo našo mladino, socialni delavci, mladinski! kriminologi — skratka vsi, ki se pečajo s habilitacij,© oziroma rehabilitacijo defektne mladine.
Občni zbor je o tem predlogu Rupubliškega odbora razpravljal in sprejel sklep, da naj se novo izvoljeni sekretariat pooblasti za osnovanje društva defektologov, ki naj bi poleg enotne sindikalne organizacij© prosvetnih delavcev bila morda v kakih treh večjih krajih Slovenije
V	zvezi s študijem na defektološkem oddelku na VPS je bilo y predsednikovem poročilu rečeno, da Pogrešajo zlasti
raj v vsaki hiši imajo že tudi stajo za znanjem tehničnih do-
—-• ---•>-■-•-1-, ----•----*- sežkov, je med našimi šolarji
precej. Če pa se vprašamo, koliko takega praktičnega znanja je dobil naš učenec, ki zapušča osemletno ali srednjo šolo, pa vidimo, da je tega dokaj malo. Tehnični pouk, ki je vpeljan na naših šolah, še vedno tiči v koreninah nekdanjega ročnega dela in ročnih spretnosti. V zadnjem času sicer v tem pogledu kaže nekaj na bolje, vendar je še večina naših otrok, ki nima primernih pogojev, da bi si v času šolanja pridobili resnično tehnično praktično znanje. Seveda bi bilo napačno, ko bi kdo mislil, da mora šola usposabljati otroke za te ali one obrti ali kar specializirane strokovnjake.
na vasi radijski sprejemnik, če drugega ne, pa vsaj likalnik ali električni kuhalnik. Mlado in staro se suče v tem vrvežu tehnike in sodobne mehanizacije.
Kljub temu pa lahko ugotavljamo, da je tehnično znanje naših ljudi — mladih in starejših — vendar precej majhno. Pri tem mladina dostikrat mnogo bolje zna povedati o delu motorja v avtomo-
večjega vpisa tovarišev iz vzgajali,šč, šole za kostna in mišična obolenja, oddelkov na raznih klinikah ter Zavoda za . usposabljanje invalidne mladine. Učni program in načrt defektološkega oddelka na VPŠ Pa bo treba na osnovi dosedanjih izkušenj dopolniti.
Splošni zakon o šolstvu predvideva za šolanje defektologov ustanovitev visoke defektološke šole. Po dosedanjih tezah bo imela ta šola pet oddelkov: surdopedagoškega, tiflopedago-škega, logopedskega, oligofreno-pedagoškega lin orlopedago-škega.
Gospodarski plan razvoja posebnega šolstva predvideva še naslednje novogradnje oziroma adaptacije:	novogradnjo
zavoda za gluho mladino v Ljubljani, dozidavo novega trakta pri Zavodu za slepo mladino, novogradnjo vzgajali-šča obrtniškega tipa v Ljubljani! alf drugem večjem industrijskem središču, novogradnjo novega habilitacijskega zavoda za duševno nerazvito mladino y Ljubljani, adaptacijo obstoječega vzgojnega zavoda »Janez, Levec«, dokončno ureditev vzgajališča v Smledniku in ustanovitev habilitacijskega zavoda za težje debil© in lažje 'imbecijč.
Med drugim je tovariš Ogorelec v svojem poročilu poudaril potrebo, da se morajo sindikalne skupine na posameznih šolah še bolj utrditi in poleg drugega skrbeti za idejno političn; dvig tehničnega (n pomožnega osebja na usfanovah.
V	razpravi so delegati zlasti poudarili — podobno kot je nakazal v svojem uvodnem predavanju profesor Albin Podjavoršek, predstavnik slovenske akcije jugoslovanskega Združenja za mentalno rehabilitacijo — da nam manjka primernih delavnic za 3. stopnjo vzgoje te mladine. V tem pogledu j© zanimiv poskus, ki so ga napravili v vzgajališču Planina; del svoje proizvodnje je tamkajšnja tovarna odstopila zavodu. Na ta način skušajo povezati svoja prizadevanja z
, industrijsko proizvodnjo, kar je edinstven poskus v naši državi. Vsi delegati so se strinjal,;, v tem, da je potrebno v duševno prizadetih otrocih razvijati njihove delovne sposobnosti v večji meril, kot je to bilo doslej; tl otroci pogosto nočejo v šolo, opravili bj pa vsako fizično delo.
V	tem smislu se je glasil tudi naslednji sklep občnega zbora: naj bodoče društvo defektologov proučij vprašanje poklicnega usposabljanj-, mladine.
Pa poglejmo, kaj vse se učijo učenci pri tehničnem pouku v višjih razredih osemletnih šol. Kaj pisana paleta je te Hehnizacije*' na naših šolah. Nekje krpajo v petem razredu nogavice, drugje fantje kot dekleta izdelujejo prav lepe in okusne prtičke in košare. Drugod spet delajo iz rafije čudovite stvari. Nekoč sem ob koncu leta obiskal razstavo na neki šoli. Občudoval sem razstavljene predmete. Oko mi je obstalo na mrežici, iz polivinila; mrežica je bila namenjena za prenašanje raznih stvari, spodaj pa je bil napis učenca^ ki jo je izdelal; bil je to učenec osmega razreda.
Kaj bi še pisal in zabavljal. Odkrito si moramo povedati v obraz, da. je pač skrajni čas, da storimo vse za izboljšanje tehničnega pouka. Naši šolniki, ki se ukvarjajo s tehnično vzgojo, so v precejšnji zagati, bodisi zaradi materiala, bodisi zaradi programa in učnega načrta. Zakaj je na nekaterih šolah pouk tehnične vzgoje na tako nizki stopnji, je povsem razumljivo. Največkrat so težave z nabavo primernega orodja in materiala. Drugo vprašanje pa je strokovni kader. Sodobni pouk tehnične vzgoje si predstavljam tako, da bi učenec znanje, ki si ga je pridobil pri pouku kemije in fizike, dobro utrdil pri urah tehničnega pouka. Na primer: pri fiziki je slišal o temni kameri, o goriščni razdalji, negativu, pozitivu itd. Kako lepo in življenjsko bi si učenec to znanje osvojil, ko bi pri urah tehnične vzgoje delal posnetke s fotografskim aparatom, naslednjo uro pa bi film razvijali in delali slike. Ta pot utrjevanja in dopolnjevanja znanja pa ni edina. Lahko bi pri pouku tehnične vzgoje, učitelj delal z učenci elektromotor, ali zračno črpalko, ne glede na to, da profesor fizike o tem še ni povedal ničesar. Ko bo učenec sedel v klopi in poslušal o tem razlago, se bo spomnil dela v delavnici in bo tako tudi učiteljevo razlago dosti bolj kritično sprejemal in ji sledil.
Tudi pri ostalih predmetih bi tehnični pouk lahko pripomogel k resničnemu in temeljitemu osvajanju znanja. Na primer: pri pouku zemljepisa je govora o izohipsah in ekvidi-stancah. Učenci bi lahko prej ali pozneje izdelovali reliefi, barvali in delali hiše in ostalo.
Ob 40-letnici...
Najboljši sestavki bodo nagrajeni
Učitelji in vzgojitelji posebnih šol Slovenije — delegati na občnem zboru Združenja 28. febr. 1959. Sredi med njimi njihov dolgoletni predsednik Albin Ogorelec,* ki je pred kratkim praznoval' 60-letnico; delegati so mu za ta praznik podarili lep šopek in darilo kot zahvalo za njegovo vztrajno in požrtvovalno delo, posvečeno zlasti gluhim in otrokom z govornimi motnjami. Tudi mi se pridružujemo voščilom in želimo tova rišu Ogorelcu še mnogo uspešnih in krepkih let!
V svojem priporočilu, kako naj šole proslavljajo letošnje jubilejno leto« je republiški Svet za šolstvo obljubil, da bo nagradil najboljše domače sestavke učencev v osnovnih šolah z nagradami 10.000, 7.000 in 5.000 dinarjev ter sestavke učencev srednjih šol (gimnazij, učiteljišč, srednjih strokovnih šol itd.) z denarnimi zneski. 20.000, 15.000 in 10.000 dinarjev Šolska vodstva naj pošljejo najboljše sestavke okrajnim tajništvom za šolstvo, ta pa jih bodo do 1. novembra 1959 dostavila Svetu za šolstvo LRS. Tam jih bo ocenila posebna komisija Svet za šolstvo LRS priporoča okrajnim in občinskim svetom, naj tudi v svojem okviru razpišejo nagrade za najboljše spise, pesmi, risbe s tematiko iz naše revolucionarne preteklosti.
V	proslavljanju 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ bodo šole na najrazličnejše načine prispevale svoj delež. Razen šolskih proslav in akademij bodo pripravile svečane sestanke mladinske in pionirske organizacije s prejemanjem novih, članov, organizirale bodo javne nastope šolskih skupin po zgledu radijskih oddaj »Kaj veš, kaj znaš?«, dalje partizanske pohode v kraje, ki so pomembni za delavsko gibanje in ^iOV.
V	znamenju proslav ob 40-letnici bodo tudi najrazličnejša športna in kulturno-umetniška tekmovanja, taborjenja, razne delovne akcije, kot na primer urejanje spominskih parkov, partizanskih grobov, telovadišč, igrišč in podobno.
Prav tako bo vključevanje
Takšno vzajemno izpopolnjevanje bo učencu zares dalo trdno znanje. Goli verbalizem, ki se žal še skriva v nekaterih šolah, bo ■pa ta način sam od sebe odpadel.
Marsikdo bo morda ugovarjal, češ, vse to je lepo slišati, kje pa so delavnice, kjer so dobri kadri. Res je, da nam vsega tega primanjkuje. Sole bi morale imeti dobro opremljene delavnice z vsem potrebnitn orodjem in materialom. Če pomislimo, da ponekod nimamo ■ še niti dovolj učilnic, je to seveda precej slaba perspektiva.
Kljub vsem težavam pa je treba v naše šole uvesti resnično tehničn*-pouk, ki bo otroku v življenju nujno potreben. Danes je nastopil tudi čas sam, ki terja od človeka določeno tehnično izobrazbo. Nič nimamo proti domači obrti (vezenju, pletenju, šivanju in tako dalje) vendar je otrok — kakor vsak današnji človek — prisiljen ravnati s celo vrsto sodobnih kuhinjskih in ostalih pripomočkov. Kaj naj stori učenka doma, če ji nenadoma odpove električni likalnik ali kaj podobnega. Mar ni dobro, da zna sama popraviti električne naprave, ki so tako enostavne? Znanje tehnike naj bi bilo obvezno za vse; napačno je mnenje nekaterih učiteljev, da tehnika pač ni za dekleta in da je zanjfe dovolj, če znajo plesti, šivati ipd. To je le podcenjevanje in enostransko gledanje na vzgojo mladine.
Se nekaj besed o naših kadrih, ki poučujejo tehnično vzgojo. Na osemletni šoli poučuje ta predmet največkrat predmetni učitelj za ročno delo in risanje ali pa gospodinjska, učiteljica; poi\ekod pa ta predmet poučuje pač tisti, ki ima do tega dela tudi sam veselje. V prihodnje bi morala Višja pedagoška šola ustanoviti nov oddelek in to: tehnična vzgoja in fizika ali kemija. Mislim, da imata ta dva predmeta dosti več. skupnega, kot je to risanje. In koliko je dala VPS pri pouku oziroma pri predavanjih ročnega dela tehničnega znanja, vedo dobro njeni slušatelji sami. Načrtno bo treba vzgajati primeren kader za naše osemletne šole. Dostikrat naši učitelji ali učiteljice imajo veselje do poučevanja ročnih spretnosti oziroma tehničnega pouka, toda kaj, ko je tudi njim šola dala mnogo več teoretičnega kot pa praktičnega znanja. Kako naj šolnik uči učence fotografiranja, ko se je komaj pred kratkim naučil sam; kako naj učencem kaj pove o avtomobilu, ko ga ne zna niti voziti, itd.
Stara šola je dala našim šolnikom vse premalo takega tehničnega znanja, ki bi ga lahko praktično uporabljali. Zanimivo je, da po drfigih državah posvečajo tehničnemu znanju dijakov dosti več pozornosti kot pa pri nas. Tako morajo na primer učenci srednje šole v Sovjetski zvezi, ko pridejo do zadnjega letnika, obvezno opraviti šoferski izpit, kar velja enako za ženske kot za moške. Koliko pa je naših maturantov, ki ob koncu zrelostnega izpita znajo voziti avtomobil? Vse to je pri nas prepuščeno dobri volji posameznika. Cas je, da bi take in podobne stvari tudi mi vpeljali v šole, ne samo zato, da bi ugodili sitnim propagatorjem tehnične, vzgoje, marveč kot potrebo časa in vzgajanja v duhu daljne perspektive.
