PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 72 (13.605)
Trst, četrtek, 29. marca 1990
Pomembna novost v poslanski zbornici
Z novimi pravili občutno skrajšan potek razprave
Čas razprave bo omejen Prednost važnejšim zakonom
RIM — Po novem pravilniku, ki ga je včeraj odobrila poslanska zbornica z večino glasov, 348 proti 60, bo odslej postopek za odobritev zakonskih osnutkov znatno krajši.
Novost pravilnika se nanaša predvsem na časovne roke za razprave o zakonskih osnutkih, med katerimi bodo imeli prednost tako imenovane nujni zakoni ter razprava o državnem proračunu. Druga novost pa je, da bodo odslej lahko tudi manjšinske stranke predstavile v poslanski zbornici lastne zakonske osnutke. Na ta način bo drastično zmanjšana možnost obstrukcionizma, to je pojava, ki je v zadnjih dveh letih oviral razprave najpomembnejših zakonskih osnutkov. Vsaka politična skupina bo namreč imela na razpolago točno določen čas za razpravo.
Poslanska zbornica pa je včeraj prav tako z večino glasov odobrila predlog o porazdelitvi dela poslancev. Odslej bodo morali biti prisotni v zbornici tri zaporedne tedne v mesecu, četrti teden pa se bodo lahko posvečali delu v lastnih kolegijih. V jutranjih urah bodo sledili delu v zbornici, popoldan pa delu v komisijah.
Predsednica poslanske zbornice lottijeva je z zadovoljstvom ocenila izid glasovanja. Potrdila je, da bo delo sedaj prožnejše in bolj tekoče, kar je po njenem mnenju najpomembnejše, pa je praktično nemogoč obstrukcioni-zem. Odobritev je prvi korak v reformi pravilnika poslanske zbornice, ki se je začela že leta 1971.
Včerajšnji dan je v litovski republiki potekal v znamenju premirja
V Vilimisu so »dezerter je« poslali v so\jetsko vojsko
Obstaja nevarnost, da bodo mladeničem sodili po vojaškem zakoniku Predsednik Landsbergis zaprosil za posredovanje mednarodnega RK
VILNIUS — Včerajšnji dan je v glavnem litovskem mestu potekal v znamenju pričakovanja razpleta novih dogodkov, ki postavljajo tako baltsko državo kot samo Moskvo pred zahtevno preizkušnjo.
Litovske mladeniče, ki so zapustili edinice sovjetske vojske in ki so jih posebne enote ujele po vdoru v psihiatrično bolnišnico, so jih ponovno vključili v edinice Rdeče armije. Tako je včeraj litovskemu poslancu Mecisu Laurin-kusu povedal načelnik vojaške garnizije v Vilniusu general Uskopčik.
Trenutno ni še znano, če bodo tem mladeničem sodili po vojaškem zakoniku ali jih bodo oprostili, kot so zahtevali predstavniki litovske vlade in sam predsednik Landsbergis.
Kljub navideznemu miru so sovjetski vojaki tudi včeraj zastražili sedež Centralnega komiteja KP ter visoko partijsko šolo, ki sta ju pred dnevi zasedli. Pred sedežem Centralnega komiteja pa je danes zjutraj večja skupina študentov organizirala sit-in, na katerem so svoj protest izrazili z izvajanjem litovske narodne glasbe. Kot poročajo, vse je potekalo v najboljšem redu, kljub nekoliko začudenim vojakom Rdeče armade.
Medtem pa iz Moskve ni prišla nobena bistvena vest, kar zadeva predlog, ki ga je dal litovski predsednik Landsbergis, da bi se začela pogajanja med Sovjetsko zvezo in Litvo.
Sam litovski predsednik pa je včeraj zaprosil mednarodni Rdeči križ, da bi v Vilnius poslal predstavnika, ki bi s svojo prisotnostjo zagotovil varnost dezerterjev, ki so jih aretirali, saj je znano, da so sovjetski padalci med vdorom v bolnišnico več mladeničev hudo pretepli in za nekatere je bilo celo potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Na Kosovu proslavili dan potrditve srbske državnosti
^•letnico odvzema avtonomije pokrajini Kosovo so v Prištini proslavili ce«»rLZlie,le natine: eden od teh je bila okrepitev varnostnih ukrepov na
tah	(Telefoto AP)
Po dolgi preiskavi razkrili mrežo tihotapcev nevarnega »repromateriala«
Pri Londonu aretirali Iračana s pošiljko jedrskih detonatorjev
LONDON — Kronika dogodka je dokaj skopa: agenti Scotland Varda so na londonskem mednarodnem letališču Heathrow priprli dva Iračana, uslužbenca iraške letalske družbe, in zaplenili menda dva (morda pa jih je tudi nekaj več) detonatorja za jedrske bombe. Britanske oblasti so nato poklicale na sestanek iraškega veleposlanika Azmija Sasika al Saliha in mu sporočile, da bodo izgnale iz države oba Iračana, v britanskih zaporih pa bodo ostale druge štiri osebe, dva domačina in dva Azijca, ki so bile soudeležene pri protizakoniti trgovini.
Čeprav bi lahko včerajšnjo akcijo na letališču tolmačili kot uspeh na področju boja proti tihotapljenju nevarnega »repromateriala«, odpira primer detonatorjev, ki so bili namenjeni Iraku, veliko bolj zaskrbljujoče poglavje. Ne gre namreč prisoditi naključju dejstvo, da so se agenti Scotland Varda spravili v akcijo šele potem, ko jim je to naročila ameriška protivohunska služba, ki je menda že osem mesecev sledila premikom iraških kupcev ameriške visoke tehnologije.
Konec iransko-iraške vojne je omogočilo vladi Sadama Huseina, da se je ponovno vrgla v načrtovanje in gradnjo raket z jedrsko konico, poleg tega pa celo atomske bombe. V Iraku so se pričeli ukvarjati s tem že na začetku sedemdesetih let, zalivska vojna pa je državo stala preveč, da bi lahko poleg vojnih stroškov krila še stroške za raziskavo. Tako so ostali vsi načrti zamrznjeni, pred približno letom dni pa so se pričele širiti vesti, da so Iračani zaključili gradnjo rakete al husain (680 kilometrov dometa) in so na
tem, da zaključijo še gradnjo prototipa rakete al abas (900 kilometrov dometa). Poleg tega pa Iračani sodelujejo z Egipčani pri gradnji arabske verzije argentinske rakete condor badr 2000.
Raketam bi lahko vstavili jedrske konice, Iračani pa že dolgo snujejo načrte o gradnji atomske bombe, saj razpolagajo celo s potrebnim uranom. Leta 1981 je izraelski lovski bombnik bombardiral skladišče, v katerem so hranili uran, ki je bil namenjen osrednjemu reaktorju v Osiraku pri Bagdadu. V eksploziji so uničili dobršen del struktur, ostal pa je uran, ki ni sicer primeren za gradnjo »prave« atomske bombe, vendar bi lahko služil za sestavo nekaj manjših (a kljub temu nevarnih, predvsem za Sredozemlje) bomb.
Iračani bi torej lahko prišli do bombe, nimajo pa tehnologije, ki bi jim omogočila gradnjo detonatorja, zato jo uvažajo iz ZDA. Pri tem zadobiva sumljive razsežnosti tudi smrtna obsodba, ki je padla na britanskega novinarja Farza-da Bazofta. Dopisnik Observerja naj bi med drugim fotografiral vojaške objekte, morda celo kraj, kjer Iračani gradijo svoje bombe.
Kako je s časovnimi roki za gradnjo sinhrotrona?
NA 5. STRANI
Maščevanje sicilske mafije
— Na zadnji strani poro-kj je ° umoru mafijaša Natala Evole, s°dniw * Slavni obtoženec za umor CastPl,a Ciaccia Montalta. V kraju rabirniammare del Goll° so sinoči ka-ZnatJ T hašli zoglenelo truplo ne-gre 2a ,in vse bolj se utrjuje sum da ^atalovega brata Giuseppa.
la socIri^01 krat je tudi Giuseppe Evo-obvezn °Va* z mafijo in je do februarja Pa Se j ° bival v pokrajini Enne, nato rek se ? Vrnd domov v Marsalo. V to-Casteiis namenil na obisk k materi v ie pre' K1Inare' a se ni več vrnil. Žena °dpeliai °Valcem povedala, da se je Zheje n z kelim golfom, ki so ga po-ju. šG, 811 v nekem zapuščenem kra-k°kazai Podrobnejše preiskave bodo Giusenn' ak 1° zoglenelo truplo prav bratov c0vo- O mafijski dejavnosti S*tesanci V°*a 50 govorili nekater znani tola ■ med temi tudi Rosario Spa-
Nogometna sreda že v znaku Italije 90
V okviru priprav na bližnje svetovno nogometno prvenstvo so včeraj odigrali vrsto prijateljskih srečanj. Jugoslavija je z vsemi svojimi »tujci« igrala neodločeno (0:0) proti Poljski. Anglija je slavila proti Braziliji z golom Linekerja. Tudi Brazilci so sicer dosegli povsem regularen gol, ki pa ga sodnik ni priznal...
Sovjetska zveza se je v »prijateljski revanši« oddolžila Nizozemski za poraz v finalu evropskega prvenstva. Dokaj presenetljivi sta bili zmagi Avstrije v Španiji (Avstrija bo na SP nastopila v »italijanski skupini«) in Škotske (na domačem terenu) nad svetovnim prvakom Argentino. V skupini z Italijo bo igrala tudi reprezentanca ZDA, ki je včeraj v Vzhodnem Berlinu izgubila z reprezentanco NDR.
Na sliki: Španija je včeraj v Malagi klonila Avstriji z 2:3 (Telefoto AP)
Sodnik naklonjen De Benedettiju Milansko sodišče
med CIR in AMEF
□ □ □
Kemični koncern Enimont počasi prehaja v privatne roke
NA 2. STRANI
Kljub kritikam na račun KD je Forlani neozdravljiv optimist
Jutri bo Andreotti preveril
grehe in zasluge vladne večine
RIM — Stranke vladne večine bodo že danes skušale preveriti kakšno je zdravstveno stanje koalicije. Potem ko ji je demokristjanska levica krepko zagodla z glasovanjem zakonskega osnutka o televiziji, so postale ostale stranke previdnejše in se bodo jutri sestale, da bi proučile najustreznejšo »strategijo« za razpravo o zakonu proti mamilom. Dvakratni poraz bi namreč bil za vladno večino poguben.
Današnjemu predhodnemu preverjanju bo sledilo pomembnejše, ono, ki ga je sklical predsednik vlade Andreotti. Grehi bodo torej prišli na dan šele jutri, vendar že sedaj kaže, da so vsaj demokristjani veliki optimisti. Očitno jim opozorila ostalih strank večine, naj ne bodo lahkomisleni, ne pridejo do živega. Tudi tokrat je strankin tajnik tisti, ki miri duhove in se trudi, da bi čim bolj zreduciral glasove o možnosti vladne krize. Po njegovem mnenju »teče vse kot po maslu, vladna večina spoštuje obveze, ki si jih je zadala, in ostaja dosledna pri njihovem uresničevanju«. Kritike, ki jih je bila KD deležna v zadnjih tednih, pa Forlani pripisuje bližajoči se volilni kampanji, »ko se prebudi tudi tekmovalnost v politični dialektiki«. Nemara pa Forlanijevemu opti-
mizmu botruje tudi dejstvo, da je lanskoletni obračun njegove stranke pozitiven, kar pomeni, da se je v blagajnah KD nabralo 1,2 milijarde lir čistega denarja. (Nič zato, če ima KD 25 milijard regresnega dolga.)
O težavah in tegobah pa je včeraj govoril tudi tajnik liberalne stranke Altissimo. Njegovo diagnozo bi lahko strnili v tri točke: vladno večino drži pokonci gotovost, da »ne obstaja možnost o kaki drugačni koaliciji«; obstajajo sicer znaki šibkosti, ki pa jo je treba pripisati predvsem »majavosti nekaterih strank, ki podpirajo vlado«; treba je preprečiti nevarnost, ki »bi jo lahko predstavljalo neustavljivo razhajanje v Krščanski demokraciji«. Samo v primeru, da KD ne bo znala pravočasno rešiti tega vozla, bomo lahko govorili o nevarnosti vladne krize, meni Altissimo in upa, da bo do tega prišlo že jutri za Andreottijevem omizjem. PLI zaenkrat ne namerava ocenjevati demokristjanskih zdrah, vendar je Altissimo prepričan, da bodo jutrišnja pojasnila še kako koristna. Če drugi drugače mislijo, naj pridejo na dan z besedo, vendar je edini primerni kraj za to le jutrišnji vrh vladne večine, trdi Altissimo.
Direktor Unita D’Alema zdaj drugi človek KPI
Centralni komite izbral direkcijo in tajništvo
Vrsta zapletenih vprašanj na zadnji seji slovenske skupščine v tej zakonodajni dobi
LJUBLJANA — Včeraj se je začelo maratonsko zasedanje slovenske skupščine, ki bo predvidoma trajalo še danes, vendar nekateri menijo, da ga bodo nujno morali podaljšati. To je namreč zadnje redno zasedanje slovenske skupščine v sedanjem sestavu in izbrano na dosedanji način. Novo zasedanje bo že izvedeno na povsem nov način in z delegati, kateri bodo izvoljeni 8. aprila v družbeno politični zbor in zbor občin, 15. aprila v zbor združenega dela, 22. aprila pa bo balo-taža za člane zbora občin. Nova skupščina se bo torej sestala prve dni maja.
Stara, sedanja, pa ima na dnevnem redu preko trideset zakonov, od katerih so nekateri izredno zapleteni in odgovorni. Zato se o vseh vodi dokaj temeljita razprava, nekateri ne »gredo« in ne bodo odobreni, kar vse seveda še zapleta delo.
Med pomembnejšimi je predlog izvršnega sveta in gospodarske zbornice za razbremenitev gospodarstva, ki naj ne bi plačevalo nekatere davke in druge prispevke. Predlog izvršnega sveta je zapleten in selektiven, dajatve pa bi zmanjšal za dobrih deset odstotkov, pri čemer bi morali rezultate ocenjevati vsak mesec. Zbornica je doslednejša in bolj odločna in zahteva razbremenitev v višini dvajsetih odstotkov.
Skupščina bo razpravljala o osebnem delu, o plačilnem sistemu, kolektivnih delovnih pogodbah in s tem v zvezi korenito posegla v delovno zakonodajo. To je povezano tudi s pomočjo brezposelnim, z ustanavljanjem posebne agencije za pomoč podjetjem, katerim grozi stečaj.
Skupščina je zjutraj po hitrem postopku spremenila volilni zakon, v ka-
terega se je vrinila računska napaka, tako da bi lahko v družbeno-politični zbor izvolili več delegatov, kot je to po zakonu določeno. Na različne načine bi namreč računali glasove oddane za kandidatne liste in glasove za posamične kandidate, kar bi privedlo k različni »teži« na dva načina oddanih glasov. Spremenili so več členov in napako odpravili, protestirajo pa posamični kandidati, katerih možnost izvolitve se je tako zmanjšala.
Na dnevnem redu so še zanimiva vprašanja borčevskih pokojnin in pokojnin za posebne zasluge. Izredno sporna je izvolitev ustavnih sodnikov. Prav tako sporna je ureditev statusa Radia in TV, kot osrednjih nacionalnih medijev. Do sedaj je bila ustanovitelj SZDL, sedaj pa naj bi to vlogo prevzel parlament. Vendar gre za zapleteno in ponovno sporno vprašanje,
tako da je tudi možno, da dokončno rešitev zamrznejo in jo prepustijo novemu parlamentu, do takrat pa bo TV upravljala skupščina RTV, ki je že do-sedaj dokaj dobro opravljala ta posel, kar je prišlo do izraza v volilni kampanji in ravnanju slovenske TV, ki ne vzbuja preveč protestov in polemik.
Celotno zasedanje se bo zaključilo s skupno sejo vseh treh zborov, katerim bodo prebrali poročilo slovenskega predsedstva in ki bodo odobrili zakon o novi slovenski himni »Zdravljici« s točno predpisanim besedilom, glasbo in ostalimi podrobnostmi. S tem naj bi skupščina končala z delom, v kolikor ne bi prišlo do vedno možnih izrednih problemov in vprašanj.
BOGO SAMSA
RIM — Na predlog generalnega sekretarja Occhetta (na sliki AP) je centralni komite KPI imenoval novo vodstvo, ki bo italijansko partijo vodilo v obdobju konstituiranja nove politične sile. Tako bo direkcija po novem štela 43 članov, med katerimi bo 26 pristašev resolucije tajnika Occhetta, 12 zagovornikov fronte za ne in Armando Cossutta, kot zagovornik tretje linije v vrstah KPI. V direkciji so še Pajetta, po položaju pa Occhetto, predsednik Tortorella in predsednica jamstvenega odbora Tedescova.
Poleg direkcije bo delovanje KPI vodilo še 8-člansko tajništvo, v katerem so ob tajniku še DAlema, ki bo koordinator tega organa in dejansko drugi človek KPI, Bassolino, Petruccioli, Livia Turco, Ranieri, Giulia Rodano in Salvi. V novem tajništvu tako ni več Veltronija, Mussija in Fassina, v direkciji pa ni Nat-te in Ingraa, mestu v vodstvu KPI pa se je odpovedal načelnik KPI v poslanski zbornici Zangheri.
Nova funkcija D'Aleme je odprla vprašanje vodstva dnevnika Unita, kjer pa je Occhetto poudaril, da naj bi novega direktorja partijskega glasila izbrali po pogovorih z redakcijo in vodstvom časopisa.
Senator Agnelli o Maccanicovem zakonskem osnutku
RIM — V torek je v Rimu zasedala parlamentarna komisija za deželna vprašanja, ki je ocenila zakonski osnutek ministra za deželne zadeve in ustavna vprašanja Antonia Maccanica o zaščitnem normativu Slovencev v Italiji.
O globalnem zaščitnem zakonskem predlogu je podrobno oceno podal tržaški socialistični senator Arduino Agnelli, ki je najprej podal zgodovinski okvir, v katerem je nastalo izhodišče za »tretma« slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Pri tem je še dodal, da bi ne bilo stvarno misliti, da se glede teh vprašanj ne uporablja logiko recipročnosti.
Potem ko je Agnelli podrobno razčlenil posamezne točke Maccanicove-ga osnutka, je svoj poseg zaključil z ugotovitvijo, da v njem ni posebnih nejasnosti, kar zadeva zagotovitev deželne pristojnosti, čeprav bi kazalo, da tudi s tem v zvezi bi se boljše uredilo sodelovanje med državno in deželno stvarnostjo. Ob tem je pristavil, »da dokaj delikatno vprašanje predstavlja ugotovitev območij, kjer živijo Slovenci v Trstu, Gorici in videmski pokrajini, saj ne obstajajo točni podatki, ker slovenska narodnostna skupnost nasprotuje vsakemu preštevanju.«
V razpravo je posegel tudi komunistični parlamentarec Renzo Pascolat, ki je ugotovil nekatere protislovne elemente, predvsem kar zadeva teritorij in sam obseg pravic. Tudi do pristojnostih, ki jih s tem v zvezi ima Furla-nija-Julijska krajina, je bil Pascolat kritičen.
Obletnico odvzema avtonomije Kosova so v pokrajini Srbi praznovali zelo slovesno, Albanci pa v črnini
BEOGRAD — Po vsej Srbiji so včeraj slavili prvo obletnico razširitve srbske pristojnosti tudi na obe pokrajini, Vojvodino in Kosovo. 28. marec so razglasili za državni praznik in ob tej priložnosti je srbski vodja Slobodan Miloševič položil venec na grob neznanega vojaka na Avali. Na Kosovu pa so ta dan preživeli različno: Albanci povečini v črnih oblekah, na precej poslopij pa so razobesili zastave na pol droga.
Medtem ko je bilo v srbskih okoljih zelo slovesno, pa je bilo v kolektivih, kjer je večina zaposlenih Albancev, čutiti nepraznično vzdušje. Učenci albanske narodnosti nekaterih srednjih šol so prišli k pouku oblečeni v črno, oziroma so se na praznik republike Srbije odzvali z molkom. Na poslopju Elek-trokosova in pošte v Lipljanu so zastave plapolale na pol droga, torej v znamenje žalovanja. Na ulicah
večjih kosovskih mest je bilo opaziti tudi neobičajno veliko število moških in žensk v črnini.
Tiskovni predstavnik zveznega sekretariata za ljudsko obrambo polkovnik Vuk Obradovič je na včerajšnji tiskovni konferenci v Beogradu izjavil, da ugotovitve zveznega sekretariata za ljudsko obrambo potrjujejo, da na Kosovu ni bilo nikakršnih zastrupitev ljudi, temveč, da gre za spretno premišljeno prevaro albanskih nacionalistov in separatistov. Ti naj bi po njegovem mnenju želeli za vsako ceno stopnjevati napetost ter spodbujati mednacionalne spopade. Jugoslovanska ljudska armada po njegovih besedah ne izdeluje bojnih strupov, niti z njimi ne razpolaga, pa tudi v svetu ni bojnih strupov, »ki bi različno vplivali na pripadnike različnih narodnosti«.
V zvezi s sodelovanjem enot Jugoslovanske ljudske armade na Kosovu je Obradovič povedal, da ravnajo v skladu z ukazi zveznega predsedstva in si prizadevajo preprečiti mednacionalne spopade širših razsežnosti ter zagotavljajo ustavno ureditev tudi v tem delu države. Oborožene sile so dobile nalogo, da posredujejo le v skrajnih primerih, ko so vse druge možnosti izčrpane.
Na vprašanje o ozadju samomora vojaka Petra Verčkovnika iz Slovenj Gradca, o čemer je pisal slovenski tisk, je Obradovič dejal, da je samomor storil 19. februarja med služenjem vojaškega roka na jugoslovansko-grški meji na Starem Dojranu. Preiskava je ugotovila, da motivi tega tragičnega dogodka niso v nikakršni povezavi z vojaško organizacijo. (dd)
Poudarjeno zanimanje tujih investitorjev za vlaganje v jugoslovanska podjetja
BONN — Predstavniki vodilnih evropskih industrijskih korporacij pozitivno ocenjujejo možnost skupnih vlaganj in industrijskega sodelovanja z jugoslovanskimi parnerji, vendar pa zahtevajo, da naj bodo zakoni bolj dosledni in preprostejši. Poudarjajo tudi nujnost krepitve politične stabilnosti.
V okviru »jugoslovanskega dne« v Bonnu je na prvem zasedanju KEVS govoril predstavnik največjega proizvajalca motornih vozil na celini, Volkswagna, Stefan Messmann, ki je napovedal, da namerava njegova korporacija razširiti sodelovanje s sarajevskim Tasom. Skupni posli, v katerem je imel VW doslej 49-odstotni delež, bo podjetje spremenil po »zahodnem vzoru« z enakopravno delitvijo kapitala. Do leta 1994 bi vlo-
žili 145 milijonov mark, promet pa naj bi se povečal na 700, izvoz pa na več kot 300 milijonov mark. Letno bi izdelali 40 tisoč vozil. »Da pa bi te cilje uresničili, se mora politično in gospodarsko stabilna Jugoslavija vključiti v novo gospodarsko ureditev v Evropi,« je poudaril Messmann.
Direktor francoske družbe Renault za vzhod in Bližnji vzhod Bernard Coursat je poudaril, da je njegova firma pripravljena sodelovati v skupnem poslu z IMV v Novem mestu z 20 odstotki kapitala, ki znaša nekaj več kot 500 milijonov frankov: »Bilanca našega sodelovanja je pozitivna. Jugoslavija je pomembno tržišče, na katerem si želimo položaj še okrepiti,« pravi Coursat. (dd)
Medministrsko srečanje glede varnosti na cestah
RIM — Vprašanja varnosti na cestah po seriji smrtnih nesreč, ki so se pripetile zadnji konec tedna in v katerih so umrli predvsem mladi obiskovalci diskotek, bo v središču pozornosti današnjega medministrskega srečanja, ki ga je sklical podtajnik predsedstva ministrskega sveta Cristofori. Na njem bodo prisotni tudi ministri za prevoze Bemini, za notranje zadeve Gava, za zdravstvo De Lorenzo, za javna dela Prandini in za industrijo Battaglia.
Medtem je v raznih krajih države že prišlo do prvih reakcij na to vprašanje. Občinski svet v Ravenni, denimo, je sprejel dokument, v katerem zahteva predčasno zaprtje plesišč ter poostritev nadzorstva na cestah. Predsednik dežele Veneto Franco Cremonese pa bo na srečanju z župani predlagal, naj se lokali in diskoteke zaprejo najkasneje ob 1 uri po polnoči.
Milansko sodišče »lastnik« ključne kvote delnic AMEF
MILAN — Na bojišču v milanski Ulici Montenapoleone je včerajšnjo bitko zmagala CIR Carla De Benedet-tija, ki je na sodišču premagal nasprotnika Berlusconija. Milansko sodišče je namreč razrešilo sindikalni pakt finančne družbe AMEF, ki je razpolagala z 50,3 odstotka delnic družbe Mondadori, in prisodilo De Benedetti-jevi družbi pravico do delnic, ki so jih na zahtevo AMEF zaplenili ob izbruhu afere Mondadori.
O razsodbi sodnika Giuseppa Cas-tellinija bo najbrž še veliko govora, saj odpira zanimiv presedan v italijanskem sodstvu in to prav v času, ko velike družbe gradijo svoje imperije prej na vrzelih v italijanski zakonoda-
ji, kot pa na osnovi določenih družbenih pravil.
Castellini je namreč prisodil sebi, to je milanskemu sodišču, 25,7 odstotka delnic AMEF (Fininvest-Formenton-Mondadori). De Benedettiju je vrnil 27 odstotkov delnic, drugi manjši delničarji razpolagajo z »drobtinami«, družbi AMEF pa bo po novem ostalo manj kot 40 odstotkov vseh razpoložljivih delnic. Prav zaradi tega bodo vsa bodoča zavezništva odvisna od deleža s katerim razpolaga sodišče. Poleg tega pa je sodnik v svoji razsodbi dejal, da je AMEF delovala kot »tajna organizacija«, ker ni obvestila vseh delničarjev o svojih finančnih manevrih, pač pa je neposredno obvestila CONSOB.
Eni in Montedison se vse bolj razhajata Gardiniju tudi uradno večina v Enimontu
RIM — Enimont se vse bolj privatizira in včeraj je Raul Gardini na skupščini delničarjev tega mešanega kemijskega giganta dobil še eno točko v svojo korist. Z večino glasov je skupščina, ob nasprotovanju predstavnikov Enija, izglasovala sklep o povečanju števila članov upravnega sveta z 10 na 12. Nova upravnika sta tako postala Gianni Varasi iz Milana in Francoz Jean-Marc Vernes, ki pa sta oba Gar-dinijeva zaveznika.
Na ta način si je predsednik Monte-disona zagotovil večino v upravnem svetu Enimonta, istočasno pa je razkol med Montedisonom in Enijem vse bolj verjeten. V .krogih Enija včeraj-
šnjemu sklepu odločno nasprotujejo, vprašanje Enimonta pa bo prisotno tudi v parlamentu, kjer naj bi komisiji za proračun in proizvodne dejavnosti pripravili poseben dokument o celotni zadevi.
Časa za pogajanja, ki naj bi preprečila dokončen propad »poroke« med državo in privatniki glede italijanske kemične industrije, ni več dosti. Za 30. aprila je namreč že sklicana nova skupščina delničarjev Enimonta, ki naj bi takrat na predlog Montedisona izglasovali tudi povečanje kapitala, kar naj bi še povečalo Gardinijev vpliv.
Novi član upravnega sveta Varasi je včeraj predlagal, da bi Gardini in
Cagliari postala tudi člana upravnetj8 sveta. Na ta način naj bi prerečili P°' polno paralizo pri odločanju v Eni' montu. Gardini ima sicer večino v up' ravnem svetu, zato pa je ožji upravni odbor razdeljen na dva dela, saj imata v njem tako Eni kot Montedison poj predstavnike. To je preprečilo tud1 imenovanje novega predsednika od' bora in če v kratkem oba glavna del' ničarja Enimonta ne bosta našla skup nega jezika, se lahko zgodi, da se Eni' mont utopi v vrtincu sodnih pritozh kjer ne bo nobenega zmagovalca tem več en sam poraženec, to je italijanski kemična industrija.

