Letnik 1916. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XIX. — Izdan in razposlan 12. dne februarja 1916. Vsebina: (Št. 35—39.) 35. Ukaz, s katerim se omejuje uvoz in prevoz blaga iz sovražnih držav. — 36. Ukaz. s katerim se omejuje dopuščanje nakaznic Avstrijsko-ogrske banke na zlate novce za plačevanje carin ter puščanje plačnih carinskih pristojbin na upanje. — 37. Ukaz. s katerim se izpreminja člen XVII zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. — 38. Ukaz, s katerim se dopolnjuje, oziroma izpreminja prepoved izvažati in prevažati več reči. — 39. Ukaz o skupljevanju starega železa, da se stopi in paketira. 35. Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 5. februarja 1916. 1., s katerim se omejuje uvoz in prevoz blaga iz sovražnih držav. ' ♦ j § 1. Na podstavi cesarskega ukaza z dne 24. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 251) se v porazumu s kraljevo ogrsko vlado prepoveduje uvoz in prevoz naslednjega blaga nastopno navedenih tarifnih številk z zakonom z dne 30. decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 278) razglašene pogodbene carinske tarife obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije, ako je to blago iz države, ki je z Avstrijsko-Ogrskim v vojnem stanju, ali iz kolonij in varstvenih ozemelj ene teh držav: Številka carinske tarife Vrsta blaga 8 Žefrun. 9 b 1) Fige v škatljah, zabojčkih, jerbaščkih * in sličnih majhnih ovojih. 12 Pomeranče. Številka carinsko tarife Vrsta blaga 14 Dateljni. 15 Ananas. 37 Marelice, breskve, črešnje; nadalje ja- bolka, hruške in kutne. 40 Gomoljika. 54 a Sveže cvetlice okrasnice. 55 a Sveže okrasno listje, okrasne trave, vejice. 83 Tičje kože. 84 Lasje. 85 Perje za lišp, ne prirejeno. 108 Žgane opojne tekočine, izvzemši rum. 109 Vino (vino iz grozdja) v sodih in ste- klenicah. 110 132 197 210 234 237 b Peneče vino. Sekači. Čipke, tudi zračne vezenine (jedko blago). Batisti, tenčice (gaze), linoni in druge negoste tkanine. Volneni šali in šalaste tkanine; čipke in čipkaste rute, tulji in tuljaste mreževine. Vozljane preproge. (SloveaUoh ) \ 21 Številka carinske tarife Vrsta blaga 237 c Druge preproge in preproge iz polsti, tudi potiskane. 247—260 Celosvilenina in polsvilenina. 261 Umetne cvetlice, gotove, docela ali deloma iz tkanin. 263 Peresa za lišp, prirejena, in izdelki iz njih. 267, 268, 269 Klobuki vsake vrste. 274 Oblačila, lišpovine in drugi šivani predmeti iz tkanin. 276 b Ščetarsko blago n. p. i., z mdntaci-jami iz finih tvarin (izvzemši čopiče). 296/300 Cigaretni papir vsake vrste. 341 Rokavice, usnjene. 361 c Blago n. p. i. iz morske pene, lave, celuloida itd., izvzemši neosvetljene filme. 361 e Blago n. p. i. iz želvovine, pristne ali ponarejene, tudi v zvezi z navadnimi, finimi ali drugimi najfinejšimi tvarinami. 380 Sušilne ploče za fotografske namene, svetločutne. 394 a 2) in b 2) Kamenene ploče iz mramorja in ala-bastra. 468 Pisalna peresa in tulci za peresa. 524 Leonsko blago. 631 Octi, masti in olja, parfumi rani. 632 Alkoholske aromatske esence. 