Ne smemo s tehnično vzgojo čakati tako dolgo, da nas čas sam priganja, mladino sistematično uvajati v svet tehnike. Morali bi storiti v prihodnje še več, da bomo našo mladino vzgajali za prihodnost, tako, da bo v tehničnem smislu pripravljena graditi novo družbo.
Upajmo, da bo skorajšnji kongres Ljudske tehnike razčistil nekatera vprašanja o vzgoji tehničnega pouka na naših šolah in postavil trdne temelje za nadaljnji razvoj tega, v naši socialistični izgradnji tako pomembnega činitelja.
V. R-
mladine v delovne brigade za delo v domačem kraju ali na avtomobilski cesti	Beograd—
Djevdjelija v znamenju slavnih borbenih tradicij naših narodov«
13 LET POMORSKE SREDNJE SOLE Na sliki vidimo dijake ter profesorje, ki prihajajo s prakse z vojno ladjo LAUSO. Vsako leto o počitnicah utrjujejo dijaki teorijo v praktičnem delu. Križarijo širom Jadrana in tako epoznavajo ne samo težke zakone Neptuna, marveč tudi lepote, ki so nanizane vzdolž prelepe obale. Kaj pa, kadar zapoje zvonec in je počitnic konec? Življenje na Pomorski srednji šoli je vedno živo ter vseh barv. V okviru mladinske organizacije deluje marksistični krožek, pevski zbor, dramski krožek (ki se nam bo vsak čas predstvil z Jezusovimi apostoli), recitatorji itd. Imeli smo priliko, da jih srečamo tudi pred televizijskimi kamerami »Spoznavaj svet in domovino.« V okviru Partizana pa so letos doživeli redek trenutek priznanja; pod vodstvom vztrajnega ter sposobnega vaditelja tov. Marcela Djurdjeviča so prejeli pokal Ljudske pravice. Trenutno se pripravljajo na primemo počastitev 40-letnice KPJ: program obsega triintrideset točk, med vsemi najpomembnejša pa je odhod na avtomobilsko cesto kot prva slovenska srednješolska brigada.
Smučarski tečaf v Kranfski gori
Smučanje je ena najbolj razširjenih panog športnega izživljanja med našo mladino v Sloveniji. Seveda še vedno ni pri nas takšne množičnosti, kot bi si žieieli. Najbolj pereče je ma: tarialno vprašanje in usposobljeni kadri, ki bi se pečali z vzgojo otrok in mladine. Pomemben prispevek k dvigu telesne kulture oziroma vzgoje so razni seminarji in tečaji za učiteljstvo na osemletnih šolah.
V meseou februarju je Svet za šolstvo LRS organiziral desetdnevni smučarski tečaj v Kranjski gori. Zbranih je bilo preko 40 učiteljev In učiteljic, ki so bili ped vodstvom tovariša Vinka Knola razdeljeni v tri skupine. Vsako skupino je vodil smučarski učitelj, ki je tečajnikom nudil čimveč znanja > Iz smučarske tehnike. V dopoldanskih urah so tečajniki imeli praktični del, popoldan pa .so bila predavanja. V praktičnem delu je bila predelana sodobna osnovna šola smučanja z vsemi liki. Tisti, ki so bolje smučali, so pod vodstvom strokovnjaka dobrih še večje znanje iz smučarske tehnike in nadaljevalne šole smučanja. Popoldan pa so tečajniki poslušali zanimiva predavanja o gorskem reševanju, alpinizmu, o smučarski opremi in zdravstveno predavanje. Vsem udeležencem tečaja je bil prikazan ozki film o sodobni šoli smučanja in nadaljevalni šoli.
Vsekakor so naši (mladi učitelji odnesli s tega tečaja precej znanja, dasi snežne razmere niso bile-ravno ugodne. Tečajniki bodo s tem znanjem nudili naši mladini sodobno šolo smučanja. In ne samo to; važno je, da se smučarska dejavnost na naših šolah razširi in postane množično zabavni šport. Na ta način bo šola postala žarišče športne dejavnosti, kar je v skladu s smernicami lanskega kongresa telesne kulture v Beogradu.
Vladislav Rozman
Obvestilo
Na občnem zboru Zveze pedagoških društev je bil sprejet predlog, naj bi bil 2. pedagoški kongres 1960. leta. Da bi koS-gres lahko obravnaval čimbolj aktualna vprašanja naše vzgojne prakse in teorije, prosimo prosvetne delavce, da nam do 13. aprila 1959 odgovorite na naslednja vprašanja:	1. Katera
vprašanja bi po Vašem mnenju kongres moral obravnavati? 2. Bi želeli s kakšno temo aktivno sodelovati? Navedite teze teme.
3.	Imate kakšne predloge?
Odgovore pošljite na naslov Glavni odbor Zveze pedagoških društev, Ljubljana, Gosposka 3.
Mesec dni
na zagrebških šolah
Vsi, ki poučujejo srbohrvaščino na naših šolah, poznajo težave, s katerimi je zvezan pouk tega. slovenščini tako sorodnega jezika. Otroci imajo . občutek, da srbohrvaščina ni nek nov jezik, ki se ga je treba učiti, ampak da ga že znajo. Podobno čutijo večkrat tudi predavatelji, ki niso imeli prilike priti v stik z živim jezikom: tako nastaja ilirščina, katere je še precej na naših šolah. Sama sem učila najprej kot učiteljica, nato kot predmetna učiteljica za slovenščino — srbohrvaščino in spoznala, da slovnica in leposlovne knjige sicer dajo znanje jezika, toda to znanje je v glavnem pasivno. V razredu pred otroki človeku zmanjka besed, kaj šele pravilnih oblik za kakšen aorist ali imperfekt, ki ju slovenščina ne pozna. Zdaj se moj študij na fakulteti bliža koncu in na posebno željo me je Svet za kulturo in prosveto LRS jeseni poslal za mesec dni v Zagreb, da se izpopolnim v praktičnem znanju srbohrvaškega jezika.
V tem času sem prisostvovala / pouku na dveh osemletkah, na višji gimnaziji in se udeležila tudi nekaj predavanj na univerzi. O učenju samega jezika ne morem povedati kaj posebnega, ker tega se pač človek uči nekako mimogrede, vsak hip, v razgovoru, hospitacijah. Res je, da govore Zagrebčani kaj ikavski dialekt in da na ulici nisem mogla slišati tistega, kar bi lahko v Sarajevu ali kje v predelih Šumadije, vendar pa so profesorji, s katerimi sem prišla v stik, govorili lep, čist jezik in tudi otroci se trudijo, da bi govorili pravilno. Čutila3 sem, da me je sprva vsak razgovor utrudil, ker sem neprestano morala misliti, iskati besede. medtem ko sem proti koncu meseca že brez posebnih težav prevzela uro srbohrvaščine v sedmem razredu osemletke.
Poleg znanja jezika pa sem pridobila, spoznala in videla še marsikaj zanimivega in koristnega. Profesorji so bili z mano dobri in so mi po učnih urah često pojasnjevali posamezne posebnosti srbohrvaščine; mnogi med njimi so izrazili željo, da bi prišli vsa,; za krajši čas v Slovenijo, kajti v njihovih šolskih berilih po tudi slovenski teksti v originalu in to jim dela težave.
Otroci so na splošno bolj živi kot pri nas — čutiti je vpliv razgibanega velikega mesta in, južnega temperamenta. Profesorji imajo z njimi precejšnje težave. Najmočnejša sila, ki jih pritegne k sodelovanju, je trdno, čim popolnejše znanje predavatelja. Videla sem sedmi razred osemletke, ki je pod vodstvom izkušene roke sodeloval pri obravnavi glagolov z isto vnemo kot pri zbijanju žoge med odmorom.
Posebno lepe so bile nekatere ure branja in razčlenjevanja tekstov7. Takšna je bila na primer ura, v kateri so obravnavali pesem	» H as a n a gi n i oa «.
Predavateljica je najprej razložila manj znane besede, kot so: kaduna, didža, bežika, nato se je dotaknila samega izvora in prvotnega pomena besede »balada«. , Pri razčlenjevanju vsebine (ko so pesem že prebrali), pa je vodila otroke predvsem k spoznavanju značajev oseb: Kaj je želel Hasan aga? Zakaj je tako — vsaj za naše pojme — krivično in kruto ravnal z ženo? Nobena beseda, nobena kretnja ni brez pomena —
usmerjala jih je. da so našli njen pravd smisel. Na sličeri način, so potem spoznali še ple--menit, močan in ponosen zna-čas Hasan aginice. Otrokom je postalo jasno (kolikor Je bilo možno za njihova leta), da prav iz trdnosti značaja izvira tragična veličina njenega lika. (Na splošno polagajo profesorji pri razčlenjevanju beril in pesmi posebno pažnjo na spoznavanje značajev). Ko so otroci spoznali in začutili moč pesmi, so z lahkoto dojeli, zakaj je ta pesem bila naša prva narodna pešam, katere umetniško vrednost so priznali tudi v svetu.
Sledil je še kratek razgovor o jeziku v »Hasanaginici« in o pesniških figurah, ki jo lepšajo. Poizkus, dati toliko novih pojmov v enj uri in vpeljati u-čence v globino značajev, je bil vsekakor drzen — a je uspel.
Čeprav ne spada v mojo stroko, sem si na osemletkah (ali osnovnih šolah, kot jih oni sedaj imenujejo) vendarle ogledala tudi ure spoznavanja družbe in prirode. Ta dva predmeta sta v reformirani šoli uvedena letos prvo leto in sicer od četrtega leta dalje, vsak po tri ure tedensko. Težave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja učbenikov. odstranjujejo na različne načine. Edem izmed dobrih pripomočkov so ozki filmi, izdelani po posameznih temah novega programa- V petem razredu'je že deljen pouk, in sicer v glavnem na dve skupini: materin jezik in spoznavanje družbe poučuje en predavatelj, matematiko dn spoznavanje prirode pa drugi. Ostale predmete, kot so: tuj jezik, pouk glasbe itd. učijo posamezni strokovni učitelji. Pedagoški delavci so mnenja, da je snov, ki je predvidena za peti razred, vsekakor preveč obsežna za enega samega človeka. V prihodnje bodo tudi univerze po možnost; usposabljale predavatelje v tej smeri.
Na višji gimnaziji je pri pouku srbohrvaščine v ospredju literatura od prvih spomenikov do najnovejših leposlovnih del. Slovnico obravnavajo le vzporedno ob berilih. Mlajša literatura je že sama po sebi zanimiva, a tudi stare zapiske (na primer Traktat Cmorisca Hrabra) je profesor s pomočjo komparacije današnjih jezikov podal neverjetno živo. Ko so govorili o razvoju starocerkve-noslovanskih vokalov, so dijaki čutili, da je tekst v knjigi samo osnova, na podlagi katere profesor preizkuša njihovo znanje, njihove sposobnosti.
Zame so predstavljale posebno odkritje Ure o hrvaških pisateljih in pesnikih. O Senol ali o Matošu so govorili kot o dragih ljudeh, ki so hodili po teh ulicah, kjer hodimo mi sedaj. ki so delali za srečo in svobodo Hrvatske. Predavatelj i so znali svoja občutja, svojo ljubezen do literature — tesno prepleteno z znanjem — posredovati tudi dijakom. Seveda ne velja to v enaki meri za vse, vendar za pretežno večino. Imela sem priliko, da sem prisostvovala uri, ko so govorili o Prešernu. iBlo oe Uosti znanja, tudi želje p0 spoznanju, a očitno sem pogrešala .tisti topli odnos im tisti ponos:	s katerim
Slovenci govorimo o našem največjem pesniku. Seveda je to razumljivo, ker je pač maš, vendar bi bivanje v Sloveniji — pa četudi samo za kratek čas — mnogo pripomoglo k toplejšemu odnosu do naše literature. Tudi; jezik ovira zbliža-
nje. Prevodi, pa še tako dobri, ne morejo nikdar biti enakovredni originalu, prevajanje iz slovenščine v srbohrvaščino je pa težavno tudi zaradi različne akcentuacije. Posebno Prešernove pesmi izgube v srbohrva ščini dosti miline in finese.
