Stev, 337,___ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma p« ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsorcIJ lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti\ vpisane zadruge » omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . . -..................• 12.— za tri mesece » za nedeljsko Izdajo za ce/o leto.......5-20 za pol leta............... • • 2 60 V Trstu« v nedeljo, 3. decembra1916« Letnik XI!. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnlkov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........K 20.— vsaka nadaljna vrsia.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina »n reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 84I.G52 PmM najnovejših dogodkov. Romunska bojišča. — Prva romunska ari nada vzhodno Pitestija po hudi borbi vnovič potolčena in razbita. Nad 6.00U mož ujetih in 50 topov uplenjenih. 1 udi južno Cainpolunga romunski odpor strt. V bližini Bukarešta. . Ruska bojišča. — Ruski in romunski navali v Gozdnih Karpatih in na vzhodnem Sedmograšketn tudi včeraj brez vsakega uspeha. Velike izgube sovražnika. Italijansko bojišče. — Močni topovski boji na kTaški planoti. Zapadno bojišče. — Mestoma živahneje topovsko delovanje. Balkansko bojišče. — Napadi severo-zapadno Bitolja in pri Gruništu odbiti. Turška bojišča. — Nič novega. Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se razglaša: 2. decembra 1916. Vzhodno bojišče.*— Jugoza^ padno Bukarešta Je dosežen dolnji Argesu. Vsi poizkusi sovražnika, da bi ustavil prodiranje donavske armade s protinapadi, so bili zaman. Jugovzhodno in vzhodno Pitestija se je spustila prva romunska armada vnovič v bitko. General Strati-leseu je v nekem ukazu naročil vsem oficirjem in četam, da morajo umreti na svojih mestih, ker je odvisna od predstoječe-ga boja usoda Romunije. Avstrijske in nemške čete so po srditi borbi potolkle sovražnika. Neki bavarski pešpolk je prodrl v dolini Argesu daleč preko prebite črte nasprotnika. Romuni so se umaknili v neredu. Tudi v dolini Dambovite, jugovzhodno Campolunga, je bil strt romunski odpor. Sovražen protinapad v dolini Prahove se je izjalovil ob odporu tamkai bojujočih se avstrijskih polkov. Plen včerajšnjega dne — naštetih je bilo nad 6000 ujetnikov, 49 topov, 100 polnih municijskih voz — služi za merilo poraza, ki ga je doživel -sovražnik. Zaman so poizkušali Rusi s svojo karpatsko ofenzivo priti še v zadnji uri na pomoč. Napadi Romunov v mejnem gorovju zapadno Focsani, naskoki dveh ruskih armad proti črtam generalov Arza in Kovessa so se izjalovili včeraj istotako kakor prejšnje dni. Izredno visoke sovražne izgube so zaenkrat edini rezultat, ki ga ima pokazati razbremenilna ofenziva v Karpatih za naše nasprotnike. Severno Karpatov pri c. in kr. četah nič novega. w ... . Italijansko bojišče. — Italijani so nadaljevali topovski ogenj v kraškem oddelku z veliko potrato municije. Tudi ponoči Je bil topovski bol. posebno v južnem delu planote, živahnejši kakor dose-daj. Napad sovražnih letalcev na kraje v Vipavski dolini ni imel niti najmanjšega uspeiia. . jugovzhodno bojišče. — v Albaniji neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. DUNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča z dne 2. t. m. zvečer: V Romuniji nadaljni napredki. — V Karpatih zopet srditi napadi. Vse odbito. Hentiko uradno poročilo. BEROLIN, 1. (Kor.) \VoIffov urad javlja! I. decembra 1916, zvečer. V ozemlju Somme je ogenj od časa do česa oživel na obeh straneh. — Na Vlaškem napredovanje. Na levem krilu armade v Dobrudži so se izjalovili ponovni napadi sovražnika, ki se je zopet brez uspeha posluževal oklopnih avtomobilov. — Severozapadno Bitolja in pri Gruništu smo odbili napade sovražnika. BEROLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. decembra 1916. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Naobehbre govih Ancre, v gozdu St. Pierre Vaast in južno Somme pri Chaulnesu se razvija od časa do časa močnejši topovski boj. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Ruski sunki severno Smorgona in južno Plnska so se izjalovili izgubonosno. — Fronta nadvojvode Jožefa: Napadi Rusov in Romunov v Gozdnih Karpatih in na sedmograških mejnih pogorjih nadaljujejo. Naval je bil naperjen včeraj predvsem proti našim postojankam na Babi Ludovi in Guri Rucadi vzhodno Dornevatre, kakor tudi v dolinah Trotosu in Oltoz; naskok je bil brezuspešen in spojen z velikimi izgubami za sovražnika. Nemške čete v Gozdnih Karpatih so napravile pri protinapadih na neki točki nad tisoč ujetnikov. — Mackensenova armada: Boii na Vlaškem se razvijajo v veliko bitko. Iz gorovja jugovzhodno Campolunga došlo armadno krilo je med boji pridobilo v gozdnatem pegoriu na obeh straneh odseka Dambovita na prostoru. Ob Ar-gesu!u» jugovzhodno Pitestija, je bila prva romunska armada, ki se je spustila v boj. od nemških in avstrijskih čet po žilavi borbi prodrta in poražena. Bavarski rezervni pešpolk št. 18, ki se je že tolikrat obnese!, je pri sunku do stana nekega di- vizijskega štaba zaplenil tamkaj ujetim štabnim oficirjem povelja, iz katerih je razvidno, da bi se morala v postojanki, ki smo jo prebili, prva armada biti do zadnjega moža. Armadni voditelj, ki si je bil pač v svesti majhne morallčne vrednosti svojih čet, je v romanskem frazerskem slogu izrazii pričakovanje »vztrajanja in bojevanja proti grozovitim barbarom do zadnje kaplje krvi« hi zagrozil obenem strahopetcem v armadi takojšnjo smrtno kazen. Dalje spodaj skoro do Donave smo z boji prispeli do Argesula. Kolikor je bilo mogoče dosedaj našteti, smo dne 1. decembra ujeli 51 oficirjev In 6115 mož, uplenili 49 topov In 100 polnih municijskih vozov poleg več sto drugih četnih voz. V Dobrudži so odbile bavarske čete močne ruske napade. — Macedonska fronta: Tudi na tem bojišču so bili napadi entente severozapadno Bitolja in pri Gruništu brez vsakega uspeha. BEROLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. decembra 1916, zvečer. Na zapadu in na vzhodni fronti nič bistvenega. — V Karpatih novi, toda zopet brezuspešni razbremenilni napadi. — Za nas ugodno razvijanje položaja na Romunskem. Severozapadno Bitolja močen ogenj. Bolgarski sunek je vrgel tamkaj napadalca nazaj. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Bolgarsko uradno poročile. SOFIJA, 1. (Kor.) V ozemlju Bitolja smo odbili napade proti Tarnovl in višini 1248. Na ostali macedonski fronti deloma topovski boj. Na Vlaškem se nadaljuje zmagovito prodiranje brez presledka. Dne 24. novembra so prekoračile naše divizije Donavo in Zimnicei, prodirale energično proti Bukareštu, strle obupni odpor sovražnika in mu prizadejale težke izgube. Dne 27. novembra so zasedle po težkem boju Giurgiu in prekoračile 30. novembra črto Comana—Singureni, ki se nahaja okoli 20 km pred bukareškim trdnjavskim pasem. Uplenili smo 2 težka, 14 poljskih in 7 malih topov in 5 strojnih pušk. Na bojišču je ostavil sovražnik veliko število mrtvih in ranjenih. V Dobrudži je napadel četrti sibirski armadni zbor po sedem-urni topovski pripravi naše levo krilo. Razvil se je skrajno srdit boj. Naši polki so povsod krvavo odbili napadalce in uplenili dva oklopna avtomobila, ki sta se sredi najhujšega bojnega meteža približala našim strelskim jarkom. Sovražnik se je umaknil v prvotne postojanke. Pred Buksreildm. Dunaj, 1. decembra. Podonavska armada stoji pod jugozapadno fronto Bukarešta. Včeraj in predvčerajšnjim si je priborila prehod čez reko Niaslov in je dosegla včeraj dolnji tek reke Argesu. Močvirnata nižina okoii dolnjega teka te reke že spada k predozem-lju zunanjih utrdb bukareške trdnjave. Ta nižina se nahaja v dosegu ognja težke artiljerije jugozapadne bukareške fronte. Z dosego dolnjega teka reke Argesu se je torej pričel boj za utrjeno romunsko glavno mesto. Nekateri ententni listi hočejo vedeti, da so Romuni trdno odločeni, da branijo glavno mesto do skrajnosti; druge vesti pa pravijo ravno nasprotno. Presenetljivo hitro prodiranje podonavske armade je brezdvom.no ustvarilo nov položaj in najbrž bomo čuli kmalu, kaj je sklenil sedaj rusko-francosko-romunski generalni štab. Sovražnik je skušal na več mestih med Transilvanskimi alpami in Donavo napadati z novimi silami. Ali sovražnik izvrši veliko enotno podjetje v ozemlju zapadno črte Bukarešt—Ploesti, se pokaže te dni. Današnja poročila o velikih bojih ob sedmograški vzhodni meji utrjajo mnenje, da imamo tu opraviti z veliko rusko razbremenjevalo ofenzivo. Bitka se bije na 30 kilometrov dolgi fronti. Napadi kažejo značaj Brusilovih naskokov z velikimi masami, in torej predpostavljajo prisotnost znatnih moči. V svoji silovitosti odgovarjajo prvim dnevom ruske junijske ofenzive. Toda tudi včeraj so siloviti sunki rusko-romunskih divizij mogli priboriti le majhne taktične uspehe. Napad v celoti se mora smatrati za odbit. Na več mestih se je celo posrečilo našim četam, da so zopet osvojile predvčerajšnjim izgubljene jarke. Boj se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo in zdi se. da hoče trajati dolgo. 