633 Parfumarijsko blago, kosmetični pripomočki. I § 2. ^ Ako se ■ naj blago spredaj navedenih tarifnih številk, ki je iz nevtralnih ali zavezniških držav, uvaža v pogodbeno carinsko ozemlje obeh držav monarhije ali prevaža čez to ozemlje, mora tu-zemec, ki ima pravico razpolagati z njim, uvoznemu carinišču predložiti pismeno izjavo, da blago ni izdelek držav, ki so v vojnem stanju z Avstrij-sko-Ogrskim, ali kolonij ali varstvenih ozemelj teh držav, in s svojim podpisom prevzeti odgovornost za pravilnost izjave po dotičnih dohodarstveno-kazenskopravnih določilih. Pri tekstilnem blagu, umetnih cvetlicah, klobukih in konfekcijskih rečeh tarifnih številk 197, 210. 234, 237 b in c, 247 do 260, 261, 267—269 in 274, imenovanih v § 1, se mora izjava glasiti tako, da ni niti to blago niti predivo (tkanine, čipke itd.), iz katerega je sestavljeno, narejeno (tkano, na stanu delano itd.) ali pleme-ničeno (barvano itd.) v sovražnih ozemljih. § 3. Pri blagu v § 2, odstavek 2, imenovane vrste, ter pri pomerančah (t. št. 12), svežih cvetlicah okrasnicah in takem listovju (t. št. 54 a in 55 a) in pri penečem vinu (t. št. 110) mora tuzemec, ki ima pravico razpolagati, z njimi, dokazati resničnost izjave s potrdilom avstrijsko-ogrskega konzula, pristojnega za kraj pridelka. .Pri ostalem v § 1 navedenem blagu zadošča, ako oseba, ki ima pravico razpolagati z njim, verojetno dokaže resničnost izjave z oblastvenimi izpričevali pridelovalne dežele, ki jih je po potrebi priložiti v poverjenem prevodu, ali drugače (predloživši vozne liste, ladijske papirje, račune, trgovsko dopisovanje ali kaj enakega). V teh primerih more uradni predstojnik popustiti terjatev, da bi se posebej dokazala resničnost izjave, ako smatra za brezdvomno, da blago ni izdelano ali narejeno v državah, ki so v vojnem stanju z Avstrijsko-Ogrskim, v njihovih kolonijah ali varstvenih ozemljih. § 4. Ta ukaz dobi takoj moč tako, da se nastopno imenovane reči, in sicer fige tarifne številke 9 b 1, marelice, breskve, črešnje, jabolka, hruške in kutne tarifne številke 37, tičje kože tarifne številke 83, lasje tarifne številke 84, peresa za lišp tarifne števike 85, volneni šali itd. tarifne številke 234 in klobuke za gospode in dečke tarifne številke 267, kojih uvoz in prevoz iz sovražnih držav doslej še ni bil prepovedan, še pripuščajo za uvoz ali prevoz tedaj, ako so bile najkasneje 15. dne februarja 1916. 1. po voznih listinah oddane za neposrednje prevažanje v ali čez pogodbeno carinsko ozemlje obeh držav monarhije. § 5. . Ministrstveni ukazi z dne 14. maja 1915. 1. (drž. zak. št. 120), z dne 16. novembra 1915. 1. (drž. zak. št. 341), z dne 6. januarja 1916. 1. (drž. zak. št. 10) in z dne 14. januarja 1916. 1. (drž. zak. št. 17) izgube s tem moč. Zenker s. r. Leth s. r. SpitzmUller s. r. 36. Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 5. februarja 1916. L, t s katerim se omejuje dopuščanje nakaznic Avstrijsko-ogrske banke na zlate novce za plačevanje carin ter puščanje plačnih carinskih pristojbin na upanje. § 1. V porazumu z udeleženimi kraljevimi ogrskimi ministrstvi se, izpreminjujé ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 30. novembra 1900. 