Ogledala sem si tudi šolska berila. Opremljena so z reprodukcijami del vidnejših hrvaških slikarjev: Račiča, Kranjčeviča itd. Vebina obsega poleg odlomkov iz hrvaške, srbske in slovenske ter makedonske literature tudi precej primerkov svetovne literature. Na splošno je precejšen poudarek zlasti na novejši svetovni Jdtergturi. To je razvidno tudi Iz seznama det za domače čtivo. Všteti so pisatelji: Shaw, Moravia, Sartre, Brecht, Lorca Itd. Pri emi izmed ur so se pogovarjali o odnosu med sodobno ameriško in črnsko literaturo. Dijake, ki jih pač najbolj zanima sedanjotet in prihodnost, takšne teme pritegnejo ter vzpodbudijo k aktivnemu sodelovanju. Govorili so tudi o sodobnem revialmem tisku in bila sem zadovoljna, da som jim lahko povedala kaj o slovenskih revijah. (Pomislila sem, kako dobro bi bilo, če bj naše šole imele naročeno katero izmed hrvaških ali srbskih revij, kot so: Republika, Sa-vremenik, Krugovi itd.).
Odnos med profesorji in dijaki je zlasti v višjih razredih resnično tovariški. Nekega dne sem slišala razgovor, ki oe razen tega pričal tudi o dobri pedagoški taktiki:
Profesor: »Odloči se: Ali naj ti za ta prestopek dam ukor po razredniku ali naj počakam, da napraviš še enega — kajti že večkrat si pokazal, da nikogar ne želiš upoštevati šolskega reda — pa ti potem dam ukor po direktorju.«
Dijak:	»Saj se bom pobolj-
šal!«
Profesor: »Poslušaj, poznava se in zato ne bova barantala. Reci odkrito besedo!«
Dijak: »V resnici imam trdno voljo, da ne bom ničesar več napravil.«
Profesor: »To me veseli. Ampak sedaj reci, kaj naj jaz storim, če si 'tako siguren.«
Dijak: »Prosim, počakajte še nekaj dni, da premislim!«
Profesor: »V redu. Počakal bom, tl pa premisli in se odloči. Saj veš: če dobiš sedaj ukor po razredniku, za naslednji prestopek pa še ukor po direktorju, bo žalostna stvar.«
Dijak je odšel' resnično zaskrbljen.
Zadnji teden sem poslušala predavanja na univerzi. Mnogo laže bi naši slavisti poučevali srbohrvatski jezik ter literaturo jugoslovanskih narodov v višjih razredih, če bi vsaj en semester poslušali predavanja na hrvaški ali srbski univerzi. Spoznali bi živ jezik, mentaliteto ljudi, deželo — osnovo, Iz katere raste literatura, umetnost sploh.
Profesorji na univerzi so dobri, pripravljeni na sodelovanje, pa tudi precej študentov je izreklo željo, da bi prišli za nekaj časa na študij v Ljubljano. Možna bi bila zamenjava. Mnenja sem, da bi takšen način dela mnogo pripomogel k medsebojnemu poznavanju in spošto-vanu naših narodov, poleg tega pa bi ljudi usposobili za dobre slaviste, dobre predavatelje srbohrvaškega, oziroma slovenskega jezika ter literature.
Neža Maurer
Ernest t iran:
0 estetski vzgoji
(Nadaljevanje in konec)
Potem smo o priliki še teoretično pogledali v umetnikovo delavnico.
To je moje »uvodno predavanje« v estetiko:
Kdo je pesnik?
»Tisti, ki piše pesmi.«
Kako jih pa piše?
»Izmisli si jih.«
Kako si jih pa izmisli?
»Izbere lepe besede, da se na koncih ujemajo.«
Ali bi ti tudi to znala?
»Tisto pa ne. To je zelo težko. Pesnik mora imeti žilico.«
To ni tako posebno težko! — Pa jim preberem iz Murnika tisto o nadebudnem pesniku, ki je hotel narediti posebno lepo pesem.
Ciklamen in gobe, m tudi narobe, gobe, ciklamen —
Piš me v uh! Amen!
Je to pesem? Saj se rima!
(Smeh. »Ne, to že ne! To se nekdo norčuje!«)
Iz koga?
»Iz takih pesnikov.«
Tako je. Taki pesniki bi bili lahko prav vsi. Zbrali bi lepe, poetične besede, da bi se rimale, pa bi bila pesem. Kdo ve, kaj pa so to: poetične besede? Otroci poznajo Prešernove Po-•zije.
»Na moji spominski knjigi tudi piše: Poezije!«
In vanje ti součenke in prijateljice zapisujejo same lepe, poetične besede. Kakšne pa na primer?
»Srce, sreča, rožice, mladost, rdeča lica, nebesa, dolgo življenje ... «
Napišimo si jih na tablo! Napravimo iz njih pesem! Najprej si jih moramo lepo urediti, postaviti vsako na svoje mesto, da se bodo vrstice ujemale, kakor treba, in tako dalje. Začnimo! — Mladost. — Pesnik bo to izrazil s prispodobo: mladost poosebi v mladega človeka, mladeniča ali mladenko, ta se rada smeji, rada poje, ima rdeča lica, nobenih Skrbi ne pozna in tako naprej.
Že pri ljudski pesmi smo videli, da rada uporablja zmanj-ševalne oblike. To bomo tudi mi, če bo prilika. «
Prva vrstica: Pesem, smeh in lička rdeča.
Rdeča — zraven gre sreča. Kje na je sreča? V srcu. Srčku! V mladem srčku sama sreča.
Rožic nikakor ne smemo pozabiti! Kjer so rožice, je lepo, radi jih imamo, poleg tega nam pomenijo pomlad, ki je
po dolgi zimi vsi komaj že čakamo. Kadar hočemo povedati, da je zelo zelo lepo, rečemo, da je kakor v devetih nebesih. Deveta nebesa so seveda predolga beseda, namesto nje bomo rajši rekli — ne paradiž. To je tujka. Spomnite se rajske ptice! Raj torej. Pa imamo pesem:
Rožica na sredi raja, ncuj ti dolgo, dolgo traja! Vam ugaju, kaj!? Seveda jim ugaja. (Drugi dan imam vse količkaj razpoložljive spominske knjige na vratu.)
Je to pesem? — »To pa je!!« Ni! To so besede, nič drugega kakor prazne besede. Prazne, brez vsebine. To je obrtniški izdelek po naročilu, taki »pesmi« manjka to, kar je glavno, duša. Saj ste sami videli, kako smo jo naredili. Kakor potico v modlu. Tal); pesnik je lahko vsak. Prava pesem nam mora 'razgibati dušo, da bomo s pesnikom vred vriskali, jokali, trepetali, da bomo z njim čutili, da nas bo ganil. Nam nekaj — dal.
To so otrokom bogate ure, doživetja. Odpirajo jim vrata k razumevanju umetnine. Ko potem bero naše pesnike, jih bero čisto drugače. Mnogo globlje.
Potem se spustim, kadar je prilika, prilika je vedno, v podrobnejše stvari. Beseda je v vsakdanjem življenju obleka misli, velikokrat oguljena in revna kakor garderoba podeželskega odra. Niti ne pomislimo, kaj. pravzaprav pomeni. Primer: Prosim to »prosim«. Prvo je vljudnostni izraz za pritrditev ali soglasje. »Smem malo pogiedati Vaš časopis?« — »Prosim!« — Prosi pa pravzaprav on, ne jaz! »Prosim za kovača kvasa!« Pa ga bo plačal! »Lepo te prosim, ne kriči mi na ušesa!« Prepoved! »Stari Tina je prosil od hiše do hiše.« Ista beseda to toliko pomenskih različic in odtenkov. AH pa narobe: Joka se, kisa se, cmeri se, veka, dere se, plaka, solzi se (če1 reže čebulo). Vsaka teh besed ima svojo barvo, pisatelj jih odbira po svojem okusu, da doseže z njimi umetniški učinek. Smejati se, krohotati, hahljati se, hihitati se, tolči se po kolenih, po-smihati se, zasmehovati, sme-,šiiti — vsako pomeni nekaj drugega. Umetnost je v izbiri. Otrokom se pri, tem budi jezikovni izraz in okus polagoma raste. Posebno pri skupni popravi spisnih nalog je mnogo prilike za to jezikovno estetsko gimnastiko, ki je otrokom zelo zanimiva, ker ob nji nekako sami začutijo svojo rast.
Raba jezika mora postati zavestna. sicer bo jezik, obtičal več ali manj na svoji elementarni stopnji. Sploh mislim, da
v naših obveznih šolah učimo vse preveč slovnice, zelo na škodo jezikovne kulture, ki je vse važnejša.
Navajajmo učence na opazovanje. Tega. je več vrst. Gospod in gospa, ki sta šla na polj© gledat, kaij dela pšenica, sta jo videla močno drugače kakor lastnik. Lovec zasleduje sied 1 divjačine drugače, kakor šofer gleda cesto, gledališki kritik je drugače pozoren kakor kemik ali biolog pri svojem poskusu. Pri enem je pozornost razdeljena, pri drugem osredotočena. Umetnikova je povezujoča, oblikovalna, tvorna, združuje resničnost s subjektivnim, osebnostno pobarvanim doživetjem. Z izrazom, ki ji ga da, prestopi mejo primarnih čutnih (vidnih, slišnih, ritmičnih) doznav, postane zavestna, se utelesi v predstavo, misel, sliko, ki potem razgiblje našo emocialno plast duševnosti.
Tako bodo tudi otroci pri podoživljanju umetnine izha-iali. iz njenega izraza. Največkrat bo ta izraz jezik: tropi, figure, ritem, dikcija. Zelo napak bi bilo, če bi otroke gnjavili z definicijami; samo opozarjajmo nanje in naj jih sami skušajo razvozljati.
— Ko svojo moč vihar najbolj razklada,
okrog vrat strada na pomoč zavpije
in vstane šum, ia moč za ' možem pada.
Koledar za 40-i@tnico ZKJ in SKOJ na osnovni soli »Jože Šeško« v Kočevja
Program obsega čas od 1. marca do 29. novembra 19S[9.
1.	Sola se vključi v proslavljanje 40-letnice ZKJ in SKOJ v okviru vseh akcij, ki bodo v ta namen prirejene v občini.
2.	8. marca praznujemo dan borbenih žena. Udeležimo se centralne akademije in v njej aktivno sodelujemo. Posebne skupine pionirjev bodo obiskale vse partizanske matere in sedaj delavne žene na našem šolskem okolišu. Pionirji jim bodo podarili šopke cvetja pionirskega odreda »Jože Šeško« kot dar za njih prispevek v borbi in graditvi naše socialistične domovine. Pri pouku slovenskega jezika bodo učenci vseh starosti pisali vizitke borbenim in delovnim ženam.
Učenci višjih letnikov se bodo združili v zadrugi učencev. Letos se bodo zadružniki ukvarjali z zelenjavo za dopolnilno prehrano učencev v šolski in mlečni kuhinji, z gojenjem cvetlic za okras šole in sadjarstvom. Preko zadruge se predvidevajo akcije za uničevanje koloradskega hrošča in pogozdovanje. Pripravljajo se tudi roditeljski sestanki za vse razrede.
3.	18. aprila bo pionirski odred zasadil na šolskem vrtu spominsko drevesce ZKJ in SKOJ ter ga gojil. Po tej svečanosti odidejo učenci na svečano akademijo v Šeškov dom. Program bomo pripravili skupaj z vodstvom gimnazije in njeno mladino. Povabili bomo starejše komuniste in posebno znane borce iz NOV, ki živijo na našem šolskem okolišu. V popoldanskih urah bodo delovne skupine pionirjev in članov LM odšle na Mestni vrh, Titov vrh in Mestni log. Pripravili bodo dračje*za kresove. Na predvečer ustanovnega kongresa, 19. aprila, bodo v teh krajih zagoreli kresovi. Skupina tabornikov na naši šoli bo pripravila taborni ogenj pri Seškovem domu in program. Prrepevali bomo borbene in delovne pesmi. 20. aprila bodo odšle razredne četice pionirjev v znane partizanske kraje kočevske okolice. Z njimi bodo šli starejši člani ZK in SKOJ. Pripovedovali jim bodo, kako so postali komunisti, zakaj so želeli postati člani ZK, kaj vse so komunisti in skojevci storili za boljše življenje delovnih ljudi in drugo. Taki in podobni razgovori bodo organi* zirani tudi 27. aprila, v mesecu mladosti, skratka, ob vsaki priliki, do konca šolskega leta. V dneh od 24. do 27. aprila bo pohod skupaj z mladino iz gimnazije in učenci osnovne šole »Jože Šeško« na Pugled, kjer bo prireditev, nogometni dvoboj itd.
4.	Pred 1. majem bodo skupine pionirjev obiskale vsa podjetja v našem šolskem okolišu in jim izročile voščilo k njihovemu prazniku. Tudi pri pouku bodo učenci iz te snovi pisali naloge. V tem mesecu se pripravljajo posebna tekmovanja z mladino ostalih šol v občini. Povabili jih bomo na tekmovanje v šahu, dvoboju, teku, skokih itd. Pripravlja se poseben dan praznovanja »Zeleni Jurij«. Tedaj bodo razna tekmovanja med razredi. Z akcijo prostovoljnega dela bo urejeno športno igrišče pri šoli.