9 ♦ ♦ Kakor se poroča iz Ženeve, zadnje iz Bukarešta v Pariz došle vesti kažejo položaj v romunskem glavnem mestu v zelo temni luči. Zaradi pobega velikega dela prebivalstva so nekateri mestni predeli popolnoma zapuščeni in izumrli. Vse šolske prostore je vojaštvo zavzelo zase. — Veliko časopisov je prenehalo izhajati. Pričakuje se odločilna bitka v bližini Bukarešta. Ker bodo priprave zahtevale več dni. dočim pa nasprotnik v tem prodira vedno hitreje, se smatra pofožaj branitelje v Bukarešta za kritičen. Kakor dozna-vajo irancoski listi iz romunskega glavne- ga stana, se mora nezgoda romunske ar-| made pripisovati ne samo premoči osrednjih vlasti, temveč tudi velikemu pomanjkanju častnikov v romunski armadi. Iz Sofije se poroča 1. t. m.: Operacije na Romunskem napredujejo skokoma. — Romunska armada se popolnoma umika na vsej črti, ki se pričenja vzhodno Campolunga, gre južno Pitesti, presekuje potem v velikem zavoju vlaško nižino in se končava južno Bukarešta. V nižini, kjer je romunska fronta najbolj namaknjena proti zapadu, se pretvarja umik v divji beg. Naša konjica pritiska tam energično za sovražnikom. Bežeči sovražnik je tako demoraliziran, da še vdaja kar v celih bataljonih s topovi kakor hitro se prikaže peščica komikov. Tako je neki nemški škadron pri Zlotestl, kakih 40 kilometrov severno Aleksandrife zajel 17 častnikov, 1200 mož, 10 topov in tri strojne puške. Romunska armada se nahaja v nevarnem položaju, ker so čete, ki se zapadno Bukarešta umikajo proti glavnemu mestu, veliko bolj oddaljene od glavnega mesta, kot pa naše divizije, ki prodirajo proti Bukareštu od Aleksandrije m Giurgjevega. Da prepreči to nevarnost, je romunsko armadno vodstvo vrglo proti našim, od Gjurgjevega dalje prodirajočim četama, moči, ki jih je v vsej hitrici pritegnilo iz Bukarešta in z vzhodne podonavske fronte. Današnje poročilo z romunskega bojišča pravi, da se boji na Vlaškem razvijajo v veliko bitko. Jugovzhodno Campolunga so napredovale naše čete, ki so si priborile izhod iz gorovja, jugovzhodno Pitesti ob Argesulu so naše in nemške čete prodrle in porazile prvo romunsko armado in dalje proti jugu skoraj do Donave so zvezne čete prodrle do Argesula, ki teče južno Bukarešta, oddaljeno od središča mesta komaj 15 km: dočim so pa zunanje u-trdbe od reke oddaljene morda komaj 5 km. Boji pri Pitesti, ki leži tudi ob Argesulu, so se vršili v razdalji kakih 100 km od Bukarešta in to dejstvo dovolj jasno označuje položaj glavnega mesta romunskega, kateremu se je od Donave sem približala podonavska armada že do Ar-gesula, dočim je razbita prva romunska armada še vedno oddaljena do 100 km od Bukarešta. Ruska razbremenjevalna o-fenziva tudi po današnjem poročilu ni dosegla nikakršnih uspehov, temveč so bili vsi sovražni napadi odbiti ob težkih sovražnih izgubah._ Turško uradno poročilo. CARIGRAD. 1. (Kot.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaška fronta: Za nas uspešne praske. — Na ostalih frontah nič važnega. _ Položaj na Grškem, LONDON, 1. (Kor.) »Times« poročajo iz Aten, da je kralj predvčerajšnjim poklical v palačo francoskega vojaškega atašeja in razpravljal ž njim o resnem položaju. Kakor se javHa, obstoja glavni vzrok, zakaj se brani vlada izročiti topove, v bojazni, da bi šel Venizelos s svojimi četami v Tesaiijo in Atene. V nekaterih krogih trdijo, da je ententa pripravljena dati garancije, ako privoli vlada v izročitev 10 baterij in potrebnih municijskih zalog, dočim je v nasprotnem slučaju pripravljena, urediti stvar sama. Govori se, da so bile gorske baterije odpeljane v Chaikis, Nauplio, Calamao in druge kraje. V tem slučaju je pričakovati blokado grških pristanišč po atiirancrh. »Daily Telegraph« poroča iz Aten, da se nahajajo prevozne ladje zaveznikov s francoskimi četami ob izkrcevalnih mostovih. Kralj je podpisal odlok, ki sklicuje prostovoljce za armado. V sredo se je kralj zahvalil oficirjem prvega armadnega zbora za njihov odličen nastop in jim ukazal, da naj se .branijo z orožjem, ako bi hotele čete aliirancev zasesti od Grkov zasedena ozemlja. LUG ANO, 2. (Kor.) »Secolo« poroča iz Aten: Dne 1. decembra, tik pred polnočjo, je dvorni maršal kralja Konstantina naznanil poslanikom entente, da grška vlada zavrača zahtevo glede izročitve artiljerije. LUGANO, 2. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz Aten: Grške čete so zasedle nekaj višin, ki obvladujejo Atene. Okoli 5000 rezervistov se je zglasilo pod orožje in so se združili z regularnimi četami. V Atenah vlada živahna panika. LUGANO, 2. (Kot.) Agenzia Štefani poroča iz Aten: 100 francoskih mornarjev je prispelo v Atene. Admiral Fournet bo med drugimi prisilnimi odredbami ukreni tudi uspešno omejitev grških pomorskih prevoznih sredstev._ Izpremembe v angleški admlraliteti. ROTTERDAM, 30. (Kor.) »Times« pišejo o izpremembah v angleški admirali-teti, da bodo zadovoljile vsaj občinstvo. Jellicoe vživa nezmanjšan ugled in Beatty je narodni junak, toda oba ne moreta storiti vsega. S slepoto je udarjen dotični, ki misli, da je z vodstvom vojne sedaj vse v redu, posebno radi teh dveh izprememb. Niti vojaki niti mornarji niso krivi obup-ljivega vojevanja. Na prave reforme pa bo treba zaenkrat Se počakati. Dalje pišejo »Times«, da vse prebivalstvo izraža obžalovanje brodovja, da Jellicou ni bilo usojeno, da uniči nemško brodovje. Morda doživi to zadoščenje Beatty. »Mor n ing Post« piše, da smatrajo oficirji in mornarji Beattjrja za drugega Nelsona. Kar predvsem želi dežela, je uničenje nemškega brodovja._______ Granata med italijanskimi oficirji v Bitolju. MILAN, 1. (Kor.) Kakor poroča »Corriere della Sera«, je v Bitolju sredi skupine italijanskih oficirjev udarila granata. General Petitti, višji poveljnik italijanskega solunskega kontingenta kakor tudi še neki drug general in en štabni oficir so bili ranjeni. Angleško odlikovanje za italijanskega kralja. RIM, 1. (Kor.) Agenzia Štefani poroča: Kralj Jurij angleški je podelil italijanskemu kralju veliki križec Bathovega vojaškega reda. _ Demisija nizozemskega finančnega ministra. HAAG, 1. (Kor.) Finančni minister je ptodal kralju svojo demisijo. Afera Tarnowski. AMSTERDAM, 1. (Kot.) »Morning Post» poroča iz Washingtona: Domneva se, da bodo aliiranci vsled odločnega nastopa Združenih držav odnehali in dovolili avstrijskemu poslaniku grofu Tarnowske-mu svobodno spremstvo. Nemški državni zbor. BEROLIN, 2. (Kor.) Na današnji seji je bila predloga o pomožni službeni obveznosti sprejeta s 335 proti 19 glasovom v tretjem čitanju. Proglasitev rezultata je bila sprejeta z živahnim odobravanjem. Nato je bila seja zaključena. Ministrske konference v Pešti. DUNAJ, 2. (Kor.) Poljedelski minister grof Clam Martinic je prispel danes zjutraj s sekcijskim načelnikom vitezom Seidlerjem semkaj. Ob pol enajstih dopoldne sta se podala trgovinski minister Stibral m poljedelski minister grof Clam Martinic s sekcijskim načelnikom Seidler-jem in ministerijalnim svetnikom dr. Schiillerjem, ki je prispel včeraj semkaj s trgovinskim ministrom, v ogrsko trgovinsko ministrstvo na konferenco z ogrskima kolegoma poljedelskim ministrom baronom Ghillanyjem in trgovinskim ministrom baronom Harkanyjem. Posvetovanja se bodo nadaljevala danes in jutri. Črna maša za cesarja v dvorni župni cerkvi. DUNAJ, 2. (Kor.) Ob 11 dopoldne se je vršila v župni cerkvi dvornega grada črna maša za pokojnega cesarja Franca Jožefa. Malo poprej so se zbrali v sobanah dvornega gradu člani cesarske hiše, ki so se s cesarjem na čelu podali v cerkev. Razven tu mudečih se članov cesarske rodbine so prisostvovali žalni daritvi še: kralj Bolgarov s prestolonaslednikom Borisom in princem Cirilom, grofica Tra-ni, infant Ferdinand španski, vojvodska dvojica Braganza, princ in princezinja Bourbon, princ in princezinja Sacksen Koburg. princa Liechtenstein, veleposlanik princ Hohenlohe s soprogo, dalje najvišji dvorni šarže, generali in krilni adjutanti, ministrska predsednika dr. Koerber in grof Tisza, člani avstrijskega kabineta, ogrski naučni minister in generalska in oficirska odposlanstva. Po propovedi dvornega propovednika Wolfgruberja je čital ogrski kardinal, primas Czernoch pontifikatni rekvijem. Nato je bral olo-muški knezonadškof, kardinal Skrbensky Libero. Vojaške žalne mase za cesarja. DUNAJ, 2. (Kor.) Cesar je odredil, da se morajo danes, na dan nastopa prestola pokojnega cesarja Franca Jožefa vršiti povsod vojaške žalne maše, pri katerih naj moli moštvo vseh veroizpovedi in vseh plemen za dušni blagor pokojnega vladarja. Na Dunaju so se vršile včeraj v mnogih cerkvah in kapelah žalne službe božje. Tudi za grško-katoliške Romune in Rusine, protestante in grško-pravoslavne Srbe in Romune in za moliamedance so se vršile žalne daritve. Tudi generaliteta in oficirski zbor sta prisostvovala črnim mašam. _ Potopljeni parniki. LONDON, 1. (Kor.) Ladji »Henrik« in »Christabel« ste bili potopljeni. Posadki ste bili izkrcani. LUGANO, 1. (Kor.) Italijanski parnik »Stella bella« in trojadmica »Salvatore Ciampa« sta bila potopljena. PARIZ, 1. (Kor.) »Petit Parisien« poroča iz Madrida: Parniki »Dundee«, »Ma-rie« in »Auguste« so potopljeni. »Petit Journal« poroča iz Marseilla: Italijanska trojadmica »Salvatore Ciampa« je bila potopi j ena.