Unija
Italijanov
m
organizacija beguncev za sodelovanje
BENETKE — Prvič v dolgih letih po množičnem eksodusu 350 tisoč Italijanov iz Istre in Dalmacije, so se v Benetkah uradno srečali predstavniki obeh delov iste italijanske skupnosti - tisti, ki so ostali v Jugoslaviji, zastopala jih je delegacija Unije Italijanov Istre in Reke pod vodstvom predsednika Silvana Saua in tistih, ki so odšli in si nov dom poiskali na drugi strani Jadrana. V beneško palačo, kjer je sedež pokrajine, so prišli iz vseh svojih organizacij, osrednjo besedo pa je imel Tul-lio Vallery, predsednik pokrajinskega Združenja Istre in Dalmacije.
V Evropi se z revolucionarnimi spremembami rojeva nova svoboda s posluhom tudi za nekatera, že do včeraj prepovedana zgodovinska vprašanja in tabu teme, kar je množični eksodus Italijanov zagotovo bil. Odpirajo se možnosti za začetek sodelovanja med diasporo v Italiji in med Italijani v slovenski in hrvaški Istri, ki so ostali na svojih domovih, preživeli razburkana povojna obdobja in ki prav zdaj doživljajo svojevrstno pomlad s ponovnim prebujanjem narodnostne pripadnosti.
Pobuda za srečanje je prišla iz vodstva dežele Veneto, njen predsednik Stefano Petris je rojstni Cres zapustil kot petletni otrok. Obe strani sta jo takoj sprejeli in čutiti je bilo, da je bila odločitev pravilna.
Unija Italijanov Istre in Reke je, po napovedi predsednika Saua, odšla v Benetke z željami, da se predstavi in spozna sogovornike, čeprav so se neuradno srečali že prej.
»Prvič smo lahko, drug pred drugim, govorili o dogodkih zadnjih 40 let. Možen je nov dialog in skupne pobude za varstvo tiste bogate dediščine, ki jo imenujemo istrsko beneška kultura. Do nje imamo skupno odgovornost - mi, ki živimo tu in prav tako prijatelji na drugi strani, saj so del naše matice. Združiti gre torej dvojno odgovornost, morda celo trojno, saj so tudi dežela in Benetke same prevzela svoj delež. Ocenili bomo zaključek pogovorov, oblikovali najverjetneje ožjo delovno skupino, ki bo sestavila skupne pobude in ocenila realne možnosti za njihovo uresničitev.«
Srečanje v Benetkah so »italijanski« Istrani nestrpno pričakovali, je povedal Tulilo Vallery, po rodu iz Zadra, ki je tudi priznal, da jih muči domotožje. V njegovem in prispevkih drugih predstavnikov ni bilo mogoče Preslišati grenak spomin na zgodovino, ki je tako globoko Zarezala v te ljudi. Težko ohranjajo svojo identiteto, so povedali, zlasti še jazikovno, želijo si svojih korenin in ohranitve skupne istrske kulture. Prav ob Izteku minulega leta so v združenju šestih organizacij begun-cev pripravili poseben dokument, z njim so celo seznanili ministra Andreottija, o položaju •n problemih italijanske manjši-he v Jugoslaviji. Zavzeli so se za jjjeno pravno zaščito, za gospodarsko in pomoč v šolstvu, za-’°žništvu, kulturnih dejavnostih !n pri odpiranju Skupnosti Italijanov tam, kjer še živijo.
»Upamo,« je izjavil Vallery, “da bo to prvo srečanje, ki je zagotovo zgodovinsko, obrodilo sadove! Ne le v odnosih med “nema skupnostma Istranov, ®hiveč tudi med obema državama v tej novi evropski klimi so-aelovanja in napredka. Le manj-l®a, ki je zadovoljna s svojim Položajem, je lahko most med airodi in državami!«
s Pomen beneškega srečanja je ri,P0zdravnim telegramom potr-!* tudi italijanski zunanji mi-ister De Michelis. Vsekakor je Ve P*'®1*!!, so v zdravici ob slo-su dejali vsi; novinarska kole-nik9 ®osana T- Giuricin z dnev-Za i voce del popolo pa je Pisala:
“Beneški lev je bil s svojo od-trj knjigo vedno obrnjen k Is-v *" ?daj, po več kot 40 letih gre knjigi obrniti stran...«
MIRJAM MUŽENIČ
Po prvih rezultatih meritev na raziskovalnem križarjenju
Severni Jadran zaenkrat zdrav
TRST — Na osnovi dogovorov med štirimi članicami severnega Jadrana, ki so jih Furlanija-Julijska krajina, Veneto, Slovenija in Hrvatska sprejele konec lanskega leta na Brionih in potrdile malo pozneje na srečanju predsednikov v Benetkah, so se že začele raziskave o zdravstvenem stanju severnega Jadrana. Skupina strokovnjakov je že opravila prvo raziskovalno križarjenje (vsega skupaj jih bo šest, zaključila pa naj bi se meseca junija), ki je bilo od 20. do 23. t. m. Rezultate tega prvega monitoringa so strokovnjaki obeh dežel in republik (v prisotnosti strokovnjaka z dunajske univerze) orisali včeraj na sedežu deželnega odbora. Rezultate analize je predstavil pristojni deželni odbornik Armando Angeli, ki je uvodoma poudaril, da je eden glavnih namenov tega dogovora med štirimi prav v tem, da se prebivalstvu nudijo točne in takojšnje informacije o zdravstvenem stanju Jadrana. Analize vodijo, naj ponovimo, raziskovalni instituti iz Rovinja, Pirana in Benetk pod vodstvom tržaškega Observatorija za severni Jadran. Vse bo obe deželi in republiki stalo skoraj sedem milijard lir.
Glavni podatek tega prvega raziskovalnega križarjenja je v tem, da trenutno zdravstveno stanje severnega Jadrana ni zaskrbljujoče. Strokovnjaki so ugotovili, da je sedanje stanje tipično za začetek pomladi, ko se morje na površini začenja ogrevati, medtem ko pa vlada precejšnja nestabilnost na obalnih področjih, kjer je močnejši vpliv priliva rečnih voda. Povprečna temperatura morja je nekoliko višja od zgodovinskega povprečja. Na odprtem morju je prozornost vode zelo velika, v bližini obale pa se nekoliko
zniža. Strokovnjaki, ki so analizo vode in druge meritve opravili na 17 točkah (6 v hrvatskih vodah, 5 v slovenskih, po 3 pa v Furlaniji-Julijski krajini in Venetu) niso nikjer odkrili nobenega prekomernega cvetenja fitoplanktona. Tudi v Tržaškem zalivu niso zasledili cvetenja alge »rizhosolenie« (opazili so jo konec decembra in v začetku januarja), kar daje dobro upati, da se cvetenje morja ne bo ponovilo v taki obliki kot lani.
Edini zaskrbljujoči podatki o cvetenju morja prihajajo s področja, ki leži
12 milj od obale; jugovzhodno od ustja reke Pad, s področja v Kvarnerskem zalivu in pod Velebitom. Na vseh ostalih področjih, kjer so raziskovalci opravili svoje meritve niso ugotovili nobenega posebnega pojava. Pri vsem tem gre vsekakor ugotoviti, da je tako zdravstveno stanje severnega Jadrana povsem enako onim v istem obdobju v prejšnjih letih.
Prihodnje analize stanja morskih voda severnega Jadrana bodo strokovnjaki opravili od 9. do 15. aprila.
A. S.
Raziskovalni čoln, s katerim strokovnjaki opravljajo meritve
Pismo Haiderja Dušanu Šinigoju
CELOVEC — Za čimprejšnjo ustanovitev skupine izvedencev za alternativne energetske vire se je zavzel koroški deželni glavar dr. Jdrg Haider v pismu predsedniku slovenskega izvršnega sveta Dušanu Šinigoju.
To skupno telo avstrijske zvezne Koroške in republike Slovenije, je rečeno v sporočilu za tisk, naj bi se čim-prej sestalo, po možnosti še pred poletjem. Haider predlaga za kraj sestanka Celovec. Izvedenska skupina naj bi sestavila priporočila in jih predložila pristojnim telesom dežele in republike.
Haider v pismu govori tudi o naraščajočem nasprotovanju koroškega prebivalstva obratovanju JE Krško. Ob tem kritizira jugoslovansko vlado, ker da ni pokazala nikakršne pripravljenosti ustreči avstrijskim željam po vzpostaviti sistema zgodnjega opozarjanja na okvare v jedrski elektrarni.
Koroški deželni zbor (parlament) bo danes obravnaval predlog socialistov, ljudske in svobodnjaške stranke o ustanovitvi delovne skupine, ki bi delovala v smeri zaprtja JE Krško.
Avstrijskega kanclerja dr. Franza Vranitzkega pa so obiskali predstavniki koroškega socialističnega glasila KTZ in ga seznanili z akcijo pod geslom »Krško - ne, hvala«, ki jo je pod-pislao 80.000 Korošcev in Korošic. Podpisniki so za čimprejšnje zaprtje JE Krško.
JOŽE ŠIRCELJ
Na sejmu Alpe-Adria včeraj uradni dan Italije
Gospodarski položaj na južnem Koroškem še vedno zaskrbljujoč
LJUBLJANA — Včerajšnji dan je bil uradno namenjen Italiji. Dopoldne je delegacija Tržaške trgovinske zbornice, kateri je načeloval predsednik Giorgio Tombesi, imela uradne razgovore s predsednikom gospodarske zbornice Markom Bulcem. Člani delegacije so bili med drugimi tudi Stanko Bole, podpredsednik tržaške delegacije mešane zbornice Ital-Jug ter Marino Košuta, predsednik sekcije za zunanjo trgovino pri SDGZ iz Trsta.
Razgovori so potekali v duhu novih časov in novih možnosti, ki jih nudi obstoječa gospodarska zakonodaja; jasno so prišli do izraza tudi pogledi na razvojne perspektive gospodarske politike sosednjih dežel. Počasi a vendar uporno si Slovenija odpira pot v Evropo in sleherni stik pomeni poglabljanje spoznanja možnosti in volje sodelujočih partnerjev.
Delegacija je kasneje imela srečanje s predsednico komiteja za mednarodne odnose pri izvršnem svetu Slovenije Selškovo ter predsednico Komiteja za turizem Miličevo.
V	prvih popoldanskih urah je predsednik Tombesi priredil na razstavnem prostoru tržaške zbornice sprejem za udeležence sejma. Pogovor je stekel v prijateljskem vzdušju. Predstavniki oblasti so se kasneje podali na razstavni prostor SDGZ, kjer je bila prikazana dejavnost Združenja s posebnim ozirom na promocijo ceste terana in drugih pobud na področju turizma. Predsednik Tombesi se je pohvalno izrazil o iniciativnosti, ki jo prikazujejo člani Združenja. Tokrat smo prvič opazili tudi prisotnost predsednika deželne ustanove za razvoj obrti Faleschinija. Sam je izjavil, da je prvič prišel na sejem Alpe-Adria z namenom, da spozna realnost te prireditve in smisel bodočega sodelovanja ESA s sejemsko upravo.
V	večernih urah je sledil sprejem za oblasti in gospodarstvenike, ki ga je priredila Tržaška trgovinska zbornica. Ravno tako je bil včeraj prvi dan turističnega foruma. Zanimanje strokovnjakov je bilo izredno in tudi diskusija, ki se je razvila po ekspoze-jih poročevalcev je pokazala dejansko sodobnejše razmišljanje o liku turista. Skratka: udeleženci so ugotovili, da ne more turistični operater vsiljevati turistu svoje poglede, ampak da je turist oseba, ki pogojuje razvoj vsake pobude. Že včeraj smo omenili, da je prisotnost obiskovalcev nadpoprečna kljub slabemu in neprijetnemu vremenu. Prisotnost je iz dneva v dan večja tudi po zaslugi prirediteljev, ki so znali vsestransko popestriti ponudbo.
ODO KALAN
VELIKOVEC, CELOVEC — Po zaprtju tovarne Obir na Reberci pri Železni Kapli se je še bolj kot poprej vtisnilo v širšo zavest dejstvo, da je prav ta osrčni okraj dvojezičnega ozemlja na Koroškem dejansko - kakor pravi danes tudi že Delavska zbornica - »krizni okraj«. To kajpada pomeni tudi za mnoge slovenske družine težko odločitev, da se odselijo z rodne zemlje, da gredo s trebuhom za kruhom, ter da tako zgubijo tudi vez s svojo lastno kulturo, z materinskim jezikom in v nekateirh primerih tudi svojo lastno narodno identiteto.
Zato torej zaprtje Obirja v Železni Kapli ni pomenilo le hud udarec dolini Bele, temveč tudi drugim, sosednjim občinam, od koder so hodili na delo družinski očetje, od koder je tovarna dobavljala les... Sploh pa je ta situacija zaostrena s porazno slabo razvitim gospodarskim stanjem v celotnem okraju. In koliko je bilo govora po zaprtju Obirja o nadomestnih delovnih mestih, o 130 milijonski podpori regiji... Doslej pa se ni zgodilo še nič. Obratno: tudi pri obeh večjih podjetjih tega okraja, pri Leitgebu v Sinčni vasi in pri Knechtu v Šmihelu, so ogrožena obstoječa delovna mesta. Pri Leitgebu bi morala velika Turnauerjeva skupina investirati skoraj 2 milijardi šilingov v ekološko sanacijo. Pa jih kot v maksimalni odbiček usmerjen velepod-
jetje ni pripravljeno plačati iz lastnega žepa in že nekaj let grozi s premestitvijo Leitgebove prozivodnje v bližnji Šentvid, kjer je Funder pravtako podjetje, ki je v lasti Turnauerja... Za Knechta v Šmihelu pa doslej še vedno velja, da večinski delničar iz ZRN misli na premestitev vsaj dela proizvodnje filtrov v Španijo, ki nudi višje podporen in kjer se hvalijo »z nizkimi plačami«.
Takih problemov pa je v velikovškem okraju še več, dejanske rešitve napetega gospdoarskega položaja pa ni videti. Predstavniki neke deželne družbe za naseljevanje podjetij in udeležbe pri njih sicer sanjari o projektu nekega »industrijskega parka Velikovec«, v katerem bi v osmih letih uredili 1300 delovnih mest, toda tudi pri tem besedičenju ne gre za konkretne stvari. Tudi napovedana deželna podpora v višini 130 milijonov šilingov še ni učinkovala in očitno tudi ne bo; preveč jo drobijo na posamezne občine okraja, ki rešujejo s tem denarjem svoje zaostanke na komunalnem področju, o kakem dejanskem razvojnem načrtu v smislu zagotovitve obstoječih in ustvarjanja novih delovnih mest pa ni ne duha ne sluha. Tako bomo očitno še naprej soočeni z močnim odseljevanjem iz velikovškega okraja.
ANDREJ MOHAR
Budin: Zakaj publikacije F-JK samo v italijanščini:
TRST — Komunistični deželni svetovalec Miloš Budin se je z interpelacijo obrnil na deželni odbor v zvezi z izdajami deželnih publikacij splošnega interesa, ki so natisnjene samo v italijanščini.
Povod za interpelacijo sta mu monografska številka revije "Regione cronache", ki je posvečena posebnemu statutu naše dežele in pa publikacija "I Longobardi", ki sta bili obe namenjeni šolam. Deželni svetovalec KPI je mnenja, da sta obe publikaciji precejšnje važnosti za šoloobvezno mladino, zaradi česar bi bilo potrebno, da bi ju natisnili tudi v slovenščini, kar bi poleg tega na-splošno koristilo tudi prebivalstvu slovenskega jezika naše dežele.
Zato sprašuje deželno vlado za razloge, zaradi katerih se take publikacije za šoloobvezno mladino ne izdajajo tudi v slovenskem jeziku, ali namerava kaj postoriti, da bi vse reklamno gradivo o razstavi o Langobardih tiskala tudi v slovenskem jeziku in nazadnje, ali ne misli da je prav, da se vse publikacije naše avtonomne dežele, ki so namenjene širši publiki natisnejo tudi v slovenskem jeziku.
D/^IISD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV*IIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
BILANCA 1989
Občni zbor delničarjev Tržaške kreditne banke je odobril bilan- Glavne postavke gospodarskega računa v lestvičarski obliki so co poslovne dobe, ki se je zaključila na dan 31.12.1989. Uspeš- sledeče (v milijonih lir);
no poslovanje banke je razvidno iz sledečih podatkov — v milijonih lir:		1. Doprinosi naložb	37.621	( + 22,02%)
Skupna bilančna vsota		2. Stroški vlog	26.520	(+19,54%)
	974.709 (+16,45%)	3. Razlika pri obrestih (1—2)	11.101	( + 28,39%)
Skupna zaupana sredstva Vloge	437.207 (+ 9,91%) 253,902 ( + 22,92%)	4. Izid poslovanja z vrednotnicami, tujo valuto in raznimi uslugami	6.395	( + 26,88%)
		5. Pribitek pri posredovanju (3 + 4)	17.496	( + 27,84%)
Naložbe	153.418 ( + 37,51%)	6. Splošni upravni stroški	11.036	(+17,86%)
Lastne vrednotnice	42.611 (+ 4,99%)	7. Bruto rezultat upravljanja (5—6)	6.460	( + 49,47%)
Lastna sredstva	21.097 (+17,79%)	8. Poslovni uspeh pred akantonacijo davkov	3.913	(+30,87%)
Skupne akantonacije	3.753 ( + 74,70%)	9. Akantonacija neposrednih davkov	1.750	( + 61,44%)
Čisti dobiček	2.163 (+13,49%)	10. Čisti dobiček	2.163	(+13,49%)
Občni zbor je sklenil, da porazdeli dividendo v višini 300 lir za vsako delnico. Obenem je namenil pretežni del dobička in sicer 1.765 milijonov lir v rezerve, kar pomeni nadaljno krepitev premoženja banke, ki bo letos začela postopek za povišek družbene glavnice z 10 milijard lir na 25 milijard lir.
Projekt bi povzročil hudo škodo okolju
Dežela načrtuje novo povezavo Ključ-Pesek
Deželni odbornik Carbone predstavil poročilo družbe Bonifica
Urbanistična preureditev Trsta bo terjala do tisoč milijard lir
Deželna uprava je pred kratkim izročila dolinskim upraviteljem okvirni projekt za izgradnjo nove hitre ceste med Ključem in Peskom, ki bi se na jugoslovanskem ozemlju priključila načrtovani avtocesti Reka-Kozina-Trst. Gre vsekakor še za precej nejasen in meglen projekt na ozemlju tržaške In dolinske občine, ki predvideva tudi novo lokacijo mednarodnega mejnega prehoda na Pesku. Trasa načrtovane hitre ceste naj bi v začetnem dokaj strmem odseku proti Bazovici tekla blizu ali vzporedno z državno cesto št. 14. Pri Bazovici naj bi se nato odcepila proti desni (v smeri nogometnega igrišča in fojbe), prečkala del tamkajšnjega gozda (ki je last borštanske srenje) nadaljevala proti motelu Valrosandra in nato .po popolnoma novi trasi (z nekaterimi čudnimi odcepi v smeri Gročane) do Peska, kjer na bi, kot rečeno, zgradili nov mejni prehod. Pri Ključu naj bi se hitra cesta priključila avtocesti, ki bo po-vezavala novo pristanišče s kraško planoto.
Načrt so izdelali strokovnjaki biroja inž. Vincenza Malaspine s sedežem v Rimu, a z uradi tudi v našem mestu. Malaspina je v naši pokrajini podpisal več projektov za velika javna dela posebno na področju cestnih povezav, med drugim tudi zelo sporni načrt o tako imenovanem »ovinku smrti« na avtocestnem odseku med Katinaro in padriško Drašco.
Dolinska občinska uprava je svoj-čas, ko načrt sicer še ni bil obliko-
van, izrekla velike pomisleke nad tem predlogom. Odbornik za ekologijo Stojan Sancin nam je včeraj povedal, da odločno nasprotuje temu projektu, ki bi poleg vsega povzročil zelo veliko ekološko škodo, saj bi cesta uničila veliko površino kraš-kega gozda. Po Sancinovem mnenju bi morala pristojna telesa (v prvi osebi pa državno cestno podjetje ANAS) prilagoditi oziroma v najnujnejših primerih kvečjemu nekoliko razširiti sedanjo cesto, pač pa bi morala nujno posodobiti mejni prehod na Pesku, ki je v največji meri kriv za znane zastoje in za dolge kolone avtomobilov v poletnih mesecih. Dolinski občinski svet je pred časom izrekel povoljno mnenje o deželnem cestnem načrtu, ki pa je predvideval le posodobitev in kvečjemu razširitev državne ceste št. 14.
O načrtovani hitri cesti Ključ-Pe-sek bo vsekakor v kratkem tekla beseda na sestanku, ki ga bo sklicalo deželno odborništvo za prevoze in na katerega bodo povabili tudi predstavnike Občine Dolina in cestnega podjetja ANAS. Nov projekt, ki bi zahteval nova razlaščanja slovenske zemlje, naj bi finansirali iz znanega sklada tako imenovanih Osimskih cest in avtocest. O tem je tekla baje tudi že beseda na pogovorih med predstavniki Furlanije-Ju-lijske krajine in republike Hrvaške, kjer si veliko obetajo od načrtovane avtocestne povezave med Trstom in Reko.	c -
Načrt za gospodarsko relansiranje in urbanistično ovrednotenje Trsta (tako imenovani načrt Bonifica) se bliža zaključni fazi. Deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Carbone je včeraj namreč predstavil tržaškim občinskim upraviteljem in upraviteljem Avtonomne pristaniške ustanove poročilo, ki ga je družba Bonifica pripravila, da bi naročniki načrta (to so Občina Trst, Dežela FJK in Avtonomna pristaniška ustanova) dokončno odločili, kako naj bi izgledal končni načrt. Poročilo vsebuje vse tehnične in inženirske podatke, podatke o stroških, o možnostih uresničitve smernic, ki so jih nakazali sami naročniki, o učinkih morebitnih posegov na okolje, o pravnih aspektih te majhne revolucije, ki bi znatno spremenila obličje Trsta, in nazadnje o možnostih državnega finansiranja.
Kot je znano, predvideva okvirni načrt Bonifica pet vrst posegov: ovrednotenje obale med kopališčem Cedas in Barkovljami s preureditvijo cest vse do starega pristanišča; preureditev Trga Liberta in spremembo namembnosti južnega dela starega pristanišča, ki bi ga vključili v mestno tkivo, z ureditvijo novega severnega vhoda v mesto; ovrednotenje mestnega zgodovinskega jedra; preureditev prometa po tržaških nabrežjih in nazadnje ustanovitev novega mestnega parka in muzejskega središča na Marsovem polju. Poročilo pa za vsakega od omenjenih posegov predvideva tudi nekaj alternativnih možnostih, med katerimi bodo upravitelji lahko izbirali glede
na stroške, ki bi jih posamezni posegi terjali, in tehnične težave.
Za uresničitev načrta naj bi naročniki potrosili do največ tisoč milijard lir. Stroški so namreč odvisni od tega, katere nakazane alternative (ki so jih načrtovalci preučili do potankosti tudi z ekonomskega vidika) bodo izbrali naročniki. Za preureditev barkovljanske obale naj bi na vsak način potrosili 30 milijard lir, medtem ko za preureditev prometa na nabrežjih lahko naročniki izbirajo med petimi alternativami, ki predvidevajo tudi zelo različne stroške, in sicer od 40 do 400 milijard Ur. Za spremembo urbanistične namembnosti starega pristanišča pa lahko izbirajo med tremi načrti, ki predvidevajo do največ 400 milijard stroškov. Za ustanovitev kulturnega oziroma muzejskega središča na Marsovem polju pa so načrtovalci pripravili pet načrtov (muzejsko središče, mestni park pri Lanterni, področje s storitvami ob palači, kjer bodo imele sedež pomorske družbe, in palača finančnih stražnikov, povečanje sedeža vremenoslovnega inštituta in trgovsko središče), ki naj bi po predvidevanjih terjali do največ 80 milijard lir. Nazadnje pa bi preureditev zgodovinskega jedra (Terezijanska in Jožefinska četrt ter grič Sv. Justa) stala največ sto milijard lir (glede na to, da je pred devma mesecema zapadel urbanistični podrobnostni načrt za mestno središče pa so načrtovalci nakazali, kje bi bilo mogoče spremeniti mestno tkivo z ozirom na nove gospodarske in kulturne potrebe ter na razvoj terciarnega sektorja).
S srečanja s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem »Razumevanje« predsednika IRI do nove vloge Trsta
Dolgotrajno preučevanje in soočanje med Deželo, sindikalnimi organizacijami in IRI o vlogi podjetij z državno udeležbo v Furlaniji-Julijski krajini, ki se je začelo s protokolom o soglasju leta 1985 in nadaljevalo z vrsto srečanj s finančnimi družbami IRI, bo lahko prav kmalu stopilo v zaključno fazo s pripravo dokončnega dokumenta. Tako je zagotovil predsednik IRI Franco Nobili na srečanju s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem, s katerim je v torek zvečer zaključil svoj dvodnevni obisk v naši deželi.
Srečanja na sedežu predsedstva deželne vlade so se poleg predstavnikov raznih finančnih družb IRI v deželi udeležili tudi deželni odborniki Rinaldi, Carbone, Saro, Di Benedetto in Cisilino, tržaški pokrajinski odbornik Cannone in goriški Bressan, župani Trsta, Tržiča in Ronk Richetti, Demarchi in Novelli, goriški podžupan Del Ben, predsednik EZIT Tabac-
co in predsednika tržaške in goriške Trgovinske zbornice Tombesi in Bevilacgua.
Predsednik Biasutti je precej razčlenjeno orisal stanje in probleme glavnih deželnih podjetij z državno udeležbo. Glede Tržaškega Lloyda je na primer poudaril nujnost, da ohrani tesno povezavo s krajevno stvarnostjo, glede SPI pa se je zavzel za krepitev njegove funkcije v odnosu do vzhodnih držav. Potem ko je izrazil zadovoljstvo zaradi nekaterih rezultatov v delovanju Finmeccanice (Ansaldo, Aeritalia in Meteor), je Biasutti navedel tudi situacije, ki vzbujajo zaskrbljenost, kot na primer dizelski sektor, še bolj pa Tržaški arzenal Sv. Marka, ki z razliko od ladjedelnice v Tržiču še ni premagal zna-•nih težav.
»Prepričan sem,« je v svojem odgovoru med drugim dejal predsednik IRI, »da je treba obstoječe
ohraniti in razviti ter ugotoviti, kaj še lahko novega uresničimo.« Pri tem pa je seveda opozoril, da »moramo najti pravilno ravnotežje med vašimi sugestijami in našimi možnostmi,« pri čemer se je skliceval na limite finančnega značaja, pa tudi na nujnost spoštovanja določb italijanske in evropske zakonodaje. Franco Nobili je tudi izrazil "razumevanje" za nove potencialnosti dežele v krepitvi sodelovanja s srednjo in vzhodno Evropo, pri čemer je tudi izrazil mnenje, da bi utegnila biti formula državnih udeležb zelo primerna tudi za vzhodne države v sedanji fazi prehajanja na drugačen gospodarski in produktivni sistem. Vsekakor je Nobili na koncu izrazil pripravljenost IRI, da »ohrani primerno raven preverjanja in soočanja« z deželo in krajevno stvarnostjo za okrepitev vloge državnih udeležb v Furlaniji-Julijski krajini.
Poročilo, kot rečeno, navaja tudi možnosti državnega finansiranja. Sredstva bi bilo torej mogoče dobiti po novem zakonu, o katerem razpravljajo v parlamentu in ki bi ministrstvu za proračun omogočil, da uporabi -poleg sredstev bivšega sklada FIO -tudi sredstva, ki jih niso porabile osrednje uprave. Da prejmejo omenjena sredstva, pa morajo dežele predstaviti integrirane načrte, kakršen je prav primer načrta Bonifica.
Deželni odbornik Carbone je na včerajšnjem sestanku ugotovljal, da omenjeni načrt predstavlja sklenjeno vizijo o novi urbanistični podobi Trsta, ki pa dovoljuje tudi nekatere spremembe znotraj njega. »O podrobnostih,« je dejal, »bodo odločale krajevne uprave. Za Deželo pa je treba zadostiti nekaterim osnovnim pogojem: preureditev prometa, ustanovitev območja za finančne storitve pri starem pristanišču, ustanovitev kulturnega središča in ovrednotenje mestnega jedra.«
Za en teden odložili sestanek o usodi delavcev IRET
Na sedežu deželne uprave v Trstu je v torek zvečer spet tekla beseda o nerešenih sindikalnih vprašanjih obrata IRET. Sestanek, ki sta ga sklicala odbornik za delo Cruder in odbornik za industrijo Saro, pa kot piše v tiskovnem sporočilu Dežele ni odobril konkretnih rezultatov, zato so se sogovorniki (Dežela, sindikati, lastništvo obrata, Zveza industrij-cev in združenja obrtnikov) sporazumeli za novo srečanje, ki bo čez teden dni.
Iz tiskovne izjave Dežele izhaja, da ostaja še nerešeno vprašanje zaposlitve oziroma usode 133 delavcev, ki so trenutno v dopolnilni blagajni. V zvezi s torkovim sestankom so tudi sindikalne organizacije objavile tiskovno sporočilo, v katerem pozivajo vsa pristojna telesa, da v najkrajšem času najdejo ustrezno rešitev tega problema, ki so ga že definirali v sindikalnem sporazumu v začetku februarja. Takrat so se okvirno domenili o mobilnosti teh delavcev, tehnična plat dogovora pa ni bila še jasno začrtana.
PROTAREC
&
27.-31. MAREC 1990
RAZSTAVA OPREME, SREDSTEV IN INSTRUMENTOV ZA CIVILNO ZAŠČITO, EKOLOGIJO IN ZAŠČITO OKOLJA
TRŽAŠKI VELESEJEM
TRST, TRG DE GASPERI 1 - TEL. (040) 392961 - FAX (040) 393062
DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
USTANOVA TRŽAŠKI VELESEJEM
DELOVNA SKUPNOST ALPE-ADRIA
Okrogla miza na velesejmu
Za preprečevanje gozdnih požarov
V okviru razstave naprav in opreme za civilno zaščito Protarec 90 se je na velesejmu začel včeraj tudi "ciklus" mednarodnih okroglih miz na nekatere najbolj žgoče teme civilne zaščite. Včeraj je bil tako govor o preprečevanju in gašenju gozdnih požarov, ki so v zadnjem mesecu povzročili veliko škode tudi v naši deželi, delno zaradi dolge suše, a tudi zaradi človeške neprevidnosti in malomarnosti.
