Csr
u
ASMIM
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA UUBUANA-OKOUCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
■*rk'«b aarcNEsuttRNiAtts s	'>^aanas^.
LETO II — ŠTEV. 13
■nnrrmr—iiim i pub wmvnwmm mmvmmmmm——bm
LJUBLJANA, 15. FEBRUARJA 1955
MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA
NAVODILA HIŠNIM SVETOM
1.	POBIRANJE DAVKA
TRI IZPLAČILIH RAČUNOV ZASEBNIKOM:
Prt izplačilih računov morajo hišni sveti upoštevati predpise Odredbe o pobiranju davka pri Izplačilu računov zasebnikom (Uradni list FLRJ štev. 60-1952, 19-1953, 41-1953 in 32-1954). Po 1. točki to odredbe morajo zasebni obrtniki in drugi zasebniki, ki pošiljajo blago ali opravljajo storitve gospodarskim organizacijam, državnim organom, zadružnim ali družbenim organizacijam za vsako tako dobavo ®li opravljeno storitev sestaviti račun (fakturo) in ga, preden ga Predložijo v izplačilo naročniku (v našem primeru hišnemu svetu), predložiti finančnemu organu okrajnega, oz. mestnega ljudskega odbora, pri katerem se jim predpisuje davek, da ga registrira in izračuna davek, ki ga je treba odtegniti pri izplačilu računa. Ce sta okrajni, oz. mestni ljudski odbor prenesla to registracijo računov na občinske ljudske odbore, ki imajo Podatke o davčnem predpisu predlagalcev računov, potem registrirajo račune tl občinski ljudski odbori.
Državni organ, ki dobi tak račun v registracijo, se mora najprej prepričati, ali je predlaga-lec računa priglašen kot davčni zavezanec na njegovem območju (sicer napoti stranko k pristojnemu finančnemu organu) nato Pa ugotovi dolžni znesek prometnega davka, dohodnine ali drugih davkov ter na drugi strani predloženega računa (faktu-re. priznanice) izda hišnemu svetu nalog za odtegnitev in izplačilo davkov. Sele tako opremljen račun (fakturo) sme blagajnik (računodajalec) hišnega sveta likvidirati in izplačati Predlagalcu računa fakturni mesek z odbitkom dolžnih davkov. Blagajnik hišnega sveta, ki ne bi ravnal tako, so kaznu-i® za finančni prekršek in je tudi poleg tega materialno odgovoren.
Predpisov odredbe o pobiranju davka pri izplačilu računov zasebnikom pa ni treba upoštevati •akrat, kadar celotna dogovorjena cena oz. plačilo za dobavljene predmete in opravljene storitve ne presega zneska din 6.000. Pri tem mora blagajnik h'Snega sveta paziti na to, da v®č malih računov enega zaseb-mka v določenem koledarskem ®'u ne bo skupaj preseglo zne-Ekn din 6.000. V takšnem pridni Je treba potem zopet u-Poštevnti predpise omenjene ®drodbc, in sicer pri vseh ra-_Unih, ki bi še v istem gospo-Orskem letu sledili računom, atorlh skupni znesek ni prej Presegnl 6.000 din.
lega je razvidno, da mora
ogajnik hišnega sveta pri ra-Unjh v zneskih nad 6.000 din ***« na nalog finančnega or-* pa, napisan na hrbtni strani
Mure. Tam bo našel tudi po-
datke, koliko in kam mora odvesti dolžne davke. Povsem drugače pa bo moral ravnati blagajnik hišnega sveta, kadar bo izplačeval račune (fakture, priznanice) zasebnim obrtnikom in drugim zasebnikom v zneskih, ki ne bodo presegali 6.000 din. Pri tem bo namreč treba paziti na predpise uredbe o dohodnini in uredbe o prometnem davku, ki obstajajo v naslednjem:
a)	Obrtniki, registrirani v obrtnem registru:
Ker registrirani obrtniki plačujejo dohodnino po splošnih predpisih uredbe o dohodnini, nimajo blagajniki hišnih svetov glede dohodnine pri njih nilca-kih dolžnosti.
Drugače pa je s prometnim davkom, pri čemer je treba razlikovati, ali gre za zvezni ali za občinski prometni davek. Cl. 27. Uredbe o prometnem davku določa, da morajo državni organi, gospodarske, zadružne in družbene organizacije pri izplačevanju računov davčnim zavezancem zasebnikom, ki ne plačajo prometnega davka pavšalno, obračunati prometni davek in ga odtegniti pri izplačilu računa.
Važno bo sedaj razlikovanje med primeri, ko bo obrtnik dobavljal izdelke in primeri, ko bo obrtnik opravil storitve (usluge). Od izdelkov (proizvodov), ki jih obrtniki dobavijo, je treba namreč obračunati in odtegniti prometni davek od prodajne cene po določenih stopnjah dela A tarife prometnega davka.
Kot primer navajamo: od lesenih izdelkov (oken, vrat itd.) po stopnji 10% (5. točka 89. tar. št.);
od raznih kovinskih delov (žlebovi, ograje, ključavnice itd.) po stopnji 25% (3. točka 89. tar. št.).
Ce pa bo obrtnik opravil razne storitve, bo treba zaračunati in odtegniti prometni davek v B tarifi prometnega davka. Ker bodo pri hišnih svetih prihajala v poštev predvsem številna popravila pri stanovanjskih hišah, navajamo nekaj primerov:
Od računov za izvršene stavbne in montažno storitve (tesarska,, krovska, parketarska, ključavničarska, elcktroinstalater-ska, kleparska, soboslikarska, vodnoinstalaterska in podobna dela) je treba plačati 15% zveznega prometnega davka po 8. št. dela B tarife.
Od računov za prevozne storitve je treba plačati 20% zveznega prometnega davka po št. 9 dela B tarife.
Ce izvršuje prevozne storitve kmet, je treba odtegniti poleg prometnega davka še dohodnino po progresivni lestvici iz t. 7-IV, Odjeka o davčnih stopnjah dohodnino za leto 1955 (Ur. list FLRJ št.	55-1954) ki znaša
do 10.000,—	din	5%
do 20.000.—	din	7%
do 50.000,—	din	10%
itd.
Primer progresivne lestvice, če izvršuje prevozne storitve kmet:
Ce je prvi račun din 8.000.—, znaša dohodnina po stopnji 5% din 400.—, če ista oseba (kmet) izstavi nov račun za din 4.000.—, se mora dohodnina odtegniti od skupno opravljenega prometa din 12.000.— po stopnji 7% in znaša din 840.—. Pri drugem računu se mora torej odvesti dohodnina v višini 440.—■ din, ki jo dobimo, če od din 840.— odbijemo že plačano dohodnino v višini din 400.—.
Od računov za razne druge storitve (na pr. dimnikarska dela) je treba plačati 10% prometnega davka po 10. št. dela B tarife.
Po predpisu navodila k 21. členu uredbe o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 2-25/1954) morajo hišni sveti, ki izplačujejo račune zavezancem davčnim zasebnikom, odtegnjeni prometni davek nakazati pristojnemu finančnemu organu in sicer davek, ki ga odtegnejo od 1. do 15. v mesecu, do 20. v mesecu, davek, ki ga odtegnejo od 15. do konca meseca, pa do 5. v naslednjem mesecu.