___ Podpisujte peto volno posojilo. Sazn« politične veifL Seja Hrvatsko-slovenskega kluba. Dne 28. nov. t. 1. je imel v Gradcu Hrvatsko slovenski klub državnega zbora dve seji. Obe je otvoril, vodil in zaključil klubski predsednik dr. Korošec. V prvi seji je dal izraza sožalja Hrvatsko-slovenskega kluba, odnosrio-slovenskega naroda, povodom. smrti Nj. Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa I. ter obenem izraza radosti in vdanosti istega kluba, odnosno naroda, povodom nastopa vlade Njegovega Veličanstva cesarja in kralja KaroJa 1. Med drugim je dejal: »____Na podlagi svoboščin in pravic, ki so izvirali iz ustave, podeljene nam od blagopokojnega cesarja in kralja, smo se Slovenci in Hrvati tekom njegovega vladanja razvili v narodno zaveden, kulturno napreden in gospodarsko močan narod. Naš obstoj je zasiguran v naši lastni moči, katero sino si pridobili pod mogočnim varstvom njegovega žezla ... Kot zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda smo danes verni tolmači ganjenosti in žalosti, ki jo občutimo ob prežalostni smrti Njega c. in kr. Veličanstva, preblagega in presvitlega vladarja, cesarja in kralja Franca Jožefa I. Njegov spomin bo med nami trajen in slaven! — Čeprav še žalujemo za svojim prejšnjim vladarjem cesarjem in kraljem Francem Jožefom, je vendar naša ugodna dolžnost, da se že danes javno poklonimo tudi njegovemu nasledniku. Njega Veličanstvu cesarju in kralju Karolu I. in ga spoštljivo pozdravimo. Slovenci in Hrvati obetamo v teh slovesnih dneh, da ostane naša zvestoba in vdanost, utrjena v viharjih stoletij in stoletij, napram novemu vzvišenemu nositelju habsbuške vladarske krone, nespremenjena, vedno odkritosrčna in globoka. Ne besede, ampak dejanja govorijo pri nas. Na bojiščih se kot junaki borijo slovenski in hrvatski možje in mladeniči za vladarja in domovino, v zaledju pa žene, starčki in otroci požrtvovalno prenašajo vse vojne težkoče, vsi enega srca in ene misli, da zmagovito o-branijo prestol in monarhijo iiabsburža-nov besnih sovražnikov in priborijo vsem narodom zopet blažen mir...« — V drugi seji se ie vzelo na znanje poročilo pred-sedništva o raznih političnih zadevah ter odobrilo, da se je pri seji klubovih načelnikov zavzelo, naj se kar najhitreje o-tvori državni zbor. Sklenilo se je, da se ukrene vse primerno v svrho združenja vseh slovenskih in hrvatskih sil in zedi-njenja celokupnega slovenskega in .hrvatskega naroda pod žezlom Habsburžanov na slavo in moč njihovo ter cele monarhije in obenem na osiguranje obstoja in razvoja naroda samega, s čimer bi se oživotvorila glavna točka klubovega programa. Razpravljalo se je nadalje o različnih, med vojno nastalih narodnopoii-tičnih vprašanjih vseli slovenskih in hrvatskih dežel ter storilo potrebne sklepe. Ravnotako se je razpravljalo in sklepalo o begunskem vprašanju in aprovizaciji. Odprava bolnišnice iz parlamenta. Pod tem nalovoan piše petkova »Arbeiter Zei-tung«: Kakor poročajo listi, bo v ponedeljek že odstranjena bolnišnica iz parlamenta. Oficijozni listi prejšnje vlade so vselej, kedar se je mislilo na sklicanje državnega zbora, trdili s svojo privzgojeno predrznostjo, da je za tako odstranitev treba celih mesecev in da je že zato zbo-rovoanje državnega zbora nemogoče! — Sedaj se stvar izvrši v enein tednu! O tej bolnišnici, pravem simbolu prejšnjega vladanja, se bo kedaj še govorilo. Ustanovila se je takorekoč iz kljubovalnosti: hoteli so pokazati, da parlament ne obstoji več. Zato so pa to bolnišnico tudi vztrajno ohranjali, namenoma, dasiravno ni bila več potrebna, odkar so napravili v predmestjih ogromne barake za bolnišnice in je tila nje opustitev s strani, ki je vzdrževala bolnišnico, že zdavnaj odrejena. Saj se je v sosedstvu bolnišnica na vseučilišču odpravila že zdavnaj! Poleg tega pa se je vsaka omemba te kljubovalne bolnišnice v časopisju po nalogu zatirala; kakor je bil pač duh tega vladanja v tem, da se je vse zatiralo, kar mu je bilo neljubo. Bolnišnica v poslopju ljudskega zastopstva je pač imela svoj določen namen, da je namreč zasmehovala zahtevo po vzpostavitvi ustavnih razmer in zato je bila prava pripodoba vladanja, ki je priznavalo samovoljo kot edini zakon svojega delovanja. O položaju na Grškem prinašajo angleški listi živahne razprave. Vsi komentirajo ob živahnem odobravanju vest o končnem pripoznavanju Venizelosove vlade. »Times« pišejo: »Še predkratkirn časom se je zdelo, kakor da ententa omahuje, ali bi šla z Venizelosom ali kraljem. Greyeva sporočila v spodnji zbornici so napravila v vrstah ententofilskih Grkov neugoden vtis. Končno pa je izginila vsaka nada, da bi mogli pritegniti k sebi kralja Konstantina. S pripoznanjem Venizelosa kot re-prezentanta narodne volje je zadobila ententa pravico, da nastopi proti kralju Konstantinu kot —- revolucijonarcu. Sedaj more ententa z odobrenjem nacionalistične vlade vzeti, kar hoče. De facto pome-nia pripoznanjc Venizelosa isto kot napo- Stran II. »EDINOST" štev. 337. ved vojne kralju Konstantinu. Od njega je odvisno, ali se pojde proti njemu z oboroženo silo.« — Tudi »Daily Alail« pričakuje, da se bo postopalo proti kraiju radi veleizdaje!! —Ce ne bi bila grenka resnica, kakršnja, je danes možna menda le na Grškem, bi morali misliti, da je pisava angleških listov prav neumna Šala. Stari re-volucijonarec, ki ni nikdar skrival svoje mržnje proti legitimnemu kralju in Čegar stremljenje je šlo vedno za tem, da zruši legitimno vlado, ki v najkritičnejih časih, ki jih preživlja Grška,paktira in konspiri-ra z vsem tistim svetom, ki odiemlje Grški »kar hoče« — tega označajo angleški listi za »reprezentanta narodne volje«, a kralja, ki brani svoje prerogative kot — revolucijonarca in izdajico! Res, neumna šala bi bila to, če ne bi bila krvava resnica. Sicer pa smo tam, kjer smo bili na začetku krize: Venizelos v boju proti kralju, ta v boju za svojo politiko nevtralnosti in še vedno — na Grškem. A po grožnjah s postopanjem radi »veleizdaje«, vzbujajo domnevo, da igra Venizelos con-tra Konstantin še iu odigrana do konca, pri čemer pa si seveda ne smemo prikrivati, da je položaj kraljev zelo težaven in mučen. Ce se vzdrži v tem boju, mu bo moral svet priznati, da je bil — heroj. Ozirom na združenje čeških strank pišejo iz Prage v dunajsko »Information«, da se je sedaj odprla pot najzrelejim v narodu. Celo narodni socijalci so izpoznali potrebo revizije svojega razmerja do vprašanj nedotakljivih interesov skupne države in dinastije. Na to pripoznanje češkemu taboru pa se nadovezuje trpko očitanje na nemško adreso — popolne desorijentacije in desinformacije. Celo nemški duhovniki se izogibljejo vsakega kontakta s češkhni strankami in mnogi Nemci na Češkem ne poznajo razmer nič boljše, nego oni izven Češke. Na to nagla-Ša dopisnik: »Katoliške, splošne krščanske kulturne interese bomo mi katoliki v »Žvezi« istotako svobodno zastopali kot socijalni demokratje svoj socijalni program. Volitve izpadejo za katolike po kompromisu bolie, nego z volilnim bojem proti vsem.« Tako je! To treba naglašati: nikdo ni mislil na stopi j en je vseh strank v eno samo, marveč so se stranke združile med seboj, da pride — ob popolnem varovanju načel in programa vsake — do toli potrebnega mirnega dela za interese naroda. Ta interes je vsem češkim strankam tako visok, da jih puščajo hladne vsa očitanja od tistih strani, ki jim je medsebojno klanje med Cehi postavka na prvem mestu njihovega — protičeške-ga programa._____ Urad za ljudsKo pretirana. Ministrski predsednik je ravnokar objavil razglas o početku delovanja novega urada za ljudsko prehrano. Začelo je z dnem 1. decembra 1916. Iz statuta posnemljemo nastopne momente. Urad vodi predsednik. Ako je ta zadržan. pa prvi, oziroma drugi podpredsednik. Predsednik odloča, ne da bi bil vezan na pritrditev od strani drugih centralnih mest. Zadobiti pa mora privoljenje ministrskega predsednika od slučaja do slučaja, po navodilih, ki mu jih bo dajal ta poslednji. Urad za ljudsko prehrano občuje neposredno z vsemi državnimi in avtonomnimi oblastmi. Predsedniku stoji ob strani direktorij, sestoječ iz obeh podpredsednikov in sedmih Članov. Med temi je eden imenovan iz krogov vojaške uprave. Predsednik pa more pozvati na posvetovanja tudi zastopnike interesov, izvedence in osebe, ki bodo dajala pojasnila. Potem pa obstoji še posebno sosveto-valstvo za prehrano, ki bo poslovalo kot posredovalen organ med uradom in prebivalstvom: da bo izrekalo svoja mnenja o namerovanih odredbah, o načinu njihove izvedbe in da bo predlagalo želje in pritožbe. To sosvetovalstvo obstaja iz 40 članov. Slednjič ima predsednik urada pravico, da po potrebi pritega tudi izvedence izven urada k obdelovanju vprašanj