Vsa šola se pripravlja na sprejem Titove štafete. Otroci bodo v njej jiktivno sodelovali, pripravili pozdravno pismo pionirskega odreda in program sprejema ter oddaje štafete.
5.	Od 10. do 20. junija bo letna konferenca staršev otrok na naši šoli, učiteljskega in profesorskega zbora, Šolskega odbora in starešinskega sveta. Ravnateljstvo šole bo sestavilo poročilo o delu šole v šolskem letu 1958/59. Pomenili se bomo o dosedanjem delu in sprejeli sklepe za delo šole v šolskem letu 1959/60.
Za zaključek konference bodo učenci pripravili staršem poseben program. Najboljši udeleženci nagradnega natečaja za 40-letnico ZKJ, ki sta ga razpisala šolski odbor in starešinski svet, prejmejo nagrade. Učenci, ki imajo najboljši učni uspeh, pa bodo. prejeli posebne diplome šolskega odbora in ravnateljstva šole.
V prvi polovici junija bo organizirana razstava otroških izdelkov. Ta bo odraz šolskega in izvenšolskega dela na naši šoli. Pred zaključkom šolskega leta bodo vsi razredi odšli na izlete v znane partizanske kraje.
6. Med letnimi počitnicami bodo mladi zadružniki gojili rastlinstvo na svojem vrtu.
7. Takoj po pričetku pouka v šolskem letu 1959/60 se bodo osvežile priprave za 3. oktober — občinski praznik. Tedaj bo večja šolska proslava skupno z gimnazijo, saj bomo odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Jožetu Sešku, po katerem nosi ime naša šola in spominsko ploščo dijakom padlim med NOV.
Zaključek našega tekmovanja bo predstavljala akademija, ki bo prirejena za 29. november 1959. Tedaj bodo cicibani sprejeti v pionirsko organizacijo in starejši pionirji v mladinsko organizacijo.
Najvažnejše mesto v tem tekmovanju bo imela skupnost učencev, aktiv LM, pionirska organizacija in zadruga učencev. Pri delu pionirske organizacije bo starešinski svet vložil ves trud, da bodo vsi krožki, ki so si jih pionirji zaželeli, aktivno delali. Takih krožkov je doslej na naši šoli pet.
Poseben program dela osnovne šole »Jože Seške«
Utrjevanje demokratizacije šole in povezovanje šolskega dela z javnostjo je naša osnovna naloga. Najvažnejše mesto pri tem imajo družbeno-samoupravni organi in Ljudska mladina.
Šolski odbor Je že doslej urejal naloge šole z vseh področij. V letošnjem letu se ha njegovo delo razširilo in poglobilo preko posebnih komisij. Predvidevajo se komisije za delo z roditelji, za gospodarska vprašanja, socialno-zdrav-stvena komisija za notranje organizacijska, strokovna in zdravstvena vprašanja. Preko teh komisij se bo šola povezala z vsemi družbeno-političnimi in gospodarskimi organizacijami. Vsaka komisija sestavi svoj program, samostojno vodi delo svojega področja po navodilih šolskega odbora.
Starešinski svet bo dosledno razvil principe dela pionirske organizacije. Zagotovil bo aktivnost raznolikim krožkom: ša-novskemu, gasilskemu, cestno-prometnemu, dopisnemu, modelarskemu, tehničnemu, matematičnemu, za tuje jezike itd. Poleg teh krožkov bo organizirana zadruga učencev, ki bo delala kot samostojna samoupravna organizacija.
Posebna skrb starešinskega sveta bo obujanje in poglabljanje spominov na partizanska leta in povojne izgradnje domovine.
Skupnost učencev naj postane samostojnejša. Potrebe narekujejo, da se sestane vedno pred sejo šolskega odbora in po njej in tudi med ostalim časom, saj si sestavlja mesečni program dela. Poleg skrbi za izpolniev^nje Pravilnika o dolžnostih in pravicah učencev in šolskih pravil skrbi za sošolce, odloča o športnih dnevih, šolskih izletih, sodeluje v šolskem odboru in učiteljskem zboru. Delo skupnosti bo prilagojeno življenju šole in njenemu delu. Preko skupnosti bodo dobili posebno družbeno funkcijo tudi razredni kolektivi, ki naj imajo tudi svoj mesečni program.
Učiteljsko-profesorski zbor bo v bodoče več storil na področju praktičnosti učnih načrtov, uvajanju sodobnih metod vzgoje in dela, strokovnega in ideološkega usposabljanja učnega kadra in pri povezovanju šole z javnostjo, t. j. s svojim okoljem. V vseh razredih bodo prirejali učne nastope.
Aktiv Ljudske mladine obstaja v 8. razredu. Je idejno jedro skupnosti učencev In vseh mladinskih organizacij na šoli. Letos bo napravil športno igrišče pri šoli. V delo bo povezal vso šolsko mladino.
A
Tema. ki 10 zcto.i pa zda; preseka blisk. Naenkrat straža ugleda sovražnika! Cujete zmedo, preplah, krike?! Vidite može, ki se gnetejo okrog vrat? Kako dovršeno mojstrsko to pesnik-umetnik nariše 6^ samim ritmom, s kopičenjem naglasov!
Ali pa:
Meč z oklepom v dno brezna brenkače,
krohotajo vrani iz prepada.
Iz verza samega zveni kovina ob skale, splašeni vrani se kakor živi spreletavajo: O o, kr, vr, pr. a, a, a...
Ali:
Sneg zunaj pada, dež metuljev belih pada...
Ce zaprete oči. in čisto počasi ponovite verz. pa vstane pred vami enolična, neskončno otožna pokrajina, slutnja smrti ... Tako ustvar j a pesnik — umetnik nastrojen je...
Ali:
Z mehovi pod pasho gredo, v dolgih plaščih suknjenih
gredo,
vsi imajo visoko telo, k tlom sklonjeno glavo in držijo se žalostno da nikoli tako...
O je glas /bolesti. Mrki, trudni, tuji, bedni gredo kakor živi mimo naših oči..
Seveda, takoj v začetku ne bodo vsi in vedno in vsega videli in slišali. Nekateri mor-d7a sploh nikoli. Prav je, da ne bodo vsi. kajti hi nam sicer utegnilo zmanjkati »eko-
nomistov« in kako bi sirote brez njih. Oni brez nas lahko...
To bo prva stopnja, navajanje k podoživljanju in k razumevanju pesniških izraznih sredstev. Šola za razlikovanje umetnine od kiča, V začetku moramo bki previdni. Ce bi hoteli preveč naenkrat, bi se nam moglo zgoditi, da bi dosegli prav nasprotno. Otrok se miselnega napora kmalu naveliča, se utrudi in če ga le silimo, mu delo omrzne to — otopi. Predvsem — ne pajčevine! Nobenih definicij, nobene sistematike! Naj bodo in ostanejo to praznični trenutki, svetla doživetja!
Od naših bodočih čitank si obetamo, da nam bodo nudile nekoliko več primerne snovi. Sedanje so v tej smeri precej revne. Tudi naša povprečna mladinska literatura je nekako vsa po enem kopitu.
Druga stopnja bi bilo navajanje k aktivnemu iskanju pesniškega izraza (za pojave, ki so ga vredni, seveda). Otroci, seveda, spet ne vsi, nekateri pa le, kar hitro doumejo, kaj od njih hočemo, in imajo veselje z iskan]em. Seveda so spočetka precej nerodni, a to gre na račun njihove izrazne siromašnosti in premajhnega besedišča. Zato je važno, da jim le-tega ob vsaki priliki in ne le v jezikovna url bogatimo in poglabljamo. (Besedne dmU**
Matura
Vse tako kaže. da je že do-*orel čas, k0 lahko razpravljamo tudi o reformi mature oziroma diplomskih Izpitov na strokovnih šolah. Pred dvanajstimi leti ml ie uredništvo naše pedagošk* revije vrnilo rokopis s pripombo, češ da reforma mature ni aktualna itd. Pred nekaj manj kot 2 letoma je Slovenski poročevalec brez odlašanja priobčil članek o nepotrebnih izpitih, toda odstavek o maturi je popolnoma Izpustil. Zaradi častitljive starosti velja matura tudi za sicer napredne pedagoge In nepedago-ge za nedotakljivo. Vse se raz-vjja, spreminja in napreduje. Žito bo vendarle prav. če tej svari matroni snamemo njeno glorioio.
Zagovorniki mature navajajo navadno naslednje razloge za njen obstoj:
Matura oziroma diplomski izpiti na strokovnih srednjih šolah daio nekako odhodno spričevalo z ocenami vseh predmetov, ki so se v šoli poučevali. Tako spričevalo se izda lahko tudi brez mature.
Učenci se znova glede na *nanje preizkusijo.
Kandidati pokažejo zrelost In sposobnost.
Ce bi bilo res, da se na maturi objektivno dokončno ugotovijo znanje, zrelost in spo-| sobnost. bi sam dodal še en razlog za obstoj mature: ljudska bblast bi se na maturi prepričala ne samo o uspehu učencev, temveč bi po svojih odposlancih, predsednikih izpraševalne komisije, dobila vpogled v ce-1 totno delo šole.
Matura ima pa še neke druge zagovornike. To so nekateri starejši abiturienti, ki so se s tožavo prerinili spozi Scilo in Karibdo. Pravijo: »Kaj, maturo odpraviti? Če smo se mi morali hiučiti, naj se pa še sedanji, saj f6 jim tako bolje godi. kot se nam.«
Kandidati na maturi niso mogli doslej vselej pokazati jmanja jn sposobnosti. Ko se ie končal pouk, se je začelo gu-tonje. To »učenje« nima za bodoče trdno znanje prav nobenega Pomena in prav tako nič ne ^tlspeva k duševni rasti kan-,ldata. Klasičen primer za te Jtoite je guljenje zgodovine. 1'a vprašanje, zakaj še - sedaj končanem pouku poučuje dijake zgodovino, mi je tovariš odgovoril, da je to nujno potrebno, češ da učenci na ma-dri sicer ne bi nič znali. Naš pregovor pravi: »Hitro pridob-'deno. še hitreje izgubljeno.« _amo s sistematičnim, načrtnim delom dosegamo prave trajne trednote. Z naglico ne bomo gojili zaresnih izobražencev, smo pri jedru pouče-na srednji šoli sploh, ••ko bi bili ponavljanje in sin-eza celotne snovi posameznih »medmetov temeljiti in prem'ž-gtii, bi dijaki lahko brez po-pbne priprave delali maturo. am0 ob takem pouku učenec m^s duševno raste dn si osvoji
tudi
, - Predmet tako, da ostanejo ®melji njegova last in da to j. ahje lahlco svobodno uporab-a> Za tako poučevanje pa mo-a imeti profesor vedno dober jmugled čez vso tvarino in mo-,? biti predvsem sposoben lo-“ bistveno od nebistvenega, ko (ja biS(;,yene osnove nepre. Uho vežejo posamezna poglav-v celoto. Uvesti je treba si-ematična ponavljanja v vseh •fT^redih. zlasti v zaključnem.
P bi dijaki delali pri po-^uijanju v zadnjih razredih v
»maturo« v vseh predme. in če kdo tega ne zmore,
tih
Pa
Ponavlja razred kot reden
dijak, kar je bolje in za dijake bolj upravičeno kot pa pustiti dijaka samega brez pomoči, da dela maturo drugič ali še tretjič — pogosto brez uspeha.
Na maturi se zanesljivo ne dajo preizkusiti niti znanje niti splošna zrelost. Zakaj ne? Na uspeh pri maturi vplivajo poleg znanja razni činitelji: živci, razpoloženje, utrujenost, strah, komisija in njen predsednik. Ali naj tuja komisija res bolj objektivno ugotovi zrelost kandidata v nekaj minutah, kot so to storili redni učitelji v ustaljenih razmerah v več letih? To je nemogoče! Zakaj odpovedo pri maturi zelo dobri dijaki? Uvidevna komisija takemu dijaku neuspeh spregleda. Ali je torej matura formalnost? Komisija, ki dela po načelu: »Fiat iustitia pereat mundus«, bo zagrešila zopet napako: »Summum lus, summa iniuria.« (Največja pravica — največja krivica.)
Ali je pravično, da je kandidat, ki je bil vsa leta prav dober dijak in piše maturitetne naloge prav dobro, odklonjen za celo leto. ker je pri ustnih Izpitih odpovedal? Zakaj je odpovedal? Zaradi neznanja? Ne — temveč zaradi drugih, orej omenjenih čtnlteljev.