1. (drž. zak. št. 198), po Àvstrijsko-ogrski banki izdane nakaznice na zlate novce, uporabne pri plačevanju carin (nakaznice za carino v zlatu)" ne pripuščajo več za plačevanje carinskih pristojbin, ki jih je plačevati ob uvozu nastopnega blaga: Žefran (t. št. 8). Tobak in tobačni izdelki (t. št. 22). Ostrige, jastogi ali morski raki (t. št. 70, a in b). Konjak, likerji, punševe esence in druge s cukrom ali drugimi tvarinami pomešane žgane opojne tekočine (t. št. 108 « in b). Vino (t. št. 109). Peneče vino (t. št. 110). Kavijar in kavijarski surogati (t. št. 123). Bombaževine, najfinejše (t. št. 192). Bobinetasta ali čipkasta zagrinjala (stores, vitraže in kaj enakega) in mreže na pohištvo, odmerjeno tkane (t. št. 196). Tulji in tuljaste mreŽevine, čipke in čipkaste rute, zračne vezenine, tenčice (gaze) in druge negoste tkanine vseh vrst. Lanene, volnene, celosvilene in polsvilene vezenine ter n. p. i. vezenine na bombaž t. št. 198 c. Volneni, celosvileni in polsvileni baržuni in baržunaste tkanine. Vozljane preproge (t. št. 237 b) in preproge (t. št. 237 c). Celosvilene in polsvilene tkanine n. p. i. (t. št. 250 in 256). Celosvilcno in polsvileno na stanu delano blago in take pletenine (t. št. 252 in 258). Celosvilene in polsvilene trakovine, izvzemši trakove za klobuke (t. št. 253 in 259). 63 Umetne cvetlice, gotove, docela ali deloma iz tkanin (t. št. 261). Peresa za lišp, prirejena, in izdelki iz njih (t. št. 263). Umetna kožuhovina iz peres (t. št. 264). Lasuljarska in druga dela iz las (t. št. 265). Klobuki, nakičeni (t. št. 269). Pahljače vsake vrste (t. št. 271). Dežniki in solnčniki, nakičeni, nadalje iz čipk, vezenin ali povsem iz svile (t. št. 272, a 1 in 2). Oblačila, perilo, lišpovine in druge šivane reči, pri katerih je v ukazu imenovan izdelek tekstilne industrije dati v podstavo za preračun carine (t. št. 274). Tkanine in pletenine docela ali deloma iz svile, floretne ali umetne svile, s kavčukom prevlečene, napojene, namazane ali z vložki iz kavčuka združene (t. št. 315 a). Elastične tkanine, na stanu delano in pasarsko blago docela ali deloma iz svile, floretne ali umetne svile (t. št. 316 «). Oblačila in drugi z lepljenjem, šivanjem in enako konfekcijonirani predmeti iz tvarin, imenovanih v štev. 315« in 316« (t. št. 317). Kožuhovina iz finih kožic, konfekcijonirana ali ne konfekcijonirana (t. št. 345 b in 346 b). Blago iz morske pene, lave, jantarja, gagata, slonove kosti, biserne matice in želvovine (t. št. 361, c, d in e). Galanterijsko blago, lišp za gospode in gospe iz lesa in drugih rezbovin, železa in navadnih kovin (t. št. 362, 480, 510 in 511). Kamçneno blago, fino, izvzemši kamenite kroglice (t. št. 408). Železno in kovinsko blago, pozlačeno ali posrebreno ali v zvezi z najfinejšimi tvarinami, izvzemši strelovodne osti (t. št. 486 in 522). Leonsko blago iz navadnih kovin ali kovinskih zlitin (t. št. 524). Izdelki iz zlata, srebra in platine (t. št. 567 in 568). Blago vsake vrste z montacijami iz dragih kovin. Izdelki iz pravih ali ponarejenih koral, ponarejenih biserov; granatno blago (t. št. 570). Neokovani dragi in poldragi kamni, ter korale, obdelane, biseri, pravi (t. št. 571). Blago iz poldragih kamnov (t. št. 572). Optični instrumenti vsake vrste v okovih iz biserne matice, želvovine, slonove kosti, srebra, zlata ali platine; ter okovi in okrovi za optične instrumente iz biserne matice, želvovine in slonove kosti (t. št. 575). Govorilni in slični stroji, n. pr. fonografi, gramofoni in kaj enakega, ter ploče in valjarji za take instrumente. Klavirji; pianini, harmoniji in enaki instrumenti s tipkami (t. št. 579). Žepne ure z zlatimi okrovi (t. št. 585 a 1). Zlati okrovi za žepne ure (t. št. 586 a 1). Parfumarijsko blago; kosmetični pomočki (t. št. 633). § 2. Carinski zneski, ki jih je plačevati ob uvozu spredaj oznamenjenega blaga, so izključeni od puščanja na upanje, omenjenega v razpisu finančnega ministrstva z dne 15. januarja 1862. 