Ce bi prometni davek ne bil plačan in odkazan v teh rokih, mora hišni svet izračunati in plačati 12% zamudne obresti. Blagajnik hišnega sveta bi bil za tak prekršek odgovoren tudi osebno (38. člen uredbe o prometnem davku).
V 9. točki odredbe o pobiranju davka pri Izplačilu računov zasebnikom je končno določeno, da družbena organizacija, ki ji je predložen račun, manjši od 6.000.— din (t. J. račun, ki ga ni treba registrirati pri finančnem organu), ne odtegne prometnega davka, če bi ta ne znašal več kakor 50 din, temveč Izplača tak račun brez odbitka (v celoti).
b)	Osebe, ki niso nikjer v delovnem razmerju in nimajo stalnega obrta:
Ce predložijo račun, ki ne presega 6.000 din, za neobrtniške storitve osebe, ki niso registrirani obrtniki in niso tudi v nobenem delovnem razmerju, morajo hišni sveti obračunati in odtegniti 15% dohodnine od čistega dohodka, t. j. po odbitku materialnih stroškov in prometnega davka. Po tretjem odstavku 118. člena uredbe o dohodni-
Sejo je vodil odbornik Zdravko Rakušček, član zbora proizvajalcev.
Zapisnik seje je vodil tov. Vinko Butala, šef upravno-prav-nega odseka MLO.
Za overitelja zapisnika sta bila soglasno izvoljena Franc Žagar in Alojz Baraga.
Zapisnik 26. seje zbora proizvajalcev je bil soglasno sprejet.
ni se namreč ta dohodnina pobira z odtegnitvijo pri izplačilu dohodka, obračuna pa ga tisti, ki dohodke izplača. Blagajnik hišnega sveta je odgovoren, da se dohodnina pravilno obračuna.
Prometnega davka takšne osebe niso dolžne plačati.
Kolikor pa bi tisti, ki niso nikjer v službenem razmerju ter nimajo niti stalnega obrta, predlagali hišnemu svetu račune, ki ne presegajo 6.000,— din, za obrtniška dela, tedaj računodajalec hišnega sveta ne bo odtegnil 15% dohodnine, ker bodo finančni organi okrajnih ljudskih odborov po 13. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 48 — 586/54) od 1. januarja 1955 dalje, obravnavali takšne predlagalce računov kot redne zavezance dohodnine. Hišni svet bo imel pri teh računih zato le dolžnost, odtegniti ustrezajoči prometni davek tako kot pri registriranih obrtnikih (glej pod točko a).
c)	Osebe v dopolnilnem delovnem razmerju
Po 2. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 31-387/54) se od dohodkov lz dopolnilnega delovnega razmerja oz. od honorarnega dela (honorarji, nagrade in pod.) plača dohodnina od kosmatega dohodka z odtegnitvijo pri izplačilu.
Dohodnino je treba obračunati po stopnjah iz t. 6/IV cit. odloka o davčnih stopnjah dohodnine, in sicer:
do zneska din 10.000	5%
do zneska din 20.000	7%
do zneska din 50.000	10%
itd.
Ce pa je honorarno delo edina in glavna zaposlitev in se opravlja v delovnem času. ki ustreza rednemu delovnemu času za tako in podobno delo, se od dohodkov iz takega delovnega razmerja prav tako ne plačuje dohodnina kakor pri dohodkih iz vseh rednih službenih razmerij.
Prometnega davka osebe v dopolnilnem delovnem razmerju ne plačajo.
Iz tega je sedaj tudi točno razvidno, kdaj in koliko dohodnine je treba odtegniti hišniku za opravljanje njegove službe. Ce jo namreč ta kot hišnik
Seja je bila sklepčna, ker je
bilo od 58 odbornikov navzočih 36.
Predlagan je bil naslednji dnevni red:
1.	Razprava in sklepanje o predlogu povečanja obračunskega plačilnega sklada za nekatere gospodarske organizacije.
2.	Razprava in sklepanje o pritožbi gospodarske organizacije »Sloventja-le««, Ljubljana, proti odločbi o odobritvi nadur.
polno zaposlen, t. J. delovni čas, ki ustreza rednemu delovnemu času, ne plača dohodnine.
Ce pa je hišnik, ki dobiva stalno mesečno plačo v kakem, drugem svojem rednem poklicu, zaposlen nekaj ur tudi s hišnl-škim delom, to se pravi, da je s hišnim svetom v dopolnilnem delovnem razmerju, mora pla-čati 5% dohodnino od kosmatega dohodka, ki se mu odtegne pri izplačilu.
Pri tem je treba opozoriti, da mora hišni svet prijaviti pristojnemu organu za socialno zavarovanje tudi hišnika v dopolnilnem delovnem razmerju, torej osebo, ki ni zaposlena ves redni delovni čas. S tem zavarovanjem doseže zavarovanec pravico do zdravstvene oskrbe in pravico do oskrbnine zaradi bolezni in zaradi nesreče pri delu.
i
2. PLAČEVANJE VODARINE
MESTNEMU VODOVODU
Mestni vodovod ljubljanski nas je obvestil, da nekateri hišni sveti odklanjajo pobiranje vodarine, katere primeri se pogosto dogajajo v hišah s poslovnimi prostori, ter s tem povzročajo mestnemu vodovodu motnje v poslovanju.
Hišne svete opozarjamo, da so v smislu pravilnika o oddaji vode iz mestnega vodovoda dolžni, da kot upravni organi hiš pobirajo in nakazujejo vodarina mestnemu vodovodu.
3 PREDLAGANJE RAČUNOV
ZA VELIKA POPRAVILA
Po zadnjih navodilih za finančno poslovanje morajo hišni sveti predlagati račune, ki se črpajo iz amortizacijskega sklada, v potrditev Stanovanjski ugravi. Hišne svete opozarjamo, da predlagajo tozadevne račune v dveh izvodih Stanovanjski upravi v parafiranje. En izvod računa predloži hišni svet Mestni hranilnici, en izvod pa zadrži •»a svoj arhiv kot računsko prilogo.
Računi morajo biti opremljeni s klavzulo »dobava-delo v redtj In resnično izvršeno« ter nalog naredbodavca t. J. predsednika hišnega sveta oz. njegovega namestnika, da se račun izplača in iz katerega sklada naj se izplača.
Dnevni red je bil soglasna sprejet
1
RAZPRAVA IN SKLEPANJE O PREDLOGU POVEČANJA OBRAČUNSKEGA PLACILNE-GOSPODARSKE ORGANIZACIJE
Odbornik Lojze Fortuna )• obrazložil predloge in predlagal v imenu Sveta za gospodarstvo MLO, da se poveča obračunski
IZ ZAPISNIKA
27. SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE, DNE 18. JANUARJA 1955
plačilni sklad za naslednje gospodarske organizacije:
a)	»Žičnica« Ljubljana, za konstrukcijski biro za 20%, za vso ostale zdposlene za 5 %.
O predlogu so razpravljali odborniki: Božo Sintič, Lojze Fortuna, Franc Žagar, Zdravko Ra-kušček, Franc Pipan, Franc Ka-velar, Alojz Matelič in Bogomir Dragar.
Predlog je bil soglasno sprejet. •
b)	»Saturnus« Ljubljana, za 48 zaposlenih v obratu galvana za 10%.
c)	»Cementar« Ljubljana, povečanje celotnega obračunskega sklada za plače za 15 °/o in to od L Januarja 1954 dalje.