Na okrogli mizi so se torej spopadli predvsem s problemom, kako zaščititi naravno bogastvo. Profesor agronomske fakultete v Turinu Bovio je podčrtal potrebo po protipožarnih načrtih, ki naj jemljejo v poštev znanstvene podatke, medtem ko je primarij oddelka za hude opekline turinske bolnišnice in docent Evropskega centra za medicino katastrof Magliacani govoril o tem, kako je treba zaščititi gasilce in prostovoljce pred opeklinami in drugimi poškodbami. O načrtovanju preprečevanja požarov in o koordinaciji posegov na tem področju pa sta poročala deželni inšpektor gasilcev inž. Biasutti in deželni ravnatelj za gozdove in parke Gussetti. Prvi je govoril o posegih gasilcev, da bi zaščitili vasi in obljudene kraje pred požari (ki so iz tega vidika nevarni zlasti v tržaški pokrajini), drugi pa je govoril o deželnih načrtih za preprečevanje požarov, ki jih posodabljajo vsaka tri leta. Prav tako pa je podčrtal velik doprinos prostovoljcev, ki se izurijo s pomočjo gozdnih čuvajev.
Zaključke okrogle mize je podal deželni ravnatelj civilne zaščite Moretti, ki je orisal mehanizme povezovanja med različnimi enotami za boj proti požarom in zaželel, da bi tudi na tem področju prišlo do ožjega sodelovanja med sosednjimi deželami v duhu mednarodne solidarnosti, ki jo tudi pričujoča razstava skuša spodbujati.
Danes ob 9. uri pa je na sporedu okrogla miza o zaščiti in ovrednotenju arhitekturne dediščine glede na vzroke njenega propadanja, na onesnaženje itd.
Predstavili so ga na razstavi Protarec 90
FJK in Slovenija s skupnim radar sistemom proti toči
Na velesejmu so predstavili tudi nekatere od najbolj sodobnih tehnoloških naprav za civilno zaščito, za zaščito okolja in arhitekturne dediščine. Med te sodita tudi avtomatični protipožarni sistem SRT10 in meteorološki radar GPM 500 C, ki ju proizvaja družba Selenia grupe IRI-Finmeccani-ca (in delno SMA in Datamat). Prav meteorološki radar GPM 500 C bodo v kratkem postavili tudi v naši deželi. V okviru skupne zaščite proti toči, ki jo bosta na podlagi osimskega sporazuma uresničili Furlanija-Julijska krajina in Slovenija, bo namreč deloval meteorološki radar, ki bo naznanjal točo (podoben radar bodo postavili tudi v Sloveniji).
Ta naprava nudi dejansko štiri "storitve": ugotavlja prihod in intenziteto dežja (lahko ga "napove" s 400-kilo-metrske razdalje), "spozna" oblake, ki prinašajo točo (s 100-kilometrske razdalje), meri hitrost vetra in ugotavlja vremenske spremembe. Vse to omogoča učinkovitejše namakanje in gnojenje polj, nadzorstvo gozdov itd.
V naši deželi in v Sloveniji bosta sicer delovala radarja, ki bosta programirana zlasti za napovedovanje toče in bosta pravočasno informirala o njenem prihodu, tako da bo mogoče preprečiti to škodljivo padavino. Ko se bo na obzorju prikazal oblak s točo, bodo namreč izstrelili posebne rakete, ki bodo v oblake "vbrizgnile" tekočine in tako dejansko stopili ledene kroglice.
Kot rečeno, pa je Selenia predstavila na tržaškem velesejmu tudi avtomatični protipožarni sistem SRI-10, ki v realnem času ugotovi, ali je izbruhnil požar. Ta sistem lahko z 10-kilometr-ske razdalje zazna infrardeče žarke tudi zelo omejenega požara. Napravo sestavljata TV-kamera in senzor, ki v eni sami minuti "fotografirata" vse obzorje. Ko naprava "ugotovi", kje je izbruhnil požar, posreduje podatke nadzorni centrali, ki jih predela in obvesti ter vodi (seveda na daljino) gasilce in druge protipožarne enote. Naprava pa
Radar za napovedovanje toče, ki 9a bodo kmalu namestili tudi v naši d«' želi in v Sloveniji.
obenem lahko nadzoruje, kako se šid oziroma krči požar, na podlagi meteoroloških podatkov in glede na značilnosti gozda in teritorija pa ugotovr katero območje je še ogroženo od požara.
Danes skupščina Novinarske zbornice
Deželna Novinarska zbornica je sporočila, da bo njena redna letna skupščina danes, 29. marca, ob 15. uri v dvorani Oceania, sekcija B na Pomorski postaji. Dnevni red predvideva poročilo predsednika, finančno poročilo ter odobritev poslovnega obračuna za leto 1989 in proračuna za tekoče leto.
Po torkovih izjavah na srečanju s predsednikom IRI
Pristojnim se očitno zelo mudi z začetkom gradnje sinhrotrona
Med lastniki zemljišč v Bazovici je precej negativno odmevala vest, da bodo sinhrotron začeli graditi že prve dni maja. Tako je med torkovim obiskom predsednika ustanove IRI Nobilija v padriškem raziskovalnem centru izjavil pooblaščeni upravitelj družbe »Sincrotrone Tries-te« Fulvio Anzellotti, ki pa je pri tem povsem spregledal še številna nerešena vprašanja v zvezi z gradnjo tega velikega znanstvenega objekta. Na tapeti so, kot znano, predvsem problemi povezani z zapletenim postopkom razlaščanj bazovske zemlje (začenši z odškodninami) in z družbenimi protivrednostmi, ki jih upravičeno zahtevajo bazovska skupnost, vzhodnokraške vasi in vsa slovenska manjšina. Kolikor nam je znano, so pogajanja z lastniki ze-rnljišč, s Koordinacijskim odborom vzhodnokraških vasi, z manjšinski-mi ustanovami in s slovenskimi izvoljenimi predstavniki v polnem teku in do danes še niso obrodila konkretnih rezultatov.
Pooblaščeni upravitelj družbe »Sincrotrone Trieste« Fulvio Anzellotti in izredni komisar padriškega raziskovalnega centra prof. Domeni-eo Romeo sta pred kratkim v intervjuju našemu dnevniku pokazala vso Pripravljenost za »pravični in uravnovešeni sporazum« z Bazovci in s Predstavniki Slovencev. Izjave na srečanju s predsednikom IRI Nobili-jsm pa resnici na ljubo ne potrjujejo
izkazano dobro voljo, tudi zato, ker so časovni roki ne samo za pogajanja, ampak tudi za ves birokratski postopek zelo omejeni. Lastniki zemljišč so namreč pred kratkim dobili uradno potrdilo, da bo družba SVEI 17. in 18. aprila začela na terenu konkretni postopek za razlaščanja zemljišč. Družba SVEI naj bi začela s tem hitro izvajati deželni odlok o začasni zasedbi bazovskih zemljišč, ki ga je sredi februarja izdala deželna vlada Furlanije-Julijske krajine. Zakon določa, da imajo sogovorniki tri mesece časa za dosego sporazuma, šele nato lahko pride do razlaščanj brez predhodnega uradnega dovoljenja oziroma pristanka lastnikov zainteresiranih zemljišč.
Skupina za obrambo okolja iz Trsta prireja medtem v soboto ob 16. uri na urbanističnem območju T8 v Bazovici, kjer naj bi zgradili svetlobni pospeševalnik, javno protestno manifestacijo. V letaku vabijo na manifestacijo vse domačine, kulturne ustanove, naravovarstvenike, politična gibanja in stranke ter vse tiste, ki so občutljivi na vprašanja zaščite okolja. Sobotni shod prirejajo ob prvi obletnici poimenovanja bazovskega območja T8 po Chicu Mendezu, brazilskemu naravovarstveniku, ki je pred nedavnim umrl v boju za zaščito Amazonije.
S. T.
Waleški princ Charles končal obisk v Trstu
S štirimotornim letalom Kitty 4, ki ga je sam upravljal, se je britanski prestolonaslednik Charles včeraj zjutraj vrnil v domovino. Njegovo letalo je odletelo z letališča v Ronkah nekaj minut pred 11. uro, dve uri kasneje pa je pristalo na angleškem vojaškem letališču v Norwichu.
Med svojim dvodnevnim obiskom v Trstu je bil princ Charles gost svojega bratranca Carla Alessandra della Torre e Tasso v devinskem gradu. Kot smo poročali, se je v dvorani tržaškega občinskega sveta udeležil mednarodnega sveta zavodov Združenega sveta, na katerem so med drugim sklenili okrepiti sodelovanje z državami vzhodne Evrope, s posebnim ozirom na Madžarsko ter na jugoslovanski republiki Slovenijo in Hrvaško. Govor je bil tudi o možnosti odprtja dveh novih zavodov Združenega sveta, in sicer na Norveškem in v Hong Kongu.
neposredno
po
telefonu
Med slovenskimi politiki veljate za nekoliko bolj neči-merenega. Kaj vam zato pomeni gostiti britanskega prestolonaslednika?
BREZIGAR: »Ne vem, zakaj mi pripisujete nečimrnost. Vsekakor pa mi spremljati princa ne pomeni nič več kot gostiti številne državnike, ministre in druge ugledne goste, ki so v zadnjih letih obiskali našo občino predvsem zaradi Zavoda združenega sveta, pa tudi iz drugih razlogov. Edina razlika je, da angleški princ vzbuja veliko večje zanimanje občinstva in izredno pozornost varnostnih sil.«
Preidiva k resnejšim stvarem. Kaj je pomenil za občino Charlesov obisk tudi glede na odmevnost v tisku?
BREZIGAR: »Ta obisk, pravzaprav vsi obiski dajejo občini precejšen ugled. Zaradi teh obiskov poznajo našo občino, oziroma vsaj nekatere kraje naše občine, kot je na primer Devin, daleč naokoli. Zato mislim, da so taka srečanja in obiski pozitivni. Kar zadeva vsebino, pa obiski potrjujejo pomen Zavoda združenega sveta in vlogo, ki jo dobiva še zlasti v zadnjem času, od kar je neposredno zadolžena, da glede nekaterih aspektov šolstva povezuje Zahod in Vzhod.«
Princa Charlesa ste med drugim opozorili na narodnostno vprašanje. Kako je gledal na te naše probleme?
BREZIGAR: »Z velikim zanimanjem. Vprašal me je za številne podrobnosti: če v vseh vaseh živijo Slovenci, koliko je Slovencev v občini, ali obstajajo kakšni problemi... Zanimalo ga je, ali Italijani znajo slovensko. Najbrž zato, ker se je kot velški princ moral učiti valižansko, in se mu je zdelo najbrž logično, da na narodnostno mešanem območju vsi poznajo dva jezika. Ko sva šla peš od sedeža Zavoda do šole, sva govorila izključno o Slovencih in o manjšinskih problemih v naši občini.«
Nekdo je namigoval, da je dež prišel zelo prav, ker se je princ izognil manifestaciji delavcev štivan-ske papirnice. Ali je res?
BREZIGAR: »Delavci štivanske papirnice so nas obvestili, da je bila prekinjena vsedržavna pogodbam nameravajo zato z napisi opozoriti na to vprašanje. O tem so obvestili nas, kvestorja in tudi prinčevo tajništvo. Ob zagotovilu sindikatov, da delavci ne bodo motili nikogar, pač pa samo s transparenti opozorili javnost na svoje probleme, ni bilo z njihovo pobudo nobenih težav.«
Seminar o kulturi poroda
danes in v
Razna ženska združenja iz Trsta (Settima onda, Arcidonna, Krožek La Jhiinosa in deželni koordinacijski odbor UDI-ZŽI, Centro donna CGIL ter Gruppo ricerca assistenza maternita) Prirejajo v sodelovanju z zadrugo Bo-ha\ventura dvodnevni seminar o porodu. Seminar bo v gledališču Miela Re-iha na Trgu Duca degli Abruzzi in si-Cer jutri popoldne od 15. ure dalje in v soboto s pričetkom ob 9. uri.
Po uvodnem pozdravu deželne odbornice Paoline Lamberti Mattioli bodo jutri predvajali dokumentarna hlma o "kulturi" poroda skozi stoletja Mariucce Giacomini »II corpo della Partoriente al tempo della comare« in
preteklosti
France Pizzini »La medicalizzazione del parto«. Nato bo zgodovinarka Na-dia Filippini govorila o spremembi porodniške prakse na koncu 18. stoletja, ko je kirurški porod nadomestil naravnega, sociologinja Grazia Colombo pa bo podala socialno analizo poroda.
V soboto je na vrsti šest poročil, ki bodo obravnavala vse različne aspekte poroda, od zakonskih predpisov in zakonskih osnutkov o porodu do potrebe žensk po naravnejšem porodu itd. Seminar bo zaključila razprava o krajevni stvarnosti in predlogih žensk, kateri bo predsedovala podpredsednica deželnega sveta Augusta de Piero Barbina.
Tržaško sodišče včeraj obsodilo Vukomanovica na dosmrtno kazen
Petindvajsetega aprila bo minilo sedem let od krutega umora, ki bo v analih tržaške črne kronike ostal zapisan kot »umor v Ulici Coroneo«. Takrat 26-letni Sarajevčan Danko Vukomanovič je s težkim bronastim kipcem pokončal 69-letno Carmelio Babic in hudo ranil njenega prav tako 69 let starega moža Matthiasa, ki pa je morilsko nasilje preživel in nato obtožil storilca morilskega dejanja.
Morilec je po krvavem dogodku zbežal in skušal zabrisati sledove za seboj, včeraj pa mu je v odsotnosti sodilo tržaško porotno sodišče. Predsednik Brenči, stranski sodnik Tram-
puž in šest porotnikov mu niso priznali niti najmanjše olajševalne okoliščine in ga obsodili na najvišjo kazen - dosmrtno ječo. Tako zgledno kazen je zahteval tudi javni tožilec De Nicolo.
Vukomanovič je bil zaposlen pri družini Babic kot šofer in je večkrat pri njih tudi prespal. Do umora ga je po obtožnici vodil pohlep po denarju, saj je pokojnico napadel, ko ga je zasačila med krajo. Ko ji je mož prihitel na pomoč, pa je surovo napadel še njega. Babičeva sreča je bila, da je morilec bil prepričan, da ga je ubil, v resnici pa je bil le v nezavesti.
V Coroneu so jih obiskali pokrajinski upravitelji
Kaj hočejo zaporniki? Delo!
Kakšen naj bo smisel zaporne ka-Golo varovanje (zapor naj bo eke vrste skladišča za ljudi) ali pre-0i.a (resocializacija, ji pravijo stro-K°vR)aki) državljanov, ki so kršili za-Za a ^ civilni družbi ni dvoma, da gre drugo varianto, toda pot do njene-re Uresničevanja je še dolga. Zakon o pJ^RJanizaciji zaporov, ki je bil sprejet , lah v Italiji, izrecno govori o za-slovanju, vključevanju in poklicnem so t abljanjn zapornikov, toda doslej
smernice ostale v glavnem na
Papirju.
z boriti, da se stvari premaknejo rnn-Ra tira? Dinamični direktor korejskega zapora Giovanni Attina je v 9fUntal, da je treba pritegniti v prvi Pri t Putike in javne uprave, ki so Se stojne za socialna vprašanja. Prva raiiJ6 otIzvala njegovemu vabilu Pok-Priš^a ^rst' taK° da je včeraj zjutraj Cro ° c'.° srečanja med predsednikom varZ2°lijem, odbornikom za socialno nain°st Martinijem, direktorjem Atti-ci j®111' koronejskimi socialnimi delav-Vedn zaporniki. Srečanje je bilo - kot hi "S v podobnih primerih - v dvora-pr' Kjer imajo zaporniki gledališke ustave, pa tudi kapelo.
Ur juha je poudaril dve nujnosti: pre-celo ev zaPora (sedaj manjka prostor (je, za dostojne higienske objekte) in hik Predvsem zadnje. Od 140 zapor-tj v dela lahko v zaporu le 40, in še
Par ur dnevno. Toda o kakšni re-
S()q j _ i
v^zaciji lahko govorimo, se je krea p Attina, če se zaporniki morajo stori tj med sabo, da lahko čistijo ^eVa a a at‘ stranišča? Zakon predvi-ho s de*ovno zaposlitev, toda istočas-hiti ° naše blagajne tako prazne, da piad opravljenega dela ne moremo iz-bravatl'. ie poudaril Attina med »odo-prg^^hjem« zapornikov, ki so nato Izb ' SVOi skupinski predlog. eho ]'|aioč iz ugotovitve, da preživeti br6yiej?> dve ali še več v popolnem hsebn iu tn lenobi ubije človekovo Vdj hjst, so tržaški zaporniki predsta-ke; p'^Krajinskim upraviteljem tri toč-vitVj°Krajina naj pripomore k ustano-hje 7 Zadruge (še najraje za vzdrževa-e*enja), v okviru katere bi lahko
delali tudi zaporniki (po zgledu zadruge II pošto delle fragole), nudi naj jim na razpolago zgradbo, kjer naj bi člani zadruge lahko delali in imeli svoj sedež (v predlogu so omenili paviljon v komprenzoriju bivše umobolnice) in slednjič, naj v dogovoru z Občino poskrbi za zaposlitev vsaj desetih zapornikov, ki se spoznajo na obrtniška dela. »Pripravljeni smo na vsako delo, lahko gremo tudi pometat ceste,« so zagotovili in pri tem spomnili, da je med njimi veliko takih, ki imajo že pogoje, da bi podnevi zapustili zapor, a zaradi pomanjkanja dela »gnijejo« v celicah.
Predsednik Crozzoli je’ že v uvodnem nagovoru zajamčil zavzetost pokrajinske uprave predvsem za tri operativne načrte: ustanovitev tečajev za poklicno usposabljanje in to za obrtniške poklice, ki izginjajo (denimo rezbarskega), ustanovitev zadružnih oblik dela in večje informiranje javnosti. Glede ustanovitve zadruge je bil Crozzoli mnenja, da je tudi na osnovi deželnega zakona lahko kmalu uresničljiva. K temu je odbornik Martini dodal še konkretno možnost, da bi pokrajinska uprava razširila starostni kriterij pri dodeljevanju podpor za delovno vključevanje, ki je sedaj omejeno le na mladoletne.
V debato se je nato vključilo precej zapornikov, ki so spregovorili o teža-
vah pri prestajanju kazni. Krivde ne zanikajo, toda sprašujejo se, kaj bo z njimi, ko se jim bodo odprla vrata zapora, če ne bodo imeli vsaj delovne osnove. Veliko je med njimi takih, ki so ujeti v začarani krog zapor-pro-stost-zapor, ker zunaj ne dobijo dela, težko pridejo do stanovanja, težave imajo tudi pri iskanju novih znancev in prijateljev. Zapornik jugoslovanskega porekla in nekaj zaprtih tujk pa so opozorili na svoje specifične probleme, kot so zakon o priseljevanju, stiki s sorodniki, problem jezika. Ko se znajdejo izven zapora, so brez denarja, še za vlak ga nimajo. Pot gre torej spet nazaj - kraja, prostitucija, mamila...
Naj za konec še omenimo, da se je včerajšnjega srečanja udeležilo le okrog 40 zapornikov, med katerimi pet ali šest trenutno zaprtih deklet. Na naše vprašanje, zakaj tako malo (ob drugih, bolj rekracijskih priložnostih, je bila dvorana polna), so nam zaporniki povedali, da malokdo verjame v obljube politikov. »Če se bo tokrat kaj izcimilo, bomo morda spremenili mnenje. Mi vsekakor nimamo nikakršne moči, da bi kaj spremenili«.
N. F.
Na sliki (foto Marin); včerajšnje
srečanje v koronejskem zaporu.
Na tržaškem porotnem sodišču
Preložili proces proti agentoma KGB
Porotno sodišče (predsednik Brenči, stranski sodnik Trampuž, šest porotnikov, javni tožilec De Nicolo) je včeraj odložilo proces proti Vitalju Popovu in Nikolaju Smetankinu, agentoma sovjetske tajne službe KGB, ki sta obtožena, da sta se s pomočjo tržaškega elektrotehnika Giorgia Stančiča (obsojen je bil na devet let zapora) skušala prilastiti italijanskih vojaških tajnosti. V obtožnici je zapisano, da sta hotela do pomembnih podrobnosti načrta »mini rpv«, ki ga je obrambno ministrstvo naročilo družbi Meteor iz Ronk, in ki je bistven del sistema sorao za komunikacije na bojnem polju.
Tržaško porotno sodišče je že na obravnavi 15. junija 1989 sklenilo, da bo sovjetskima državljanoma sodilo z ločenim postopkom, ker je prišlo do pomanjkljivosti v zvezi z objavo zapornega naloga in imenovanjem branilcev. Proti sklepu je javno tožilstvo vložilo priziv na kasacijsko sodišče, ki je sklep odobrilo, vendar le delno. Porotno sodišče je včeraj vzelo na znanje novosti in vrnilo akte preiskovalnemu sodniku, ki mora ustrezno ukrepati.
Pobuda posvečena openskemu tramvaju
Združenje Promote Art prireja danes, ob 18. uri v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 predavanje o openskem tramvaju. Tema srečanja, ki se bo pričelo ob 18. uri, bodo odnosi med mestom in Krasom. Združenje Promote Ars je izdalo tudi vrsto letakov in vabil z barvano podobo openskega tramvaja. Združenje bo med drugim predlagalo, da bi pri postaji na Opčinah postavili skladišče za kolesa in da bi na Trgu Oberdan preuredili postajališče.
Združenje Promote Art želi s pobudo opozoriti na zgodovinski pomen tramvaja in hkrati na "prevozno sredstvo", ki je v času onesnaževanja ekološko "čisto" in tudi priročno. Skratka, openski tramvaj še ni umrl, ampak vzbuja vedno novo zanimanje ljudi in ustanov...
Psihiatrija na Kitajskem
Italijansko psihiatrično društvo prireja v Tržaški psihiatrični bolnišnici znanstveno srečanje o psihiatriji na Kitajskem. Govorili bodo prof. Euge-nio Aguglia, prof. Cai Zhuo Ji in prof. Zhan Pei Van. Predavatelja s Kitajske bosta govorila o odnosih med tradicionalno kitajsko medicino in sodobno psihiatrijo.
t
Nenadoma nas je zapustil naš predragi
Ernesto Pisani
Pogreb bo jutri, v petek, 30. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v rojansko cerkev in nato na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, hči Laura z Dušanom, snaha Marjuča, vnuki, vnukinje in mala pravnukinja Deborah.
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Piščanci, 29. marca 1990
Dotrpela je naša draga
Zora Mršnik ro|. Knzmancic
(SONJA)
Pogreb bo jutri, v petek, 30. t. m., ob 15.30 v Izoli.
Žalostno vest sporočajo: hči Sonja, sin Mirko in brat Milko z družinami ter ostalo sorodstvo.
Izola, Gropada, 29. marca 1990
Ob izgubi dragega očeta sočustvujejo s sinom Diegom sošolci III. B razreda DTTZ Žiga Zois
Ob boleči izgubi očeta in moža Daria Pečarja izrekamo Diegu in Marti občuteno sožalje družine Colja, Žužek in Gregori.
Ob smrti dragega očeta izrekajo občuteno sožalje prijatelju Diegu bivši sošolci II. C razreda.
Dramska skupina iz Ospa gostovala v Mačkoljah
Kulturno društvo Primorsko iz Mač-kolj je v tem letu že priredilo nekaj zanimivih in lepih kulturno zabavnih večerov. Poleg tega imajo Mačkoljani mešani pevski zbor in tedensko vadijo, ker v kratkem imajo nastop na reviji Primorska poje 90. Preteklo soboto pa so odborniki društva povabili dramsko skupino Prosvetnega društva »Domovina« iz bližnjega Ospa, s katerimi imajo Mačkoljani zelo dobre prijateljske stike. Mačkoljanom, ki so napolnili srenjsko dvorano, so se člani osapskega društva predstavili z znano
priljubljeno igro »Županova Micka«, ki so jo sami prevedli v narečje, zrežirali in igrali. Vsi igralci-amaterji so se dobro izkazali na odru ter bili deležni velikega odobravanja z močnim aplavzom posebno ob zaključku igre, po kateri so gostitelji poklonili velik šop cvetja, gostje pa društvu Primorsko lepo umetniško sliko. Sledila je prisrčna prijateljska družabnost ob prigrizku in kozarcu domačega vina do poznega.
Tekst in foto: Mario Magajna
__________gledališča______________
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Nocoj ob 20. uri (red F) sedma ponovitev opere FIDELIO L. van Beethovna. Opera bo v izvirniku - nemščini. Dirigent Spiros Argiris, režija Frank Bernd Gottschalk.
Ponovitve si bodo sledile še 1., 3. in 5. aprila.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red 1. četrtek) bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine uprizorilo LO ZOO Dl VETRO Tennesseeja Williamsa. Režija Furio Bordon. V abonmaju odrezek št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 8. aprila.
V	četrtek, 14. aprila, bo na sporedu koncert FIORELLE MANNOIE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA - CRISTALLO
V	okviru predstav A teatro in com-pagnia, ki jih organizira Teatro popolare La Contrada bo danes, 29. in 30. t. m., ob 10. uri skupina Attori e cantori iz Pordenona predstavila GNAM CITY L. Vianel-la in Carla De Poia, režija Ferruccio Me-risi.
V	soboto, 31. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina Pro.Sa. S.r.l. iz Rima predstavila komedijo GIN GAME Donalda J. Coburna; režija Gianfranco De Bosio. V glavnih vlogah nastopata Valeria Valeri in Paolo Ferrari. Ponovitve do nedelje, 8. aprila, po običajnem urniku.
Gledališče MIELA REINA
V	nedeljo, 1. aprila, ob 21. uri bo v gledališču Miela (Trg Duca degli Abruz-zi) na sporedu koncert kvarteta, ki ga vodi Miroslav SEVAK-BENCIC, sax-flav-ta - solist Zagrebškega jazz orkestra. So-deliujejo še Lele Centis - bobni, Franco Vallisneri - klavir, Max Sornig - kontrabas.
Predprodaja vstopnic se prične jutri, 30. t. m., od 17.30 do 19.30 pri blagajni gledališča.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela ANDREJ NOVAK.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bodo v soboto, 31. t. m., odprli razstavo slikarke L. M. Sguazzi. Razstava bo trajala do 12. aprila po običajnem urniku.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je do 6. aprila na ogled razstava slikarja EDO-ARDA DEVETTE.
V	galeriji JulieFs Room, Ul. della Guardia 16, je do 31. t. m. na ogled razstava slikarja GIANNIJA MANTOVANI-JA. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 18.00 do 20.00.
V	galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIERA PIZZI CANNELLE.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
Sklad Mitje Čuka vabi na ogled razstave: ADALBERT ŽVAB - OTROKOM V TEŽAVAH, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 - Trst, od 17. do 19. ure. Razstava bo trajala do 31. t. m.
V	občinski galeriji na Trgu Unit& je na ogled do 1. aprila razstava slikarja CARMELA NINA TROVATA. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava skulptur in slik, ki jo je pripravil krožek Jacgues Maritain v sodelovanju s tržaško letoviščarsko ustanovo. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
____________koncerti________________
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 2. aprila, bo v gledališču Rossetti nastopil STANISLAV BUNIN.
MILJE - Gledališče Verdi
V	soboto, 31. t. m., ob 19. uri bo na
sporedu rock koncert, ki ga organizira miljska rock skupina On the Rock Mena-gement. Predstavile se bodo naslednje rock skupine: tržaška MADSWORD in HYDRA iz Piacenze, z njima pa bodo sodelovale tržaška THEM, goriška MOR-TAL EKISTENCE in X-RAY.
Glasbena mladina
V	sredo, 4. aprila, ob 20.30 bo v gledališču MIELA nastopil duo SIRINX (FLAVTA IN KLAVIR). Izvajalabosta Chopinov, Shubertove, Casellove, Faure-jeve in Poulencove skladbe.
Verdi
Nedeljski koncerti
V	nedeljo, 1. aprila, ob 11. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi, v dvorani Verdi v Miljah in v cerkvi Chiesa del Rosario v Tržiču nastopili Godalni orkester, skupina Insieme vocale in komorni orkester gledališča Verdi. V Trstu bo godalni orkester pod vodstvom Aleksandra Vodopivca izvajal Scarlattijeve in Calda-rove skladbe s sodelovanjem sopranistke Ondine Altran, v sodelovanju solista Massimiliana Brandmayerja pa Bachovo in Guy Ropartzovo skladbo; v Miljah bo Insieme vocale izvajal splet madrigalov, medtem ko bo nedeljski koncert v Tržiču posvečen izključno Mozartovim skladbam v izvedbi Komornega orkestra pod vodstvom Severina Zannerinija.
Danes praznuje 70. rojstni dan
ZDRAVKO ŽULJAN
Dolgoletnemu in zaslužnemu odborniku vošči še na mnoga leta
SKD Slavec
čestitke
Oče ZDRAVKO praznuje danes 70 let. Še mnogo zdravih in veselih dni mu želi mlajša hčerka.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri 16.00, 22.15 La guerra dei Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EXCELSIOR - 19.15, 22.15 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □
EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Notturno Indiano.
NAZIONALE I - 17.00, 22.15 Volevo i pantaloni, r. Maurizio Ponzi, □
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Godimen-ti carnali, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone.
MIGNON - 15.30, 22.15 L'attimo fuggen-te
EDEN - 15.30, 22.00 Moana una calda femmina da letto, pom., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □ □
LUMIERE - 16.00, 22.00 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio.
ALCIONE - 16.30, 22.10 She Devil - Lei il diavolo, i. Meryl Streep.
RADIO - 15.30, 21.30 Bestialni Bi-tran-zexual gay, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Natalia Ginzburg
INTERVJU
Režija BORIS KOBAL
Danes, 29. t. m., ob 20.30 - Abonma red E - predpremiera
PREMIERA
Jutri, 30. t. m., ob 20.30 - Abonma red A
PONOVITVI:
V	soboto, 31. t. m., ob 20.30 - Abonma red B in red F
V	nedeljo, 1. aprila, ob 16. uri - Abonma red C in red G