Učenec je bil v določenem predmetu vsa leta povsem odličen. maturitetno nalogo Piše tudi odlično, torei zna, pri ustnem Izpitu pa pri enem vprašanju spodrsne. AH se dš zagovarjati, da ima ta odlični dijak v tem predmetu samo oceno dobro? Podobnih primerov je. mnogo. Izpite, pri katerih so mogoče take nepravilnosti. čeprav komisij® pravično ravnajo, je treba odpraviti ali vsaj temeljito reformirati.
Vsi izpiti so več ali manj zdravju škodljivi. Tudi iz tega razloga je prav, da se nepotrebni izpiti odpravijo. Matura spada med najtežje izpite in splošno znano je. da kvarno vpliva na živce mladine. Med našo šolsko mladino ie čedalje več nevrotikov in zato kandidati čedalje	teže	prenašajo	tegobe
mature.	Vsako leto	Imamo opra-
viti z živčnimi zlomi, s hudimi prebavnimi motnjami itd., toda nikakor	ne	samo	pri	slabih,
temveč	tud!	pri	zelo	dobrih
učenkah.
V zadnjih letnikih vlada , maturitetna psihoza. Brez nje bi mirno delali in uspešneje zaključili srednješolski študij.
Dokler »e matura dokončno ne odpravi, naj se vsaj reformira! Doslej so kandidati delali maturo iz natančno določenih predmetov. To je popolnoma napačno. Znanje se je ob koncu leta ocenilo in »znanja« ni treba več ugotavljati. Matura naj pokaže samo dejansko sposobnost kandidatov! Zmotno je mnenje, da se da sposobnost dijakov preizkusiti na katerem koli predmetu. Sposobnost se pokaže samo na tistem področju, ki ga dobro poznamo. Zato naj bi dijaki delali maturo iz tistih predmetov, ki jih najbolj znajo, ki jih najbolj zanimajo in ki si jih sami izberejo. Kandidat bi moral na določena vprašanja odgovarjati pismeno in ustno in to tako, da dokaže, da zna predmet ne samo pasivno .ampak tudi aktivno, t. j. da ga tako razume in obvlada, da znanje lahko vsestransko z raznih vidikov uporablja.
Taka matura bi imela več prednosti:
1.	Kandidati bi lahko pokazali znanje, ki je dejansko njihova last. ne pa na podiagi guljenja samo prehodna In kratkotrajna.
Ali posvečamo dovolj pozornosti vzgoji srčne kulture otrok?
2.. Profesorji bodo prisiljeni obravnavati vse predmete življenjsko. praktično, zadrževali se bodo bolj na bistvenem 'n bodo opuščali nebistvene zadeve, obnavljali in utrjevali bodo tvarino, da sl bodo učenci predmet res osvojili. Dosegli bomo še več: učenci se bodo znali izražati v lepi slovenščini in ne samo ustno, ampak tudi pismeno, česar sedaj nismo mogli prav doseči,
3. Avtomatično bomo marsikaj morali izpustiti in tudi iz naših preobširnih učbenikov bo počasi odpadla navlaka, ki učenje in pregled samo ovira. Profesor ne sme biti v večnem strahu, ali bo mogel predelati vso predpisano tvarino. Kdor hiti, slabo uči! Kdor hoče vse dati, prav malo da.
4.	Zaradi izboljšane metode bo znanje učencev bolj aktivno kot sedaj, razen tega se oa bodo v nekaterih predmetih učenci še posebej poglobili.
5.	Odpravila se bo krivica vsem tistim dijakom, ki se zanimajo boli za druge predmete kot za te, »z katerih morajo delati maturo.
6.	Za slabe dijake morda taka matura ne bo lažja, prav gc-tovo pa bo lažja za vestne dijake, za vse pa bo Imela neki pomen. dokler ne bo prišlo-tako daleč, da se bo vse to )Pcav'’o v zadnjih letnikih gimnazij in tudi strokovnih šol brez formalne mature.
Zato predlagam:
a)	dijaki naj sl sami izberejo 3 predmete Iz katerekoli predmetne skupine;
b)	iz vsakega predmeta naj bo pismena in ustna matura.
c)	pouk v zadnjih letnikih nai
Prosvetni delavci so danes vsepovsod vpreženi. Na različna področja dejavnosti jih žene čisto ljubiteljstvo ali pa opravljajo kot družbeni delavci pomembne naloge izven šole. Bolj je šolnik povezan z družbo, boljši pedagog je. Saj mu stiki z ljudmi dajejo novih izkušenj, ki posredno vplivajo na celotno vzgojno prizadevanje.
Zavedamo se, da je naša glavna naloga v življenju posredovanje znanja. Premalo pa bi bilo, če bi iz zakladnice znanja posredovali le doraščajočim članom naše družbe.
Ali nismo prav danes dolžni, da znanje še v večji meri posredujemo staršem? Kako in kdaj bomo sicer dosegli to, kar želimo? Kdaj bo dom vzgajal kot šola, če ne bomo nič storili, da bi tudi starše prevzgojili? V vseh večjih mestih so
traja tako dolgo kot v nižjih letnikih, vsekakor naj se matura prične vsaj tretji dan po končanem pouku, da dijaki ne bodo imeli časa za posebno pripravi. (Za letos to ne more veljati.)
č) dijaki naj bi se ponovno poučili o izbiri predmetov eri maturi, prijavo z navedbo predmetov pa naj bi oddali šele zadnji dan pouka, tako da profesorji ne bi že prej vedelj. katere predmete so si kandidati izbrali;
d)	treba bo spremnltl tehn'k0 izpraševanja, sai so po tri vprašanja, ki se ne smejo ponavljati. hudo tog in neživljenjski način ugotavljanja kandidatove zrelosti.
Proti taki maturi ne bodo mogli ugovarjati niti tisti, ici še vedno delijo predmete v večvredne In manjvredne, pa tudi tisti didaktični formalisti ne, ki še vedno mislijo, da se pri matematiki bolj naučimo mislit! kot pri drugih predmetih. Razum gramatike ostane v gramatiki. razum matematike pa v matematiki. Ce bi bilo drugače, bi bili na primer šahistl najbolj brihtni ljudje.
Marsikai bi bilo dobro in koristno znati, toda niti mladi niti stari ne zmoremo vsega. Zato ne gre drugače, kot da stari šolniki, k! se nam marsičesa škoda zdi, mnogo od sta:Ih tradicij žrtvujemo. Odprava zastarele mature ali začasno vsaj reforma mature bo koristila mladi generaciji, da bo telesno in duševno zdrava lahko vse sile posvetila delu za blaginjo skupnosti.
ing. Ivo Zobec
prav zaradi tega zrasle šole za starše. Le-te v ciklusu vzgojnih predavanj posredujejo staršem osnovne pojme o pravilni vzgoji.
Neverjetno dosti ljudi srečaš kjerkoli še danes, ki so prepričani, da je palica edino vzgojno sredstvo. »-Mladina pa takah zmajujejo z glavami, »živa in preveč radovednah Ne razumejo pa, da so naši otroci otroci dvajsetega stoletja, ki so zelo razgledani, saj žive z duhom atomskega veka. Ni še dolgo tega, ko sem bil v neki vasici bogate Savinjske doline. Pred menoj stoji bled, prestrašen otrok. Ko povprašam neko žensko, kaj je z otrokom, mi odvrne: »Veš, njegova mati ga neprestano tolče po glavi. Zadnjič ga je tako, da se mu je nekaj časa bledlo.«
Žalostno, kajne?
To je samo en droben pri-
Vsi smo si edini v tem, da človek še dolgo ni vzgojen, če ima glavo natrpano z vse mogočim potrebnim in nepotreb-nm znanjem; niti ne> se °ti-naša po pravilih lepega vedenja, če k vsemu temu ni dovolj srčne kulture. Večkrat smo lahko priča raznim surovostim in netaktnostim v odnosu človeka do človeka, ali pa človeka do narave. Ne izvira pa vse iz pomanjkanja srčne kulture, pač pa še pogosteje iz raznih predsodkov sebičnosti in lagodnosti. Miselnost ljudi zaostaja za splošnm. družbenim razvojem in se kljub pozitivnim vplivom nanjo ne Spreminja vedno učinkovito. Stara kapitalistična krilatica: človek človeku volk, še v današnji praksi mnogokrat pokaže svojo ,ost. Urav v »preživeli« kapitalistični miselnosti je treba iskati skriti mehanizem nehumanih odnosov človeka do človeka, podjetja do človeka, podjetja do skupnosti itd. Subjektivni faktor je tu, zahvaljujoč dvolični in licemerski kapitalistični morali, večkrat odločujočega pomena. Vseh teh pojavov pa je danes zaradi vedno večje družbene kontrole in kritike vedno manj. To moramo z veseljem ugotovit; in zato tudi' pozdraviti tisto dnevno časopisje, ki take pojave javno žigosa in jih nepo-
mer iz zastarele vzgoje.
Res je, prosvetni delavci se udejstvujejo na vseh koncih. Prepričan pa sem, da bi morala biti njihova prva naloga — nenehno izobraževati naše ljudi. Ne zanikam velike vzgojne vloge dobre igre in lepe pesmi.
Živa beseda pa bi morala kos za kosom trgati iz trhlega in preživelega plota starih nazi-ranj in predsodkov.
Delo šol za starše in za odrasle sploh, razne tečaje in predavanja ljudskih univerz bi morali še bolj podpreti prosvetni delavci sami.
Vrstice so napisane dobronamerno. Dajmo si roko na srce in se vprašajmo: Koliko sem storil, da so ljudje pri nas postali bolj razgledani? Če bo odgovor pozitiven, nas bo spreletel občutek zadovoljstva. Sicer pa — na delo!	Š.
tvorjene in objektivno prikaže javnosti. Izvzet; Pa moramo zlonamerno kritiko, ker je leta naperjena na ozka, večkrat osebna obračunavanja. Zal pa je samo kritika v mnogih primerih premalo. Ugotoviti moramo tudi, da razne uredbe no rešujejo vedno položaja.
Dostikrat je že bilo poudarjeno, da je boj za socializem boj za človeka. Vzgajati je treba ljudi po načelih socialističnega humanizma, če hočemo, da se bodo tud) duševno in miselno spremenili. Brez tega bi bil socializem samo fraza, ne pa globlja resničnost. Začeti Pa moramo že pri otrocih. Pr;, tem se moramo naslanjati predvsem na otrokove domače in krajevne prilike, na otrokov razum in čustva. Znano je, da so otroci zlasti v mlajši dobi čustveno zelo dovzetni. Zakaj tega ne bi izkoristili? Idealno seveda bi bilo, če bj vzgojni vplivi staršev doma.nikjer ne bilj nasprotni na&im vzgojnim in izobraževalnim ciljem. Iz izkušnje vemo, da nekateri starši še vedno ne gredo vštric z našo šolo. Najdejo se celo primeri, sicer redki, ko starši zavestno zmanjšujejo učitelju ugled, v nespametni želji, da si ohranijo otroka zase, takega, kot si ga želijo. S tem ovirajo pravilno izgradnjo otrokovega svetovnega nazora in mu na ta način škodujejo. Svetovni nazor pa je povezan z vzgojo prave srčne kulture, saj vemo, da iz pogleda na svet izvirajo človekova prepričanja in njegova celotna dejavnost. Za Ilustracijo naj navedem dva primera.
Z otrokj smo zbiral} sadje za mladino nekega rudarskega naselja. Prikazal sem jim pomen akcije in jim povedal, koliko dragocenih hranilnih vitaminskih snovi gre v izgubo, ker je sadja preveč, tako da gnije. Otroci so pridno nosili v košaricah sadje v šolo in bili veseli> da lahko pomagajo svojim sovrstnikom. Neka učenka mj je zaupala, da sta sadje z materjo zjutraj na skrivaj nabrali, ker oče ni dovolil in »bi se jezil«. Čudil sem se, ker sem vedel, da je njen oče eden najbogatejših kmetov v vasi. Alj se tak oče zaveda škode, ki bi jo lahko povzročil otroku, če bj bil ta povsem pod njegovim vplivom? Najbrž na to ni pomislil. Vzgojil bj, sebičnega, vase zaverovanega in nekolebtivnega člo-
veka. In ljudi s takšno ert# značaja kaj rado zavede v kriminal. Po naših vaseh je še mnogo >zko lastniških in sebičnih teženj, katerim nasedajo ponekod celo same kmetijske zadruge, ki bi se proti takim pojavom morale najodločneje boriti.