O predlogu so razpravljali odborniki: Miroslav Bežan, Ivan Curk, Zdravko Rakušček, Albin Baznik, Ivan Deu, Jože Gašpa-rič, Alojz Baraga, Franc Di Batista in Franc Kavelar.
Predlog pod b) je bil sprejet soglasno, pod c) pa z večino glasov.
č) »Elektromehanika« Ljubljana, Knezova ul. 28, da se poveča obračunski plačilni sklad V celoti za 5 %.
d)	»Elektroinstalaclja« drž. obrtni mojster Leopold Potočnik Ljubljana, da se poveča plačilni sklad za 5 %>.
e)	Produktivna zadruga »Par-ketar« Ljubljana, da se poveča obračunski plačilni sklad v celoti za 5 %>.
f)	Obrtno gradbeno podjetje »Graditelj« Ljubljana, da se poveča obračunski plačilni sklad za vse podjetje za 5°/o.
O predlogih sta razpravljala odbornika Zdravko Rakušček tn Franc Pipan.
Vsi štirje predlogi so bili soglasno sprejeti.
g)	»Chemo - import - export« Ljubljana, da se odobri povečanje obračunskega plačilnega sklada za 0.9 °/o.
h)	»Obrt - export« Ljubljana, Komenskega 12, povečanje celotnega obračunskega sklada za plačo za 8.2 %.
1) železniško elektro podjetje Ljubljana, povečanje sklada za plače 146 delavcem za 5 %, oziroma 4,53 »/o na celotni obračunski plačilni sklad.
K predlogu je stavil pripombo odbornik Miroslav Bežan.
j) Kmetijski magacin Ljublja-»a, povečanje celotnega sklada za plače za 2,26 %>.
Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Soglasno Je bil sprejet tudi sklep, da morajo biti referenti, ki pripravljajo predloge za seje MLO, na sejah navzoči, ko se obravnava predlog, ki so ga pripravili.
II.
RAZPRAVA IN SKLEPANJE O PRITOŽBI GOSPODARSKE ORGANIZACIJE »SLOVENIJALES« LJUBLJANA PROTI ODLOČBI O ODOBRITVI NADUR Odbornik Lojze Fortuna je poročal, da je gospodarska organizacija »Slovenija-Les« Ljubljana vložila dne 10. 12. 1954 vlogo, da se Ji dovoli upoštevati pri izračunavanju plačilnega sklada za plače v času od 1. XI. 1954 do 28. II. 1955 po 1.664 nadur mesečno brez 50% povišanja, skupno 6656 nadur za nujna računovodska dela, ker zahteva delo pri deviznih poslih ln poslih za sestavo bilance nujno nadurno delo. Z odločbo Sveta za gospodarstvo MLO z dne 34. 12. 1954 je bila prošnja zavrnjena 'v smislu sklepa 24. seje zbora proizvajalcev MLO.
Proti tej odločbi se je gospo-
darska organizacija »Slovenijales« pritožila na zbor proizvajalcev MLO z utemeljitvijo, da v točki 10, člena 5 Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev ln uslužbencev gospodarskih organizacij, niso izrecno našteta nadurna dela, za katera se nadure morejo oziroma smejo iz-
plačati, kakor je to navedeno za druge izdatke v ostalih točkah tega člena.
Predsedujoči je dal pritožbo v razpravo.
O pritožbi so razpravljali odborniki:	Lojze Matelič, Ivan
Curk, Jože Gasparič in Jože Povše.
Pritožba je bila zavrnjena z
večino glasov (2 proti).
Dnevni red je bil izčipan in predsedujoči je zaključil sejo. Vodja zapisnika:
Vinko Butala, 1. r.
Predsedujoči: Zdravko Rakušček, I. r. Overiteuja zapisnika:
Franc Žagar, 1. r.
Alojz Baraga, 1. r.
ODBORNIKE MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE OBVEŠČAMO, DA BO V PETEK, 18. FEBRURJA 1955 SAMO SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV, NE BO PA SKUPNE SEJE MLO
IZ ZAPISNIKA
54. SKUPNE SEJE MESTNEGA ZBORA iN ZBORA PROIZVAJALCEV MLO GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE,
DNE 28. JANUARJA 1955
Sejo je vodil dr. Marijan Der-mastia, predsednik MLO.
Zapisnik seje je vodil Silvo Sivic, tajnik MLO.
Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena odbornika Tone Martinšek in Viljem Stanič.
Seja je bila sklepčna, ker je bilo od 67 odbornikov mestnega zbora prisotnih 48, od 58 odbornikov zbora proizvajalcev pa 49.
Zapisnik 53. skupne seje je bil soglasno odobren.
Predsednik MLO je predlagal naslednji dnevni red:
1.	Poročilo verifikacijske komisije o izvolitvi odbornikov v 51. tn 55. volilni enoti mestnega zbora.
2.	Sklepanje o planu začasnega finansiranja proračunskih investicij za I. tromesečje 1955.
3.	Obravnava in sklepanje o predlogu Iniciativnega odbora za formiranje komun in o pripombah zborov volivcev:
a)	teritorialna razmejitev komun,
b)	vzorec občinskih statutov,
c)	organizacijske priprave za formiranje komun.
4.	Gospodarske zadeve.
5.	Personalne zadeve.
Predlagani dnevni red Je bil I
soglasno sprejet.
I.
POROČILO
VERIFIKACIJSKE KOMISIJE Odbornik Jože Hribar — član mandatno - Imunitetne 1 komisije mestnega zbora je poročal v imenu verifikacijske komisije, ki je bjla izvoljena na 53. skupni seji MLO, da je komisija pregledala potrdila o izvolitvi novih ljudskih odbornikov in ugotovila pravilnost Izvolitve tov. Stanka Prcmruja, Ljubljana, Gorupova št. 10, odbornika za 51. volilno enoto ln tov. Cirila Vidmarja, Ljubljana, Večna pot št. 3, odbornika za 55. volilno enoto, oba v mestni zbor MLO.
Poročilo je bilo soglasno sprejeto.
Nato sta odbornika tov. Pre-mru in Vidmar položila prisego.
II.