Peru - dežela nasprotij
razna obvestila
Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom v Trstu prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 29. 6. do 13. 7. 1990 za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14, do 23. 7. 1990 - za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Gin-nastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure.
Vodstvi kolonij v Comegliansu in Dragi obveščata, da je za tržaško občino vpis v kolonije samo do konca marca. Vpisujejo na srednjih in osnovnih šolah ter vrtcih. V ostalih občinah se lahko vpišete tudi nekoliko kasneje pri zdravniških asistentkah.
V soboto, 31. t. m., in v nedeljo, 1. aprila, bo ob priliki odprte meje deloval na vaškem parku v Prebenegu založen kiosk.
Diapozitivi: ZVONKO VIDAU
Opčine - Prosvetni dom, jutri, 30. t. m., ob 20.30.
_______mali oglasi_______
LADI KOCJAN je odprl osmico v Dolini št. 147.
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST
SLUŽKINJE ZERLINE
Izvaja Bogdana Bratuž
V soboto, 31. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na COLU.
SLOVENSKA
KULTURNO-GOSPODARSKA
ZVEZA
sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 29. t. m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 29. marca 1990
BERTOLD
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.28
-	Dolžina dneva 12.37 - Luna vzide ob 7.43 in zatone ob 23.31.
Jutri, PETEK, 30. marca 1990
AMADEJ
PLIMOVANJE DANES: ob 4.50 najnižja -55 cm, ob 10.59 najvišja 31 cm, ob 16.32 najnižja -30 cm, ob 22.43 najvišja 52 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,8 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb narašča,veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Sgubin, Clau-dia Zigante, Anna Pagliaro, Marco Per-fetto.
UMRLI SO: 35-letna Lorella Bonin, 88-letna Maria Palmich vd. Fonda, 77-letna Vida Pertot vd. Pertot, 77-letni Emilio Poldrugo, 18-letni Giorgio De Dominicis, 80-letni Bruno Marsich, 83-letni Bruno Godina, 79-letna Letizia Fontnini, 77-letni Ferruccio Emili, 61-letni Arnaldo Mia-ni, 89-letna Carla Gherdol, 93-letna Lidia Devertis vd. laschi, 80-letna Santa Peli-can, 42-letni Ernesto Girometta, 42-letni Dario Pečar, 82-letna Carmen Berti vd. Žago, 79-letna Carmela Silli, 59-letni Gu-erino Paiusco.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 26., do sobote,
31. marca 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Milje - Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unitži 4, Milje
-	Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN
(tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Narodna in študijska knjižnica Odsek za slovenski jezik Filozofska fakulteta v Trstu Inštitut za slovansko filologijo
vabita na predavanje
prof. SONJE HORVAT
Slovenski narečni slovarji
Danes, 29. t. m., ob 16. uri Trst, Ul. Universita
izleti
Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja v soboto, 7. aprila, izlet v Burano - Jesolo. Za informacije tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
. SK Devin obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Budimpešto od 28. aprila do 2. maja. Informacije na tel. št. 200236 v večernih urah.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 31. t. m., na večer posvečen predstavitvi SREČANJA MLADIH PREDSTAVNIKOV EVROPSKIH MANJŠIN MENS-A, ki bo letos v Gorici in Trstu. Na vprašanja kdo, kdaj, kako in kje bodo odgovorajali člani mladinske sekcije Slovenske skupnosti Peter Rustja in Maja Lapornik. Začetek ob 18. uri. Prisrčno vabljeni!
Mladinski dom Boljunec vabi na zabavno- glasbeni večer, na katerem nastopi ansambel ZVEZDE z Opčin, ki nam bo prikazal svoje potovanje po Kanadi in nas povedel v lepe melodije slovenske narodne glasbe. Prireditev bo v dvorani Mladinskega doma v soboto, 31. t. m., ob 20.30.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, v Ul. Donizetti 3 bodo v ponedeljek, 2. aprila, predstavili letošnji seminar mednarodne mladinske manjšinske organizacije MENS, ki bo v kratkem v Trstu in Gorici. Pred predstavitvijo bo o manjšinskih perspektivah v luči Evrope 92 in korenitih sprememb v Vzhodni Evropi, Sloveniji in Jugoslaviji govoril pisatelj Boris Pahor. Začetek ob 20.30.
Združenje glasbenih pedagogov Primorske in Glasbena matica v Italiji
prirejata od 2. do 5. aprila 1990 CILKUS JAVNIH KLAVIRSKIH UR. Predaval bo prof. SIJAVUŠ GADŽIJEV, docent Osrednje glasbene šole pri Državnem konservatoriju "P. I. Čajkovski" v Moskvi. Sodelovali bodo gojenci nižjih razredov glasbenih šol Primorske in moskovski gojenec prof. Gadžijeva, sicer kočevski rojak ERIK ŠULER. Spored: v ponedeljek, 2. aprila 1990 v Kulturnem domu v Gorici - Ul. Brass 2 - od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure klavirske ure, ob 17. uri Erik Šuler - klavirski recital; v sredo, 4. aprila 1990 v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. R. Manna 29, od 15. do 18. ure klavirske ure ter v četrtek, 5. aprila 1990 v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. R. Manna 29 od 10. do 12. ure ter od 15. do 17.30 klavirske ure ter ob 18. uri Erik Šuler -klavirski recital. Na sporedu: Beethoven, Chopin, Rahmaninov, Prokofjev.
TUJE VALUTE	FDUNG BANKOVCI MILAN	TRST	
Ameriški dolar ...	... 1258,700	1245,—
Nemška marka ...	... 734,530	732,—
Francoski frank ..	... 218,550	216,500
Holandski florint	.... 652,670	651,—
Belgijski frank —	...	35,540	35,—
Funt šterling		... 2042,850	2020,—
Irski šterling		... 1965,750	1945.—
Danska krona ....	...	192,870	190,50
Grška drahma ....	7,654	7,300
Kanadski dolar ...	... 1069,100	1030,—
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
V BORŠTU je odprl osmico Ljubo Peta-ros.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu št. 2.
NA TRŽAŠKI cesti v Doberdobu ima osmico Berto Tonkič. Gostom nudi vino in svež prigrizek lastne proizvodnje.
AGRARIA MOČILNIK v Ul. Udine 18, Trst, nudi ročne in nahrbtne kosilnice po ugodnih cenah z rezervnimi deli.
KUPIM stanovanje v predmestju: tri sobe, kuhinja in kopalnica. Tel. 362120.
LJUBITELJU živali podarim šest mladih psičkov. Tel. na št. 229555 - Salež, od 14. do 15. ure.
SLADOLEDARNA v Nemčiji išče osebje za sezonsko delo od marca do oktobra. Dobra plača. Tel. na št. (0049208) 475703.
PRODAM ladijske motorje: Johnson 25 hp in 10 hp, mercury 20 hp in 10 hp ter selva 15 hp. Tel. na št. 767724 vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure.
PRODAM hlevski gnoj, nakladanje brezplačno, možnost dostave na dom. Tel. 228932.
PRODAM renault 4 gtl, letnik '82 v izredno dobrem stanju, 70.000 km originalnih. Tel. 826756 ali 828251.
PRODAM audi 80 dizel, letnik '82 v zelo dobrem stanju. Za informacije tel. na št. (0481) 882091 po 18. uri.
PRODAM popolnoma nov barvni televizor philips, z ekrančkom s tekočimi kristali dimenzije 20 cm x 10 cm x 3 cm, po ugodni ceni. Tel. 418315 od 16. do 19.30.
PRENOSNI osebni računalnik toshiba T 1000 IBM kompatibilen in tiskalnik star prodam. Tel. 302748.
HL A V ATY JEV akvarel kot velikonočno voščilo prodam po ugodni ceni. Tel. 413142 od 13. do 15. ure.
CAGIVA ALETTA ELECTRA 125, prevoženih 3 000 km, v odličnem voznem stanju, prodam za 2.000.000 lir. Poklicati na tel. št. 225343 ali 200641.
VOZ s 300-litrskim rezervoarjem za škropivo ugodno prodam. Tel. 229332 od 12. do 13. ure ter od 19. do 20. ure.
IŠČEMO prodajalko za slaščičarno in vajenko v laboratoriju. Tel. 213055.
IŠČEMO kuharja/ico. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Kras",
IŠČEM v najem ali kupim stanovanje/hišo v mestu ali okolici. Tel. na št-228390.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica, trikrat tedensko v dopoldanskih urah. Tel-281271.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA išče Bevkove otroške slikanic® (Domače živali, Hitro, hitro lahkih no9; Janko in Metka, Mala slikanica, Ma*1 zverinjak, Mladi rokodelci, Moji prija: telji, Pisana družba, Ah, kako lepo, Kaj mi znamo, kako se igramo, Kaj vs® mali Tonček zna, Oglejte si učene živali, Pisane podobe), ki so izšle v Godci leta 1924 in 1925. Morebine imetni' ke prosimo, da tel. v NŠK na št-774333.
__________prispevki______________
V spomin na Antona Briščaka darujeta Savica in Erika 15.000 lir za Godben0 društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob tete Danic® Verginelle darujeta nečaka Gigi Candot' ti in Vladimir Tence 60.000 lir za Vesna.
Ivan in Henrik darujeta 10.000 lir za SKD Slavec.
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MIT.AN	TRST	
Japonski jen 		7,944	8''
Švicarski frank		.. 828,700	824.'"
Avstrijski šiling ...	.. 104,347	104.-"
Norveška krona ...	.. 190,210	188.-"
Švedska krona		.. 203,970	201-"
Portugalski eskudo	8,326	8.""
Španska peseta ...	..	11,492	U-"'
Avstralski dolar ...	.. 938,850	900--"
Jugoslov. dinar ...	.. —	100.-"
ECU		.. 1503,200	—
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/670®] Agencija Domjo 831-^ Agencija Rojan 411'6
J
28. 3. 1990
menjalnica
slikovna križanka z našim umetnikom
□
□
□
□
B
m
□
□
Ugani, kaj predstavljajo spodnje sličice in besede vodoravno in navpično razporedi v lik. Če jih boš vse pravilno razporedil, boš v sivih poljih navpično dobi! ime in priimek našega umetnika na sliki.
čksuJtoj Cačfto/l
y04
k&hFoN^vm wn&ina
kvizi uganke rebusi ■*- križanke w anagrami puzzle •** slikovne križanke
naši in drugi slikovni kvizi
Ime
našega
umetnika
Klanjščka
iz
Števerjana?
□	Gojmir
□	Vladimir
□	Stanislav
2
4
5
Ime slavnega
italijanskega
filmskega
režiserja
Fellinija?
□	Mario
□	Giancarlo
□	Federico
Dobitnik
Nobelove nagrade za mir leta 1984 na sliki?
□	D. Tutu
□	L. B. Pearson
□	D. G. Pire
Koliko let je letos dopolnil slavni košarkar Dino Meneghin?
□	Petintrideset
□	Štirideset
□	Osemintrideset
Kdo je ameriški zvezdnik na sliki?
6
□	R. Redford
□	S. Stallone
□	D. Hoffman
Ime
naše gledališke igralke C ah ari j e?
□	Sonja
□	Vesna
□	Miranda
Kdor je pravilno odgovoril na vseh šest vprašanj, si zasluži oceno odlično, kdor na 5 vprašanj je njegova ocena 8, kdor na 4 vprašanja -7, kdor na 3 vprašanja 6. Točen odgovor na samo 2 vprašanji, pa je ocena nezadostna.
slikovna križanka za minipoliglote
S pomočjo že vpisanih črk in črnih polj razporedi v lik slikam odgovarjajoče besede v angleščini, oziroma v italijanščini, v oklepaju ob risbicah.