1. (drž. zak. št. 6), ter od vsakega odloga plačnih carinskih pristojbin. To določilo _ velja tudi za že dovoljene carinske kredite in odloge carin. § 3. Zavarovanja carine za tako blago, ki se uvaža v zabeležnem prometu, je vplačati v gotovini tako, kakor je predpisano v öl. XVII z. o c. t., izključen pa je vsak drug način zavarovanja 1er puščanja na upanje (odlog). S 4. V § 1 imenovano blago se ne odpravlja carinsko s posredovanjem poštne, oziroma železniške uprave. Tako blago morajo torej v vseh primerih oprostiti 'prejemniki. glede prometa blaga z inozemstvom, se v pora-zumu s kraljevo ogrsko vlado zaukazuje tako: § 1. Odst. 2 čl. XVII zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) se razveljavlja. Ostanki, ki jih mora carinski urad dajati nazaj pri plačevanju carine v dopuščenih zlatih novcih, se dajejo po vsakočasno veljajočih določilih v delnih novcih kronske vrednote. § 2. Ta ukaz dobi moč 25. dne februarja 1916. 1. Zenker s. r. Leth s. r. Spitzmüller s. r. 38. Ukaz ministrstev za notranje stvari, finance, trgovino in poljedelstvo z dne 9. februarja 1916. L, s katerim se dopolnjuje, oziroma izpreminja prepoved izvažati in prevažati več reči. § 5- Ta ukaz dobi moč 25. dne februarja 1916. 1. Leth s. r. Npitziniiller s. r. 37. Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 5. februarja 1916. 1., s katerim se izpreminja člen XVII zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. (drž. zak. št. 20). Na podstavi § 1 cesarskega ukaza z dne 24. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 251), s katerim se vlada pooblašča zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročilo vojno stanje, ukreniti odredbe Na podstavi člena VII 30. decembra 1907. 1. (drž. glašene pogodbene carinske avstrijsko-ogrske monarhije se z zakonom z dne zak. št. 278), raz-tarife obeh držav v porazumu s kra- ljevo ogrsko vlado ukazuje, oziroma razglaša naslednje : § 1. Na koncu z ministrstvenim ukazom z dne 15. oktobra 1915. 1. (drž. zak. št. 311) odrejenega dopolnila točke 2 skupine II v izvozu, oziroma prevozu prepovedanih reči je pristaviti: „končno leonberški psi, večjih pasem,* § 2. ter sploh vsi psi Ta uka/, dobi moč z dnem razglasitve. Hohenlohe s. r. Leth s. r. Zenker s. r. Spitzmüller s. r. 39. Ukaz trgovinskega ministra z dne 9. februarja 1916.1. o skupijevanju starega železa, da se stopi in paketira. Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914-. 1. (drž. zak. št. 274) se, dopolnjujé mi-nistrstveni ukaz,z dne 5. januarja 1916. 1. (drž. zak. št. 9) zaukazuje tako: § 1. Pravna veljavnost vseh pred 8. dnem januarja 1916. 