SKLEPANJE O PLANU ZAČASNEGA FINANSIRANJA PRORAČUNSKIH INVESTICIJ ZA I. TROMESEČJE L. 1955
Odbornik Leo Kovačič, predsednik komisije za družbeni plan in proračun mestnega zbora je obrazložil plan začasnega finansiranja proračunskih investicij in stavil k planu pripombe komisije za družbeni plan in proračun. Nato je predlagal, da se sprejme naslednji
ODLOK
o planu začasnega finansiranja proračunskih Investicij za prvo tromesečje 1955
Part. Poz.	Izdatki	Znesek din
1. RAZDELEK — TAJNIŠTVO Negospodarske Investicije 2. poglavje	—	Tajništvo
1	Asanacija	Magistrata	—	nadaljevanje	kam-
noseških, steklarskih, tesarskih, mizarskih del in sondiranje levega trakta dvorišča Magistrata	4,200.000
a-I	Gradnje
2a-I Kresija — dokončanje del stanovanja hišnika v podstrešju zgradbe	700.000
Skupaj 1. razdelek	4,900.000
2. RAZDELEK — SVET ZA GOSPODARSTVO
Dotacije gospodarstvu 1. poglavje — Svet za gospodarstvo
1	Dotacija	ekonomiji Bokalce	1,100.000
2	Dotacija	Kmetijskemu posestvu	Zadobrova	4,631.000
3	Dotacija	Kmetijskemu posestvu	Log	640.000
4	Dotacija	Kmetijskemu posestvu	Jesenkovo	7,429.000
5	Dotacija za organizacijo novih obrtnih
obratov	5,500.000
6	Dotacija za izdelavo projektov, ki bodo potrebni za razvijanje gospodarstva	700.000
7	Dotacija	podjetju Elektro-Ljubljana	30,000.000
Skupaj 2. razdelek	50,000.000
3. RAZDELEK — SVET ZA KOMUNALNE ZADEVE
Negospodarske Investicije I. poglavje — Svet za komunalne zadeve
1	Mestni vodovod
a-I	Strojnica nad vodnjakom	v	Šentvidu
b-I	Plačilo cevi 0 700 mm	ln	polaganje
c-III	Izdelava načrtov
Skupaj pozicija I
2	Mestna kanalizacija
600.000
34.000.000
800.000
35,400.000
Part. Poz.	Izdatki	Znesek din
a-I	Čistilne naprave v Šentvidu	2,000.000
b-I	Naprava zbiralnika Litostroj	4,000.000
c-I	Gradnja kanalizacije v Drenikovi, Kocelj evi in Vodnikovi cesti	2,000.000
d-III	Naprava načrtov	650.000
	Skupaj pozicija 2	8,650.000
3	Zoološki vrt	
a-I	Napeljava vodovoda	300.000
b-III Izdelava načrtov		300.000
	Skupaj pozicija 3	600.000
4	Pogrebni zavod Zale	
a-I	Napeljava vodovoda	550.000
b-III Izdelava načrtov		200.000
	Skupaj pozicija 4	750.000
5	Uprava cest	
a-I	Nadaljevanje tn dokončanje del na Šmar-tinski cesti	10,000.000
b-I	Izgradnja Vrazovega trga	1,000.000
c-I	Izgradnja poti do Urha	2,000.000
d-III Izdelava načrtov		1,050.000
	Skupaj pozicija 5	14,050.000
6	Mestna vrtnarija	
a-I	Ureditev prostorov pred Dečjo kliniko na Vrazovem trgu — nadaljevanje in dokončanje del	600.000
b-III Izdelava načrtov za bodoča planska dela		100.000
	Skupaj pozicija 6	700.000
7	Javna razsvetljava	
a-IIl	Izdelava načrtov	300.000
	Skupaj pozicija 7	300.000
8	Mestni vodovod — Snaga	
a-III	Izdelava načrtov za novo Javno stranišče v Trubarjevem parku in nov način pobiranja smeti	500.000
	Skupaj pozicija 8	500.000
9	Javna pralnica	
a-III	Izdelava načrtov na novo Javno pralnico	50.000
	Skupaj pozicija 9	50.000
	Skupaj 3. razdelek	61,000.000
5. RAZDELEK — SVET ZA NOTRANJE ZADEVE		
	Negospodarske investicijo	
	1. poglavje — Svet za notranjo zadeve	
1	Protiletalska zaščita	
a-I	Nadaljevanje del v zaklonišču Rožnik	4,000.000
b-III	Projekti za preureditev alarmnega omrežja	60.000
c-III	Načrti za lopo za opremo zaklonišč	80.000
	Skupaj pozicija 1	4,130.000
2	Oprema Tajništva	
a-II	Nabava navadnih omar in omar za vložišče	470.000
	Skupaj pozicija 2	470.000
3	Poklicna gasilska četa	
a-II	Nabava gumiranih cevi	3,000.000
b-II	Nabava reševalnih čolnov, rešilnih pasov In potapljaške obleke	1,400.000
	Skupaj pozicija 3	4,400.000
	Skupaj 5. razdelek	9,000.000
	6. RAZDELEK — SVET ZA PROSVETO	
	Negospodarske investicije	
	L poglavje — Svet za prosveto	
1	Nadzidava osnovne šole na Ježici	
a-I	Gradnje	821.000
3	Nadzidava osnovne Sole za Bežigradom	
a-IIi"	Študij in izdelava načrtov	200.000
3	Nadzidava osnovne šole v Mostah	
a-III	Študij in Izdelava načrtov	150.000
4	Nadaljevanje gradnje gimnazije v Polju	
a-I	Gradnje	4,000.000
b-III	Studi) in Izdelava načrtov	250.000
5	Nadaljevanje gradnje nove gimnazije v Šentvidu	
a-I	Gradnje	12,000.000
b-III e	Študij In izdelava načrtov Nadaljevanje gradnje nove osnovne šole na Poljanah	419.000
CD e» <» 6» M
Part. Poz.
Izdatki
Znesek din
a-I	Gradnje	4,090 000
b-III	Študij in izdelava načrtov	450.000
7	Nadzidava stan. hiše na Ježici	
B-III	Študij in izdelava načrtov	50.000
8	Osnovna šola Sneberje	
a-III	Študij In izdelava načrtov	420.000
9	Popravila in vzdrževalna dela osnovnih šol, gimnazij, otroških vrtcev, srednjih in nižjih strokovnih šol, Stud. menz itd.	
a-I	Gradnje	1,850.000
b-III	Študij in izdelava načrtov	100.000
10	Ureditev športnega telovadišča pri osnovni šolt na Prulah	
a-I	Gradnje	300.000
11	Nabava opreme v domovih, otroških vrtcih, internatih, gimnazijah in strokovnih šolah, dijaških domovih	
a-I	Oprema	6,000.000
	Skupaj 6. razdelek	31,000.900
	7. RAZDELEK — SVET ZA KULTURO	
1	Negospodarske investicije 1. poglavje — Svet za kulturo	
	Mestno gledališče	
a-li	Oprema odra, za šivalni stroj in akustično	
	napravo odra	600.000
a-H 3	Mestno lutkovno gledališče Oprema-nabava gum Opel-Blitz avtobusa Šentjakobsko gledališče	250.000
a-n	Popravilo stolov v dvorani	200.000
i	Pionirska knjižnica	
8 9-1	Ureditev razsvetljave stopnišča	50.000
	Mestni arhiv	
a-I	Nadaljevanje polaganja parketov v pis. in	
6	čitalnici Mestni muzej	400.000
7 8-1	Gradnja Križank	1,000.000
a-n 8	Sola za umetno obrt Nabava šivalnega stroja in elektromotorja	140.000
	Srednja glasbena šola Nabava klavirja Glasbena šola Moste	800.000
a-n 9		
a-n	Nabava dveh flavt	40.000
10	Glasbena šola Siška-Bežigrad	
a-H	Nabava štirih violin za šole	50.000
	Srednja baletna šola	
a-li	Nabava drogov za balet in popravilo že	
lo	obstoječih	35.000
	Kino Vič	
a-I	Gradnja dvorane	11,385.000
b-Ili	Študij in izdelava načrtov	50.000
	Skupaj 7. razdelek	15,000.009
	8. RAZDELEK — SVET ZA ZDRAVSTVO	
	Negospodarske investicije	
l	1. poglavje — Svet za zdravstvo	
	Poliklinika	
3-1	Gradnje	13,000.000
2 b-II	Oprema Centralni otroški dispanzer	14,000.000
5 b~R	Gradnje	10,500.000
	Oprema	500.000
	Otroško okrevališče Kraljeviča — nadaljevanje adaptacijskih del Gradnje	8,000.000
		
3-1 b-n		
	Oprema	2,000.000
	Skupaj 8. razdelek	48,000.000
	9. RAZDELEK — SVET ZA SOC. VARSTVO	
	Negospodarske investicije	
X	1. poglavje — Svet za soc. varstvo	
	Dom onemoglih Bokalce	
2 «-I	Nadaljevanje gradenj	15,000.000
	Dečje jasli, Resljeva cesta	
3 Z	Adaptacijska dela	1,000.000
	Skupaj 9. razdelek	16,000.000

REKAPITULACIJA začasnega finansiranja proračunskih investicij za I. trum. 1955
£aibidt,
£a'hist'
£ainiiit.