■

			 	
minlkrižkraž
slikovna križanka
'■“l' ^
llllllll
DERIVAT
AMONIAKA
BIVŠI
BRAZ.
NOGOMETAŠ (0101 ... PELE)
OZEK
KOS
BLAGA
ODPRTINE V ZIDU
SAMOSTOJNOST.
NEODVISNOST
ITALIJANSKA DEŽELA Z ANCONO
IME. SLOV. SLIKARKE KOBILCE
GLAVNO
MESTO
SEN6ALA
ŠVEDSKA
OKRAŠENJE.
DEKORACIJA
KUBANSKI
MINISTER
(RAUL)
AVSTRIJSKI
SMUČAR
(HANS)
BLIZU V ANGL
PLES ... AND ROLL
AVSTRIJA.
JAPONSKA
URAD
EKONOMA
DRŽAVA Z GLAV. MESTOM PARIZ
FRED
ASTAIRE
JUŽNOAMERIŠKA
KUKAVICA
KLEMENT
JUG
MAJHNA
ROKA
VRSTA
JAPONSKEGA
AVTOMOBILA
PRVA ČRKA
DRUGO IME ZA TROJO
DESNI
PRITOK
DONAVE
UGANDSKI
PREMIER
(101)
IT.
PEVEC
PAOLI
NIZEK
ŽENSKI
GLAS
MAJHNI
KONCI
POLOTOKOV
TETE
VIT.
REINHOLD
MESSNER
ALBERT
EINSTEIN
POLICIJSKA
VERIGA
FERDO
VESEL
IT. MODNI KREATOR (GIORGIO)
slovarček
AMID — derivat amoniaka.
AMIN — ugandski premier (Idi).
ANI — južnoameriška kukavica.
ANIENE — levi pritok Tibere.
ARO — vulkan na otoku Mindanao.
ARMANI — znani italijanski modni kreator (Giorgio).
ESTRI — derivati alkoholov, ki nastajajo pri reakciji alkohola s kislino.
HERO — v grški mitologiji ljubica Leandra, ki je vsako noč k njej plaval čez Helos-pont, dokler ni utonil; Hero se je vrgla v morje.
IZOTOP — ena od dveh ali več oblik kake kemijske prvine.
ROA — bivši kubanski zunanji minister (Raul).
VAVA — slavni bivši brazilski nogometaš, ki je sestavljal napadalno konico brazilske reprezentance (Didi, Vava, Pele), ko je na svetovnem prvenstvu na Švedskem leta 1958 osvojila naslov svetovnega prvaka.
magični lik
Ugani, kaj pomenijo spodnje razlage in razporedi v Uk odgovarjajočo besedo, ki jo boš lahko bral vodoravno in navpično.	1	2	3	4
	2			
1.	del roke ali noge: zemlja, 2.	gornja okonnčina, ud,	3			
3.	atletska panoga, 4.	oblika, lepo vedenje.	4			
premikalnica
Gornje besede premikaj drugo pod drugo, tako da boš dobi! v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zelo razširjene krmilne rastline.
S P O L N I K E V E R E S T SEČEVOD KLOBASA


nrniikrižkraž
slikovna križanka
M
Ugani, kaj predstavljajo zgornje risbice in njih besede razporedi vodoravno in navpično v Uk, v katerem imaš v pomoč že nekaj napisanih črk.
osmosmerka - »puzzle«
Po abecednem redu navedene teniške igralke so v liku pomešane v vseh osmih smereh (vodoravno, navpično, diagonalno, naprej in nazaj). Ko boš uokviril vse, ti bo ostalo še 7 črk, ki tvorijo priimek še ene teniške igralke iz Španije, kateri je ime Arantxa.
FABER FRAZIER GARRISON GARRONE GOMER GRAF HANIKA KELESI
MAC GREGOR MAGERS MANDLIKOVA
NAVRATILOVA
PARADIS
PAZ
REGGI
REHE
SABATINI
SAVCENKO
SELEŠ
SLOANE
SUKOVA
ZVEREVA
odvzemanje črk
Spodaj imaš razne risbice. Ugani, kaj predstavlja risbica, potem pa druga v isti vrstici in si zapiši obe besedi. Druga beseda je sestavljena iz enakih črk kot prva, razen ene črke, ki jo vpiši v prazen kvadratek ob strani.
Če boš v kvadratke izpisal vse črke, boš navpično (v kvadratkih) lahko bral ime jugoslovanske luke na sliki.
igra z računalnikom
Igro je pripravil
MITJA MALALAN in to za
COMMODORE 64
140 1S0 160 170 160 190 S00 810 880 830 840 850 860 870 £80 £90 300 310 380 330 340 350 360 370 380 390 400 4 10 480 430 440 450 460 470 460 490
• IFOR1-1T015»A*<	D-HNEKT
i
"BI
DIMA** 15)	15) l I*-1
PR1NT "U"‘B*-‘.......
PR1NT "JM
FOR 1«1 TO 151 1NPUT" IME VALUTE1/X*
1F X*-*«-" THEN U-1-H GOTO 830
A«* I >-MID*:< 8TR*< 1 > + " JT +X*+ "B" ♦B<,8,6 )
hCKTl
PR lNT"i^H" I PR 1NTI PR 1NT» PR INT
FOR 1-1 TO Ul PRINT A*<I)iNEXT
PR INT H*) l iNPUTM< flCBAMBIO/flaiUANT. > ";X*
1F X*-"C'' THEN GOSUB 890»GOTO 830 IF	THEN GOSUB 3801 GOTO 850
GOTO 8301
PR1NT H*J « INPUT “l	VALUTA-ZH*
X-VAL(X*>i IF X*-,’+-M THEN RETURN
IF X< 1 OR X>U THEN 890	VREDTO^U
FRINT H*J i PR INTA** X > Z i 1NPUT	KLjL^'u^ Z X*
IF LEN<X*)>7 THEN 380
A< X)-VAL( X*) l IF A-;X)-0 THEN 380
PRINTt
PRINTiPRINTiPRINTiFOR 1-1 TO U
PRINT A#CI>A<I)i NEXTi GOTO 890
PRINT H*Z i INPUT" VALUTA'‘/X*l 1FX*< "O "THEN 380
IF X*-"4-» THEN RETURN
O-VAL< Xi>> I IF Q< 1 OR O >U THEN 380
PRINT H*A*(Q)Z l 1NPUT"B Q. "ZX*?I IFX*-"4-"THEN 380
X-VAL< X*>IREM
PRINTiREM H	\
PRINTiPRINTiPRINTiFOR 1-1 TO U PRINT TAB<4> MID*( 6TR*< A( I > > + 1*, WB) Z PRINT"fl"MID*< 8TR*< X*A< Q)/A< t > > + I*,8,9>
NEXTl PRINT"H*lPRINTiPRINTIPRINT PRINTIREM
FOR 1-1 TO UiPRINT A*< I>lNEXTiGOTO 410
READV.
minikrižicraž
kombinacijska križanka								
. '•■j'	%.								Ši r " : <0* 'P j < ~Vm >,.P
								
								
								
			I					
								
			:					
								
								
			L	ilFHilll				
				i 1 _ : :h! sil				
				■111				
Razporedi v lik vodoravno in navpično vse spodnje besede. Če jih boš pravilno razporedil, boš v sivih poljih navpično dobi! ime italijanskega mesta na sliki. 2	črki: AR, DA, EN, IR, KA, LA 3	črke: ANA, ATO, ONE, ONU, URA 4	črke: IGLA, LEAN, NETO, OARA, OLEG, REAL, SKRB, TILI, TITO, TLAK 5	črk:	PROST 6	črk:	CIANID, FRANCE, FRANKI, RABOTA', ROBERT 7	črk:	ILEGALA, PROTEIN, TORONTO								
od pike do pike
£g SZ
od 1 do 66
kQj S0 bO prikOZOlO pobarvaj samo dele označene s piko
6
mm
.



za male nogometne izvedence
Spodaj imaš nogometno igrišče, na katerem so napisane številke in več črk, ki sestavljajo primek italijanskega nogometaša. Priimku manjka ena črka in namesto le-te je okvirček. V okvirček izpiši črko, tako da boš dobi! priimek tega italijanskega nogometaša in te črke nato prenesi v kvadratke pod sliko na tvoji levi. Če boš pravilno izpisa! vse črke, boš dobil ime in priimek znanega Interjeve-ga nogometaša na sliki.
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
										
9 MASSADO
11 MANN DNI
10 BENEDETDI
7 URDAN
8 □□ NAPOLI
6 □NCELOTTI
4 VIERCHDWOD
5 TRICELHA 3 DARBONI
2 BERGOMD
1 CERVODE
mdiBkrižkraž
rešitve iz te številke
NASLOVNA STRAN
Slikovna križanka z našim umetnikom
Klop - tra - likalnk - A - TL - ABA - vlačilec - Danica - I - IV - ČA - oj - jak - osa. Na sliki = Klavdij Palčič.
STRAN 2
Naši in drugi slikovni kvizi
1. Vladimir, 2. D. Tutu, 3. Štirideset, 4. Federico, 5. R. Redford, 6. Miranda.
Slikovna križanka za minipoliglote
1. castle, 2V. cup, 2N. carota, 3. piano, 4. maga, 5. gate, 6. sarta, 7. otto, 8. letto, 9. re, 10. at.
STRAN 3 Slikovna križanka
Amid - Vava - trak - okna - S - near - torero - ekonomat -Francija - F. A. - K. J. - a - Isar - Amin - Gino - alt - rtiči -zie - A. E. - kordon - F. V. - Armani. Na sliki = Steffi Graf.
Magični lik
1. prst, 2. roka, 3. skok, 4. takt.
Premikalnica
Rešitev - Pesa - oves - leča.
STRAN 4
Slikovna križanka
Torba - lovec - kamen - Krpan - Matej.
Osmosmerka - »puzzle«
Rešitev = Sanchez.
Odvzemanje črk
Rob - Ob = R; ekipa - kipa = e; volk - vol = k; krat - krt = a. Rešitev = Reka.
STRAN 6
Kombinacijska križanka
France - protein - rabota - one - ONU - skrb - Ir - Tito - da -La - Toronto - ilegala - Lean - ar - igla - KA. Na sliki = Bologna.
STRAN 7
Za male nogometne izvedence
I	Cervone; 2 Bergomi; 3 Carboni; 4 Vierchovvod; 5 Tricella; 6 Ancelotti; 7 Urban; 8 De Napoli; 9 Massaro; 10 Benedetti;
II	Mannini. Rešitev = Nicola Berti.
STRAN 8
Slikovna križanka - italijanski umetniki
Laos - GE - Mann - enka - iskrinje - otok - otroci - Nil - tri -Hero - Ati - stik - ENEL - rešeto - sleme - dz - Po - igla - I. G. - Tizian - RO - grb - etiketa - novelist - Apo - očka. Na slikah = Leonardo, Giotto, Michelangelo, Tizian.
imnikrižkraž

slikovna križanka - italijanski umetniki
NASPROTJE
MED
DVEMA
POJMOMA
RIBIŠKA
MREŽA
DEŽELA V INDOKINI
NEMŠKI
PISATEU
(THOMAS)
ŠOP
ISKER
KOPNO OBDANO Z VODO
OBISKOVALCI
VRTCEV
IZENACEVAJE PRI ŠAHU
SOV.
NOGOMETAŠ
PROTASOV
AFRIŠKI
VELETOK
			
UHO
ŠTEVILO
MITOLOŠKA
LJUBICA
LEANDRA
SLOV.
GLASBENIK
SOSS
IT.
ELEKTRIČNA
SLUŽBA
DELO KOT ILIADA
POŽELENJE
PROIZVOD
REŠETARJA
ENA OD DVEH OBLIK KEM. PRVINE
VRH
STREHE
POL
GIRA
DOZA
BREZ
SAMOGLASNIKOV
ŠIVANKA
REKA
PAD
ŽENSKO
IME
IGO
GRUDEN
VOKAL
BREZ
KONSONANTOV
PISATEU
ANDRIC
STALNA
OZNAKA
MESTA
AVTOR
NOVEL
VULKAN NA OTOKU MINDANAO
MAJHEN
KONEC
POLOTOKA
PRIPADNIK
BASKOV
«
■M



HM#
' J
Berlinski glasbeniki po 20 letih v Italiji
Po skoraj 20 letih (zadnjič so namreč nastopili v Benetkah leta 1971) se Berlinski filharmoniki vračajo v Italijo. In zdi se, da tokrat prav nič ne ogroža koncerta 31. marca v Občinskem gledališču v Ferrari. Odpoved koncerta novembra v Rimu in Firencah je namreč sprožila val polemik, na katere še niso vsi pozabili. Da tokrat ne bo presenečenj jamči tudi ime Claudia Abbada, ki je po smrti Herberta von Karajana prevzel vodstvo orkestra, istočasno pa je dirigent tudi povezan s Ferraro, ki jo je izbral za sedež ansambla Chamber Orchestra oi Europe. Spored predvideva skladbe Beethovna, Schuberta in Weberna.
Ugled Berlinskih filharmonikov ni majhen. O orkestru, ki so mu nadeli vzdevek »najpopolnejši glasbeni inštrument na svetu«, je dirigent Carlo. Maria Giulini nekoč povedal: »Z njimi človek ponovno odkrije pravi smisel sodelovanja pri muziciranju, ko je vsak posamezni član orkestra sposoben nuditi svoj delež pri interpretaciji.« Berlinski filharmoniki so zanimivi tudi po strukturi orkestra, ki si je kmalu po nastanku pred 108 leti izbral pot samoupravljanja in dogovarjanja za vsako pobudo in izbiro.
Bilo je leta 1882, ko se je 54 profesorjev, ki so igrali v cesarskem orkestru mojstra Benjamina Bilsena, uprlo in zahtevalo boljše delovne pogoje. Glasbenike so odpustili in 1. maja istega leta so ustanovili Berlinski filharmonični orkester in torej jedro ansambla, ki je postal najboljši orkester tega stoletja. V začetku je skupina nastopala celo na vaških praznikih. Potem so prišla leta velikih uspehov, k čemur so prav gotovo pripomogli ugledni dirigenti, ki si jih je orkester izbiral. Imenovanje dirigentov je prava slavnost, ki poteka strogo tajno. Tako je, denimo, pred dobrim letom presenetilo ime Claudia Abbada, medtem ko so med »favoriti« bila imena drugih dirigentov. Prav tako si orkester izbere tudi upravnika, razpravlja o sprejetju novih članov in o programih. Zgodovinski je bil spor s Karajanom, ki je skušal vsiliti novega člana, čeprav je orkester pod njegovim vodstvom doživljal velike uspehe s sto in več koncerti na leto in je tudi uspel osvojiti mednarodno diskografsko tržišče.
Prvi dirigent Berlinskih filharmonikov je bil Hans Von Bullov, ki je kot bis ponudil občinstvu celo Beethovnovo Deveto simfonijo. Za njim je prevzel vodstvo Arthur Ni-kisch, ki je bil pobudnik prve »dolge plošče« leta 1913 s posnetkom Beethovnove Pete simfonije. Doba Wilhelma Furtv/anglerja se je začela leta 1922 z odpiranjem sodobni glasbi, kar so prekinili nacisti, ki sicer niso odstavili dirigenta, le glasbenikov je bilo vedno manj. Odstavili so ga zavezniki januarja leta 1945 (nadomestila sta ga najprej Leo Borchard in kasneje mladi Sergiu Celibidache) in vrnil se je šele leta 1947. Orkester ima svoj sedež v Hans Scha-ron Bau ob Brandemburških vratih, po katerih je tik pred božičem za prvi koncert z Abbadom prišlo 2000 gledalcev iz vzhodnega Berlina, ki jih je dirigent izrecno povabil in jim zagotovil brezplačen vstop v koncertno dvorano.
Po oskarju navdušenje in prve polemike
Komaj prejeti oskar je italijanskemu režiserju Giuseppeju Tornatoreju odprl vsa ameriška vrata: distributerji so samo dva meseca po italijanski predpremieri ponudili Tomatorejev zadnji film Stanno tutti bene z Marcellom Mastroiannijem, ki se je tokrat rešil vloge osvajalca; istočasno mu kar dva producenta ponujata možnost, da snema s film kjerkoli (lahko tudi v Italiji) in po kakršnemkoli scenariju. Ponudba brez omejitev spravlja režiserja nekoliko v zadrego, kot je sam povedal, ker si mora prevzeti sam prav vso odgovornost v svetu, kjer te vedno sodijo po zadnjem delu.
Navdušenje nad Oskarjem, ki je po 16 letih (od Fellinijevega Amarcorda) spet prišel v Italijo, pa je seveda veliko, čeprav so se tudi že dvignile prve polemike. Oglasil se je, denimo, Lino Micciche, predsednik Sindikata filmskih kritikov, da bi se branil očitkov, ki letijo na račun italijanskih kritikov in njihove ne prav laskave ocene Tor-natorejevega filma. Kritike so slonele na prvi verziji filma, ki je trajal dve uri in 40 minut. Potem so ga premonti-rali in skrajšali, v drugi verziji je požel priznanje v Cannesu in v Los Angelesu. Micciche je zelo poudaril, da je film Nuovo dnema Paradiso predlagala kot italijanski film, ki naj se poteguje za oskar, komisija, v kateri so bili tudi kritiki.
Največ prahu pa dviguje ta trenutek polemika okrog besed, ki jih je izgovoril Billy Crystal v svojem monologu o Hollywoodu. Govoril je o Italijanih, ki kupujejo družbo MGM (in torej cikal na Giancarla Parrettija), in dodal, da lev odslej ne bo več rjovel, temveč se bo skliceval na 5. amandma (ki zagotavlja zaslišemim pravico, da ne govorijo, če jim to lahko škodi). Te pravice so se pogosto posluževali mafijci. Organizacija Sons of Italy je nemudoma zahtevala, da se Crystal v 48 urah opraviči, ker je žalil Italijane z mafijci pred najširšim krogom gledalcev. Takoj nato se je v istem smislu oglasila tudi National Italian American Foundation.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Zanimivo v revijah o otrocih
V	roke smo dobili novo, marčno številko slovenske revije Otrok in družina. V mejah možnosti skuša ta revija biti dovolj privlačna tudi navzven, vsebinsko pa lahko trdimo, da je vseskozi dovolj aktualna, koristna in zanimiva.
Že naslovnica nam v pisanih barvah nakazuje pestro vsebino: Koliko otrok?, Šola za jutri!, Nemiren otrok, Nedonošenček, Obiskujemo družine in poudarjeno Tudi očka naj poskrbi zame!
Članek izpod peresa Draga Čeparja z ljubljanskega Instituta Jožef Stefan pod naslovom Koliko otrok? spregovori nekoliko drugače o problemu brezposelnosti v luči rojevanja otrok. Zato poglablja vprašanje: Ali z rojstvom otroka res povečujem brezposelnost in s tem zmanjšujem blagostanje družbe?
V	zvezi z rojevanjem slovenskih otrok pa so tudi članki Hej, na ljubezen ne pozabite Azre Kristančič ali Vse Slovenke nismo za splav!, ki ga je napisala Ana Kos-Plestenjak in zapis Alenke Lobnik-Zorko Moji trije otroci so moja privatna stvar.
Na šolsko področje sega članek Učbeniki, ki se ukvarja s pripravo in zalaganjem učbenikov kot sestavnega dela vzgojnoizobraževalnega procesa kot odražanje kulture življenja naroda.
Pogovor z ministrom za šolstvo iz Slovenije dr. Ludvikom Horvatom nosi naslov Spremembe v šolstvu. Za izhodišče je članku služila napoved stavke vseh učiteljev ob koncu februarja.
Zanimiva in nikoli dovolj upoštevana je tema, ki jo razčlenjuje dr. Anica Kos: Strah. V tem posebnem primeru gre, kot nam napoveduje tudi podnaslov, za izostajanje iz šole zaradi strahu za šolsko fobijo. Dr. Kosova nam pojasnjuje, zaradi česa lahko pride do fobije in kako lahko otroku pomagamo.
Na konkretna vprašanja bralcev odgovarjajo strokovnjaki v posebni rubriki Vi sprašujete, mi odgovarjamo. Kako navajati malega otroka na osebno čistočo svetuje psihologinja Slavica Po-gačnik-Toličič.
Fenomen, ki ga je vse več, daje naslov tudi članku psihologinje Marje Strojin: Nemirni otroci. Članek je tokrat analiza tega pojava. Za naslednjo številko pa psihologinja napoveduje Načrtovanje pomoči, ki bi premagala občutke nemoči in krivde pri starših in vzgojiteljih nemirnih otrok.
Kako in kdaj izdirati mlečne zobe je problem, ki ga obravnava Mag. Vera Rant.
Socialna delavka Marta Vodeb-Bonat skuša osvetliti s posebnega zornega kota, kakšna naj bo Šola za jutri! Preprosta navodila, kako ravnati z učenci, ki niso povsem taki kot vsi ostali, da mu pomagamo, če njegove težave sprejemamo, pomagamo mu, kadar se soudeležimo iger, največ pa mu pomagamo z veliko mero strpnosti in potrpežljivosti. Sama avtorica pa se zaveda, kako je videti zelo preprosto, ko razmišljamo p teh stvareh, v praksi pa je dostikrat težko najti pravo besedo o pravem času...
Zanimivi pa so tudi zapisi o Izkušnjah iz vrtcev in iz dela zveze prijateljev mladine Slovenije.
Med članki, ki obravnavajo dojenčke in malega otroka, so zanimivi predvsem tisti, ki se mudijo ob figuri očeta. ,
V	rubriki Obiskujemo družine je na vrsti zapis Neve Železnik o Kavčičevih iz Šentjošta, ki imata kar šest otrok.
V	tej številki revije Otrok in družina odpira uredništvo novo rubriko z naslovom Žensko pismo. V njej nameravajo objavljati dopise in pogovore na malce drugačen način: kot dobri prijatelji, ki zaupajo to in ono iz svojega osebnega in družbenega življenja, ki ne pišejo le z glavo, temveč tudi s srcem. Urednica bo Manca Košir.
Revijo seveda dopolnjujejo že dobro vpeljane rubrike Iz dnevnika socialne delavke in Pozdravljeni otroci ter kopica krajših zanimivih in aktualnih zapisov.
Disleksija
Med revijami, ki izhajajo v Sloveniji, se tokrat pomudimo ob reviji Zdravje, ki v marčevski številki med drugim govori o motečem pojavu v razvoju nekaterih otrok.
Naslov članka je Disleksija: ni le motnja v branju. Članek sicer ni avtorsko podpisan, zato sklepamo, da gre za prevod, vendar je dovolj zanimiv za starše in vzgojitelje. Posebej, če želijo izvedeti kaj več o tej motnji, ki se kaže v obliki težav v branju tudi pri učencih, ki morda pri drugih predmetih nimajo problemov.
Znanstveniki so namreč ugotovili, da gre za široko motnjo govora, pri kateri je težava z branjem le najvidnejši znak.
V	članku iz omenjene revije lahko najdemo nekaj koristnih napotkov za premagovanje teh težav.