prehrane. Ministrski predsednik razglaša ob enem daljše obrazloženje glede ustanovitve tega urada. V misli, ki je silila k njega ustanovitvi, ste se srečali vlada m javnost. Izkustva vojne so dovedla do zahtevajočega izpoznanja, da kompetence, ustvarjene in tudi zadostujoče za normalne razmere, ne morejo popolnoma zadoščati zahtevam izrednih Časov. Prejšnjim kompetencam je bil namen, da so varovale potrebe različnih interesnih skupin in jih skrbno pre-tehtavale druge proti drugim. Sedaj pa se morajo te, Često nasprotujoče si zahteve gospodarskega življenja presojati in ure- jati le z enega gledišča: da zanesljivo vzdržimo preko vojne! Ena glava mora misliti — ena roka delati. Slična izkustva imajo tudi druge vojujoče se drŽave in kjer so se odločili za ustanovitev takega urada za ljudsko prehrano, so mu dali dalekosežnih in združevalnih pooblastil. Novi urad je sestavljen iz upravnih uradnikov, izkušenih na tem polju, katerih delovanje bo v jamstvo proti vsakemu upravnemu diletantizmu, in iz strokovnjakov, ki tvorijo zvezo z gospodarskim življenjem. Kajti, bolj nego kateri drugi urad je ta navezan na učinkovanje praktičnega in kupčijskega življenja, na natančno razumčvanje tega, kar je potrebno in izvedljivo. Prebivalstvo stavlja velika pričakovanja do urada za ljudsko prehrano, ali enega ne sme prezirati. Absolutna pomno-žitev danih zalog je v tem trenotku in neposredno — nemožna. Pač se morejo ukreniti odredbe v zagotovitev pospeševanja produkcije ter izrabiti posamezne, nudeče se prilike za pridobivanje zalog. Težišče delovanja novega urada pa Je vse-kako najprej na polju porazdeljevanja živil. V tej smeri gre v glavnem za to-le: Za zanesljivo doseganje zalog, ki naj se napravijo dostopne za prebivalstvo; za pre-nrečanje pridrževanja zalog, naj se že to godi iz bojazni, ali pa v spekulativne namene; za začrtano porazdeljevanje na debelo krajem konsuma, kjer je nastala potreba, in potem za pravično porazdeljevanje med konsumente; za tehnično zboljšanje raz-deljevalnega aparata; in končno za primerno urejanje cen. Te se ne smejo postavljati višje, nego je opravičeno po troških produkcije In smotreno urejenega upravnega aparata. Vmesni dobički se morajo omejiti in navijanje in oderuŠtvo s cenami je pobijati najenergičneje. Roka v roki z oskrbnim delovanjem novega urada mora iti represivno in kaznujoče delovanje. Prebivalstvo je podalo — tako zaključuje obrazloženje ministrskega predsednika — dokaz, da se izprevidno in požrtvovalno udaja omejitvam in utrpom. Ali te težave treba skrčiti na minimum in jih nreprečat' kolikor le možno. Zaupno sodelovanje vlade in prebivalstva gotovo dovede do tega cilja. 9ZlV. Peš© volno posolile« Pred kratkim smo govorili o obliki, v kateri se izdaja V. vojno posojilo, in poudarjali koristi, ki jih uživajo podpisovalci. Potemtakem nosijo zakladnice v resnici 6'4%, zadolžnice, ki se bodo od leta 1921. dalje izplačevale tekom 35 let po žrebu, pa med največ 7'31% in najmanj 6'03°/o, v kakršnem času se pač izplačajo. Za posojilo državi pa ni treba imeti takoj vse svote na razpolago, z drugimi besedami, podpisati se more večji znesek, kot ga pa človek v resnici ima; kajti mogoče si je izposoditi tri četrtine nominalne vrednosti, ki se jo hoče podpisati. Avstro-ogrska banka in Vojna posojilnica posojujeta na primer na vsakih 1000 K, ki jih hoče kdo podpisati, 750 K. Ce upoštevamo izdajni kurz posojila, je treba v resnici za 1000 K zakladnic nominalne vrednosti takoj plačati samo 210 K, za 1000 K vrnljivih zadolžnic p"a samo 170 K, to je za 100 K nominalne vrednosti samo 17 K. Poleg tega pa dva zavoda dovoljujeta tudi na nekatere vredraostnice, h katerim spadajo tudi prejšnja vojna posojila, predujme. Tako more n. pr. kdo, ki je podpisal eno ali drugo prejšnje vojno posotilo ali pa tudi vsa, sedaj podpisati peto vojno posojilo, ne da bi imel gotovino. Glede končnega uspeha kaže to posojilo, da se bo vredno pridruževalo štirim prejšnjim. Na eni strani olajšujejo podpi-sovalcem zagotovljene jim koristi izpolnitev njihove državljanske dolžnosti, na drugi strani je pa Čas izdaje posojila i glede na položaj denarnega trga i glede na neizpremenjeno ugodni vojni položaj izbran zelo dobro. In predvsem je pričakovati, da je globoka žalost, v kateri se nahaja država, še ojačila v vseh državljanih čut dolžnosti. Kajti če že v vsakem slučaju najlepša počastitev dragega pokojnika obstoji v tem, da se deluje dalje v smislu nepozabnega pokojnika, bodo gotovo tokrat vsi, sledeč vzvišenemu zgledu, ki nam ga je dajal prespoštovani vladar do zadnjega trenutka tekmovali nadalje v izpolnjevanju dolžnosti napram domovini. Najvišja dolžnost, ki jo moramo izpolniti mi vsi, ki nismo na bojišču, Je sedaj, da podpišemo vojno posojilo. PODLISTEK. Roman. Iz angleškega. — Da, — je rekla Tatnara komaj slišno. — Saj veš, dragica, da so naši mladi ljudje večkrat zelo divji. Imajo pač neko igro, ki se večkrat zabavajo žnjo, če so v kaki zakotni garniziji in ne vedo, kaj naj bi počeli. Je pa to neki način »k>va slepe miši«, samo da se igra v temi. Enemu zavežejo oči, ta se postavi v sredo sobe, drugi ploskajo vsi z rokami in se mu umikajo na vse strani. Kjer sliši šum, tjakaj strelja; stvar je pač taka, da mora vsak gledati, da ga ne zadene. Morda si opazila, da Saša Basinanov na levi roki nima palca. Lanjsko leto so mu ga v neki taki noči odstrelili. — O, tetka, kako grozno! — je vzkliknila Tamara. _ Prav posebno civilizirana igra pač res ni t _ je dejala kneginja, — toda za to ne gre sedaj. Povem ti samo, kaj se je zgodilo. Torej____odtlej so bili Valonne in ostali priče. Gricko in Boris sta Jim povedala z nekoliko prisiljenim smehom, da morata rešiti neko majhno razliko v svojem mnenju in da sta sklenila, da opravita to stvar v temni plesni dvorani. V posameznosti se nočem spuščati, in koliko korakov na desno ali levo so določile v hitrici določene priče. Vsekakor se je ck>-ločik), da naj oba ustrelita, ko Saša na enem, Sergej pa na drugem koncu zapre vrata. Če bi po treh strelih ne bil zadet nihče, bi se odTekla oba svoji pravici. — Pregrozno je, in zaradi take malen kosti, — je rekla Tamara ihte. Z rokama je držala tako trdno odejo, kot bi se hotela opirati nanjo. Petič pozivlje država svoje državljane, da ji poverijo svojo razpoložljivo gotovino, da zamore srečno dokončati bof za obstanek monarhije. Sigurnost in donosnost državnega posojila ste bili Javnosti vže temeljito pojasnjeni. Samo eno naj še dodamo, kar je nad vsakim dvomom: vsak milijon vojnega posojila pomnoži vrednost vsakega milijona našega denarja. Od gospodarske vztrajnosti je odvisna zmaga. Ako se hočemo vzdržati gospodarsko, se moramo tudi finančno. Od vseh strani ogrožena po prevelikem številu sovražnikov, ki 9o si hoteli porazdeliti našo vroče ljubljeno domovino kot plen, je našla v junaškem obzidju naših vojsk m vojsk naših zaveznikov sigurno junaško obrambo, ob kateri se bo končno zlomil naval naših sovražnikov. Od detinstva smo obljubovali: Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago, kri! Kar smo obljubili, to hočemo držati in dokazati zvestobo, ki so jo naši junaki potrdili s svojo krvjo na bojnem podju, v obrambi očetnjave in podedovane grude tudi s tem, da izročimo domovini svoj razpoložljivi denar in ji damo s tem sredstva za pridobitev častnega miru. Ne da se tajiti, da je vofno gospodarstvo doneslo tudi kmetovalcem dohodkov, ki jim omogočajo, da se udeležijo podpisovanja vojnega posojila v večji meri, nego bi jim bilo to sicer možno, in patrijo-tična dolžnost je, dati državi na razpolago v kar največji meri sredstva, pridobljena v vojni. V resnem času se obračam s tem na vse gospodarstvo Avstrije, na velike in na majhne posestnike vseh kronovm in narodov z vročim pozivom, naj z obilnim podpisovanjem vojnega posojila pokažejo svojo vsikdar z deli potrjeno, nikdar omajano patrijotično požrtvovalnost, da bo zamogla zgodovina nekoč beležiti, kako so se avstrijski kmetovalci v času nevarnosti postavili v najsprednejše vrste onih, ki so državi dali, kar je nujno potrebovala. Henrik grof Ciam-Martinic, c. kr. minister za poljedelstvo. Aprovlzacilske stvara. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 4. do vštetega 9. decembra .. 1. (33. razdeljevanje) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije, in sicer na eno osebo: TESTENINE: kg testenin po K 176 kg, ali kg Jajčnih testenin po K 2'12 kg. KORUZNA MOKA. Va kg koruzne moke po K 0'80 kg. JAJCA. 