^jitiStvo Sveta za
tvo MLO
Ta!"!Stv° Sveto za ^Jništvo Sveta za
>!™$tvo Sveto
Sveta za
T 7w Ltvo Sve,° ™
6- t 2 '!!V0 Sveta za c ml*tvo Sveta za
6
u 1> a j
Investitor
gospodarstvo MLO komunalne zadeve MLO notranje zadeve MLO prosveto MLO kulturo MLO zdravstvo MLO socialno varstvo T'
Znesek din
4,900.000
50.000.	000
61.000.	000 9.000.000
31.000.	000
15.000.	000
40.000.	000 »fi 000.000
231,900.000
O predlogu so razpravljali odborniki: Alojz Matelič, Ostoj Tuma, Franc Pozaršek, dr. Marijan Dular, ing. Ivo Klemenčič in Avgust Zupet.
Predlog je bil soglasno sprejet, obenem so bili sprejeti tudi naslednji sklepi:
— Zoološki vrt je treba tako urediti, da bo primeren za obiskovalce in za bivanje živali;
— postavke kot »za študije« (Svet za prosveto) je treba iz-begavatl, načrte je treba že prej pripraviti in ne da se dela med gradnjo:
— Svet za kulturo naj skuša dobiti klavir pri Svetu za prosveto in kulturo LRS iz narodne imovine; v pozitivnem primeru se din 800.000.— porabi za drug primeren namen;
— Svet za zdravstvo MLO naj napravi obračun izvršenih del Otroškega okrevališča v Kraljeviči in določi, kaj je še potrebno izvršiti, da se dela že enkrat končajo;
— Gradbeno nadzorstvo pri vseh gradnjah je treba povečati, da ne bo po dovršitvi zgradb grobih napak in potrebe po takojšnjih popravilih.
III
OBRAVNAVA IN SKLEPANJE O PREDLOGU INICIATIVNEGA ODBORA ZA FORMIRANJE KOMUN IN O PRIPOMBAH ZBOROV VOLIVCEV:
a)	TERITORIALNA RAZMEJITEV KOMUN,
b)	VZOREC OBČINSKIH STATUTOV.
c)	ORGANIZACIJSKE PRIPRAVE ZA FORMIRANJE KOMUN.
Predsednik MLO je pojasnil, da je bil material k tej točki v glavnem objavljen v 5. in 6. številki »Glasnika«. Poročilo Iniciativnega odbora je nato prečita! tajnik MLO.
Skupni Iniciativni odbor OLO in MLO za formiranje komun je bil ustanovljen na 43. skupni seji MLO in na 19. skupni seji OLO.
Z delom je pričel Iniciativni odbor na svoji prvi seji 1. oktobra' 1954 pod vodstvom sekretariata tega odbora, ki so ga tvorili sekretar OK ZKJ Ljubljana, predsednik OLO Ljubljana-okolica in predsednik MLO Ljubljana. Iniciativni odbor je delal vzporedno v 3 sekcijah, in sicer v sekciji za statutarna vprašanja, sekciji za teritorialna in organizacijska vprašanja ter v sekciji za kadrovska vprašanja.
Posamezne sekcije so v glavnem izvršile svoje naloge v sedanji stopnji priprav za komune, in to predvsem sekcija za teritorialna vprašanja in sekcija za statut Elaborate in predloge teh sekcij je obravnaval na skupnih sejah Iniciativni odbor.
Rezultati dosedanjega dela Iniciativnega odbora so razvidni iz objav v Glasnikih in iz dosedanjih poročil Iniciativnega odbora, ki so bila obravnavana na sejah OLO in MLO.
Predno obravnavamo dosedanje delo in predloge Iniciativnega odbora in njegovih sekcij, obvešča Iniciativni odbor ljudski odbor še o tem, da je bila medtem že tudi ustanovljena republiška komisija za vprašanje formiranja komun in Zvezna komisija za ista vpnfšanja. Tudi te komisije delajo v podkomisijah, m sicer ima Zvezna komisija podkomisijo za okrajne statute, podkomisijo za občinske statute in podkomisije za teritorialna vprašanja bodočih komun In okrajev. Vse te komisje študirajo predloge posameznih statutov in teritorialnih razdelitev, kakor dotekajo iz posameznih okrajev oziroma republik.
Na ljubljanskem in gorenjskem območju je vprašanje formiranja komun v zvezi z dosedanjimi pripravami dozorelo tako daleč, da so na območju predvidenih komun že povsod ustanovljeni občinski
iniciativni odbori, ki so prevzeli konkretne priprave z: ustanovitev bodočih občin — komun.
Na posameznih področjih dela v zvezi s pripravami za formiranje komun poroča Iniciativni odbor tole:
I
O teritorialnem obsegu (območju) bodočih komun:
Rezultat dela Iniciativnega odbora je razviden v glavnem iz objav v Glasniku štev. 6 od 22. X. 1954, kjer prikazuje podatke dosedanjih občin; v Glasniku štev. 11 od 9. XI 1954, ki prinaša prvi predlog teritorialnega obsega predvidenih komun z uvodno razliago, in zadnji predlog Iniciativnega odbora, objavljen v Glasniku štev. 5 od 21. januarja letos.
Predlog od 21. januarja je obdržal ista načela kot predlog od ncembra 1954, upošte val pa je večino predlogov zborov volivcev, ki so jih le-ti dali k prvemu predlogu od novembra. Novi predlog se od prejšnjega razlikuje v glavnem v tem:
1.	Predvidena Grosupeljska komuna se zmanjša, formira pa se še ena komuna s sedežem v Ivančni gorici, ki bo obsegala večji del sedanje občine Višnja gora, občino Stično, Šentvid pri Stični in Krko.
2.	Od najprej predvidene j Dolomitske komune odpadeta Vič in Brezovica, ki se združita s Trnovim in Kolezijo v komuno Ljubljana-Vič.
3.	Predvidena komuna Posavje se znatno poveča skupaj z Bežigradom do Smartinske in Savske ceste v komuno Posavje, v kateri bodo Črnuče, Ježica in Bežigrad.
4.	S tem se tudi komuna Center zmanjša na približno 40.000 prebivalcev. Kot komuna Ljubi jana-Grad bo še vedno po številu prebivalstva največ ja komuna v Ljubljanski zvezi komun.