Se drug primer. IHospitlral sem na neki šoli. Da ne bj bil morda kdo osebno prizadet, naj povem, da to ni bilo pri nas. Izvajal; so eksperiment z zajcem. Učitelj je hotel dokazati, da je . kisik za življenje nujno potreben. Zajca je stlačil v Pst» lltrški kozarec za vlaganje. Po. tem pa smo vsj skupaj opazovali, kaj se je s tem zajcem dogajalo. Kozarec je bil pokrit in kmalu je živali začelo pri. manjkovati kisika. Postala j» potna In se začela dušiti. Učitelj je povedal, da bj se zajec najbrže zadušil, če mu takoj ne dodamo zraka. V kozarec je spustil nekoliko zraka in dihanje je za nekaj časa postalo zopet normalno, dokler ni ponovno zmanjkalo kisika. Zdaj pa še krona poskusa. Učitelj je namreč vprašal otroke; »Alj ga pustimo notri, ali pa ga naj vzamemo ven?« Zajec je lovili zadnji kisik in do zadušitve ni več dosti manjkalo. Oglasila se je večina otrok in bila za to, da zajca pustijo notri, le neznatna 'manjšina, pretežno deklice, je bila naklonjena zajčji rešitvi. Deklicam se je očitno smilil.
NI treba posebej poudatfilti, da je bil poskus vzgojno zgrešen. Otroke moramo navajati na pravilen odnos do narave, do žival; in rastlin. Tud; to spada k človekovi srčni kulturi. Naučiti jih moramo ceniti in spoštovati življenje. In če že delamo poskuse z živalmi, moramo biti prj takem delu previdni, da se živali ne bodo mučile, predvsem pa ne napravljajmo predstav, pr; katerih bi otrocj imeli podobne občutke kot na primer gledalci bikoborb v Španiji.
Takih in podobnih primerov iz življenja, pa tudj iz naše šolske prakse, bji lahko našteli najbrž še več. Marsikdaj jih molče in nevede toleriramo, vendar tega ne bi vedno smeli, če hočemo res vsestransko vzgajati in izobraževati.
—in
Znanje tudi odraslim !
Slike
maršala
Tita
za opremo dvoran. Sol, lokalov tn vseh dragih prostorov je založila Založba »Borec« v Ljubljani, Titova IT, — Slike bodo v okvirjih, dobava v mesecu maju.
To obvestilo priobčujemo zato, da sl boste lahko rezervirali kredite za najnovejšo in edino primerno sliko MARŠALA TITA.
besi’ sinonimi> P'rvotni in pre-pomeni, nianse itd.). ‘^Pfave sipiisniih natog naij se iMneifujejo samo na sdovmič-’ Phavopojsne in simtaiktične tL®ske, temveč naij se kdaj PnTfbejo tudi vsaj 'najipre-s^tojših umetniških sred-r-,7, Ki se jilh .tudi otroci mo-Poslužiti, če se le zavestih Pbitrudijo. (Okrasni vzdev-jv’ Pbtnemsiki odtenki, eliptič-Ot^ki, raba medmetov itd.) h, k dri tem raste jezikovno
^estetsko.
V S?.61)6 bo najbrž prepozno, dejg ji gimnaztaji je drugega ta« > Pri tuijiih jezikih prav > nazadnje pa osmošolec sj^na napisati živega sleven-8oj|a stavka. Odtod tisti »vu-
način izražavnja, ki ni nič drugega kakor fi-
&rav
§Q'W) r\-.
Znan- b®1,0 aa zadrego in ne-samo pri nas! Pour e&t 0lUp ttos gens le style fa<;on complaquee de Ajhclre63 .cl:l0'Sies simples, pravi Maurois. Od samih bstaj s nev.vtolimo gozda. Zato Pot n,,- na*nn mladim zaprta Pote i^v,y J®10 pokrajino le-boj|j ki jim bila sicer naj-&caj0 r<>kah, v slovstvo- Po-Vli 7„So!,dbo. namesto da bi se jinT’0'®'0 rim da kino, nič V« pa	treba truditi zanjo,
'^n znardo,do'b'ilIi okus, če smo d^ari n Juditi posluh za te Cliriisto	G-rof Monte
,^(he bo šel več v denar, ^ hntn u0 iln€l 2a seboj, ^	P® kiču, potem
■‘tol.	sto žito v klasje ti-
sodaj izkoriščajo
estetsko nevzgojenost naših ljudi kakor neizčrpen rudnik, lopovi.
•
Važen element estetske vzgoje v jezikovnem pouku je tudi deklamacija in še posebej zborna recitacija. V samo snov ne hi segat, le, nekaj stvari hi rad nakazad. Estetski užitek govornega zbora, je za izvajalca morda še večji kakor za poslušalca. Predvsem je večji njegov učinek. Že študij besedila, ki se mora vanj potopiti do najintimnejših, razumsko že skoro ne-doijemljivii/h tančin in se mu pri tem razodenejo skrivnostne lepote umetnine, ki bi mu sicer ostale neznane, (župan-1 čičeva Duma, Nazorjev Naprej ! itd.) To je sferična muzika človekovega srca, kd ne more ošteti brez globokega moralnega vpliva, obenem pa tistega, ki je umetnino tako močno, tako pristno podoživel in ob nji občutil notranje veselje, tudi estetsko oblikuje. Stranski doisežek je še dobra, pravilna izgovorjava, ki se je ob taki priliki morda sploh prvič zave. Koliko ljudi pri nas pa sploh že dovolj upošteva važnost lepega, res kultiviranega govora? V povprečju smo v primeri z drugimi narodi še pravi barbari.
Deklamacija je precej bolj kočljiva stvar, kakor pa jo navadno in povprečno jemljemo. Ce nam otrok gladko (brez večjih spodrsljajev in jeclja-
nja) pove pesem na izust — in na tej primitivni stopnji po večini v naših šolah šele smo — je to premalo. Deklamacija je mnogo več, reprodukcija čustvene melodije, ki jo je pesnik navdahnil . svojemu delu. Seveda — če jo je. Kajti pesem, kakor smo videli, ni že samo zato pesem, ker se rima: zima kima. In zato se moramo že pri izbiri vprašati, ali je sploh vredna truda, ali ;e sploh pesem, ali bo otrok od nje lepši, boljši. »Na|jlep«e pesmi so tiste, Id se nam jih ni treba učiti na pamet...« Ko pa smo se odločili, moramo deklamacijo pripraviti, pa ne. samo jezikovno, stvarno, logično, temveč predvsem tudi čustveno vsebinsko, estetsko. To nikakor ni lahko in tudi ni vsakemu v enaki meri dano. Vendar že sama dobra vodja veliko pomeni. Vsaj toliko okusa seveda moramo tudi imeti, da bomo ločili violino od lajne. Toliko pa že zmore vsak in če še tega ne, naj gre študirat — ekonomijo. Šolski ton je smrt vsakega in še tako skromnega estetskega doživetja.
•
Teater v šoli je tudi važno estetsko vzgojno sredstvo. Skoda, da je v naših čitankah tako malo sestavkov, ki bi se jih dalo dramatizirati, da bi jih otroci lahko igrali. To imajo zelo radi in zelo oblikuje njihove izrazne sposobnosti, ker pride na pomoč še mi-
mika, Deske, ki pomenijo svet, • bi nam mogle postati odlično vzgojno sredstvo. Že tiste kolikokrat ne vsebinsko ne oblikovno neoporečne amaterske predstave, ki jih gledajo, jih raegiblljejo do globine. Kako bi jih šele oder, ki bi bil njihov, kjer bi jim poklicni igralci odpirali svet lepote. Drugod po svetu imajo potujoče mladinske odre z izbranim repertoarjem. Pri nas ie bil komaj pred kratkim napravljen prvi korak, kaplja v morje, in že se kregamo, ali s kulisami ali brez kulis.
Lutke! Dajte nam lutke!
Kino? Lahko bi bil, možnosti ima neomejeno... Samo — otroku je že pol aspirina dovolj. tu pa ga dobivajo kar desetkratno dozo in jih zastruplja, namesto da bi jih dvigal. Kino je kuga, kino ubija knjigo in ubija dušo.
•
Seveda jezikovni pouk še davno ni edino sredstvo, ki nam je na razpolago. Prav vsi šolski predmeti nam lahko služijo v estetsko vzgojne namene, v vseh je vse polno estetskih prvin. Samo dvigniti jih moramo. Zgodovina in zemljepis: lepa naša domovina ni in ne sme ostati samo naslov pesmi! Naj slehernemu našemu otroku postane močno, pristno doživetje! Koliko prilik je pri prirodopisju! Zakaj tako radi preštevamo prašnike, a rastline nam ni mar, ko je tako lepa!'Naj bi
vsak vzgojil samo eno samo rastlino od semena do cvetja! Izleti v naravo so lahko neizčrpen vir drobnih lepih odkritij. Pa hodimo slepi mimo njih. Lepota pokrajine v menjavi letnih časov, v soncu, megli, mraku ... Kdo bi ne bil dovzeten zanjo, če jo je le enkrat samkrat doživel v sebi. Potem tudi ne bo več mastnih papirjev na počivališčih, ne tistega barbarskega uničevanja flore. Iz estete;:© bo zrasla srčna kultura, ki nam je še tako manjka.. i O estetskih, poudarkih pri pouku risanja, petja, telovadbe je bilo že mnogo napisanega. Kje so vzroki, da je uspeh tako skromen? Treba bo napako najti in odpraviti!
Samo še par drobnarij. Šolski prazniki naj bodo priložnost, kjer veselo sodeluje ves razred. Učenci naj sami pripravijo spored, napišejo, narišejo vabila, okrase sobo, poskrbe za red. To bo sprostitev ne samo njihovega delovnega nagona, temveč obenem tudi razvijanje in napon njihovega estetskega čuta. Skupno delo dviga in uravnava, potegne za seboj. Tudi tisti redki, ki so morda popolnoma »amuzični«. bodo nekaj pridobili...
Predlagam tistim, ki so za to pristojni, naj uvedejo »očetovski dan«. Takrat naj bi smel oče vzeti svojega otroka s seboj V tovarno, v delavnico, kjer bd si ogledal tudi lepoto deta, ritem strojev, pesem
transmisij, harmonijo organizacije. Mnogo bi pridobil, na vse strani. Tudi za oceno in primerjavo in korekturo med »lepoto« filma in lepoto stvarnosti.
Našim tovarnam in založbam učil:
Katera bo prva izdala kulturni koledar? Kartone po tednih s spominskimi dnevi naših in tujih kulturnikov, z zgoščenimi podatki o njiho-
vem delu? Da bi visel na šolskem hodniku in da bi ga otroci vsak dan prebrali in tako mimogrede, počasi vraščali v kulturno občestvo svojega naroda in vsega sveta? Da bodo znali svoje ljubiti in tuje spoštovati!
Kultura, ponosna bela krizantema, ki se bomo neznani bratje po njej spoznavali med seboj.
Koliko bo še dela!
Kandidatom za pedagoški in psihološki študij na ljubljanski univerzi!
Zadnji občni zbor Zveze pedagoških društev LRS je spričo pomanjkanja diplomatov pedagoškega študija sprejel med drugim tudi sklep, naj izvršni odbor zveze -spodbuja okrajne in republiške prosvetne forume, da bi s štipendiranjem oziroma s plačanimi študijskimi dopusti omogočali študij mlajšim in sposobnim učiteljem (absolventom učiteljišč, Višje pedagoške šole), ki imajo smisel in veselje za raziskovalno delo, na pedagoški in psihološki skupini filozofske fakultete«.
Da bi se mogel izvršni odbor v smislu tega sklepa obrniti na ustrezne forume s čim konkretnejšimi predlogi, vabi v gornjem sklepu navedene (in tudi absolventke Srednje vzgojiteljske šole), ki jih zanima redni fakultetni študij pedagogike in psihologije, naj sporočijo na naslov pedagoškega društva (Ljubljana, Gosposka ul. 3) vsaj do srede aprila:
a)	svoje osebne podatke (ime, starost, službeno mesto oziroma šolo, ki jo še obiskujejo),
b)	kaj jih ovira, da ne morejo uresničiti svojih želj glede imenovanega študija. To naj sporočijo, tudi če sodijo, da bi teh ovir ne bilo mogoče premagati.
Na osnovi dobljenih podatkov bo izvršni odbor presodil, kaj bi bilo mogoče ukreniti, da bi bil interesentom ta študij omogočen, ter jih obvestil o rezultatu svojega prizadevanja.