4 (štiri) Jajca na osebo in teden po 22 vin. eno. SLANINA. Na svetlorumeno-črne izkaznice komisije za nabavo slanine se bo moglo do vštete sobote, 9. t. m., v običajnih prodajalnah dobivati po 60 graniov (6 dkg) slanine (na osebo, oziroma izkaznico) in sicer po K 9'60 kg. OLJE. Za vsakih šest odrekov uradne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 4. do 10. t. m., se proti Izkazu z izkaznico za živila dobi izkaznica za olje (rdeče-čtne barve), s katero se more do vštete sobote, 16. t. m., dobiti v obfčafriih prodajal-nicah V8 litra navadnega oflja po K 10'— liter C/g litra K 1'25), ali pa Vs Utra najfinejšega olja po K 20'— liter 0/s litra po K 2'50), to zadnje samo v trgovini Maksimilijana Robbe, ul. Largo Santorio št 2. KROMPIR. Tekom tega tedna se izroče odjemalcem tudi izkaznice (zeleno-črne) za krompir in sicer bo dobila vsaka oseba eno izkaznico s štev. 9. — Na eno Izkaznico se bo moglo dobiti 3 kg krompirja po 20 vin. kg. * * « Razdeljevanje izkaznic za kruh, moko, sladkor in maščobo. V pondeljek, 4. t. m., se prično razdeljevati izkaznice za kruh in moko za tedne 62.-63. in 64.-65. in sladkorne izkaznice št. 10., veljavne od 11. dec. 1916. do vštetega 7. jan. 1917. Obenem se bodo razdelile tudi izkaznice za maščobo za tedne 13.—16. — Izkaznice za kavo, ki so že izdane in še niso zapadle, veljajo do 20. jan. 1917. Izkaznice se bodo dobivale v prostorih krušnih komisij tekom uradnih ur najkasneje do vštete sobote 9. t m., in sicer proti izkaznici za živila. Kneginja je nadaljevala: — Valonne Je pripovedoval, da sta brla oba ranjena ptri prvem strelu, nakar Je vsa družba planila v soba Zdelo se Je, da ni nič resnega, kajti smejala sta se In sta si podala rolte. Valonne Je nato odšel, da bi prišel še pravočasno na ples, toda davi____tako je pripovedoval... je slišal, da Je dobil Boris močno krvavečo rano na plečih, ki je popolnoma izključevala udeležbo na plesu, docim pa Je Gričku kroglja predrla le meso na desnem gornjem laktu. Ko 90 ga obvezali, je prišel semkaj, kakor veš. Tamarino lice je bilo bek) kot blazina m v veliki dušni boli je vila roke. — O, tetka, kako sem nesrečna! — je tarnala. — Resnica božja, da nisem storila ničesar, da bi bila povzročila kaj takega. Saj si slišala sama, ko sem rekla grofu Variškinu, da se veselim plesa, in nič drugega. Nemogoč je, Gricko! O, pusti me, da se vrnem domov! Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne čaka do zadnjega trenutka, da pride temveč vsakdo- čim prej po svojo izkaznico, da zadnje dni ne bo prevelikega navala. Ravnotako naj se pri prejemu izkaznice vsakdo sam prepriča, Je-li dobil zadostno število izkaznic in je-li izkaznica opremljena z uradnim pečatom; izkaznice brez uradnega pečata so namreč neveljavne ter se zaplenijo. Družinski poglavarji oziroma poglavarji domačih gospodarstev se opozarjajo na dolžnost, da pristojni krušni komisiji tekom 24 ur naznanijo vsako izpremembo o številu Članov družine, oziroma domačega gospodarstva. * • * • Nova prodajalna aprovizacijske komisije. Jutri, 4. t. m., se odpre 19. prodajalna aprovizacijske komisije in sicer v ulici deli' Orologio št. 6. Z otvoritvijo te prodajalne se imate razbremeniti že obstoječi prodajalni v ulici Madonna del mare (prodajalna št. 1.) in na trgu Rosario (prodajalna št. 2.). Domače vesti. Poklonitev tržaškega Slovenstva cesarju Karlu !., ki se je vršila prošli petek opoldne na tržaškem namestništvu, je bila sijajna manifestacija, ki ostane neibrisno zabeležena v zgodovini tržaških Slovencev. Odposlanstvo, ki je šlo na namest-ništvo, da izrazi namestniku Nj. Veličanstva svoja čustva napram vladarju, je bilo eno najštevilnejših, kar jih fe kedaj ob podobnih slavnostnih prilikah prestopilo prag namestništvene palače. Zastopani so bili vsi naši slovenski zavodi, društva in udruženja, politična, kulturna in gospodarska, vseh skupaj velikansko število stoindevetdeset. Zlasti pa nas je veselilo, da je bila tudi častno zastopana naša okolica, tudi zgornja, ki najhuje čuti težave vojne. Prav posebno pa je vzbujala pozornost in, lahko tudi rečemo, odkrito občudovanje pestra narodna noša naših vrlih okoličank, ki so se, petero po številu, udeležile poklonitve in tvorile v velikem krogu same svečanostne crnine ljubek otoček, ob katerem se je zaustavilo oko vsakogar navzočih. Po končani svečanosti v veliki namestništvesni dvorani so tudi naša dekleta stopila tja vun na balkon, kjer sta jih ekscelenci gospod namestnik in gospa soproga odlikovala z najljubeznivejšim razgovorom. Pripomnimo naj tudi, da so vsi drugonarodni listi v Trstu s priznanjem zabeležili navzočnost naših okoličank v narodni noši pri svečanosti. Tako pravi »Osservatore«: »Tržaška okolica je zastopana na odličen način po skupini dražestnih gospodi-čen v karakteristični, lepotni slovenski narodni noši, ki se je do pred tremi ali štirimi desetletji splošno nosila v tržaški okolici.« »Triester Tagblatt« piše: »Tudi iz okolice je bilo veliko število odposlanstev, med katerimi Je posebno vzbujalo pozornost odposlanstvo mladih slovenskih deklet v svoji lepo pristofreči narodni noši.« Ravno tako pripominjata »Gazzet-ta«: »Med odposlanstvi Je bila tudi skupina okoličank v svoji karakteristični narodni noši, ki je vzbujala splošno občudovanje,« In »Lavoratore«: »Zelo se je občudovalo odposlanstvo naših okoličank v karakteristični noši prejšnjih časov.« Naj bi bilo to priznanje pobuda naši slovenski okolici, da bi čim skrbneje čuvala to svojo narodno last, ki je obenem tudi najboljša priča slovenskega značaja naše tržaške okolice! Odlikovanje. Pokojni cesar Franc Jožef je z Najvišjim sklepom z dne 23. septembra podelil v priznanje posebnega domoljubnega in požrtovalnega zadržanja v vojni župniku Ivanu Remcu na Vogrskem zlat zaslužni križec s krono na traku hra-brostne kolajne m solkanskemu kaplanu Josipu Likarju zlat zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne. Iz Streffleurjevega » Milita rblatta«. — Njegovo Veličanstvo cesar Je imenoval: Njeg. c. in kr. Visokost poročnika nadvojvodo Jožefa Franca za nadporočnika; Njeg. kraljevo Visokost majorja Elijo princa Parmskega za podpolkovnika v generalnem štabu; za nadporočnike: Feliksa princa Parma in Reneja princa Parma; gen. majorja Zdenka prmca Lobkovica za Najvišjega generalnega adjutanta. Podeljeno je flzg. žigi Benigni Muldenbergu dostojanstvo tajnega svetnika; gen. majorju v pok. grofu Juriju Wallisu naslov in značaj feldmaršallajtnanta. Podpolkovnik Egon baron Zeidler-Daublebsky je poklican v Najvišjo vojaško pisarno. Cesar Karel Fran Josip je dovršil gimnazijske študije na Dunaju, vseučiliščne pouke pa je poslušal v Pragi od 1906— — Ljubo dete, kaj bi pomagalo to? Ne bilo bi drugega, kot vse polno govoričenja, če bi hotela odpotovati že drevi m bi ne šla v Moskvo. Storimo, kolikor je mogoče, da se izognem u škandalu in zamolčimo vse. Izmed moških ne bo nihče govoril o stvari, tvoje ime se torej ne zavleče vanjo, in če se skupaj odpravimo na ono malo potovanje, v vsem prijateljstvu, kakor smo nameravali, izpodbije u> vse govoričenje. Oricko in Boris sta zopet največja prijatelja. Če bi pa le rrišlo kaj v svet o tem streljanju, si bo vsak, če ne bo kakega nadaljnega povoda, da bi se tvoje ime zavleklo v stvar, pač mislil, da so pri Gričku zopet slavili kako njegovo divjo veselico. Za božjo voljo, daj, da se pozabi stvar in ne stori ničesar nepremišljenega. Ko se vrnemo iz Moskve in mine potem še nekaj časa----da ne bo vid* ti, da preveč hitiš.... se pač vrneš domov. .(Dalje.) _V Trstu, dne 3. decembra 1916. 1908 — in sicer v juridienih strokah, na-« " rodnem gospodarstvu, zgodovini, umetno sti, splošni zgodovini in zgodovini Češke. Učitelji so mu bili profesorji s češke in nemške univerze. Med njjimi je bil tudi profesor na češkem vseučilišču (o splošni zgodovini), dvorni svetnik dr. Gol I, ki Je priobčil sedaj v »Venkovu« zanimive spomine na sedanjega našega vladarja iz gori označenega časa. Učitelji so preda-vali tedanjemu nadvojvodi na njegovem stanovanju v kraljevem dvoru. Predavanja pa so se razlikovala od onih na vseučilišču v tem, da so često prehajala v dvogovore o predmetu. V prvem letu je bil sedanjemu cesarju vanih njegov stric, nadvojvoda Fran Ferdinand, tedajiji prestolonaslednik. Ta se je živo zanimal za pouk in je od časa do čar*; zahteval poročila o napj-edku mladega nadvojvode. Ko pa je pokojni prestolonaslednik prišel v. Prago, si je dal od profe .orjev ustineno poročati in je tudi ose^ poslušal pouk. Nekega dne je dvomi svetnik Goli predaval o izpremembah, ki so se izvršile v prvih stoletjih srednjega veka na balkanskem polotoku v etnografičnem (narodopisnem) pogledu, in pa o začetku slovanskih držav. Prestolonaslednika so posebno zanimali začetki bolgarske zgodovine in je profesor Goli na izraženo željo prestolonaslednika obširneje predaval, nego bi bil dovolil za ta predmet odmerjeni^ čas. Na stari vek se predavanja niso raztezala, ker si je nadvojvoda Kari Fran Josip že poprej pridobil dovolj znanja. Tako je mogel predavatelj preiti takoj k srednjemu in potem novemu veku do 19. stoletja. To je bilo možno, ker se je nadvojvoda dobro pripravil že pri gimnazijskih študijah, ker je kazal veliko zanimanja in imel izvrsten spomin. Nadvojvoda Karel Pran Josip pa je tudi pridno gojil jezikovne studije. Češki jezik je poznal popolnoma in učil se je tudi francoščine in madjar-ščine. S svojimi češkimi profesorji je rad — predavanja sama so bila nemška — govoril češki. Vseučiliščni pouk je trajal do poletja 1908, ko je nadvojvoda zapustil kraljevi dvor v Pragi in se preselil k svojemu polku. Slovo Je bilo jako težko — pripoveduje dvorni svetnik Goli. Govoril ]e svojim učiteljem jako prisrčne besede v zahvalo. Usoda je bogato obdarila mladega nadvojvodo s svojstvi, ki jih imajo tisti ljudje, od katerih prihajata drugim luč in toplota in ki že s svojo osebnostjo — brez preračunjenega namena — pridobivajo srca. — Na zaključku pravi dvorni svetnik Goli: Nekdanji nadvojvoda Karel Fran Josip spominja s svojim imenom na svojega prednika na prestolu Češke, ki ga imenujemo očeta domovine, ustvaritelja praške univerze, ki jo je utemeljil tudi za svojega naslednika, došlega za njim po več nego polstoletja kot kralj Češke, tretji Istega Imena. Goriški slovenski gimnazijci so imeli, kakor vse druge šole, žalno slovesnost po ranjkem cesarju. Udeležili so se maše, katero je daroval v kapucinski cerkvi prof. Tabaj; potem pa so se zbrali v šolskih prostorih, kjer je imel prof. Prijatelj primeren govor o pomenu vladanja Franca Jožefa za našo državo in o njegovih osebnih vrlinah. Zaključil je govor s trikratnim »slava« spominu Franca Jožefa. V pete*: so se dijaki zbrali, da se v dul. poklonijo novemu vladarju. Deklamovala se je sledeča, za to priliko zložena pesem: Slovenci Nj. V. cesarju Karlu ob nastopu vladen Od Soče, od krvave Soče.