Odprto je še vprašanje nekaterih obrobnih predelov izven mej sedanjega okraja. Nekateri kraji so izrazili željo, da se priključijo komunam ljublj. bazena. Ta vprašanja bo moral naš Iniciativni odbor še razpravljati z Iniciativnimi odbori sosednjih okrajev in z volivci prizadetih krajev. Sele potem bo možen skupni soglasni predlog glede teh krajev.
Iniciativni odbor je upošteval tudi manjše pripombe zborov volivcev glede mej med j posameznimi komunami, koli-1 kor so bili ti predlogi spre- i
jemijivi v zvezi s splošno koncepcijo o formiranju komun, kolikor niso nasprotovali predlogom večine ostalih zborov volivcev in kolikor so bili ti predlogi razvidni iz zapisnikov o zborih volivcev.
Predlagamo poročilo zborov volivcev z območja sedanjega mesta Ljubljane, k; nas tu predvsem zanimajo:
POROČILO
o sklepih zborov volivcev MLO Ljubljana glede formiranja komun
Po sklepu okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-oko-lica in Mestnega ljudskega odbora Ljubljana so se vršili v času od 15. novembra do 15. decembra 1954 zbori volivcev z namenom, da razpravljajo o predloženem osnutku upravno teritorialne razdelitve in formiranja komun na območju obeh ljudskih odborov.
Zbori volivcev so bili zaključeni 15. decembra. Volivci so se v pretežni večini strinjali s predlogom Iniciativnega odbora.
Povprečje navzočih volivcev na zborih je bilo 80 do 100. Najboljša udeležba je bila v 7. volilni enoti (Vrtača), najmanj volivcev pa je bilo v 44. volilni enoti (Barje, Črna vas) in 66. volilni enoti (Podlipoglav).
Za predlog Iniciativnega odbora o formiranju komun je glasovalo:
soglasno 40 zborov volivcev,
z večino glasov 10 zborov volivcev,
proti 4 zbori volivcev,
ni glasovalo 16 zborov volivcev.
Volilne enote, ki so glasovale proti predlogu Iniciativ-nega odbora, so bile mnenja: 8. volilna enota Tabor, da naj se ustanovijo komune v obrobnih predelih Vič, Polje, Ježica, Šentvid, oziroma kjer se volivci za to izjavijo, mesto pa naj ostane celota; 30. volilna enota in 31. volilna enota Stadion in 54. volilna enota Rožna dolina pa sta glasovali za eno komuno za celo mesto. Na teh volilnih enotah so bila verjetno premalo poudarjena načela, ki jih je na predlog Iniciativnega odbora sprejela 48. skupna seja MLO.
Na 16 zborih volivcev ni prišlo do glasovanja, razprava Pa je potekala v smislu predloga Iniciativnega odbora. Volilne enote 1 in 2 (Miklošičeva cesta), 13, 14 (Gradišče), 16 (Ajdovščina) in 21 Litostroj so mnenja, da o mejah bodočih komun še prezgodaj sklepati in da je o tem potrebna temeljita razprava.
Spreminjevalne predi, imajo v sledečih občinah:
1.	Komuna Šiška: V komuno Šiška se želijo vključiti tudi prebivalci iz naselij Dravlje, Pržanj in Zapitfe — doslej v sklopu komune Šentvid.
2.	Komuna Šentvid: Proti vključitvi v komuno Šentvid so se izjavili volivci iz naselij Dravlje, Pržanj in Zoouže.
Želijo se vključiti v komuno Šiška.
Za vključitev v to zomuno pa so se izjavili volivci sedanje občine Vodice in Iz dela občine Črnuče z nr> -lij Zg. Gameljne (k. o. CVr> unc) in Rašica (k. o. Rašica!
3 Komuna Po! Proti vključitvi v komuno Polje so
ee izjavili volivci iz naselij Hrušica in Fužine.
Žele se vključili v komuno Moste.
Proti vključitvi v to komuno so seMzjavili tudi volivci iz naselij: Gozd-Reka (k. o. Tre-beljevo), Koške poljane in Rašica (k. o. Volavlje) in 5 kmetijskih gospodarstev (od 10) naselja Dolgo Brdo (k. o. Volavlje).
Zelo se vključiti v komuno Litija.
Predlog utemeljujejo z gravitacijo terena na Litijo in ugodnih prometnih zvez.
V	komuno Polje se želijo vključiti tudi prebivalci naselij Brezje, Pance, Selo pri Pancah in Veliki Lipoglav (k. o. Lipoglav) občine Šmarje
—	predvidene komune Grosuplje.
Prav tako so se izjavili proti vključitvi v komuno Polje tudi volivci iz naselij Beričevo in Brinje (k. o. Beličevo), Podgorica, Pšata, Soteska in Sv. Jakob ob Savi (k. o. Podgorica).
Žele se vključiti v komuno Posavje.
Predlog utemeljujejo z ugodnejšo prometno zvezo in z gospodarsko povezanostjo s Črnučami — Posavje.
Proti predlagani vključitvi v to komuno so tudi volivci občine Dolsko z območji k. o. Kleče, k. o. Podgora in k. o. Dol pri Ljubljani z naselji: Kleče, Podgora, Zajelše, Dol pri Ljubljani, Videm in Za-boršt.
Žele se vkii učiti v komuno Posavje
Predlog utemeljujejo s tem, da imajo z Beričevcm skupen zadružni okoliš, da je bil tudi skupen bivši KLO itd.
V	komuno Polje pa se želijo vključiti prebivalci iz naselij Bizovik, doslej v sklopu ko mune Moste.
4.	Komuna Moste: Volivci s terena Moste predlagajo, da se-komuni Moste priključijo Jarše s tovarno kleja in hranil. (Volivci iz Jarš pa se s tem predlogam tedaj niso strinjali.)
5.	Komuna Vič: Volivci 54. volilne enote (MLO Ljubljana) predlagajo, da bi bila Ljubljana le 1 komuna.
Proti vključitvi v komuno Vič so se izjavili volivci 55 volilne enote (MLO Ljubljana)
—	študentsko naselje. Tud: volivci iz Kolczije so proti vključitvi v komuno Vič — želijo ostati skupaj s Trnovim.
Volivci s Trnovega pa so za priključitev h komuni Center ali Vič — odklanjajo pa priključitev h komuni Rakovnik, kamor so bili po predlogu predvideni.
V	komuno Vič se želijo vključiti volivci naselja Šentjošt (k. o. Šentjošt) sedanje občine Horjul.
6.	Komuna Rakovnik: V komuno Rakovnik se želijo vključiti prebivalci občine Šmarje z nasleji Pleše (k o. Lanišče
—	del), cfajniče, Tlake in Razdrto (k. o. Mali vrh), Cikava (k. o. Sela), Šmarje in Sap (k. o. Šmarje) sedaj v sklepu komune Grosuplje.
7.	Komuna Posavje: Proti vključitvi v komuno Posavje so se izjavili volivci upravne občine Črnuče z naselji Zg. Gameljne (k. o Gameljne) in Rašica (k. o. Rašica).
Žele se vključiti v komuno Šentvid.
Predlog utemeljujejo z ugodnejšimi prometnimi zvezami, Bkupnkn šolskim in zadruž-
nim okolišem, pošto in pokopališčem.