Izvršni odbor Zveze pedagoških društev LRS
Stran 4
»PROSVETNI DELAVEC«
Dr. F. Hiliebrandt: Temelji nove šole m pota do nje
»Sola - otrokov drugi dom«
Založba »Obzorja« v Mariboru je ob koncu leta ^1953 izdala dr. F. Hillebrandtove »Temelje nove šole in pota do' nje«. Prevod sta oskrbela dr. Igor in Lu-Kca Vilfan, redakcijo teksta je ppravil Jan Baukart, uvodne besede pa je napijsal Gustav Šilih.
Dr. F. Hiliebrandt je kot na-rpedno usmarjeni avstrijski pedagog, ki je Izšel iz učiteljskih vrst. že poznan med številnimi slovenskimi prosvetnimi oziroma pedagoškimi delavci. Njegovo delo, ki smo ga sedaj dobili v prevodu, ga bo zbližalo z vsemi slovenskimi prosvetnimi delavci. ki se poglabljalo v šol-sko-pedagoško problematiko ob reformi našega šolstva.
»Temelje nove šole in pota do nje« je avtor skušal obdelati v šestih poglavjih. Prvo nas uvaja v problematiko socialne vzgoje, katera je avtorju budi osnova za nadaljnje razvijanje njegovih misli in pogledov. Sam navaja v uvodu, da jo »istoveti s skupnostno vzgojo ter jo. pojasnjuje povezano s strukturo šolskega razreda ter medčloveškimi odnosi med učenci, da prikaže vzajemni odnos storilnosti in inteligentnosti tudi v SjUTij primembi na karakteristiko učenčeve storilnosti«. To so tudi poglavja, ki so v Hille-brandtovi knjigi naj obširnejša. Zadnj i poglavj 1 obravnavata problematiko diferenciacije in enotne šole ter skupinskega dela.
O Hillebrandtovih »Temeljih« bi bilo vredno napisati obširno razpravo. Predvsem zaradi tega, ker v njih Razvija svoje misli ih poglede napredno usmerjeni avtor, ki živi, deluje in v svojih izvajanjih izhaja iz popolnoma drugačnega okolja in družbenega sistema, kakor je naš. Za nas bi bilo tudi zanimivo obdelati poglavja oziroma misli, s katerimi se z avtorjem ne bi mogli strinjati, ali pa so problematična. Prav tako Pa bi naše pedagoge-šolske praktike zanimala tudi podrobnejša ob-’ delava problemov, ki se enaki ali podobni pojavljajo tudi v naših vzgojnih prizadevanjih v času, ko smo prešli k praktičnemu izvajanju šolske reforme.
Za nas je na primer ob izvajanju šolske reforme važno vprašanje delovne vzgoje — kako in ob čem razvijati v šolskem in izvenšolskem času delovno vzgojo. To vprašanje j s seveda povezano z vprašanjem povezave šole z življenjem, s stvarnostjo. Ne bi mogli avtorju očitati da ni pristaš delovne vzgoje, ali da je to vprašanje v svoji razpravi zanemaril. Vendar pa smo mi pri reševanju tega problema v primerjavi z njim — ko pravi pravilno, da i v mladem človeku z ogledovanjem raznih obratov, poklicev, krepimo delovno vzgojo — stopili krepek korak naprej, ko postavljamo zahtevo po otrokovem aktivnem sodelovanju v delu, v delovnem procesu, še več — ob polnem upoštevanju otrokove zmogljivosti in razvojne stopnje — na primer v šolskih, zadrugah, delavnicah itd. tudi v produktivnem delu, ter ob samostojnem upravljanju n. pr. v šolskih zadrugah ali delavnicah. Takšno vključevanje v delo, ki ga pa seveda ne smemo pretiravati, je pač najboljša de* lovna vzgoja, • samostojno upravljanje n. pr. šolske (otroške) zadruge pa praktično navajanje mladega človeka za poznejše družbeno upravljanje v tovarni, podjetju, zadrugi, kjer ge bodo mladi ljudje nekoč sa-
mi aktivno udejstvovali.
Zanimiva je avtorjeva trditev, da delo šole za dobro socialno vzgojo preprečujejo ali motijo vplivi drugih faktorjev (družina, okolje). Pri nas smo morali ugotavljati, da je doslej prav v tem pogledu šola zaostajala za _ stvarnostjo, ki z vsem svojim življenjem (delavsko samoupravljanje, družbeno upravljanje) podpira naša prizadevanja ob reformi šolstva, da tudi v šoli zaživijo skupnosti učencev, učiteljev, da mladina sodeluje v družbenem upravljanju itd.
Pedagoško problematično je vprašanje, kako naj v skupinskem delu delimo učence: po nadarjenosti, po interesih, . po storitvah in pripravljenosti pomagati drugim. Rešujemo ga lahko z različnih vidikov (pedagoškega. psihološkega), napačno pa bi bilo, če pri reševanju tega vprašanja ne bi v zadostni meri upoštevali tudi družbenega aspekta. Brez tega bi se učitelj kaj lahko znašel v situaciji, da je v razredu ustvaril dva ali večkratni sistem rasti in napredovanja svojih učencev. To pa bi mu zlasti v Vzgojnem pogledu prineslo vrsto nevšečnosti.
Pedagoško močno problematično je tudi vprašanje raziskovanja medčloveških . odnosov med učenci, če z vprašanji želimo izvedeti od učencev n,, pr. katerih tovarišev ne marajo, pri kom ne b.i hoteli sedeti, zakaj 'ne bi hoteli sedeti poleg tega ali onega součenca in z njim . sodelovati in podobno. 1 Ta in takšna vprašanja lahko postav-Ijamd poleg »pozitivnih«, če želimo izdelati razredni socio-gram. Kakor je celotna razprava o strukturi šolskega razreda in medčloveških odnosov učencev (v to razpravo sodi tudi poglavje o sociogramu in njegovi obdelavi) dobra, izčrpna in bo našemu učitelju — praktiku mnogo koristila pri njegovih prizadevanjih, da bi bolje in globlje spoznal učenca in razredni kolektiv, pa bo vendarle moral paziti, da pri sestavljanju oziroma izdelavi sociogra-ma ne bo delal poizkusov, ki bi lahko bili v pedagoškem pogledu negativni.
Avtor se je načelno opredeliš za princip enotne šole in enotnega šolanja vseh učencev — podobno kakor mi, ko smo pripravljali reformo obveznega šolstva. Seveda pa moramo vedeti in upoštevati pri ocenjevanju njegove razprave dejstvo, da Izhaja pri obravnavi problema difirenciacije in enotne šole iz svojih razmer in okolja, to je iz pogojev, ki mu jih nudi avstrijski družbeni in šolski sistem. Zato bi bilo napačno, če bi njegove poglede in zaključke sprejemali zase in xza svojo prakso brez pridržkov. So pa za nas morda prav zaradi tega toliko bolj zanimivi, ker ob njih lahko bolj in globlje primerjamo in vrednotimo naše poglede in. osnovne principe, na katerih smo začeli graditi svojo reformirano obvezno šolo.
Za večino naših šolnikov bosta verjetno najbolj zanimivi in tudi najbolj aktualni poglavji o ocenjevanjcu učenčeve storitve ter o skupinskem pouku in skupinskem delu.
Problematika ocenjevanja je tudj na naših šolah že dolgo časa »odprta rana«, ki jo sicer vedno znova skušamo zdraviti, pa nikoli ne najdemo zanjo dovolj dobrega zdravila. Morda prav ocenjevanje v največ ji
meri ustvarja v naših šotah (predvsem na višji stopnji) nezaželeno vzdušje v medčloveških odnosih med učitelji in učenci, kar se odraža potem v celotnem , notranjem življenju šole in njenega vpliva na otroka, pa tudi v rezultatih njenega vzgojno — izobraževalnega prizadevanja. Avtorjevi pogledi na ta problem so zanimivi, zlasti še. ker jih razvila in gradi na lastni praksi. Njegova obravnava tega problema pa nam istočasno potrjuje pravilnost naših pogledov na to vprašanje: problema ocenjevanja ne moremo in ne smemo presekati kakor gordijski vozel in se kratko odreči dosedanjega načina ter začeti novega brez temeljitih analiz in preizkusov ter istočasnem uvajanju zainteresiranih, to je učiteljev, učencev in staršev v nov sistem jn nove oblike ocenjevanja. Še posebej velja seveda to za učitelja, ki mora biti za novo ocenjevanje (na primer opisno namesto dosedanjega številčnega) temeljito pripravljen in usposobljen.
O problematiki skupinskega pouka in dela še je precejšen del našega učiteljstva seznanil že v hrvatski izdaji Maserjevih »Grupnih oblicih rada«. Mayer je skupinskemu pouku in delu posvetil dokaj zajetno knjigo, ki jo je gradil na lastni praksi — predvsem v višjih razredih obvezne šole. Hiliebrandt je v svojih »Temeljih« posvetil skupinskemu pouku in delu samo eno poglavje, v katerem je seveda lahko razvil samo teore-■ tične osnove skupinskega pouka in dela. Četudi se ne bi mogli v celoti strinjati z vsemi njegovimi izvajanji, pa bo vendar ta razprava našemu praktiku poleg Mayerjeve knjige dobrodošla. Pomagala 'mu bo, da bo laže pravilno presojal in vrednotil svoje delo v okviru svojih celotnih prizadevanj za kvalitetnejše, bolj življenjsko in posebej bolj razgibano šolsko delo.
V celoti gledano moramo kljub temu, da ne prevzemamo Hillebrandtovih misli o potih in temeljih nove šole brez pridržkov, oceniti njegovo knjigo pozitivno in jo pozdraviti. V prvi vrsti zaradi tega. ker se avtor odločno jn s toplim osebnim prepričanjem zavzema za sodobnejšo šolo in pouk, ki mora razvijati celotno osebnost mladega človeka, ga aktivizirati in vključiti kot aktivnega sodelavca v dinamiko razrednega in šolskega dela in, dogajanja. Ob njem pa tudi spoznamo, da smo marsikaj, kar je v tujini šele predmet razprav med najbolj naprednimi pedagogi, pri nas v šolsko-reformnem procesu že začeli uveljavljati. Se več — v marsičem so naši pogledi in naša prizadevanja odšla že naprej. To pa nam je vsem lahko samo spodbuda in priznanje.
V. C.
Zavod za proučevanje šolstva LRS je ob. koncu preteklega leta natisnil zbornik »Sola — otrokov drugi dom«. Gradivo sta uredila R. Pardubsky in M. Vrtačnik. V uvodn; besedi sta razložila namen zbornika: Kako razvit; v LRS takšno mrežo obveznega šolstva, ki bo omogočala vsem šolarjem šolanje pod čimbolj ugodnimi pogoji. Pobuda, ki j0 je dal svet arhitektov, pedagogov in zdravnikov, je vzbudila posebno zanimanje. Prj, Svetu za šolstvo LRS je bil osnovan poseben operativni organ, ki se bavi z vprašanjem gradnje šolskih prostorov. Pri Zavodu za proučevanje šolstva so ustanovili posebno študijsko telo, ki naj bi sodelovalo in nudilo pomoč operativnim organom Sveta za šolstvo.
Clankj izpričujejo ne le tehtnost priobčenega gradiva> ampak tudi zavzetost nad tem problemom. Ing. Danilo Furst je za zbornik odbral del referata, ki ga ie imel na posvetovanju arhitektov v Zagrebu, in spregovoril o »Ekonomiji šolskih gradenj«. Zgoščen statistični pregled in primerjave s0 dopolnjene s postavkami o racionalnem konceptu gradnje.
konstrukcije m o materialu, vse z željo, da bi graditelj^ z računico. v roki ob istem materialu gradili čimbolj urejen in ustrezajoč tip šole. O »Pedagoških normativih za uove šolske stavbe« sta spregovorila Edi Serpan in Janez Tomšič. Skladno z reformnim gibanjem v našem šolstvu je treba odpraviti materialna protislovja v dosedanjih tipih šole, oziroma upoštevati zahteve sodobnih učnih metod pri novogradnjah. Dr. Slava Lunačkova je spregovorila o higienskih normativih ter analizi nekaterih šolskih novogradenj v Sloveniji. Prispevek razčlenjuje -tanje razsvetljave v nekaterih naših šolah. Arh. Oton Gaspari je v »Mislih h gradnji osemletne šole« široko zajel problem šolskih gradenj, saj je načel to vprašanje od določitve šolske mreže Pa do učiteljskega stanovanja. Tajništvo za šolstvo OLO Maribor poroča o šolskih prostorih na svojem področju. Tehtna je beseda Rajka Pardubskega, ko se zavzema za gradnjo cenejših šol. Podane s0 začasne smernice za gradnjo novih obveznih sol pri nas s tabelaričnim pregledom. Na osnovi statističnega gradiva je podal Andrej Šavli
podatke o gradnjah predšolskih, šolskih in vzgojnih ustanov v Sloveniji med 1945—1955. •Zbrano gradivo v zborniku
se odlikuje po preglednosti in ■zgoščeno pisani besedi. Slikovno gradivo lepo dopolnjuje besedilo.