1. sklenjenih kupov, ki se nanašajo na gradivo starega želoza, kar ga je v tuzemstvu, da se stopi in paketira, se razveljavlja, kolikor še niso izpolnjeni, ko dobi ta ukaz moč. Isto velja tudi za tiste primere, v katerih je prodajalec sprejel pred 8. dnem januarja stavljeno kupno ponudbo za gradivo omenjene vrste, šele po tem dnevu, ako je bil kupec pravno vezan na svojo ponudbo do tega časa, v katerem se je sprejela ponudba. y Za uporabljanje sprednjih določil ni razločka, je-li kupil blago staro železo podelujoči obrat ali kako drugo podjetje ali oseba. § 2. Trgovinsko ministrstvo lahko odredi, da se zaloge starega železa, ki je pripravno, da se stopi in paketira, oddajo prevzemnikom tega gradiva, ki jih oznameni. t Za začasno zavarovanje takih zalog, da se ne raznesejo, lahko zaukaže trgovinsko ministrstvo potrebne naredbe po političnem oblastvu I. stopnje. Ako se posestnik zaloge in prevzemnik ne moreta zediniti o ceni gradiva, ki ga je oddati, je prevzemno ceno dognati s cenitvijo po izvedencih. V ta namen mora trgovinska in obrtna zbornica, v koje okraju so zaloge, postaviti izvedenca iz krogov trgovine s starim železom. Še enega izvedenca naj imenuje komisija za staro železo. Prevzemna qena se določi na podstavi mnenja obeh izvedencev pod predsedstvom uradnega organa, ki ga določi trgovinsko ministrstvo in ki mora tudi oddati svoj glas, z večino glasov. § 3. Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Spitam filler s. r. » 2-2 (Slovenlich.) Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstälte št. 24, tudi v letu 1916. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumnnskem, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1910 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem z naročbo plačati tudi zanjo pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vroče-vati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo: tnik 1849. za 4 K 20 hiLetnik 1866. za . 4 K 40 h Letnik 1883. za . 5K — }. Letnik 1900. za . 7 K ~ h I860. n H) , 50 , n 1867. * • 4 » — » 1884. , . 5 , — „ V» 1901. 6 , — „ 1851. * w) — VI 60 . w 1868. » 4 , r VI 1885. , . 3 „ 60 „ JI 1902. 7 , 50 . 1852. i* 5 „ 20 , T> 1869. v» • 6 , - . * 1886. , . 4 , 60 „ * 1903. » r — „ 1855. 6 , 30 , » 1870. 11 • 2 .80 , r 1887. „ . 5 , — r V 1904. 5 , — „ 1854. 8 , 40 . * 1871. n 4 , - , VI 1888. , . 8 , 40 „ 1905. 6 „ — , 1855. n 4 „ 70 . JI 1872. » • 6 , 40 , n 1889. , . 6 , — „ y, 1906. 12 , — „ 1850. r i . 90 , VI 1873. 6 , 60 , v* 1890. , . 5 , 40 „ T 1907. 13 „ — „ 1857. s 5 „ 70 „ » 1874. vi • 4,60 , T 1891. , . 6 , — „ _ 1908. 9 , — m 1858. V» 4 . 80 , „ 1875. » • 4 * V. v 1892. , . 10 . — r 1909. 8 » 50 „ 1859. ji 4 , * J 1876. n • 3 „ — „ „ 1893. , . 6 , — „ » 1910. « , 40 , 1860. 3 . 40 . V» 1877. VI — n w VI 1894. , . 6 , — „ 1911. 7 „ — „ 1861. vi 3 , 1* v» 1878. VI • 4,60 , VI 1895. , . 7 „ — , 1" 1912. 12 , 50 , 1862. n •2 80 , VI 1879. fi • 4 „ 60 , VI 1896. , . 7 , — „ VI 1913. 9 , 50 „ 1865. n 0 — j» 80 . VI 1880. n • 4 , 40 , VI 1897. , . 15 , — „ T 1914 15 , — r 1864. n 2 n 80 „ * 1881. » • 4 , 40 „ VI 1898. „ . e , — „ 1915. H , 70 „ 1865. 4 , VI 1882. VI 6 , - , r 1899. , . io , — „ Posamezni letniki v kakor nemška izdaja. drugih sedmerih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako so naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16. Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme le proti plačilu prodajne cene (% pole — 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od I. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmerih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole == 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah. Iz. c. kr. dvorne in državne tiskarne.