V to komuno želijo biti vključeni tudi prebivalci iz Beričevega in Brinja (k, o. Beričevo), Podgorice, Pšate, Soteske in Sv. Jakoba ob Savi (k. o. Podgorica), ki so bili po predlogu predvideni za vključitev v komuno Polje in volivci z Dragomlja (k. o. Dragomelj), ki so bili po predlogu predvideni za vključitev v komuno Domžale.
Prav tako se želijo vključiti v komuno Posavje tudi prebivalci dela upravne občine Dolsko z območji k. o. Kleče, k. o. Podgora, k. o. Dol pri Ljubljani z naselji Kleče, Podgora, Zajelše, Dol pri Ljubljani, Videm in Zaboršt, doslej v sklopu komune Polje.
Iz tega poročila je razvidno, da so bili sprejeti večinoma vsi predlogi zborov volivcev, seveda pa so ostala odprta še različna manjša mejna vprašanja, kakor n. pr. vprašanje Novih Jarš, vprašanje tovarne Store, ki leži na k. o. Dravlje ob šentviški in šišenski meji, vprašanje lesnih podjetij na meji med vrhniško in viško komuno, vprašanje nekaterih vasi ob razmejitvah med komunami Krim, Grosuplje, Polje itd.
Iniciativni odbor okrajnega in mestnega ljudskega odbora smatra, da naj se o točnih razmejitvah v takih primerih dogovorijo občinski Iniciativni odbori po potrebi po ponovnem posvetu z volivci dotičnih krajev.
Soglasne predloge bo naš Iniciativni odbor sprejel, v primeru nesoglasja pa bo moral Iniciativni odbor dati svoj dokončni predlog. Pri tem bo kolikor mogoče treba upoštevati tudi sedanje meje katastrskih občin, ki naj se po možnosti obdržijo tako, da jih ne presekajo meje komun.
Iniciativni odbor pa naj se pooblasti, da končni predlog čimprej predloži v imenu ljudskega odbora Izvršnemu svetu LRS kot predlog za novi zakon o upravno - teritorialni razdelitvi LR Slovenije.
Pripominjamo še, da bo v nekaj dneh izdelana karta Ljubljane z bližnjo okolico v merilu 1:25.000, iz katere bodo razvidne meje katastralnih občin in vsaj približne meje komun po predlogu Iniciativnega odbora.
To karte bodo služile občinskim Iniciativnim odborom za orientacijo in podrobne predlogo o obsegu posamezne komune.
II
Rezultati proučevanj v zvezi s statuti so razvidni iz objav v Glasniku štev. 12 od 12. novembra 1954, kjer je bil objavljen prvi predlog okrajnega statuta In pripombe o načelih, na katerih sloni; v Glasniku štev. 14 od 19. novembra je bil objavljen prvi predlog vzorca za občinske statute.
Pripominjamo, da sta oba ta osnutka bila napravljena brez drugih vzorcev na podlagi proučavanja splošnih načel za bodoče komune, v nekaterih poglavjih pa sta slonela tudi na izkušnjah, pridobljenih iz dosedanjega dela in razvoja ljudskih odborov in njihovih organov. Statuta sta slonela tudi na rezultatih podrobnega proučavanja o pristojnosti, ki naj bi jih imele komune ali
okraj na posameznih področjih dela. Izvlečki teh pristojnosti so bili objavljeni v Glasnikih štev. 23 od 21. decembra 1954 in štev. 26 od 31. decembra 1954.
Vzporedno z nastajanjem novih statutarnih predlogov, je posebna okrajna komisija Kranja in Radovljice izdelovala osnutke svojih statutov, posebna komisija iz zveznih in republiških organov v sodelovanju zastopnikov Gorenjskih okrajev pa vzorčni (zvezni) statut za okraje in komune.
Sedaj objavljena osnutka okrajnega in občinskih statutov za ljubljanski bazen v Glasniku štev. 6 od 25. januarja 1955 in štev. 7 od 28. januarja sta rezultat primerjanja in ponovnega proučavanja vseh teh statutov in posvetovanj z republiško komisijo za statut.
Bistveno ne odstopajo sedanji predlogi od prejšnjih, vsaj v načelih ne. Pač pa so deloma redigirani glede razdelitve snovi, nekatera določila so sistematičnejše prikrojena, skrajšana ali zajeta na drugem mestu, manjše zadeve pa so vsklajene, oziroma prilagojene dikciji zveznega oziroma kranjskega statuta, ki je bil že večkrat pretresen pred republiško in zvezno komisijo.
Neka posebnost v okrajnem statutu je v določilih o začasnih odborniških komisijah v členu 41. okrajnega statuta, ki je objavljen v Glasniku štev. 7 dne 28. januarja 1955.
Zbori volivcev niso imeli mnogo pripomb na prvi predlog statutov. Stvar občinskih iniciativnih odborov pa je, da vzorec občinskega statuta temeljito preštudirajo s pritegnitvijo čim več volivcev, da konkretizirajo statut in ga prilagodijo značaju in potrebam svoje obči.ne in predložijo osnutek za konkretni statut za svojo občino našemu Iniciativnemu odboru v pregled.
Mestnemu ljudskemu odboru pa predlagamo, da pooblasti naš Iniciativni odbor, da tudi od občinskih iniciativnih odborov predložene osnutke pošlje v diskusijo Zvezni komisiji preko republiške komisije.
O poročilu so razpravljali odborniki: Fani Zagar-Tomi-čevič, Tone Trtnik, Leo Kovačič, Ostoj Tuma, ing. Marijan Tepina, Franc Sitar, Franc Čamernik, ing. Sonja Oblak-Lapajne in Marijan Jenko.
Predsednik MLO je odgovoril na mnenja izražena v razpravi in dal nato poročilo na glasovanje.
Poročilo je bilo soglasno odobreno obenem z naslednjimi predlogi:
— Posamezne komune naj čim manj sekajo meje katastralnih občin; o spornih vprašanjih mej pa naj razpravljajo prizadeti iniciativni odbori ozirajo se na utemeljene predlogo zborov volivcev;
—	nekatera delovna področja so V vzorcu statuta premalo obdelana (zlasti kmetijstvo);
—	statut okraja naj predvidi šo Svet za urbanistični načrt;
— Iniciativni odbor OLO tn MLO naj zavzame enotno stališče pri določanju števila odbornikov v komunah (n. pr. na 500 državljanov 1 odbornik).
IV
GOSPODARSKE ZADEVE
Odbornik Franc Plazar, član Sveta za gospodarstvo MLO je predlagal;
a)	da se siprejme odločba o razdelitvi podjetja »Stavba« Ljubljana, Polje-Sp. Zadobrova, po sklepu delavskega sveta. Ustanovijo se tri samostojne obrtne delavnice:
»Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova«, Sp. Zadobrova št. 14,
—	začasni upravitelj Alojzij Maček,
»Mizarstvo Kašelj«, Zg. Kašelj št. 64 — začasni upravitelj Adolf Erbežnik,
»Stavba Polje«, Polje št. 40
—	začasni upravitelj Jože Rojšek;
b)	da se sprejme odločba o pripojitvi Kmetijskega gospodarstva »Podgora«, Ljubljana, Celovška c. 172. Kmetijskemu posestvu Jesenkovo, Ljubljana. Pripojitev se izvede po stanju /z dne 31. I. 1955;
c)	da se sprejme odločba o spremembi firme in razširitvi predmeta poslovan ja montažno tehničnega podjetja »Elektro-signaj«, Ljubljana; naslov podjetja se z ozirom na razširjeno dejavnost odslej glasi: »Elektrosignal« podjetje za uvoz in izvoz, projektiranje, montažo ter proizvodnjo elek-troopreme in elektronaprav jakega in šibkega toka, Ljubljana, Parmova ul. 33;
č) da se sprejme odločba o ustanovitvi manjše obrtne delavnice »Lik« reklamno-gra-fičn! atelje Ljubljana; začasni poslovodja delavnice je Julij Stermensky;
d)	da se sprejme odločba o izločitvi delavsko uslužbenske menze iz sestava podjetja »Gradis«, Ljubljana in o ustanovitvi samostojnega gostišča »Gostilna, pri Španu« Ljubljana, Malenškova ul. 1 — pod začasnim vodstvom tov. Feliksa Anžina.