Novi učbeniki
Černe Vladimir: Osnovna gospodarska računica. DZS Ljubljana 1959. Namenjena je začetnikom v gospodarskem računstvu.
Četrta čitanka. Sestavili: Vlado Rape, Josip Ribičič, Venceslav Winkler. DZS Ljubljana 1959. Knjiga je ponatis četrte čitanke iz 1. 1957.
Vodnik Dora: Nemška vadnica. Druga stopnja. Za 6. razred osnovnih šol. DZS Ljubljana 1959. Ponatis vadnice iz 1. 1957.
Špindler Rudolf: Zbirka nalog za industrijske, tehnične in sorodne šole. DZS Ljubljana 1958. Vsebuje naloge s področja matematike, fizike, mehanike, termodinamike. elektrotehnike, gradbeništva itd. Nalogam so dodane tudi rešitve. Namenjena je predavatelj em, tehnikom in inženirjem ter absolventom tehničnih strokovnih šol, kakor tudi mojstrskih šol v praksi.
Jurančič Janko; Srbohrvatsko berilo za X- in II. razred .gimnazij, oziroma za V. in VI. razred osnovnih šol. MK Ljubljana 1958. Poleg hrvatski h in srbskih avtorjev so zastopani v berilu _ tudi trije Slovenci:	Mile Klopčič, Ivan
Cankar in Oton Zupančič. Vsako berilo dopolnjujejo opombe, nanašajoče se na tekst in pisatelja.
V dodatku je še kratka slovnica z glasovanjem, pravopisom in delom oblikoslovja. Knjigo krasijo vinjete in fotografije: žal sta prav umetniški prilogi precej nerazločni.	>
Žgur Adela: Nemška slovnica. DSZ Ljubljana 1958.
Karlin Pavel, Storova Manca: Metka und Milan sprechen deutsch. DZS Ljubljana 1959. Nemščina za male začetnike. Prvi del. Učbenik je sestavljen v obliki dialogov, ki naj posredujejo otrokom najvažnejše nemške besede. Da bi bila knjiga kar najbolj nazorna, jo poživljajo številne drobne sličice. Na podoben način je prirejena tudi knjiga:
Grad Anton: Vesela angleščina. DZS Ljubljana 1958. Ta učbenik je še bolj razgiban in zlasti za male šolarje privlačnejši, ker ga krase barvne sličice. Tudi vezana v trde platnice se zdi za to stopnjo primernejša. Namenjen je namreč učencem 3. in 4, razreda osnovnih šol, ki obiskujejo tuje jezikovne tečaje. Osnova je samo konverzacija, brez slovničnih in pravopisnih pravil, z besediščem iz vsakdanjega življenja. Za razvedrilo so dodane se uganke m pesmice z notami ali brez njih.
Na podlagi uredbe o potrjevanju šolskih učbenikov in priročnikov (Ur. list LRS, štev IR—85/58) in na predlog komisije za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS. sekretariat Sveta za šolstvo LRS
RAZPISUJE
tele učbenike:
1.	SLOVENSKO BERILO za 2. razred osnovne šole.
2.	SLOVENSKO BERILO za 3. razred osnovne šole.
3.	SLOVENSKO BERILO za 4. razred osnovne šole.
4.	SLOVENSKO BERILO za 5. razred osnovne šole.
5.	SPOZNAVANJE PRIRODE za 4. razred osnovne šol«.
6.	SPOZNAVANJE PRIRODE za 5. razred osnovne šol*
7.	SPOZNAVANJE DRUŽBE za 4. razred osnovne šole.
8.	SPOZNAVANJE DRUŽBE za 5. razred osnovne šole.
9.	NEMŠKA VADNICA za 5. razred osnovne šole.
10.	FRANCOSKA VADNICA za 5. razred osnovne šole.
11.	RACUNICA za I. razred osnovne šole.
12.	RAČUNICA za 4. razred osnovne šole.
13.	ZGODOVINA za 2. razred gimnazij.
14.	ZGODOVINA za 3. razred gimnazij.
Razpisani učbeniki morajo ustrezati glede snovi same, njene razporeditve in obsega predpisanim učnim načrtom.
Pisci, ki se bodo udeležili' natečaja, morajo najkasneje do 31. marca t. 1. sporočiti komisiji za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS svojo udeležbo. Istotam dobe tudi nadrobnejša navodila glede vsebine in obsega razpisanih učbenikov.
Rokopise razpisanih učbenikov pod št. 1., 12., 13. in 14.
. predložite komisiji za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS v treh izvodih najkasneje do 30. junija 1959, rokopise učbenikov pod št. 2., 3.. 4., 5.. 6., 7., 8., 9., 10., lipa do 31. januarja 1960.
Za vsak razpisani učbenik razpisuje sekretariat Sveta za šolstvo LRS po tri nagrade, in sicer:
Za učbenike pod 1. in 2., 9., 10., 11. in 12. po ‘150.000 dinarjev, 75.000 din in 50.000 din.
Za učbenike pod 3. In 4. po 200.000 din, 100.000 din in 50.000 din.
Za učbenike pod 5., 6., 7., 8.. 13., in 14. po 250.000 din, ISO.OOO din in 75.000 din.
Poleg nagrade prejme pisec tistega učbenika, ki bo potrjen za natis, tudi avtorski honorar.
Sekretariat Sveta za šolstvo LRS bo na predlog komisije za učbenike in priročnike odločil, kateri, rokopisi se nagrade, s katero izmed razpisanih nagrad in katere bo odobril za natis.
Nagrado za razpisani učbenik lahko podeli sekretariat Sveta za šolstvo LRS na predlog komisije za učbenike in priročnike tudi za rokopis učbenika, ki ga sicer ne bo-odobril za natis.
SEKRETARIAT SVETA ZA ŠOLSTVO LRS
r
Prosvetni delavec
Izdaja:	Združenje učite-
ljev, profesorjev, učiteljev in profesorjev strokovnih šol, vzgojiteljev in učiteljev specialnih šol Slovenije -. Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon 22-284 — Letna naročnina 30« dinarjev — Številka čekovnega rač. 600-70/3-140 — Rokopisov ne vračamo — Tiska CP »Slovenski poro-»pvalpc«
A
Državna založba Slovenije
opozarja prosvetne delavce na naslednje priročnike za pouk tujih jezikov:
Grad Anton, Italijanščina ....••*••••	— din
Grad Anton, Vesela angleščina ...»••»•• 400.— din Karlin Pavel, Deutsch von A bis Z	• SiKh— din
Karlin Pavel, Metka und Milan sprechen deutsch . . 420.— din
Karlin Pavel, Nemški glagol........170.— din
Vodnik Dora, Kratek pregled nemške slovnice . . . 160.— dni Vodnik Dora, Nemško-slovenski slovarček ....	80.— din
Zgur Adela, Nemška slovnica...... . 480.— din
Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26.
Mladinska knjiga-Ljubljana
TEDEN MLADINSKE KNJIGE
*
Od 9. do 15. marca 1.1. bo po vsej Sloveniji Teden mladinske knjige, ki ga priredi založba Mladinske knjige z naslednjim programom:
1.	Razdelitev Levstikovih nagrad, 14. III. 1959.
2.	Predavanje po vsej Sloveniji o mladinski literaturi.
3.	Razstava knjig po Šolah.
4.	Oddaja v radiu.
9. III. Literarna oddaja o književnosti za mladino, govori Tone Seliškar.
14. Ul. Pionirski tednik ob 11.30 uri o Levstikovih nagrajencih in nagrajeni tekst.
14. IH. S knjižne police ob 16. uri.
17.	IH- Oddaja za otroke ob 11.30 uri.
5.	Oddaja v televiziji:
18.	III. Pionirski obzornik ob 18. uri. Oddaja Boris Kuhar. PvVmali bodo podeljevemje nagrad. (Za vso Jugoslavijo.)
18. IH. TV tednik. Oddaja Mihi Rigl. Prišli bodo filmat podeljevanje nagrad in otvoritev razstave. (Za vso Jugoslavijo.)
6.	Nagradni razpis ankete v 21. številki Pionirskega lista in v 6. številki pionirja.
7.	Nagradno tekmovanje v aranžiranju knjigamiških izložb.
Svet za šolstvo LRS je z dopisom št. 01.333/1 z dne 5. II. 1.1. izdal naslednje priporočilo:
Teden mladinske knjige je s svojim sporedom združen s prizadevanjem, da izločimo kvarno literaturo in plažo iz naših knjigam in knjižnic in da otroku približamo lepo m kvalitetno knjigo. Svet za šolstvo LRS priporoča vsem šolam, da opozore učence na te prireditve, da po možnosti organizirajo skupno poslušanje radijskih oddaj oziroma obisk literarnih večerov. Kjer bi bilo to mogoče, naj v teh dneh tudi šole same prirede razstave mladinskih knjig, učitelji pa spregovore učencem o pomenu dobre knjige pri oblikovanju človeka.
Vsa šolska vodstva in tovariše poverjenike vabimo k sodelovanju.
NOVA MNOŽIČNA ZBIRKA
Ilustracija iz knjige; Erich Kšstner: Ko sem bil še majhen
Letos bo izdala sedem kn jig, ki bodo imele okoli 2600 stra/ni. Letna naročnina broširane zbirke je 1400 din, vezane v polplat-no pa 2520 din, ki jo lahko vplačate v sedmuh mesečnih obrokih.
Vabimo Vas, da to zbirko že danes naročite.
Letos izidejo naslednje knjig:
1.	Audie Murphy: V PEKEL IN NAZAJ. Ameriški roman iz zadnje voijne. V prevodu Herberta Griiaa in s fotografijami (na prilogah) po filmu.
2.	Ludvilk Aškenazy: INDI-
JANSKO POLETJE. Knjiga o današnjem New Yorku.
V	prevodu Božidarja Borka in s fotografijami po originalni češki knjigi.
3.	JeromeKIapka Jerome: TRIJE MOŽJE SE KLATIJO. Humoristični roman angleškega pisatelja o Nemčiji in o Nemcih. V prevodu Cirila Štuklja in z risbami Bogdana Groma.
4.	Erich Kastner:	KO
SEM BIL ŠE MAJHEN Spomini Bavarca pred prvo vojno. Risbe Horst Lemke (po originalu). V prevodu Frana Bradača.
5.	Šukrija Bijedič: POVEST O HUSKI. Partizanska kronika iz Cazinske Krajine. Z dokumentarnimi posnetki. Z uvodno besedo Rodoljuba Čoilakoviča
V	prevodu Cvetka Zagorskega.
6.	Herbert George Wells PRVI LJUDJE NA MESECU. Famtatična povest. Risbe Štefan Planinc. V prevodu Sete Oblak.
7.	Džordže Radenkovdč: PORTRETI NAŠIH DNI. Študije državnikov. S fo-tognafiljami. Z uvodno besedo Dobriče Čosiča. Vpre-vodu Cvetka Zagorskega.
LEVSTIKOV HRAM
Založba Mladinska knjiga bo začela ibdaijiati novo zbirko »Žepna knjiga Školjka«. To zbdtrko bo tiskala v veliki nakladi in bo to naij-cenejša knjižnica na slo-
venskem knjižnem trgu, če upoštevamo znaten obseg knjig in bogate ilustracije. V tej zbirki bodo izhajale sodobne in kvalitetne knjige-
Pot tem imenom bo pričela izdajati založba Mladinska knjiga novo knjižno zbirko, ki je namenjena odrasli mladini. Vsako leto bo izdala štiri obsežne knjige (po 400 do 600 strani).
Knjige bodo bogato ilustrirane, vselej pa skrbno opremljene.
V letošnji zbirki bodo izšle naslednje štiri knjige:
1.	N. G. Čemiševski: »Kaj delati?«
2.	Franc Werfel: »Štride-set dni na Muza Daghu« — Prva knjiga.
3.	Franc \Verfel: »Štirideset dni na Muza Daghu« — Druga knjiga.
4.	Lian Feuchtwanger: »Goya«.
Subskripcijsika cena je za vse štiri knjige samo
— Ilustracija i* knjige; Audie Murphy: V pekel in nazaj
Ilustracija iz knjige; N. G. Čemiševski; Kaj delati?
3960 din, ki jo lahko vplačate v šestih zaporednih mesečnih obrokih.
Naročite jih v vsaki knjigami, pri poverjeniku M. K. ali pa pri založbi Mladinska knjiga, Ljubjana. Tomšičeva 2.