« Iz domovine naše, ki nad njo viharji bojni se vijo kakor nikjer nikdar, pošiljamo Slovenci Ti pozdrave vroče, Presvetli naš vladar. Slovenci - naš rod si videl in si ga spoznaj sred naših rodnih tal: ljubezen naša —kristalnočisti dar nebes, zvestoba — stoletja dolga preizkušen jez:; zaman zaganja vanj se tujec ves željan zemlji, ki že od davnih dni ko biser v kroni Tvoji se blišči! In ko v teh dneh, ko kri ljubezen in zvestobo izpričuje, tako naš narod za vsekdar, vladar, Ti verno vdanost obljubuje! Po kratkem nagovoru prof. Ipavca in po navdušenih klicih: 2ivio ce^ar, živela cesarica! se je zapela cesarja himna. Predavanje o vojnem posojilu. V četrtek, 7. decembra, ob 7 zvečer bo g. profesor Anton Teja v dvorani trgovinske in obrtne zbornice predaval o predmetu: Vojna in vojno posojilo. Nočemo Gesslerjevib klobukov! Pod tem naslovom ponatiskuje praška »Union« naša izvajanja v članku »Gesslerjevi klobuki« (Glej »Edinost« od dne 21. novembra) ter pripominja, da so primerna in dobro pogojena. Razois natečaja štipendij. Le za šolsko leto 1916—17 se ima oddati petero ^ štipendij ustanove »Alberto Byk«, vsaka v znesku Kron 600, namenjenih revnim in zaslužnim dijakom, ki obiskujejo univerzo ali pa višjo tehnično šolo. Prošmc s priloženim krstnim listom, domovnico, listino, ki izpričuje družinske razmere in Šolski napredek zadnjih dveh semestrov, naj se ulože pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 20. decembra 1916. Poštni promet s Črnogoro. V po avstrij-sko-ogrskih četah zasedenem ozemlju Cr-negore se je otvoril c. in kr. etapni poštni urad Danilovgrad z dnem 10. novembra t. 1. za zasebni poštni promet. Na dotični urad je dovoljeno pošiljati: poštne dopisnice, pisma, tiskovine (časopise) in blagovne vzorce, od tega urada pa dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopise) in blagovne vzorce. Deželna »pravna komisija mejne grofije Istre Je dala v imenu pokrajine poio- V Trsiu, dne 3. decembra 1916. »EDINOST« štev. 337. Stran III. žiti venec na krsto Njegovega Veličan- tiljko, na nasprotni strani omivalnik, ka- stva, pokojnega cesarja Frana Josipa 1. Prašiči za rejo. Aprovizacijska komisija da v razprodajo partijo prašičev za rejo, in sicer se prodaja prične v sredo, 6. t. m., od 9 dop. do 12 op. v rižarni pri Sv. Soboti. — Prašiči se bodo oddaiali samo proti gotovini po ceni od 7 do 10 kron kg žive teže. Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 25. nov. do 2. dec. t. 1. je bilo v tržaški občini zaznamovati 6 slučajev škrlatice, 9 slučajev davice in 11 slučajev legarja. Umrli ste dve osebi za legarjem. Društvo c. kr. upokojencev za Trst in okolico javlja: V torek, 5. decembra t. 1., se bo v cerkvi Srca Jezusovega v Trstu, Via Ronchi 5. ob 8 zjutraj darovala žalna masu za pokojnega cesarja F rana Josipa I. Vsi c. kr. upokojenci, njih vdove in sirote ter vsi oni, ki dobivajo od države kako pokojnino, so vabljeni, da se te maše udeleže z molitvijo za našega cesarja. — Enako se bo v soboto, dne 9. decembra t. 1., v isti cerkvi ob 8 zjutraj darovala sv. maša za novega cesarja Karla I. Pro-šeni so člani in drugi, da se udeleže z molitvi]) za doigo vladanie novega cesarja. Por p.si na V. vojno posojilo. — 6. izkaz: Sanca di credito popolare K 60.000; „Ljudska posojilnica in hranilnica" K 11.000; Friderik Skrdla K 10.000; Ernest Gcdina, akob P'-rhai:c, Fran: Scapin, Uršula Loboda, Herminij Deveglis, Societa anonima generale di trasporti in lip. (nadaljen podpis), N. N., dr. G. Arnstein, Ivan r reno po K 5.000; kor je v navadi v meščanskih hišah. Potem še divan in en stoJ, in to jc bila vsa oprema. Će cesarja niso zadrževale dolžnosti reprezentacije, je vsak dan proti 9 zvečer odšel v to sobo. Službujoči komorni sluga mu nikdar ni pomagal pri slačenju. Stvar je bila gotova v petih minutah. Komaj je cesar prišel v spalnico, je že pozvonil električni zvonec, vstopil je nato komorni sluga, vzel s seboj cesarjevo obleko in vprašal ukazov za prihodnji dan. Nekaj minut pozneje je že vladal popoln mir v cesarjevi spalnici. Cesar ni imel slabe navade, da bi čital v postelji. Ko se je vlegel, je tudi ugasnil luč in takoj zaspal. Zjutraj je, kot rečeno, vstal med M>5 in 5. Oblekel se )e navadno ravno tako hitro, kot se je slekel zvečer. Doma je cesar nosil navadno hlače generalske uniforme in pa nekako sivo suknjo, segajočo do polovice stegna, podobno do polovice odrezanemu vojaškemu plašču. Samo sredi poletja, če je bilo le prevroče, je oblekel namesto te suknje lahko bluzo. Ko se je oblekel, je telesni lovec prinesel zajtrk: kakor je bil pač letni čas, ali čašo kave ali pa ruskega čaja, in pa nekoliko popcčenega kruha. Nato si je cesar nažgal smotko. V prejšnjih letih je kadil lahne, nalašč zanj dt^ane viržinke iz ljubljanske tobačne tovarne. Kakih petnajst let sem je pa po zdravniškem nasvetu opustil viržinke in je kadil »blede« regalitas ali pa portorike. Ce je bilo lepo Anton Maccari, N. N. po K 3.C00 ; C. Dejak > vreme in cesar ni bival na cesarskem dvo- mestiii za žeptovo moko. Pri nas so se v tem pogledu vršili poskusi in se je izkazalo, da more natriumtiosulfat žepk) popolnoma nadomestiti. Za to našo presku-šnjo pa seveda ne moremo jamčiti. Mar-sikaterikrat tudi preskušena modra galica proti peronospori ne učinkuje, a danes vemo, da krivda v takem slučaju ni na galici, ampak v mnogih drugih okoliščinah. Natriumtiosulfat proti trsni grozdni ple- CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRA-CIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v u!?cl delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galattl. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi- :: HALI OGLASI:: □□ □□ m ra&un&jo po 4 Bfcot. baasdo. Hastns tiskan« bMedo računajo enkrat — NajmanjSa : pristojbina inala 40 atotink. . ca □□ DržBunI podaradnlR S^rfc-iFft staro, lepe zunanjosti in dobrega značaja, ki bi imelu, tudi malo premoženja, Le resne ponudbe pofil-ati pod , M rna bodočnoat* Inser. oddelku Edini sti. Bol8 tfliMilIrtm žaklje vsake Trite, cunje in bombaž. iluPliJtlll F. Babič, Molin Kraade 20. 771 tf umilna« žaklje vsake vrste. Zaloga nI. Ca- ilUPJJBfn rintia 13. J. Margon. 759 Mourstne žaklje ni. Torrente 36. kopu jem o a debelo in drobno. G. Stebel 7t9 K 2.5C0; G. Cante, jos. Stritof, Antonija Gcmzv, Alojz Lapanja, Iv. Edvard Mihele skul f o K 2.000; N. N. K 1.500; Aia:ina Hrcvatin K 1.400; E. \Vagner, Tereza Jere-tina Marij Picciola, N. N.' Bruno Krenk, G. Zmalevich & M. Baschie a, Rudolf Exner, Ivan Prelog, Franc Orel Ivan Neckermann, Andrej Mejak, Gustav Carmelich, ing. Her man, Coretti, Henrik Schiaron, Cavaleante & Bisiach, Emil Bonazza, Anton G. Bonetti, N. N.. N. N., Karel Schmidl, dr. Emil Grla .in, Viktor Morpurgo Anton Panzera, Lud v , Nageischmid, Anton Wailner po K 1.00C : Ivana Žudih, Majlj Cosclancick, Josip Marci ioro, Viktor Carniel, N. N., Erna pl. Wan;;i _ck, Marija Stcco-. az po K 500; M Hrevatin K 40D; Jurij Musizza, Bruno BShm, Jerica Češenj po K 3003; Aleksander Sambo, N. N. po K 200; Janko Jeretina K 100. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 4. t. m., se bodo od 9Vz dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi razne dragocenosti, zastavljene leta 1914 na bele listke. — Isti dan popoldne od 3V2 do 7 se bodo prodajale razne suknje, zastavljene meseca decembra leta 1915 na rdeče listke serije 138. Smodnik za lovske namene. V zadnjem času prihajajo iz lovskih krogov pritožbe, da nabavljanje smodnika za lovske namene naleta na težave. Ker srre tu očitno za neprimerno postopanje pri oddajanju, oziroma razpečavanju, ki je na škodo toli potrebnega pritezanja divjačine za namene aprovizacije, je ministrstvo za notranje stvari opozorilo politične deželne oblasti, naj v svrho urejenega in pravičnega po-razdeljevanja razpoložljivih množin smodnika ukrenejo potrebne odredbe v spora-zumlienju z doti onimi c. in kr. artiljerijskim i zavodi. ru, je šel nato na izprehod. Tako je bilo običajno v Schonbrunnu in Ischlu. Cesar se je izprehajal skoraj vedno sam. Dajal je tako, kakor je običajno reči, »avdijenco svojim mislim«. Namesto sablje je na izprehodu nosil lahko palico. V Išlu se je v prejšnjih letih izprehajal precej daleč. V zadnjih letih pa je cesar tudi v Išlu, kot v Wallseeju in Schonbrunnu omejeval svoje jutranje iz-prehode samo na park. »Spremstvo«, ki so mu ga včasih dodali preboječi okrajni glavarji ali policijski oblastniki, si je prepo-, vedal kar najodločneje. »Kaj mi pomaga policijsko nadzorstvo?« je dejal nekikrat. j »Saj vendar ne morem na izprehod kot »železna devica««. (Pride še.) Žaklje vsake vrste kupnje Jakob Margon Via Solitario št. SI. 756 Marmelada ™ 768 ulici Valdirivo 59 CaIaAiimC Anton Jarkift posluje ropot r it oje m lUlUSlUl ateljeju t Trst«, Via deU« Poste *tev. 10. 246 >• Seno In slamo (Consorzio dei vefcturali) po dobri ceni. Ulioa S. Man risi o št. 13. 764 zimu. (Dopis s severovzhodne fronte.) Ko smo se 28. julija 1914. zbirali na vojaškem vežbališču, v veliki vojašnici v Trstu, ni bilo nikogar, ki bi si upal trditi, da bomo tri zime branili domovino. Kaj še; podajali smo si roke in se tolažili, rekši — v treh, kvečjemu v štirih mesecih bomo že zopet doma. In šli smo na vse vetrove. Veliko znancev in prijateljev ni več med nami — uživajo, po tru-dapolnem delu, zasluženi počitek v hladni zemljici. Na njih grobovih so že dvakrat in kiitaiu bodo v tretjič cvele rožice. E)a, tudi vi drugi, ki že spite večno spanje, ste 28. julija leta 1914. trdili o skorajšnjem koncu, in nekateri ste zadeli — za vas je skoraj nastopil mir. Minili so trije meseci, minilo je ieto, dve leti — a grozni boj traja dalje, in mogoče bo trajal še dolgo! Sneg je že tu, in z njim zima — dolga zima. Dela v obrambo proti naši stari znanki so skoro dogotovljena, povsod, ob vsej naši fronti vidiš udobne halupe, ki jih je ustvarila roka vojaka-trpina. Udobne, pravim; v vsaki najdeš peč, in kurilo se bo, kar se da. O, marsikatera naših družin, nas lahko zavida radi perskrbe z drvi. Y teh demovjih bemo preživeli zimo, a upamo, da bo ta zadnja. Drugo zimo bodo izvoljenci sreče skoro gotovo pri svojih dragih, in kakor v sanjah, se bodo spominjali prejšnjih zim. Marsikdo se bo nerad spominjal preteklosti, a mu ne bo mogoče zbrisati iz spomina sedanjih časov. Ta ostane dolgo, dolgo med nami, celo naši potomci ga bodo še živo imeli pred seboj; r>os!edice bodo, kakor prikazni iz davnih časov, kazale s prstom nanj. A čemu premišljevati o temni prihod-njosti, ko je sedanjost tako temna. Varaj-ino se! To tako dobro de našemu srcu! O ne, prihodnjost ne bo temna, prihodnjost !)0 steza, posuta s rožicami, rdečimi rožami. Človeštvo pozablja vse! In zopet bodo siavnosti, in zopet veselice, in izleti, in gostije. In vriskajo in pelo se bo! J. K. Iz žšuijsnjs cesarja Franca Jožefa L Znano je, da je cesar Franc Jožef vse svoje življenje vstajal zgod2j. Poleti je vstajal okoli pozimi pa okoli 5. Cezarjeva spalnica v dunajskem cesarskem lvoru je bila urejena zelo preprosto. Soba nikakor ni bila velika in je imela samo *no okno. Preprosto politirana postelj je tala v kotu, poleg postelje ravno tako »rerjrosta nočna omarica z električno sve- Uspehi zatiranja trtne plesnobe (oidiuin) v letu 1916. v tržaški okolici. Ni ga menda kraja, niti lege, kjer bi grozdna plesnoba tako močno napadala grozdje, kakor v tržaški okolici. Zato se naši vinogradniki ne strašijo dela ne tro-škov, da zatirajo to bolezen. Prošlo pomlad nestalo je žepla, razen malenkosti, zato so se vinogradniki splošno posluževali kalijevega hipermangana-ta po priporočilu c. kr. vinarskega nadzornika Buhoslava SkaJickega, katero je v brošuricah izdala c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Skalicky piše: »Ker v mokrem ali oblačnem vremenu žeplo ne učinkuje, se je skušalo dobiti nadome-mestilo za žeplanje. Med mnogimi sredstvi, ki so se zato priporočala, se je najbolj obnesel kalijev hipermanganat.« Ravnajoč se natančno po danih navodilih rabil se je kalijev hipermanganat splošno. Ali uspehi so bili ničevi. Kjer niso bile trte žeplane, temveč škropljene s hiper-manganatom, ni bilo trgatve. Grozdje se je na splošno posušilo do zadnje jagode. Da se vinogradniki izognejo v letu 1917. ogromne škode vsled grozdne plesnobe, je »Tržaška kmetijska družba« ponovno prosila c. kr. namestništvo, naj z ozirom na krajevne razmere, koder ta bolezen napada z največjo silo, izposluje od visoke vlade dovoljno množino žepla. Ako bi se do tega nikakor ne prišlo, pa naj po svojih strokovnjakih določi nadomestilo, katero bo z gotovostjo učinkovalo, ako ne jKJpoInoma, vsaj zadovoljivo. Da bi slišala »Tržaška kmetijska družba« glasove tudi od drugod glede uspehov s škropljenjem kalijevega hipermanga-nata, je poročala kranjski kmetijski družbi o učinkih tega sredstva in jo vprašala, da-li tamošnji strokovnjaki še vztrajajo pri vporabi hipermanganata; ali se ima morda kako drugače rabiti in za slučaj, da žepla ne dobimo, ali se je prišlo na sled kakemu drugemu sredstvu v nadomestilo žepla. Na ta »dopis dobila je »Tržaška kmetijska družba« ta-le odgovor: »Glede učinka hipermanganata proti grozdni plesnobi smo se vedno previdno izražali in nismo nikdar naravnost trdili, da je zanesljivo sredstvo, ampak smo povedali, da se je doslej v prvi vrsti izkazal kot izborno sredstvo proti shi gnilobi grozdja (Botrytis cinerea). V naših vinorodnih pokrajinah in na štajerskem grozdna ptesnoba ni tako škodljiva, kakor na Primorskem, v Dalmaciji in na Tirolskem, kjer velika vročina pospešuje močni razvoj dotične glive. Pri nas v jeseni tudi grozdje močno gnije, a vzrok ni plesnoba, temveč gliva botrytis, ki jo hipermanganat prav dobro uničuje. Zaradi tega se pri nas, na Štajerskem in Hrvatskem škropljenje s hiper-manganaiom meseca avgusta prav dobro sponaša. Novih sredstev proti raznim škodljivcem trte in grozdja se ne da v enem letu dobiti, ker je v to svrho treba večletnih znanstvenih preskusov. Mi ugovarjamo Vaši trditvi, da je škropljenje s hipermanganatom . pri vas naredilo škodo, češ da je ž njim škroplje-no grozdje jelo pokati in se sušiti. Temu prav gotovo ni bil vzrok hipermanganat, ampak kaj drugega, kar bi mogel dognati le dober veščak. 2eplove moke letos bržkone ne bo prav nič, kar nas toliko ne zadene, kaker vas na Primorskem. Skušati bo torej z nado- Ha de&elo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gnm^jeve podpornike, razni gumbi, denarnice, mazilo u Čevlje, električne ivetlijke, baterije, pisemski papir ko-pirni pvinčniki, zaponka, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robei, mrežice ZAHVALA, m m . ■ X ; Vsemogočni je zahteval od naju najdražje, na^no preljubljeno dete MILENKO. V morje, M Jo je dete v zadnje želelo, v morje večnosti je splaval krilate^. Ostavil naju je v obupni bolesti. Sočustva izražena tako mnogostransko in toli izkreno, bila so nama ▼ edino tolažbo. Bodi Vam vsem povrnjeno tisočkratov. Presrčna hvala vsem ki ste spremili angelja k počitku, presrčna hva*a za cvetke. Konečno presrčna hvala cenj. družinam Kravos in Ferfolja za izredno pomoč In tolažbo istotako g. dr. Jacchi-ji za toliko skrb ob bolezni ter ugled. Prvemu pogreb, podjetju za skrbni arangement. — Vsem in vsakemu posebej: Bog povrni. Žalujoča roditelja: Stanko in Adele Detela ter stara mati Germek Terezija. it eaoGOBOi Danes h naslednje dni se In predstavljalo v -SALONE „EDISON TRST, Plazza Caserma TEST, Piazza Caserma Slovesni pogreb cesarja Franca Jožefa I. in Klsvts sedanjosti : Interesantne epizode življenja pokoj, cesarja Franca fožefa I. in sedanjega našega cesarja Karla L KOI llsnlatl čevlji z lesenim podplatom v veliki Izberi po sledečih cenah: veSskost 27—33 31—35 36—40 par K 16.5© USNJATI P09PIATI vaBIkosft 30 35 19.50 23.40 V VSEH VELIKOSTIH 36—39 40 -45 par K 4.10 5.— 5.60 Velika fizbera nepremagljivih pl&ičev in otroških mantiij od K 9 naprej. Velika izbera punčk in igrač iz celuloida. Prodaja se na debelo in drobno pri za brk«, pl. te niti«, srajc«, spodili« hl&Če, ogl.dala, ustnik«, rman« glavnik«, zaponk« „Patent Knopf«" in drago prodaja JAJLOB LEVI. ulica & ¥Uolo 2d Ucv. 19. S°®Pa> 3redQJe starosti, lope zu-Vlei UidCHIS nanj osti, dobre dražine išče službe v } sarni, kot vzgojiteljica ali hišna gospodinja. Govori ia pite perfektno hrvatsko, nemško, francosko in špansko. Prijazne pismene ponudbo pod „Izobražena Hrvatica" na loser. odd. Edinosti, kateri pove tudi naalov. (G) NOVO! KOVO! - URARHA - — IN — __ZLAT AR HICA HENRIK PERRISSUTTI Trst — Ulica Fsrneto štev. 1 — Trst Izbera srebrnih In kovinastlh žepnih ur od K 8.