:
današnji televizijski in radijski sporedi
j ^ RAI 1___________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Gli occhi dei gatti - La pecora bi-anca
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Gran premio -pausa Caffe
14.10	Kviz: II gioco piu bello del mondo (vodi Gabri-ella Carlucci)
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Variete: Occhio al bi-glietto
16.10	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Odprti prostor
17.55	Iz parlamenta
18.00	Kratke vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Gran Premio
23.00	Dnevnik
23.10	Aktualnosti: Droga -che fare?
24.00	Nočni dnevnik
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintomi
RAI 2______________
7.00	Variete: Patatrac
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Dokumentarec: Anato-mia di un restauro
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igra: 16.20 Tutti per uno, sledi film Donatella (r. Mario Monicelli, i. Elsa Martinelli)
17.00	Vesti in Lepa Italija
17.35	Rubrika: Tutto sul Due -II gatto e la volpe
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Faber
19.25	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nadaljevanka: Aguile (r. Nini Salerno, 3. del)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.20	Variete: Ritira il premio...
22.50	Aktualno: 1990 Mode
23.30	Košarka: Enimont-ČSKA (ženski finale pokala prvakov)
0.20 Dnevnik in vreme
1.00	Film: L'angelo stermina-tore (dram., r. Luis Bu-nuel, i. Jose Baviera, Silvia Pinal)
|	^ RAI 3	|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Alle porte di Bisanzio, Tolti dalla strada, Regioni allo specchio - Lombardija
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Telestoria - Sredozemlje
15.30	Videosport: rubriki o rallyju in nogometu, EP v motokrosu
17.00	Nanizanki: Valerie - La prima volta, 17.30 Vita da strega - II cane di časa Stephens
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Dirka po Kalabriji
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
19.55	Nogomet under 21: Špa-nija-Italija (iz Alicante-ja)
20.45	Dnevnik - nocoj
21.50	Film: Poliziotto senza paura (krim., It. 1978, r. Stelvio Massi, i. Mauri-zio Merli, Joan Collins)
23.25	Variete: Fuori orario
0.05 Filmske novosti
0.15 Nočni dnevnik
|	TV Ljubljana 1	|
9.05	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Indijanske legende
9.30	Šolska TV: Pota odraščanja - Ljubezen pri sedemnajstih; 10.00 Estetska vzgoja (2. del), 10.20 Kulturna dediščina
10.30	Aktualno: Alpe Jadran
11.00	Video strani
14.50	Video strani
15.00	Žarišče (pon.)
15.30	Nanizanka: Khan (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Mozaik. Alpe Jadran (P°n.)
17.15	Šolska TV (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.35 nanizanka Ovčar Hobo (2. epizoda)
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Bluebell (P. Whe-eler, r. Moira Armstrong, 4. del)
21.00	Tednik
22.05	Dnevnik in vreme
22.25	Film: Prestop (dram., Sl.
1980, r. Matija Milčinski, i. Mirko Bogataj, Milada Kalezič)
23.55	Video strani
[~(iP) TV Koper
13.45	Nogomet: Anglija-Bra-zilija
15.30	Košarka NBA
17.15	Variete: Snov/ Board Show
17.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Volitve v Sloveniji
20.30	Nogomet: Škotska-Ar-gentina
22.15	TVD Novice
22.25	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.25	Teniški turnirji
0.25 Nogomet: SZ-Nizozem-ska
TV Ljubljana 2
17.50	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: 'Alo, 'alo
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dok. oddaja: Življenje je stavilo na zeleno
21.15	Plesni nokturno: Peer Gynt
21.20	Dok. oddaja: Izziv
21.40	Večerni gost: Melita Vovk
22.25	PEP v košarki (posnetek iz Splita)
CAHALB S______________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-glia americana - L'eredi-ta, 9.00 Love Boat - Doc ci riprova, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale 5 za vas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia (vodi Umberto Smaila), 18.00 O.K. II prezzo e giusto (vodi Iva Zanicchi), 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Columbro)
20.25	Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Raffaele Pišu)
20.35	Kviz:Telemike
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Variete: Striscia la noti-zia (pon.)
1.10	Nanizanka: Lou Grant -II campione
RETE 4________________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - Dov'e il genio (3. del)
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dellamo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d’amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Vita da cani
20.30	Film: Ispettore Branni-gan - La morte segue la tua ombra (krim., VB 1975, r. Douglas Hickox, r. John Wayne, Richard Attenborough, Mel Fer-rer)
22.40	Variete: Qua la zampa!
0.55 Film: Destino in agguato
(dram., ZDA 1964, r. Ralph Nelson, i. Glenn Ford, Nancy Kwan)
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon - Pizza al tritolo, 11.30 New York New York - Il primo del-la lista, 12.35 Chips - U-angelo di Pounch, 13.30 Magnum P.I. - Da Mosca aMaui
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Batman - Pe-ricolo di morte
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.35	Nanizanki: Llncredibile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans - Nč preghie-re, ne minacce
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Film: Starman (fant., ZDA 1984, r. John Cam-perter, i. Jeff Bridges, Karen Allen)
22.50	Športna oddaja: Viva il mondiale
23.20	Šport: Grand Prix 0.30 Nanizanki: Star Trek, 1.30Kronos
ODEOM_________________
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Smešnice
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Il elan dei Barker (dram., ZDA 1969, r. Ro-ger Corman, i. Shelley Winters, Robert de Niro)
22.30	Šport: Caccia al 13
23.00	Reportaža
23.30	Filmske novosti
24.00	Naniznaka: I classici del-1'erotismo - Una villa in campagna
TMC___________________
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	Glasba: Clipclip
15.00	Risanke: Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: Donna senza tempo (dram., Kan. 1972, r. Paul Almond)
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Uccidi, uccidi ma con dolcezza (dram., VB 1970, r. John Newland)
22.20	Šport: Snežni planet
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: La lunga corsa (dram., r. Paul Gabor)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanka: Boys & Girls
12.00	II salotto di Franca
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Glasbena oddaja
13.30	Nanizanka: James
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nadaljevanka: Moše (zgod., It. 1976, i. Burt Lancaster, 2. del)
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Italia a Cinguestelle
23.00	Nan.: Dick Van Dicke
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledar, 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje: MPZ Vesna iz Križa (dir. Ivo Lešnik); 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra;
15.10	Četrtkova srečanja; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (63. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkur-ček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana;
18.30	Ljudske pesmi raznih narodov; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli;
20.00	Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Pismo iz; 11.10 Iz raznih kotov;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radioscena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Seznami prostovoljnih skrutinatorjev, kontrola belih glasovnic
Vrsta novosti glede poteka majskih upravnih volitev
V	Steverjanu premiera Jurčičeve igre Domen
V	postavitvi dramskega odseka društva Sedej
Precej novosti se obeta ob napovedanih majskih upravnih volitvah. Ne toliko glede kandidatur, čeprav bo tudi na tem področju, kot se sliši, precej novosti, ampak glede samega poteka priprav in izvedbe volitev. Prav te dni prejemajo občinski volilni uradi preko prefektur navodila o vseh novostih, ki jih prinaša zakon št. 53, objavljen v Uradnem listu 22. t. m.
Novi predpisi so bili, kakor ni težko ugotoviti, sprejeti zato da se še bolj zmanjšajo možnosti poneverjanja volilnih izidov. Pri tem se je treba pač nujno spomniti dogodkov v Neaplju, pa morda še kje drugje. Precej novosti
je tudi glede izbire skrutinatorjev na voliščih, imenovanja tajnikov na voliščih, predstavitve kandidatnih list, pregledovanja in štetja glasov.
Skratka kup novosti, ki bi utegnile, z ozirom, da gre pač za novost, zakasniti celoten postopek. Prizadeti bi bili v tem primeru najprej novinarji, saj ne bi mogli objaviti, že naslednji dan, dokončnih (čeprav neuradnih), podatkov izida volitev.
Najprej glede skrutinatorjev na voliščih. Do zdaj je bilo predvideno, da to nalogo opravlja pet oseb, ki se izberejo z žrebom in ob uporabi računalni-
Prvi kandidati SSk
Na upravne volitve se, tako kakor pri vseh strankah, pripravljajo tudi pri Slovenski skupnosti. Volitve so bile osrednja točka zadnje seje pokrajinskega sveta SSk, kakor izhaja iz poročila, ki smo ga o omenjeni seji prejeli in ki ga objavljamo v celoti.
"V Gorici se je sestal pokrajinski svet SSk z namenom, da preuči sestavo kandidatnih list za prihodnje občinske volitve. Najprej so se člani izrekli v prid predlogu tajništva, naj se v prihodnje stranka še bolj zavzema za to, da bi vanjo vstopilo čim več Slovencev, tudi takih, ki imajo drugačna ideološka prepričanja od večine v SSk, saj mora v slovenski stranki vsakogar združevati enotna pripadnost istemu narodu, neglede na splošna gledanja.
Za goriško občino bodo kandidirali trije nosilci liste, po abecednem redu:
Marjan Breščak, Aleš Figelj in Bernard Špacapan. Ostali kandidati (vseh bo 40) bodo v abecednem redu in bodo predstavljali v pravilnem sorazmerju vse predele goriškega občinskega volilnega območja.
V	Krminu bo kandidat Stanko Prinčič nastopil zaradi posebnih razmer na listi krščanske demokracije kot neodvisen in bo v primeru izvolitve zastopal izključno interese Slovencev v kr-minski občini. Eden od poglavitnih problemov bo odprtje slovenske osnovne šole v Krminu v središču mesta.
V	dokončni fazi je tudi postopek za sestavo in predstavitev list SSk v Doberdobu, Steverjanu in Sovodnjah, kjer bodo za SSk nastopali tradicionalni in novi kandidati, ki jih je tokrat kar precej."
ka. Mehanizem pa se je izkazal za sila neroden in predvsem neuporaben, saj se je veliko izžrebanih odpovedalo državljanski dolžnosti. Skratka, občani zelo neradi sodelujejo. Novi zakon predvideva, poleg osnovnega seznama skrutinatorjev, ki se zberejo z žrebom, tudi rezervni seznam in to na podlagi prostovoljnih prijav. Iz tega seznama bodo črpali skrutinatorje, če bi jih slučajno zmanjkalo iz osnovnega seznama.
Sicer se tudi ob tej normi pojavljajo dvomi o številu interesentov. Vsekakor, kogar stvar zanima, se lahko do 12. aprila javi na županstvu, v volilnem uradu. V poštev pridejo polnoletne osebe, ki niso starejše od 70 let, ki so vpisane v volilne sezname občine in ki imajo obvezno šolsko izobrazbo ter izpolnjujejo še nekatere druge pogoje.
Novost, ki jo vnaša zakon št. 53 je tudi v tem, da tokrat ne bo običajne borbe za prvo mesto na volilnici. Vrstni red strank bodo namreč določili z žrebom. Novost je tudi prisotnost predstavnikov liste, oziroma strank na voliščih v občinah z manj kakor pet tisoč prebivalci. Novost je v posebnem postopku pregledovanja, overovljanja in štetja belih glasovnic ter preferenčnih glasov, kakor tudi glede imenovanja tajnika volišča, ki ga odslej določi predsednik.
In po posledicah najbrž najbolj težka ali vsaj nevšečna novost je, da morajo stranke, ki niso prisotne v parlamentu, zbrati neprimerno več podpisov za predložitev kandidatnih list.
Uvodoma smo zapisali, da občinski volilni uradi šele te dni dobivajo preko prefektur navodila, ki pa še niso povsem dodelana, zato je seveda tudi naša informacija, nujno nepopolna.
Pri SKPD Sedej v Steverjanu so po triletnem premoru obnovili odrsko dejavnost, ki se bo, kot napovedujejo, zdaj redno nadaljevala. V nedeljo so v Sedejevem domu pripravili premiero Jurčičevega Domna. Igro je režiral Franko Žerjal, v glavnih vlogah pa so igrali Jelko Komjanc, Valentina Humar, Silvan Vogrič, Marko Černič, Kazimir Černič, Branko Terčič, Marko Terčič, Simon Komjanc in Anamarija Škorjanc. Poleg omenjenih so pri postavitvi igre sodelovali, bodisi kot statisti, bodisi pri pripravi kulis še številni drugi člani društva.
Domačini so se v lepem številu odzvali vabilu obnovljenega dramskega odseka društva ter do zadnjega napolnili dvorano ter izvajalce nagradili s toplim aplavzom.
Po nedeljski premieri, imajo člani odrskega odseka SKPD Sedej v načrtu nekaj gostovanj. Vsaj tri ali štiri, pravijo. Trst, Koroška in morda kak bližnji kraj v Sloveniji.
Jeseni pa bodo začeli študirati novo igro. Dela še niso izbrali, a bo, kot se zdi, spet na vrsti kaka ljudska igra.
Z nedeljske premiere Domna v Števerjanu (foto Pavšič).
Nova določila glede posesti orožja in streliva
Sredi marca je začel veljati zakon št. 36 z dne 21. februarja 1990 (objavljen v Uradnem listu št. 49 z dne 28. februarja ), ki uvaja precej novosti glede posesti orožja, streliva in eksploziva. Zakon prinaša precej sprememb v odnosu na dosedanje predpise (zakon 110 iz leta 1975), opozorja Goriška kvestura.
Po novem je dovoljena posest treh strelnih orožij (doslej samo dve), seveda redno prijavljenih. Posest; zbiranje in prenašanje starinskega in neuporabnega orožja je dovoljena brez kakršnega koli dovoljenja, oziroma soglasja. Predpisi glede posesti in prenašanja orožja ne veljajo v primerih posesti ali prenašanja signalnih raket in zadevnega streliva in to v primerih, ko je uporaba teh naprav urejena z zakonom ali je njihova posest in uporaba predvidena za signalizacijo v primeru nesreče ali drugih primerih (n. pr. dejavnost civilne zaščite).
Zakon predvideva tudi možnost, da lastniki neprijavljenega orožja v roku 180 dni od začetka izvajanja zakona, lahko uredijo svoj položaj, tako da orožje in strelivo oddajo na policijski ali karabinjerski postaji.
Danes bodo v Tržiču splavili velikanko Regal Princess
V tržiški ladjedelnici bodo danes predpoldne - razen v primeru izredno slabega vremena - splavili ladjo velikanko Regal Princess, ki jo gradijo po naročilu angleške družbe P. and O. Ladja, dvojčica Crown Princess, ki so jo že dokončali in bo čez kakšen mesec odplula na prvo križarjenje po Sredozemlju, medtem ko bo kasneje plula med Aljasko in Karibskim morjem, tako kakor dvojčica, je največja potniška ladja, kar so jih kdaj zgradili v italijanskih ladjedelnicah. Dolga je 245 metrov, široka 32, visoka pa 53 metrov. Na krov lahko sprejme 1750 potnikov poleg 650 članov posadke. Potniške kabine so razvrščene v trinajstih nadstropjih. Na ladji je kar nekaj plavalnih bazenov, kinodvorana, nočni klub, igralnica, telovadnica itd.
Ladjo bodo splavili s poplavljanjem doka. Postopek se bo pričel predvidoma ob 10.30, vendar danes ne bo nobene posebne slovesnosti. Le to bodo priredili čez približno eno leto, marca 1991, ko bodo ladjo predvidoma izročili kupcu, oziroma naročniku.
Ladja Regal Princess (foto Nadia), ki jo bodo danes splavili v tržiški ladjedelnici.
V Ronkah okrogla miza o Slovencih in ustavi
Sodelovanje med transfuzijskima centroma Gorice in Šempetra
Slovensko kulturno rekreacijsko društvo Jadro, ki je bilo v zadnjem času pobudnik raznih kulturnih in drugih manifestacij v Laškem, prireja v sodelovanju s krožkom za politična vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice in s pokroviteljstvom Občine Ronke okroglo mizo na temo Ustava in slovenska manjšina. Okrogla miza o aktualnem vprašanju - aktualnem tudi spričo napovedanega skorajšnjega začetka razprave o Maccanicovem za-
konskem osnutku - bo jutri, 30. marca, ob 19.30 v občinski sejni dvorani v Ronkah. Na njej bodo sodelovali poslanec in vladni podtajnik Luciano Rebulla (KD), senator Nereo Battello (KPI) in prof. Samo Pahor.
Napoveduje se torej zanimiv večer, kjer bosta spregovorila visok predstavnik vlade, predstavnik opozicije in prof. Samo Pahor, ki na lastni koži preizkuša stopnjo izvajanja ustave italijanske republike.
Včeraj dopoldne so se v transfuzijskem oddelku goriške splošne bolnišnice srečali predstavniki goriškega in šempetrskega oddelka. Sempetrsko bolnišnico sta zastopali vodja transfuzijske službe dr. Alenka Petkovšek in specializiran transfuziolog dr. Janka Zavadlav. Gostji sta sprejela vodja goriškega oddelka dr. Raffaele Catapano, ob njem pa sta bila še zdravstveni ravnatelj dr. Anna Punzo in dr. Paolo Qu-ondam.
Sodelovanje, sicer v ožjem obsegu, med obmejnima bolnišnicama traja že vrsto let, saj se je šempetrsko zdravniško osebje med drugim že večkrat poslužilo določenih uslug in plasme, ki so jo dali na razpolago goriški kolegi. Vendar je bilo včerajšnje prvo uradno srečanje, med katerim sta si gostji iz Šempetra lahko ogledali laboratorije in način nudenja pomoči bolnikom. Dr. Catapano nam je povedal, da se oba oddelka poslužujeta podobnih zdravniških metod, ki slonijo na ameriškem sistemu ABB. Žal imajo kolegi iz Šempetra določene probleme pri opravljanju vsakdanjega dela, saj ne razpolagajo z vsemi potrebnimi laboratorijskimi aparaturami in se zato poslužujejo laboratorijev transfuzijskega centra v Ljubljani. Dr. Catapano je dejal, da želi goriški transfuzijski oddelek v bodoče nuditi svoje aparature šempetrskim zdravnikom. Včeraj-
šnje srečanje je po mnenju obojih temeljni kamen plodnega medsebojnega sodelovanja in vsestranska kulturna obogatitev.
Ranilo ga je padajoče drevo
Silna burja, ki je v torek pihala tudi na Goriškem, zlasti pa v krajih ob morju je poleg gmotne škode glavni vzrok težke nesreče v Beglianu. V bolnišnici na Katinari je na zdravljenju, s pridržano prognozo, 47-letni Antonino Balduzzi iz Codroipa, zaposlen pri podjetju Travanut. Nesreča se je pripetila pred cerkvijo v Beglianu, kjer je sunek vetra dobesedno izrul drevo, ki je med padanjem oplazilo Balduzzi-ja.
razna obvestila
KŠD Naš prapor vabi v nedeljo, 1. aprila, na 15. Pohod prijateljstva. Prijave in pojasnila pri Danijeli Markovič, tel. 32283.
Na območju Občine Sovodnje bo v
soboto, 31. marca, redna mesečna akcija pobiranja odpadnega papirja, starega železa in drugega materiala (razen plastike in hladilnikov). Občani naj material odložijo na pločnike, oziroma ob robu cest.
KJJLTURNI
DOM
SREČANJA Z AVTORJEM
CELSO MACOR
Predstavil ga bo prof. Marjan Brecelj.
DANES, 29. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20.
Gorica kinema
Nocoj »Zveži me!«
Najnovejši Ulm španskega režiserja Pedra Almodovarja »Zveži me!« (»Ata-me!«) bo nocoj ob 20.45 v goriškem Kulturnem domu pričel niz filmov sklepnega dela sezone Gorice kinema, ki ponuja obiskovalcem četrtkovih filmskih večerov še devet izbranih del iz svetovne kinematografske ponudbe. Film je sodeloval na letošnjem festivalu v Berlinu, kjer so ga kritiki - tako kot sicer gledalci v kinodvoranah - ugodno sprejeli in ocenili. Almodovar se tudi tokrat ni odpovedal svojemu izzivalnemu pristopu do obravnavane teme, ki je še posebej "vroča", saj gre za vprašanje nasilja v ljubezenskem razmerju. V glavnih vlogah nastopajo Antonio Banderas, Victoria Abril in Francisco Rabal.
Razstava o pastirstvu
V gradu Kromberk bodo danes ob 13. uri odprli zanimivo razstavo, ki jo bodo tja prenesli iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Razstava z naslovom Kam so vsi pastirji šli? je etnološki prikaz ovčarstva s selitve na pašo na Pivki. Ob odprtju bo spregovorila etnologinja Inja Smerdel. Razstava bo na ogled dva meseca vsak dan razen sobote od 8. do 15. ure, ob nedeljah pa od 13. do 17. ure.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Zveži me«. Režija Pedro Almodovar.
CORSO Danes zaprto. Jutri 17.00-22.00 »Nato il 4 luolio«. Prep. ml. pod 14. letom.
VERDI 18.00-22.00 »La guerra dei Roses«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Brucia sesso bru-cia«. Prep. ml. pod 18. letom.
Trzic
COMUNALE 18.00-22.00 »Legami«. Prep-ml. pod 18. letom.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Piaceri insazia-bili«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Stroj -za ubijanje«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Ameriška ninja - 3. del«.
DESKLE 19.30 »Smrtonosno orožje - l-del«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI ,
Tavasani Elio - Korzo Italia 10 - tel-531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo - Ul. I Maggio 94 - tel-790338.
__________pogrebi_____________J
Danes ob 11. uri Giovanna Bernard’* vd. Alacevich iz bolnišnice sv. Justa p“ glavno pokopališče, ob 14. uri Anton’0 Pech iz bolnišnice sv. Justa v Škocjan.
Študija Mateja Zoriča izšla v Padovi
Književne vezi jadranskih obal
V	Padovi so te dni objavili pomembno študijsko delo hrvaškega znanstvenika in slovitega italijanista Mateja Zoriča z naslovom »Italia e Slavia« (Italija in Slavija). Podnaslov »Italijansko-jugoslovanske književne vezi od Ariosta do D'Annunzia« pa pojasnjuje vsebino. Knjiga šteje kar 500 strani. Založnik je »Antenore« iz Padove.
V	Jugoslaviji so knjigo, ki so jo napovedovali že predlani, njene konture pa so bile večinoma znane, sprejeli kot priznanje vseh jugoslovanskih italijanistov, Zoriča pa seveda še posebej. Ni kar tako, da so to obsežno in pomembno delo natisnili prav v Padovi, se pravi v mestu, ki je bilo v preteklosti stičišče tudi mnogih jugoslovanskih intelektualcev.