K predlogom sta stavila pripombe odbornika Ostoj Tuma in Franc Pipan.
Predlogi so bili soglasno sprejeti.
Predsednik MLO je predlagal, da se seja prekine, ker je proslava ustanovitve Sindikatov Jugoslavije in večina odbornikov prisostvuje proslavi Zadnja točka dnevnega reda: Personalne zadeve, sc bo obravnavala na prihodnji seji MLO.
Predlog je bil soglasno sprejet in predsednik je zaključil sejo.
Predsednik:
Dr. Marijan Dermastia, l. r.
Vodja zapisnika;
Silvo Sivic, l. r. Overitelja zapisnika:
Tone Martinček, l. r.
Viljem Stanič, l. r.
POROKE
V soboto, 5. februarja so se v Ljubljani poročili:
Delavec Janez Deutschman to delavka Kristina Kastelic, Študent TVS Smiljan Groznik ln uslužbenka Lidija Cerer, čevljar, pomoč. Anton Dečko ln gospodinja Angela Starec, avtomehanik Mllo-rad Jajčantn in boln. strežnica Marija Progar. Delavec Ivan Plr-novar to kuharica Marija Golob, pleskar, mojster Vincen Veber ln uslužbenka Roza Tcmažln, kurjač Rudolf Kokove ln kuhar, pomoč. Matilda Sinica, dimnikar, pomoč. Konrad Novak to gospodinja Nada SKerlJ, kurjač Anton Vibnnik In trg. pomočnica Eva Razinger, grafičar Anton Jordan to nnme-Sčenka Anica Studen, mizar, pomoč. Valentin PovSe to kuhar, pomoč. Manija Strajner, usliuž-bonec Ivan Germ ek Jn tog. pomoč.
Luctmlla »uitertšič, delavec tunaei) Starič ln uslužbenka Daruje^ Oven, stroj, k juoav. Viktor Krek in luijigovLslta delavka lianči-ska Turk, tov. delavec Karol VO-šlnak m delavka Terezija Korca* cič, Stud. Višje ped. sole peak stevbec in dipl. ekonomist Zdenka MiiinooiC, delavec Janez Vozen in delavka Doroteja Pralzi, delavec Danko Murovec in nameščen* ka Ana Dovjek, mizar, po»noc. Frančržek Kuplenu in tikalka Fav-la Kavčič, tesar Jušef Kužnik ® kmečka delavka Jožefa Bradač« uslužberuie Frančišek Novak uslužbenka Ana Herci, kmečki delavec Leopold Novljan in uslužbenka Joštoma Zajc.
V soboto, IZ. irl>r. 1855, so s® poročiti v Ljubljani: Šofer FraO» Cankar in gospodinja Aloj™* Blutm; šofer Karol Trefalt m ot-lavtka Eva Pušnik; kmet Fron Zupančič nn kmet. delavka AJU»~-la Šircelj; kmet Anton Šircelj n kmet. delavka Ana Strubeij: dar Jožef Tu. n lun in vzgojiteljic* Marija Pihler; delavec Aloj*« Marc in delavka Justina Omerzu' godbenik Ul Andrej Zvegclj * dijakinja AnuAka Batič; sedlarski pomoč. Jakob Lampreht in delavka Terezija Naglič; mizar. P0*1!?;' Anton Nuše in delavka Roza Z«' pnnčiič; trg. poslovodja J®*0, verhee ln delavka Olga CoOm, vodovodni inštalater Ivan Ja,v0u šek in šivilja Angela Kos; T&6* Anton Virant in kmet. delavk* Jožefa Adamič; delavec Ja Drolc in delavka Alojzija Jozeh' železničar Jakob Abima in kuW*n« pomoč. Antonija Černe; obrate vodja Frančišek Curk in boo1 čarka Antonija Korošec; šoj Venčeslav Mezeg in servirka » zalija Gaber; krojač Jože Pust, krojačica F ranč .šiita Zgonc; z “v Ivan Lunder (.n kmet. delavka v da Ivanc; strojnik Frančišek J*
aa rvanc, suuuukiut naiioat-- __ čar in šivilja Marija TeSar; inč Franc Ziherl m trg. poenvr;
jac r l amo	IH* Uti* * \>Q*
Antonija Knez; računovodja fiomlr Škrjanec ln servirka M" Ja Buček; krojač Avguštin yo bič ln delavka Marija Sov a* ključavničar Stanislav Ditiniec nižji knjigovodja Vida Favčnj* statistik Jernej Goršlč to krojeC Clca Silva Javornik; usLužben
Anton Tomazin to gospod, P**'' , Karolina Hrovat: stroj, ključav čar Ivan Kusterle to snažilka »
ronlka* Zavodnik; vodovodni i**' stalater Ferdinand Martinjak
knjiigovod. Frančiška Us g«-uslužbenec Florijan Renar in lavka Marija Glinšek; boln1® Lovrenc Gregorin ln kmet.Soka Marija Frantar; krojaški moč. Avguštin Zadravec to
Avguštin z.auia-vvu «■«• jaS. pomoč. Marija Kos; v**®, Janez Tovornik in gospodinja „ tarina Anžur; ključavničar i ®j.
Zabrdac ln gospodinja Silva . der.
VABILO
na 28. sejo zbora proizvajalcev MLO
Na podlagi 89. člena Zak^ o ljudskih odborih mest m«1 nlh občin sklicujem . 28. sejo zbora proizvajale®* — Mestnega ljudskega glavnega mesta Ljubljane, bo v petek, dne 18. februu 1955 ob 16.30 v sejni dvOr Magistrata v Ljubljani Predlagan je naslednji
,et»
dnevni red:
1.	Razprava o predlogih
ea gospodarstvo MLO za inSu,td mente družbenega plana z a 1955.	„
2.	Razprava In sklepanj .j,
povečanju obračunskega P1 a nega sklada za nekatere g06™ darake organizacije.	o
3.	Razprava !n sklepanj® t< pritožbi proti odločbi o odob^
/1 delovnih mest gospod*11 ^ organizacije »Pleskarstvo in n(, poslikarstvo 1. maj« v LjubU* ^
Vsak ljudski odbornik * (j pravico plsimeno predi0® , spremembo ali dopolnitev | aega reda. Morebitno lavite skupščinski pisarni 1 g.
Predsednik MLO;
Dr. Marijan Dermastia«
izdaja Založništvo »I-JublJ ltfa dnevnik«, direktor Stane -j-;:* »ar, odgovorni urednik lvo iar.