— naprej. Ure na nihalo, budilke itd. Poprave se izvrćnjejo toSno in vestno. Vse ur« In poprave »e jamčijo n eno leto. _ Sroll R OTojlml Priporočam si. občinstvu svojo trgovino zlatnine, srebrnlne in ur (Lastna delavnica) Popravila s« dobro in hitro izvršujejo. lm\m zlati is srebro 9« eajriljili ceul. Slovenska postrežba. MIHAEL ZITRIN. TRST, Corso 47. TRST, Corso 47. LINOLEUM-HAAS Trst, Corso 2 In Barrlera vecshia 10 — Reka, Corso št, 6. BCr.-' Tržaška trgovinska banka (Banca Commerciale Triestina) Peto avstrijsko vojno posojilo L državno posojilo po 5 l/M°/0 davka prosto razdolžno v 40. letih. po ceni 92*50% manj %% bonifikacije, a 92-—% netto. II. državne zakladnice po 5V»% davka proste plačljive dne 1. junija 1922 po ceni 96.50 manj •/.*/« bonifikacije a 96,—°/0 netto. Rok podpisovanja: od 20. novembra 1916 do 16. decembra 1916, 12 op. Podpisovanja se sprejemajo do tedaj pri Tržaški trgovinski banki (BANCA COMMERCIALE TRIESTINA) v uradnih nrih in iltu od 9-12 in od 3-6 pop. po zgoraj oznaleniii posojil;. Trocca TRST, ulica Barrlera mehia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje koakaraalaa ZlnfarniCB G. Plno Trst, ulica Canale Štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerna. %ll^Fldnela Trst ulico Scorzerlo 4, veno! ulice Arcnto. Veliko skladišče izgotovljenih moških in dedkih obiek, Bogata izbara otroških oblek, moških in deških Ranglan, ter volnenih hlač za delavce, modre monture po zmernih cenah. Vfhutega se prodaja suho milo po K 7.20 kg, užigalice po 56 vin. povezek, mineralne vode in praški Oetker, i Cabaret „H A XIM ¥ari@ffe I Via Stadion 10 — TRST — VSa Stadion 10 I RavnaUlj-lastaik KARL MAURIOB. Pri Hapfeldklavirj u Ig. IiOSENBLATT. S SS?" Danes in dnevno i Velika umetniška predstava. E Presenetljiv spored. Presenetljiv spored. ■ Zafatak ob a1/, nrater. Vstopnina: I. prostor K i*-, II. prostor K 1.-flflHHiflBmmHHiiHHiaiamBiBaisaiBgaBBBiiaisaNaiiBEss B S Bi ■ S S ■ i Podružnica Ljuiillnnslie kreditne tanke v Trstu sprejema in sicer na 40 letno 5 \ °|g državno posojilo po 92 — netto, 5 '(a letno 5 % °|0 državne zakladnice po 96-— netto. Vsa tozadevna pojasnila daje pismeno i-Ai ust meno v svojih uradih v ulici nadvojvode Josipa št 11 od 9-12 predp. in od 3-5 pop Ljudska kreditna banka (BANCA DI CREDITO POPOLARE) Trst, Via Narla Terasa 1 Trst, Via Karla Teresa 7 sprejema podpisovanja za peto avstrijsko volno posolilo obstoječe lz a) 40 letnega 57a% amort. državnega posojila, davka prostega, po K 92.50*/® z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej h K 92.—70 netto. b) Davka prostih 5l///0 državnih zakladnic, vrnl|ivih dne 2. junija 1922 po K 96.50 z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej k K 96.—°/0 netto. Brnika dole vsa mogoča olajšanja in na žeilo razna pojasnili Stran IV. »EDINOST« štev. 337. V Trstu, dne 3. decembra 1916. suobi se je torej pri nas sponesel, ne jamčim pa, da se bo vselej in povsodi, ker nam še manjka določenih izkušenj in če se ne bo povsodi sponesel, ne bo on vzrok, ampak napačna raba. Mi bomo prihodnjo pomlad rabo natriumtiosulfata priporočali, toda previdno in brez vsakega jamstva. Ce se natriumtiosuliat res sponese, imel bo tudi pozneje velike prednosti rred žeplovo moko, kajti žnjim se veliko dela prihrani, ker se ga takoj s škropivom od modre galice pomeša in se torej v istem času vrši delo proti peronospori in plesnobi. Vrhutega natriumtiosulfat ni drag in pride delo žnjim ceneje, kakor z žeplovo moko.« Kakor iz tega poročila vidimo, rabijo severnjaki kalijev hipermanganat z uspehom proti grozdni gnilobi, katera je pri nas malenkostna, nikakor pa ne za zatiranje grozdne plesnobe, kakor je bilo priporočeno v izdani brošuri. Podnebne razmere so različne in želeli bi zvedeti od kompetentnih strani, ali so se po veščakih na jugu delale po-skušnje z natriumtiosulfatom in s kakim uspehom. »Tržaška kmet. družba« si bo prizadevala nabaviti — ako žepla sploh ne dobimo — sredstvo, katero bo od strokovni jaške strani najbolj priporočeno. To in ono Sveta Žita. Cesarice in kraljice, ki bi se bila imenovala Žita, ni bilo doslej v nobenem narodu in nobeni vladarski rodbini. Zato je pač zanimivo, da se izve, odkod prihaja ime, ki ga ima naša mlada cesarica, Žita je pač prvotno okrajšano ime iz latinske »Tacite«, kar bi se reklo po naše »Molčeča«, ali »Tiha«. Ime je tudi pri Italiiankah v navadi samo v okolici mesta Luke (Lucca), kjer je bila naša sedanja cesarica rojena pred 24 leti v vih Pianore v znanem kopališču Viareggio, ki spada v pokrajino in nadškoiijo Lucca. Sveta Žita je svetnica-zaščitnica Luke, ali pravzapray ena svetnic-zaščitnic tega mesta, kajti pred njo je bilo mesto posvečeno sv. Martinu Turškemu, kateremu je posvečena nadškofijska stolnica v mestu, dočim pa je skromni, toda od ljudstva vneto čaščeni sv. Žiti posvečen en sam oltar v cerkvi San Frediano, kjer se nahaja njena grobnica. Ta lepa cerkev, ki je bila zgrajena v sedmem stoletju, v dvanajstem stoletju pa obnovljena, je bila torej že zelo stara, ko je sv. Žita v duhu svetosti sklenila svoje skromno življenje. Kot 121eten otrok je na kmetih rojena Žita po tedanji in tudi še sedanji slabi italijanski navadi prišla v službo v mesto. Prišla je v hišo Faitinellijev, lukeske patricijske rodbine, ki je bila vedno na prvem mestu v divjih in krvavih strankarskih bojih v mestu in iz katere je izšel tudi pozneje pregnani guelfski pesnik Pietro Faitinelli, ki ga je kot otroka morda pestovala Žita in je pozneje kot izgnanec pel, da bi hotel goreče lizati prali z obzkiia mesta Luke, če bi mu bilo dano kedaj; da bi zopet kedaj tnogel videti svoie domovinsko mesto. Na dorascajoci mladi deklici se zelo hvali njena čistost in dobrodelnost. Ni se pajdašila s svojimi zgovornimi tovarišicami, in ko se je neki mlad moški skušal prezaupno približati dozoreli mladenki, mu je vkljub svoji mali rasti pošteno razpraskala lice. po njeni smrti zabeležena legenda pripoveduje, da se je nekikrat, ko je nekemu prosilcu mogla dati samo požirek sveze vode, voda izpreme-nila v vino. V svojem usmiljenju ie revežem, ki so trpeli lakoto večkrat dajala fižola iz bogatih z^alog Faiti-nellijeve rodbine, tako da so bile zaloge že skoraj popolnoma izčrpane. Ko je gospodar hotel prodati del zaloge, se je bala Žita, da jo bo strogo kaznoval, ker je toliko manjkalo. Tedaj je pokleknila in molila, in ko so odprli shrambo, je bila po čudežu polna, kot je bila prej. Žita je umrla 27. aprila leta 1272. Ob njeni smrti so baje videli, da se je na nebu posvetila nova zvezda, in takoj so se na njenem grobu začeli vršiti neštevilni čudeži. Slepci so zopet izpregledali, mutci izpre-govorili, kruljavi so zopet mogli hoditi. Neki notar iz Faitinellijeve rodbine je skrbno zabeležil vse te čudeže. Formalno papež ni Zite nikdar proglasil za svetnico, toda prebivalstvo v Luki ie pobožno deklo takoj po njeni smrti začelo častiti kot iz-voljenko, ki je dosegla svetniški venec. Cesar Franc Jožef in ministri. Neki bivši minister, ki je bil kot tak premnogo-krat v avdijenci, pripoveduje takole o takih sprejemih: Minister, ki ie želel avdi-jence, da bi poročal cesarju, se je dan preje priglasil v kabinetni pisarni. V nujnih slučajih se je bilo modoče priglasiti tudi na dan avdijence, kajti za reševanje državnih poslov je imel cesar vedno časa. Minister je dobil potem pismeno ali te-lefonično obvestilo, da se bo avdijenca vršila ob določeni uri. Minister je odšel v fraku v cesarski dvor, kjer ga je službujoči krilni pobočnik najavil cesarju in je potem takoj inogel vstopiti. Cesar je sprejel ministra v svoji delovni sobi, stoječ ob pisalni mizi, mu podal roko in se nato vsedel v naslanjač, kar je bilo znamenje, naj se vsede tudi minister. Cesar je pogostokrat predvsem vprašal ministra, kako se počuti, in ga nato pozval, da naj poroča. Cesar je imel rad, da so mu ministri, če je bilo mogoče, poročali prosto, uporabljajoč samo beležke, ki so jih imeli s seboj. Cesar je z največjo pazljivostjo poslušal ministrovo poročilo. Večkrat je povprašal kaj, in si dal pojasniti podrobnosti, ki jih minister v svojem poročilu ni očrtai ali pa ne dovolj. Vedno je kazal pri tem svoje izredno poznanje tudi najtežjih strokovnih vprašanj, in sledil je tudi daljšim poročilom z nezmanjšanim zanimanjem. Ko je bilo končano coročilo. tekom katerega je minister večinoma mogel iz vmesnih cesarjevih vprašani spoznati, kako stališče zavzame cesar napram stavljenim predlogom, je vladar več> krat začel splošno razpravljati o vprašanjih, vsebovanih v poročilu. Nikdar pa ni razpravljal z ministrom o stvareh, ki niso spadale v ministrov delokrog. • Ko je potem cesar vstal, je bilo to za ministra znamenje, da je avdijenca končana. Izročil je vladarju potrebno pismeno poročilo, ki ga je cesar sprejel in položil na pisalno mizo. Cesar je nato podal ministru roko in le-ta se je poklonil in odšel. Cesar Franc Jože! preživel štiri prestolonaslednike. Ko je 2. decembra leta 1848. tedanji nadvojvoda Franc Jožef, 18 let starx prevzel vlado avstro-ogrske monarhije, je bil njegov presump