Avtor si s tem zajetnim delom očitno prizadeva predstavitvi večino ju-goslovansko-italij anskih knj iževnih vezi, v čemer pa uspeva le deloma. Konec koncev je razumljivo, saj so ti stiki, če imamo v mislih Jugoslavijo, v glavnem zadevali njen najbolj zahodni del. Tako v knjigi izstopajo srednja, severna in južna Dalmacija, dobršen del zahodne Hrvaške in nekatere druge pokrajine ter kraji. Publikacija je v bistvu predvsem nekaka potrditev vezi med dvema obalama Jadrana.
Vidno mesto ima v Zoričevi knjigi dalmatinsko razsvetljenstvo; v njem se oglašajo številni pesniki in pisatelji, ki resda niso dosegli evropske ravni, so pa le pomembni konec koncev ne samo v krajevni, pač pa tudi v italijanski literaturi; niso vrhunski, so pa krajinsko bolj kot zanimivi. Med njimi so Marco Casotti, Niccolo Gi-accich, Antonio Marovič, Giulio Bai-amonti in Franco Carrara. Kot drobec, ki je malo znan, velja omeniti, da je eden od stebrov italijanske književnosti, Ugo Foscolo, preživel nekaj let svoje mladosti v Splitu. Zorič odkriva zdaj v tej knjigi odtenke tega bivanja v nekaterih Foscolovih stvaritvah.
Avtor domiselno razgalja tudi povezave med italijanskimi književniki in današnjimi jugoslovanskimi deželami pri Metastasiju, Casanovi, Goz-ziju in seveda Goldoniju; južno-slo-vanske motive mestoma odsevajo tudi Manzoni, Verga in d Annunzio. Posebnost Zoričeve književne zgradbe so prav tako dogajanja (in hipoteze) v zvezi z glavnim mestom Jugoslavije, Beogradom, kar avtor razlaga v podpoglavju »Beograjsko obleganje«.
Še mnoga druga italijanska dela vsebujejo znamenja druge obale Jadrana: očitno je to pri Aleardiju, Bru-
soniju, Marinelliju in drugih. Še premalo pa je raziskana vloga številnih severno-jadranskih in dalmatinskih intelektualcev v ferrarskem dvorcu pred okroglo 500 leti, ko je tam bila slovita rodbina d’Este, ki so jo tudi v vsej Evropi poznali kot pobudnico dragocenih kulturnih in umetniških stikov.
Zanimivost pri izidu te publikacije je tudi v tem, da jo je natisnila založba »Antenore«. Ime je povzela po trojanskem junaku, ki je veliko potoval po Dalmaciji, legenda pa pravi, da je prav on pričel graditi Korčulo. Pozornost pa gre tudi temu, kako knjiga izčrpno obravnava Niccoloja Toma-sea, njegovo dejavnost in dela, hotenja in razočaranja. Pri tem pa je še prav tako razmeroma noviteta, da je Tomaseo bolj poredko pisal v italijanščini.
Mate Zorič zanesljivo spada v skupino najbolj kvalitetnih italijanistov v Jugoslaviji; s to knjigo pa si je ugled še utrdil, saj je bil dosedaj v glavnem znan v strokovnih krogih, za katere je tudi objavljal krajše študije, nikoli pa se ni potrudil, da bi pripravil zaokroženo delo. Ponekod je vsebina, ki se sicer nazorno preliva iz poglavja v poglavje, nekoliko nametana, toda to navsezadnje zveni kot bogastvo publikacije. Gre, konec koncev, za 15 letno globoko in natančno delo.
Padovo, predvsem pa seveda njeno vseučilišče, je skozi desetletja in stoletja, obiskovalo tudi veliko intelektualcev, ki so živeli in ustvarjali v današnjih južno-slovanskih deželah. Med njimi ne bi smeli pozabiti Slovencev, zlasti pa seveda ne Primorcev, ki so bili pridni študentje na tamkajšnji univerzi; ni jih bilo veliko, saj materialne razmere v glavnem tega niso dopuščale, bili pa so sila marljivi in so se pozneje uveljavili in ustvarili doma, pa tudi drugod. Seznami na primer s preteklega stoletja jih omenjajo kot obiskovalce humanističnih fakultet. Padova je bila študijsko središče za nekatere Slovence tudi v času avstro-ogrske monarhije.
No, knjiga, jim ne posveča velike pozornosti. Tudi slovenski obalni kraji niso dovolj obdelani. Utemeljeno je potemtakem priporočilo, naj bi pri bodoči publikaciji s podobno tematiko ne zanemarili tega današnjega predela. K temu pa velja pristaviti še priporočilo, naj Mate Zorič pomisli tudi na to, da bi kdaj v prihodnje objavil denimo publikacijo »Južni Slovani v italijanski književnosti«. To željo so mu mnogi izrazili še pred izdajo zdajšnje knjige.
MIRO KOCJAN
Slovenistični dnevi
NOVA GORICA — V dvorani Zavarovalne skupnosti Triglav v Novi Gorici bodo jutri začeli prvi Primorski slovenistični dnevi. Dneve prirejajo slavistična društva iz Kopra, Trsta in Nove Gorice na pobudo prof. Silva Faturja. Prvi primorski slovenistični dnevi bodo posvečeni pisatelju Francetu Bevku.
Program predvideva za petek uvodno besedo prof. Silva Faturja, nato pa referate Branka Marušiča (Bevk, kulturno-politični delavec), Janeza Dolenca (Iz Bevkove zakladnice), Borisa Pahorja (Moja srečanja z Bevkom) in Sonje Starc (Metafora v Kaplanu Martinu Čedermacu). Popoldne pa je na sporedu okrogla miza na temo Bevk in šola.
V soboto se bodo udeleženci podali na ekskurzijo v Zakojco pod strokovnim vodstvom Janeza Dolenca.
Ob njenem sedanjem študijskem bivanju v Bologni
Goriška glasbenica Damijana Bratuž univerzitetna raziskovalka v Kanadi
■«
Damijana Bratuž in italijanski veleposlanik v Kanadi Brigante Colonna, na sedežu Italijanskega kulturnega inštituta v Torontu pred Damijaninim odhodom v Italijo
V teh dneh smo se v Trstu srečali z vedno živahno milim nasmehom Damijane Bratuževe, kanadske Slovenke ali slovenske Kanadčanke, kakor pač, saj gre v obeh variantah za isti »naše gore list«. Damijana, glasbenica, ki se je iz rodne Goriške in nato preko Trsta (kjer je diplomirala iz klavirja na konservatoriju Tartini in kjer so ji tekla prva pedagoška in koncertantna leta pri naši Glasbeni matici in izven nje), pa preko Salzburga in Pariza, kjer se je izpopolnjevala na visokih šolah Mozarteuma in Ecole Normale de Musigue, se je leta 1958 podala v novi svet čez ocean, najprej v ZDA in nato v Kanado, kjer se je s svojo sposobnostjo, marljivostjo in raziskovalno zagnanostjo uveljavila v glasbenem akademskem svetu in se tam tudi za stalno naselila s prevzemom kanadskega državljanstva.
»Glejte kakšno naključje ali skorajda zaokroževanje nekega cikla: leta 1958 sem odhajala v ZDA kot italijanska državljanka z ameriško Fullgrig-htovo štipendijo v okviru kulturnih izmenjav, zdaj sem spet tu v Italiji kot kanadska državljanka s štipendijo italijanskega zunanjega ministrstva, vedno v okviru kulturnega oziroma univerzitetnega sodelovanja...« je začela pogovor Damijana.
Dobrih trideset let je že od takrat, pa je Damijana še vsa pristna Slovenka s komaj zaznavnim amerikanizira-nim prizvokom v govoru. Je že res, da se je v teh treh desetletjih občasno vračala v stare kraje in da tudi v Kanadi, kolikor ji obveznosti dovoljujejo, zahaja v slovensko izseljeniško družbo in v njej tudi aktivno deluje (pred leti je bila med drugim organizatorica zbiranja sredstev za ljubljanski onkološki inštitut), toda pretežni del njenega življenja se vendar odvija v angleškem in deloma francoskem jezikovnem svetu, kar se dolgoročno le pozna. A ko se razgovori, ne more zatajiti, da je njen čustveni svet tu, na tem majhnem koščku slovenske domovine, ki jo ob vsakokratnem povratku vdihava s polnimi pljuči in z občudovanjem uveljavljanja in uspehov naše mladine ne le v glasbi, pač pa tudi na drugih področjih družbenega življenja. Zato je tudi prihitela poslušat Tržaški oktet, ko se je ta mudil na turneji v Torontu in se z njim veselila priznanj, ki jih je bil deležen
tako v slovenskem kot italijanskem izseljeniškem svetu.
Ko je Damijana prišla v ZDA, je najprej nadaljevala študije na St. Louis Institute of Musič in nato na Indiana University v Bloomingtonu, kjer se je nameravala posvetiti študiju glasbenega programiranja na radiu in televiziji, a so ji mentorji, potem ko so jo slišali, prepričali za smer študija klavirske literature in izvajanja, iz česar je leta 1967 tudi doktorirala kot prva ženska sploh, s tezo z naslovom »Ljudski elementi v glasbi Bele Bartoka«. Od takrat in po zaslugi njenih nadaljnjih raziskovanj in poglabljanj v Bartokov glasbeni svet, o čemer je imela vrsto referatov na akademski ravni in pisala knjige, velja v Kanadi za specialistko za Bartoka v smislu razčlenjevanja folklornih elementov v njegovi glasbi tudi na primerjalni ravni z glasbo Madžarom sosednjih narodov in celo z našo staro slovensko glasbo. Za to svoje delo je leta 1981 ob proslavljanju 100-letnice Bartokovega rojstva, prejela iz rok madžarskega veleposlanika v Kanadi posebno priznanje, sama pa je takrat imela po Kanadi in ZDA več kot 50 koncertov, predavanj in simpozijev tako na javnih kot na akademskih nastopih. Kot zanimivost pa še to, da je v ZDA spoznala Bartokovega sina, ki živi v Floridi in ki ji je za njene raziskave dal na razpolago celoten očetov arhiv, do katerega je prišel po dolgotrajnem pravdanju. Že zdaj pa se pripravlja na svečanosti ob 50-let-nici Bartokove smrti (1995), ko bo njena univerza priredila strokovni seminar o tem madžarskem skladatelju.
Kmalu po doktoratu na Indiana University se je Damijana zaposlila kot profesorica klavirja, klavirske literature in komorne glasbe na Uni-versity of Western Ontario v Londonu (Kanada), kjer deluje še vedno kot pedagoginja. Skozi njeno šolo oz. njen razred je šlo več sto diplomatov, od katerih so mnogi šli potem na druge kanadske univerze kot glasbeni pedagogi, drugi so postali vrhunski koncertanti, spet drugi pa so se vključili v splošno kulturno dejavnost in tako obogatili razmeroma šibko kulturno podrast, ki potem podpira in omogoča splošno višjo kulturno raven v kanadskem življenju. V zadnjih letih je med
njenimi študenti in diplomati vse več mladih iz dežel Daljnega vzhoda, ki prihajajo - tako zatrjuje Damijana - v Kanado na nadaljnje študije z odlično konservatorijsko podlago in se tudi pomembno uveljavljajo v kanadski narodnostno heterogeni družbi.
V zadnjih desetih letih pa se Damijana še posebej posveča glasbenemu interdisciplinarnemu raziskovanju, ki obsega vede kot so fenomenologija sloga, semantika v umetnosti in filozofija glasbe. Ptav to področje, ki je v ZDA in v Kanadi na univerzitetni ravni v razvojni fazi, pa je bilo tudi razlog za njeno sedanje bivanje v Bologni, kjer na univerzi oz. na univerzitetnem inštitutu DAMS (discipline za umetnost, glasbo in gledališče) že od
1.	novembra lani dela na primerjalnih interdisciplinarnih študijah. DAMS je namreč edini inštitut v Italiji, ki se približuje metodologiji dela tovrstnih ameriških in kanadskih inštitutov na teoretski ravni. Sicer pa je Damijana pred nedavnim izdelala tudi posebno anketo o posledicah glasbene vzgoje na primerjalni ravni med ameriškimi in kanadskimi inštituti in inštitutom DAMS, v kateri je razčlenila kakšne so umetniške kariere diplomirancev na akademski ravni, zbrala in analizirala dosegljive podatke, se poglobila v dokumentacijo o zdaj že 20-letnem delovanju inštituta DAMS itd. V okviru svojih sedanjih raziskav v Bologni je prisostvovala tečajem, ki so jih vodili Umberto Eco, Renato Barilli in drugi, na povabilo konservatorija Padre Martini v Bologni, edinem v Italiji, ki ima tečaje glasbene semantike, je imela štiri seminarje o Bartokovi glasbi. O svojih raziskovalnih izsledkih bo po povratku objavila študije, kot je sploh norma v ameriško-ka-nadskem univerzitetnem sistemu, in imela ciklus predavanj oz. referatov prvenstveno na univerzah, pa tudi za člane raznih društev in glasbenih centrov. Sicer pa je Damijana med časom svojega dela v Bologni prejela vrsto vabil na razne glasbene okrogle mize, veliko število prošenj za pisanje esejev za razne strokovne glasbene revije in biltene o svojih desetletnih izkušnjah na področju interdiscip-liniranega dela, za letošnji december pa jo vabijo v Indijo na kanadsko-in-dijski simpozij o glasbi kot viru in bogastvu kulturnih vrednot.
Kakšne vtise bo posnela Damijana Bratuž s seboj, ko se bo s koncem aprila iztekel čas njenega znanstveno raziskovalnega dela v Bologni?
»Predvsem me bodo spremljali prijetni občutki, ki jih ima človek, ko se spet znajde v domačem kraju in med svojimi ljudmi. Navdušujejo me uspehi naših mladih slovenskih ljudi na glasbenem in drugih področjih in sploh možnosti, ki jim jih nudi družba za uveljavljanje. To je tukaj pri vas drugače kot je ZDA in v Kanadi; pri vas sta umetnost in kultura bistveni sestavini življenja, pri nas je to drugače pogojeno in omejeno«.
Bi se povrnila za stalno v Evropo, v Italijo, domov?
»Ne vem, navadila sem se načina življenja v Kanadi, kjer je vse urejeno, utečeno, umirjeno in svobodnjaško. Najbrž bi se ne mogla več znajti v zbirokratiziranem evropskem in italijanskem sistemu. Vračala se bom, zagotovo v bodoče pogosteje kot doslej,
toda-,<	JOŽE KOREN
Vstopiti v svet Giorgia Celibertija Pomeni vstopiti v bogato in nikoli do dna odkrito in spoznano zakladnico likovnih videnj in čutenj, pomeni odkrivati kontinuiteto likovne rasti, odkrivati pripoved življenja, ki je okoli das zapuščalo zaklade duha. Odkrivati korenine civilizacije in kulture prosto-a’ ki mu pripadamo. Pomeni pa tudi stopiti v svet intime, čustev, zaznav; nepotešenega hrepenenja preobčutlji-, e duše, ki se zdaj rojeva s temačnej-. jni razmišljanji, zdaj leti v hrepeneči jJdbezni. Preteklost, ki izžareva iz iz-, °Panih arheoloških ostalin nekdanjih to Ur’ bodisi Grkov, Rimljanov, Kel-^v ali Langobardov, čeprav včasih je mai. zaznavna, na trenutke latentna, Vzn e9ovih zanimanjih imela vedno ^i bodbujevalno vlogo. Tako kot samo ja 1]enie’ ki ga je obdajalo in ga obda-dg Je tudi tisto iz preteklosti priza-p alo do tiste mere, da je 'v njem bi*9*0 sledove; da je nakopičena vse-zicja Pričela začrtovati obliko, kompoti določati barvo in patino, izbira-def; .terial. Ta je Celibertija do kraja k«, niral kot iščočega raziskovalca in p Subtilnega poeta.
vkn. ,Več ko treh desetletjih vidnega ZgJr-evanja v italijanski, evropski in kovn- ^eta čedalje širši svetovni li-bert' Prostor, je danes Giorgio Celi-hik l' ^eta 1929 v Vidmu rojeni umet-Zi),' s svojim svojstvenim izraznim je-frčno V razbdnih tehnikah in s speci-g°tov tematsko naravnanostjo, prav nit, 0 eden najpomembnejših likov-Ustvarjalcev v furlanskem prosto-
Razstava Giorgia Celibertija v galeriji Meblo
Dosleden in zelo iskren
ru, ustvarjalec, ki ga tako likovna kritika kot ljubitelji in zbiralci umetnin z zanimanjem in priznavanjem sprejemajo. V slovenskem in jugoslovanskem likovnem prostoru se Giorgio Celiberti s samostojno razstavo v galeriji Meblo že drugič predstavlja, vendar tokrat prvič s širšim izborom slikarskih in kiparskih del iz svojega zadnjega ustvarjalnega obdobja.
Celibertijeva umetniška in življenjska pot je izoblikovala mnogo obdobij in številne opuse v grafiki, freskah, slikah, risbah in skulpturah. Likovno se je oblikoval v različnih okoljih: sprva predvsem v beneškem krogu Emi-lia Vedove, kar se je pokazalo v uspehih in v sodelovanju - pri devetnajstih letih - na Beneškem bienalu in hkrati v pohvalah in opredelitvah kritikov, ki so ga začeli šteti za enega najbolj nadarjenih mladih ustvarjalcev. Kasneje, konec šestdesetih let, je v Parizu, Bruslju in Londonu z zagnanostjo in veliko vnemo sledil avantgardnim iskanjem, predvsem pa likovni filozofiji Bacona in Sutherlanda. Nov vpogled v likovno dogajanje se mu je na široko odprl na potovanju po Združenih državah Amerike, kjer je odkrival svet
industrijske in velemestne evforije, svet bogastva in revščine, pa po deželah Srednje in Južne Amerike! Tu ga je fascinirala kultura preprostih ljudstev. Kasneje ga je za nekaj let s svojim kulturnim bogastvom priklenil nase Rim, kjer je vpijal Guttusove in Leoncillove ustvarjalne spodbude, toda dokončno in popolnoma ga je prevzel svet prednikov, svet dedov. Furlanski svet, kjer ravnina odslikuje življenje, kjer kulturna tradicija priklepa na zanimivo, ustvarjalno plodno preteklost.
Iz globokega podoživljanja tradicij starodavnih kultur in civilizacij, globoke navezanosti na likovno izročilo abstraktne umetnosti in prav tako iz globoke prepričanosti v vrednote in lepote človekovega življenja je ustvarjal cikluse, značilne tako po vsebinskem izhodišču kot po likovni zvrsti. Ciklus Zidovi, figurativno ekspresiven, in ciklus Lagerji, metafizično občuten, oba vsebinsko vezana na strahote in trpljenje, na krik trpečih za zidovi taborišč, sta tako po vsebinskem kot po formalnem izhodišču osnova njegovim nadaljnjim iskanjem. Ta iskanja, avtonomna, oprta na lastni
ustvarjalni instinkt in občutljivost, protislovna, kot so protislovna njegova nrav, njegove značajske poteze, zdaj prepuščene bohemski brezbrižnosti zdaj vpete v pravila meščanske omike; skokovita in neopredeljiva, so vsebinsko vezana na različne motive, formalno pa na različne materiale. Prav izbira materialov, ki je skozi vse ustvarjalno obdobje zelo pestra tudi v kombinacijah in variantah, je velikokrat narekovala tudi vsebino: to bi v freskah, ki so poleg terakot karakteristične za zadnje desetletje, lahko opredelili kar s cikli simboličnih naslovov Srca, Izkopani časi, Ranjeni prostori in s poslednjima dvema - Pisanja in sporočila ter Številna življenja, s katerimi nakazuje prehod k terakotam z značilno patino predhistoričnih predmetov in stvaritev.
Če sta pretresljiva in osebno globoko podoživeta abstraktna ciklusa slik z naslovom Terezin in Zidovi preteklosti znamenje umetnikove občutljive duše, njegovega podoživljanja trpljenja in smrti, je ciklus Srca njegova intimna izpoved ljubezni in sreče. Če je v slikah in risbah ter v delih mešane tehnike njegova poteza sproščena,
njegovi zamahi vehementni, črta sporočilna, kompozicija pretehtana, barva umirjena in simbolična, najčešče siva, črna, rdeča in modra, je v freskah občutno spoznavna njegova primarnost. Tu spregovori predvsem struktura vreznine in vdolbine, izbokline in hrapava površina, pa naj vizualizira sporočila hrapavih zidov ali utrip zaljubljenih src. Volumen in struktura materiala sta še pomembnejša v skulpturi, ki jo Celiberti ustvarja že od začetka šestdesetih let. Prav y skulpturi se je njegov vsebinski naboj najbolj razmahnil, izrazil je lahko številna vsebinska sporočila: nastajali so obeliski, stebri, stele, golobi, mačke... Obeliski, stebri, stele oblikovani v značilnosti reliefnosti in ploskovitosti, mačke in golobi v občutenem volumnu in ekspresivni izraznosti. Njegova domišljija se je sprostila, prsti so gnetli material, ga preoblikovali in mu vdihnili življenje. Prav tako kakor v freskah, v grafikah, v mešani tehniki in v risbi je tudi v glini dajal poleta svoji ustvarjalni domišljiji. Brez omejitev. Ne da bi upošteval in sledil trenutnim, aktualnim in modnim usmeritvam.
Giorgio Celiberti skozi vsa ustvarjalna obdobja zna ohranjati vitalno energijo protagonista avantgardnega iskanja postinformelnega obdobja, najsi svoje vizije oživlja in udejanja v kiparskem ali v slikarskem materialu: vedno je iskren, pronicljiv, globok, dosleden in vedno iščoč.
NELIDA SILIČ NEMEC
Včeraj odigrali vrsto prijateljskih tekem v okviru priprav na nogometno SP
Jugoslavija izenačila s Poljsko, zmagi Anglije in SZ
POLJSKA - JUGOSLAVIJA	0:0
POLJSKA: Wandzik (Bako), Vdoczyk, Szewczyk (Pisz), Kaczmarek, Czahowski, Urban, Tarasiewicz, Kosecki, Džekanow-ski, Ziober, K. Warzycha (R. Warzycha).
JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Stanojkovič, Vulič (Kanatlarowski), Hadžibegič, Spasič, Pančev, Sušič, Stojkovič, Brnovič, Vujovič.
SODNIK: Molnar (Madžarska)
LODZ — Jugoslavija je v prijateljski tekmi v okviru priprav za bližnje svetovno prvenstvo v Italiji igrala neodločeno brez gola proti Poljski. Trener Osim je za srečanje na Poljskem vpoklical igralce, ki nastopajo v tujini, da bi tako preizkusil ogrodje »modre« reprezentance. ANGLIJA - BRAZILIJA	1:0 (1:0)
STRELEC: Lineker v 36. min.
ANGLIJA: Shilton (Woods), Stevens, Pearce, McMahon, Walker, Butcher, Platt, VVaddle, Beardsley (Gascoigne), Lineker, Barnes.
BRAZILIJA: Taffarel, Jorginho, Mozer (Aldair), Mauro Galvao, Branco, Ricardo Gomez, Bebeto (Miiller), Dunga, Careca, Silas (Alemao), Valdo (Bismarck).
SODNIK: Peschell (NDR)
LONDON — Anglija je povsem nezasluženo premagala Brazilijo s 30. reprezentančnim golom Linekerja. Brazilci so po golu ustvarili nekaj priložnosti, ki pa
jih niso znali izkoristiti. Še takrat, ko je Miillerju uspelo poslati žogo v gol, jo je angleški branilec z roko poslal spet v igrišče; sodnik gola ni priznal in ni niti kaznoval prekrška z 11-metrovko. SOVJETSKA ZVEZA - NIZOZEMSKA
2:1 (1:0)
STRELCI: Protassov v 10. min (11-m), Koeman v 69. min (11-m), Luthy v 80. min.
SOVJETSKA ZVEZA: Dasajev, Gorlu-čovič, Kidjatulin, Kuznecov, Rodjonov, Rac, Alejnikov (Zigmantovič), Litovčen-ko, Čerenkov (Jakovenko), Protassov (Luthy) Borodjuk.
NIZOZEMSKA: Van Breukelen, Stu-ring, Rutijes, R. Koeman, Fraeser, Wou-ters (Blind), Witschge, Van't Schip, Bos-man (Van Loen) Kieft, Peeper (Eykel-kamp). KIJEV — Sovjetska zveza se je oddolžila Nizozemski za poraz v finalu, zadnjega evropskega prvenstva v »re-vanši«, ki pa ni imela nobene uradne vrednosti. Obema trenerjema je služila le za testiranje ekip pred bližnjim SP. Obe ekipi sta prikazali dopadljivo igro. Sovjeti so povedli z 11-metrovko Protasova. V začetku drugega polčasa so močno pritisnili, gol pa so dosegli Nizozemci z dokaj dvomljivo 11-metrovko Koemana. Prav ta igralec je 10 minut pred koncem z grobo napako v obrambi omogočil domačinom, da so dosegli zmagoviti gol.
ŠPANIJA - AVSTRIJA	2:3 (2:0)
STRELCI: Manolo v 2. min., Butrague-no v 33. min, Hortnagl v 47. min., Polster v 65. min., Rodax v 89. min.
ŠPANIJA: Zubizarreta, Chendo (Qui-que), Jimenez, Andrinua, Sanchis, Roberto (Gorriz) Manolo (Salinas) Michel, But-ragueno (Pardeza) Martin Vasguez (Rosa Paz), Villaroja.
AVSTRIJA: Lindenberger (Konrad), Keglevits (Russ), Peci, Pfeffer, .Aigner, Zsak (Streiter), Ogris (Rodax), Artner, Polster, Schottel (Reisinger), Hortnagl.
SODNIK: D’Elia (Italija). KOTI: 18:0 za ■ Španijo. GLEDALCEV: 18.000.
MALAGA — Avstrijska nogometna reprezentanca, ki bo na svetovnem prvenstvu v Italiji igrala v skupini domačinov, je včeraj presenetljivo odpravila Španijo trenerja Luisita Suareza. Spanci so po prvem polčasu vodili že z 2:0 in povsem nadkrilili Avstrijce. Gol Hor-tnagla v začetku drugega dela je dal novega elana gostom, ki so po izenačenju Polsterja zmagali z golom hitrega Roda-* xa minuto pred koncem.
NDR - ZDA	3:2 (2:1)
VZHODNI BERLIN — Vzhodna Nemčija je s tremi goli srednjega napadalca Kirstena (v 17., 31. in 67. minuti) premagala reprezentanco ZDA, za katerosta bila uspešna Vermes (v 41.) in Murray (v
87. min.). ZDA bodo na SP igrale v skupini z Italijo.
ŠKOTSKA - ARGENTINA	1:0 (1:0)
GLASGOVV — Škotska je dokaj presenetljivo premagala svetovne prvake z golom McKimmieja v 32. minuti. Argentina je nastopila brez Maradone. Ob »Vi-demčanih« Sensiniju in Balbu je po dolgem času spet zaigral za reprezentanco napadalec Valdano.
MADŽARSKA - FRANCIJA	1:3 (1:1)
BUDIMPEŠTA — Francija je na Nep stadionu pred 15 tisoč gledalci premagala domačo reprezentanco. Francozi so povedli s Cantonom v 28. minuti, Madžari so izenačili z 11-metrovko Pinterja v 38. minuti. V drugem polčasu je Francija v treh minutah dosegla še dva gola (Cantona v 67. min., Sauzee v 70. min.) in zasluženo zmagala. Izbranci Michela Pla-tinija so namreč v vseh elementih igre nadigrali nogometaše trenerja Mesz61y-ja.
IRSKA - WALLES	1:0 (0:0)
DUBLIN — V pripravah na SP je Irska po lepi igri premagala Walles z golom debitanta Bernieja Slavena, ki je 4 minute pred koncem »popravil« v gol slabo izvedeno 11-metrovko Sheedyja. Trener Jackie Charlton je tako lahko slavil še eno zmago...
LUKSEMBURG - ISLANDIJA 1:2 (1:2)
ESCH SUR ALZETTE - Le 400 gledalcev je prisostvovalo zmagi Islandije nad domačo reprezentanco. Gole za goste sta dosegla Petersson v 14. in Thodarsson v 26. minut, za Luksemburg pa je bil v 37. minuti uspešen Malget.
Jugoslavija under 21 v polfinalu EP
SOFIJA — Z zmago z 1:0 v povratnem srečanju z Bolgarijo si je reprezentanca Jugoslavije under 21 priborila vstop v polfinale. Strelec gola je bil Šuker v 13. minuti. Jugoslavija je zmagala že v prvi tekmi z 2:0.
Danes Španija - Italija
LOGRONO (Španija) — Italijanska nogometna reprezentanca bo danes v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo »under 21« odigrala povratno četrtfinalno srečanje proti Španiji. V prvi tekmi je Maldinijevo moštvo zmagalo s 3:1. Dre-višnje srečanje se bo pričelo ob 20. uri.
Poraz nogometašev Kopra
BEOGRAD — V četrtfinalni tekmi jugoslovanskega mladinskega nogometnega pokala je Kosovo polje s 4:2 premagalo Koper.
Poraz Scavolinija tudi v povratni finalni tekmi
Juventut osvojil Koracev pokal
JUVENTUT - SCAVOLINI 96:86 (39:36)
JUVENTUT: Ruf, R. Jofresa 5, T. Jofresa 2, Margall, Villacampa 24, Johnson 18, Montero 26, Lampley 17, Morales 4.
SCAVOLINI: Gracis 4, Magnifico 15, Boni 4, Cook 28, Daye 26, Boesso 5, Costa 4.
SODNIKA: Richardson (VB) in Koller (ČSR); PM: Juventut 16:24, Scavoli-ni 24:30; 3 TOČKE: R. Jofresa 1:4, Villacampa 0:3, Montero 4:7, Gracis 0:2, Cook 2:8; PON: Morales (33), Johnson (39), Montero (39), Magnifico (40); GLEDALCEV: 6 tisoč.
BARCELONA — Začetek sinočnjega povratnega finalnega srečanja med Juventutom in Scavolinijem je dobro
obetal za igralce iz Pesara, ki so začeli zelo odločno, a domačine je trema precej ohromila, poleg tega so bili tudi precej netočni (2:8 v metu za tri točke v prvem polčasu). Na žalost pa Scavolini tega ni znal dobro izkoristiti in je tudi sam z Magnificom in Costo precej grešil pod košem. Poleg tega ni znal povečati prednosti tudi v trenutku, ko sta zaradi 3. osebne napake odšla na koš Američana Johnson in Lam-pley (že v 5'). Prvi polčas kot tudi začetek drugega sta bila tako vseskozi izenačena. Do preobrata je prišlo v 34. minuti, ko je Cook naredil namerno osebno napako (70:67), a ko so zatem klopi Scavolinija dosodili tehnično na-ako, je imel Juventut prosto pot do ončne zmage
Španci so tako že drugič osvojili Koračev pokal. Prvič jim je uspelo pred devetimi leti, proti Carreri iz Benetk.
. Vsekakor je bilo težko pričakovati, da bi Scavoliniju uspel podvig v Barceloni, potem ko je izgubil že v prvi tekmi doma (98:99).
Danes pokal prvakov
V košarkarskem pokalu prvakov bodo danes igrali zadnje kolo finalnega dela, ki pa ne odloča več o ekipah, ki se bodo pomerile v superfinalu. To so Barcelona, Jugoplastika, Limoges in Aris. Današnji spored: Makabi -Aris, Limoges - Philips, Jugoplastika -Lech, Barcelona - Den Helder.
Huda kazen za Polonio
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je ta teden najhujšo kazen naložila igralcu Triestine Cletu Polonii, ki je bil izključen kar za štiri kola, in sicer zato, ker je s svojim obnašanjem kršil pravilnik in zaradi ugovarjanja ter žalitve sodnika. Denarno kazen v znesku 4,5 milijona lir pa so naložili Triestini. Ta teden je disciplinska komisija vzela v poštev le tekme B lige.
Graziani namesto Giorgija
FIRENCE — Trener Fiorentine Bruno Giorgi le odhaja. Po farsi izpred tedna dni, ko so najprej dejali, da ga bodo odslovili, zatem pa so ga zadržali, so ekipo včeraj poverili Grazianiju, ki je doslej skrbel za naraščajnike Fiorentine. Ker Graziani nima še izkaznice trenerja' A lige, mu bo ob strani Valcareggi kot »posebni svetovalec predsednika«.
Ghedini naslov v smuku
SANTA CATERINA VALFURVA (Sondrio) — Po italijanskem naslovu v superveleslalomu je Ghedina osvojil še naslov v smuku. Ghedina je zmagal v času 1'31"34. Sledita: 2. Sbardellotto 1'31 "85; 3. Perathoner 1'32"38.
Panatta se je odločil
DUNAJ — Danes bodo izžrebali pare za četrtfinalno srečanje Davisovega pokala med Avstrijo in Italijo. Včeraj se je Panatta vendarle odločil, kdo bo igral med posamezniki. Panatta je izbral Ca-neja in Nargisa, za igro dvojic pa bo počakal na izid srečanj med posamezniki.
VVirtenberg v vodstvu
SAN GIOVANNI IN FIORE (Cosenza) — Na 2. etapi kolesarske dirke po Kalabriji je zmagal Švicar Winterberg, ki je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici, na kateri mu sledita Prerobon (po 44") in Chiappucci (po 50").
Košarkarsko promocijsko prvenstvo
Domovci so se izkazali
ZEUS SENATORS - DOM G OMETAL
62:72 (27:39)
DOM: Košuta 18, Gruzovin 12, Ambro-si 1, Orzan 28, Semolič, Bric 6, Čubrilo, Dornik 3, Prinčič 4, Komel. PON: Con-cetti (21), Gruzovin in Prinčič (36'), Delli-santi (40’). ON: Dom 26, Senators 29. 3 TOČKE: Orzan 3.
Brumnovi varovanci so se v zaostalem srečanju 16. kola oddolžili močni peterki Zeusa za poraz, ki so ga v prvem delu prvenstva doživeli na lastnih tleh. Tedaj so domovci klonili z minimalno razliko, tokrat pa so naprotnika popolnoma nadigrali in povsem zasluženo zmagali.
Naši so srečanje pričeli dokaj zbrano in samozavestno, saj so po 6 minutah že vodili z 2:14. V nadaljevanju so se doma-
čini nekoliko zdramili, tako da se je prvi polčas zaključil z 12 točkami prednosti v korist naših. V.uvodnih minutah drugega polčasa so belo-rdeči zaigrali res enkratno, saj so v obrambi bili zelo agresivni, tudi napad je dobro deloval. Šest minut pred iztekom je bilo že vse odločeno, saj so domovci imeli kar 26 točk prednosti (43:69). V zaključnem delu so domačini sicer zmanjšali zaostanek, a naši so le branili visoko prednost. S to zmago so se domovci nekoliko oddaljili od dna lestvice, ki vodi v 1. divizijo.
Tokrat gre pohvala vsemu moštvu, še posebej pa Orzanu in Košuti, pravima voditeljema Domovih napadov in Gruzo-vinu, ki se je izkazal tako v obrambi kot tudi v napadu, (af)
Zarjini lokostrelci izvrstni
Lokostrelska dvoranska tekmovanja se bližajo koncu. Zadnje bo v Imperii, vendar lahko rečemo, da se je sezona v naši deželi že zaključila z nedavno preizkušnjo v Tolmeču. Vsekakor z veseljem lahko ugotovimo, da je bila povsem uspešna za Zaijine lokostrelce, ki tudi na zadnjih dveh tekmah (najprej v Vidmu in nato v Tolmeču, obakrat na razdalji 18 m) niso ostali praznih rok. V Vidmu je med najmlajšimi blestela Katja Ražem, ki se je s prednostjo 150 točk pred drugouvrščenim povzpela na najvišjo stopnico. Pri dečkih gre pohvala Morenu Granzottu, ki je na svojem 2. tekmovalnem nastopu zasedel 2. mesto. Tudi Bogdan Stopar je bil drugi med mladinci. Pri članih sta se
A. in S. Ražem kljub močni konkurenci dobro odrezala.
V Tolmeču je med najmlajšimi Katja Ražem zopet osvojila prvo mesto. Izredna pohvala gre tokrat Marku Metliki, ki je na svojem 2. tekmovanju premagal začetniško tremo in dosegel odličen rezultat. Lepo se je izkazal tudi Moreno Granzotto. A. in S. Ražem sta obstala na sredini članske lestvice.
Sedaj čakajo bazovske lokostrelce priprave na mladinske igre za mlajše, za starejše na priprave na FITA tekmovanja (tekmovanja na prostem na razdalji 90, 70, 50 in 30 m). Prva tovrstna preizkušnja bo v Portogruaru 1. maja.
(Silvana Ražem)
TO ZSŠDI GO
prireja EKIPNO TENIŠKO PRVENSTVO za goriška društva. Vpisovanje na uradu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029) do 31. t. m.
PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da bo redni občni zbor jutri, 30. t. m., na stadionu 1. maj v Trstu, z začetkom ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: otvoritev, poročila glavnega in nadzornega odbora, razprava in razno.
SK BRDINA
vabi vse člane, da se udeležijo zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo v nedeljo, 1. aprila, v Sappadi. Odhod
avtobusa z Opčin ob 6. uri. Vse informacije dobite na tel. št. 212859 ali 212936.
ZSŠDI
obvešča, da bo seja balinarske komisije jutri, 30. t. m., ob 21. uri v koči pod Rupo v Repnu.
ZSŠDI
obvešča, da je vpis za zamejsko smučarsko prvenstvo, ki bo v nedeljo, 1. aprila, v Sappadi, možen še danes, 29. t. m., do 18. ure na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20. Tekmovalce lahko vpišejo samo predstavniki društev. Žrebanje startne liste bo jutri, 30. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI.
Po 7 letih padriško-gropajska enajsterica spet v 2. amaterski ligi
Pri Gaji že mislijo na okrepitve
V nedeljo je bilo okrog padriškega pravokotnika praznično razpoloženje že pred samim začetkom zadnje prvenstvene tekme 3. AL Gaja - Romana. Veselo vzdušje se je stopnjevalo med tekmo in doseglo višek ob koncu, ko si je Gaja z zmago matematično zagotovila prestop v
2.	AL. Ob zvokih Brombolettijevega pihalnega orkestra so visoko zaplapolale zeleno-rumene zastave. Trener, nogometaši in voditelji Gaje so se v objemu svojih zvestih navijačev in simpatizerjev ponosno veselili tega lepega športnega uspeha, ki so ga zalili s pristno kapljico in prigrizkom najprej ob robu igrišča, ko pa se je vlila ploha, se je praznovanje nadaljevalo v prostorih gospodarske zadruge Skala v Gropadi.
Po 7 letih igranja v 3. AL se Gaja torej vrača v 2. AL, v kateri je zadnjič nastopala v sezoni 82/83. Padriško-gropajska enajsterica, ki igra v amaterskih prvenstvih od sezone 74/75, je v 2. AL bila še v sezonah 77/78 in 78/70. Sicer pa je tudi v sezoni 80/81 imela lepo priložnost, da prestopi v 2. AL. Prvenstvo je namreč končala s 24 točkami na 2. mestu skupaj z Olimpio, proti kateri pa je v odločilnem srečanju izgubila po streljanju 11-metrovk (5:4). Tržačani so nato premagali še drugouvrščeno ekipo skupine M, Roi-anese, a slednjo je nato nogometna zveza, ker je bilo še eno mesto prosto, vseeno »potegnila« v 2. AL. Skupno so torej gajevci doslej odigrali 13 prvenstev v 3. AL in 3 prvenstva v 2. AL. V 16 prvenstvih so zeleno-rumeni skupno odigrali 386 tekem ter dosegli 428 točk (155 zmag, 199 neodločenih izidov, 112 porazov), dali 542 in dobili 445 golov. V teku
teh sezon so se na klopi Gaje zvrstili le trije trenerji: Severino Kozina (11 prvenstev), Aldo Kralj (3) in Gianfranco Čermelj (2). Vsakemu od teh je tudi uspelo pripeljati Gajo iz 3. v 2. AL (Kozina 76/77, Kralj 81/82, Čermelj 89/90).
- Med veselimi in nasmejanimi obrazi smo v nedeljo ob robu padriškega pravokotnika poiskali štiri veterane Gaje ter z njimi obujali spomine.
KARLO GABRIELLI, potem ko ga je huda prometna nesreča ustavila dve sezoni, je letos spet igral. V 9 sezonah je za Gajo opravil 185 prvenstvenih nastopov in odigral eno odločilno tekmo, dosegel pa je 52 golov. Zanj je to že drugi prestop iz 3. v 2. AL (prvi 81/82) vendar... »Občutek je vedno isti: osvojitev prvenstva oziroma napredovanje v višjo ligo je lepo zadoščenje. Morda je letos ekipa bila mnogo boljša kot tedaj in zato mislim, da je naša zmaga povsem zaslužena. Ni več povprečnih ekip kot nekoč, ko si jim nasul 5-6 golov. Prihodnjo sezono bo seveda mnogo težje in zato ne vem, če bom kos napornemu prvenstvu. Letos pa moram v prvi vrsti pohvaliti trenerja Čermelja, nato odbornike, ki so nam bili vedno ob strani, kot tudi vse soigralce, ki so redno trenirali in vztrajali do končnega uspeha.«
ZDRAVKO KANTE je bil v Gajinih vratih od samega začetka, in sicer intenzivno do sezone 85/86, nato pa je bil v glavnem na razpolago kot rezerva. Kljub 38-letom pa je tudi v letošnjem prvenstvu stopil na igrišče. Skupno je Zdravko odigral 205 prvenstvenih tekem in tri odločilne, kar pomeni, da je to bil za njega tretji prestop lige. »V najlepšem spominu
mi je ostalo prvo napredovanje (76/77),« je povedal Kante, »takrat smo končali na drugem mestu lestvice (prvi je bil Primorec). Potrebni sta bili kar dve odločilni srečanji s Baxterjem. Prva tekma se je namreč končala brez gola, na drugi pa smo zmagali z 1:0. Kljub temu, da se veselim napredovanja, ga letos nisem toliko občutil, ker sem malo treniral, igral pa sem le nekaj minut na tekmi z Junior Aurisino. Nekoč je bilo več navdušenja na igriščih in med gledalci, zlasti ob vročih in napetih derbijih. Upam, da bo Gaja prihodnjo sezono, ko bo v 2. AL, pritegnila več navijačev.«
BORIS RISMONDO, že od samega začetka (74/75) gonilna sila Gaje, je do lanske sezone še igral. Skupno je v 15 prvenstvih odigral 260 prvenstvenih in tri odločilne tekme. Kljub temu da letos ni nastopal, je bil kot odbornik vendo aktiven in zelo »blizu« ekipi. »Tega tretjega prestopa se veselim in sem navdušen kot
ob prvem, ko smo prebili led in se znašli v 2. AL. Letos je morda uspeh v tem, da smo v ekipi oziroma društvu ustvarili krog prijateljev in ta družabnost je veliko pripomogla k naši končni zmagi. Sedaj nas čakajo večje odgovornosti in upamo, da bomo vsemu kos. Seveda bo treba ojačiti ekipo z mladimi nogometaši. Škoda, da ni, kot na žalost povsod, naraščaja. Padričam in Gropadi, majhnima vzhodnokraškima vasicama, prinaša ta podvig Gaje veliko veselje in, mislim, tudi zadoščenje vsem vaščanom.«
BRANKO GRGIČ je pravi zastavonoša padriško-gropajske enajsterice. Z Gajo je namreč do lanske sezone odigral kar 300 prvenstvenih in 3 odločilne tekme, dosegel pa je 92 golov. Čeprav redkobeseden (kot vedno), je z običajnim nasmehom dejal: »Res sem ob tem uspehu Gaje zadovoljen, ker sem bil v napredovanje letos trdno prepričan. Lani in že nekaj sezon zaporedoma smo po tem stremeli-Zato letos nisem imel dvomov, čeprav sem se bal Opicine. Prav zaradi Opencev pa je bilo prvenstvo zanimivo do poslednjega kola in zato je uspeh Gaje še toliko večji in povsem zaslužen.«
S tem se seveda popolnoma strinjam0' kajti že sam podatek, da so gajevci leto* v 22 tekmah zbrali kar 36 točk ter doživeli le dva poraza (oba z Bregom), kaž® na jasno premoč in zasluženo napredovanje, kar seveda predstavlja tudi lep us" peh za ves zamejski nogomet in zat° Gaji čestitamo ob napredovanju v 2-
amatersko ligo.
BRUNO RUPEL
Na sliki: veselje po nedeljskem zma" govitem nastopu Gaje.
V zadnjem kolu zmaga mladincev Jadrana Farco
DRŽAVNI MLADINCI
JADRAN FARCO - CONEGLIANO
83:74 (48:32)
JADRAN FARCO: Sterni 12 (0:1), Batti-ni 12 (0:1), Gerli, Pertot 14 (2:5), Lesica 2, Stanisa 13 (3:4), Crisma 23 (0:3), Sosič 6 (1:2). ON: 13. PM: 7:16. fRI TOČKE: Bat-tini 2, Crisma 1, Sosič 1.
Jadranovi mladinci so končali nastope v državnem prvenstvu z lepo in zanesljivo zmago proti tretjeuvrščenemu Coneg-lianu.
Naša ekipa je nastopila brez standardnega play-makerja Deana Oberdana, pa tudi gostje so pogrešali odsotnost »plava«. Jadranovci pa so tokrat pokazali zvrhano mero borbenosti, občasno pa tudi nekaj zelo lepih akcij in protinapadov.
Tekma se je takoj začela ob premoči naših košarkarjev, ki so že v 2. minuti povedli z 8:2, vodstvo stalno večali (v 7. min. 22:12, v 11. min. 36:25, v 19. min. celo 48:30).	*
V	nadaljevanju so gostje nekoliko reagirali, znižali so razliko v koših celo na štiri točke (v 38. min.). Jadranovci pa so vendarle ohranili mirne živce in slavili zasluženo zmago, (jan)
BOR RADENSKA - LIBERTAS 113:65
(56:35)
BOR RADENSKA: Debeljuh 13 (2:2), Gobbi 2, Arena 30 (1:1), Pertot 13 (0:2), Simonič 4, Smotlak 27 (1:1), Paulina 24.
TRI TOČKE: Arena 5, Pertot 3, Debeljuh 1.
SODNIKA: Forza in Apollonio iz Trsta.
Borovci niso imeli nobenih problemov proti kvalitetno in fizično slabšemu moštvu Libertasa. Največ je prišla do izraza višina borovcev, kot priča tudi izkupiček zadetih točk Pauline, Smotlaka in Arene. Dober pristop do tekme je pokazal tudi Pertot. Najvažnejše pa je to, da se je Gobbi po dolgotrajnem okrevanju ponovno priključil moštvu. Gostje so se upirali nekje do pete minute prvega polčasa, ko so celo vodili z rezultatom 14:13. Nato je sledil val Borovih košev, s katerim so domačini vzpostavili pravo razmerje moči na igrišču. (U. A.)
SOLVAV TRŽIČ - BOR RADENSKA
108:86 (50:47)
BOR RADENSKA: Pertot 10, Debeljuh 1 (1:2), Bajc 10 (0:1), Smotlak 20 (4:5), Paulina 21 (1:4), Arena 22 (5:6), Gobbi 3, Simonič.
TRI TOČKE: Pertot 2, Arena in Gobbi 1. PROSTI METI: Solvay 8:16: Bor Radenska 11:18. ON: Solvay 20; Bor Radenska 20. PON: Gobbi 24' izključen, Smotlak 28'.
SODNIKA: Besio in Longo iz Tržiča.
V	torek so Borovi mladinci v Tržiču razočarali predvsem v drugem polčasu. V uvodnih minutah je kazalo, da bodo naši gladko premagali domačine in iztržili točki. Borovci so namreč po treh minutah igre vodili z 8:0, v sedmi minuti 15:5, v deveti minuti 20:9. Nato se je tekma spremenila. Domačini so postali natančnejši pri metu, borovci pa so zaključili prvi polčas z zelo slabim odstotkom pri metu iz razdalje (4:18). V 18. minuti so domačini izenačili rezultat (43:43), prav pred odmorom pa so povedli.
V	drugem polčasu si je Smotlak nabral osebne napake tako, da ni dal več svoje-
ga doprinosa pod košem tako kot v prvem polčasu, ko je zadel petnajst točk in ulovil veliko odbitih žog. Domačini so se z delnim izidom 14:0 močno oddaljili. Naši so se v 12. minuti sicer približali na dve točki (78:76), nato pa so dobesedno »izgubili glavo«. Nasprotniki so zadevali kot za stavo in visoko zmagali. (U. A.)
DEŽELNI MLADINCI
KONTOVEL TECHNA - LIBERTAS
BARCOLANA	71:112 (29:59)
STRELCI: Ban, Turk 8 (1:2), Emili 7 (5:10), Gruden 4, Briščik 7 (1:3), Bizjak, Danieli 4, Crevatin 2, (0:2), Godnič 10 (3:6), Rebula 29 (3:6).
OSEBNE NAPAKE: 20. PM: 13:29. TRI TOČKE: Rebula 2, Turk 1, Godnič 1.
Proti močni tržaški ekipi, ki zaseda 2. mesto na lestvici, so Kontovelci potegnili krajši konec. Nastopili so v nepopolni postavi zaradi nerazpoložljivosti nekaterih standardnih igralcev. Prvi polčas je potekal ob popolni premoči gostov, kajti Kontovelci jim niso bili kos, niti ko so vstopile na igrišče nasprotnikove rezerve. V drugem polčasu smo bili priča pravemu monologu gostov, ki so v 29. minuti vodili že z 86:32. Tedaj so kontovelci pokazali vso svojo agresivnost ter s požrtvovalno igro in presingom omilili neizbežni poraz. Pohvalo si zasluži Rebula, ki se je boril vso tekmo in dosegel skoraj polovico Kontovelovih zadetkov.
(J. E. G.)
CICIBONA - KONTOVEL	95:90
(49:44)
Čeprav sta obe ekipi nastopili v okrnjeni postavi, sta vseeno pokazali zadovoljivo igro. Tekma je bila povsem izenačena. Ekipi sta se ves čas izmenjavali v vodstvu. Prvi polčas se je končal s Ci-cibono v vodstvu za 5 točk.
V drugem polčasu je kazalo, da bodo lahko cicibonaši povečali vodstvo in z relativno lahkoto zmagali. Nakar so se Kontovelci v 13. min. zbudili in z dobro obrambo in hitro igro povedli za 7 točk. Cicibonaši niso popustili in so v veselje trenerja Sancina izvedli zelo učinkovito obrambo. Tako so v zadnjih minutah nadoknadili zaostanek in zmagali.
(Rikardo Simonič)
DRŽAVNI KADETI
SERVOLANA - BOR	77:86
(33:46)
BOR: Bajc 4, Simonič 21, Debeljuh 28 (8:20), Starec 0, Filipčič 8 (1:2), Škabar 8, Tomšič 0, Pettirosso 12 (0:2), Uršič 5 (1:2).
TRI TOČKE: Simonič, Filipčič 1.
Po bledi predstavi proti tržaškemu Don Boscu so borovci ponovno prišli do zmage, tokrat na račun sicer skromne Servolane. Naši so pokazali boljšo obrambo kot v zadnjih nastopih, v napadu pa je Filipčič spretno vodil ekipo. V Borovih vrstah je ponovno nastopil Aleksander Uršič, ki je kljub dolgi odsotnosti zaigral nad pričakovanjem ter pripomogel k zmagi. Tekma sicer ni bila za košarkarske sladokusce; napak je bilo kar precej, tako na eni kot na drugi strani. Na začetku sta se ekipi menjavali v vodstvu, nakar so borovci sredi prvega polčasa vendarle odločneje zaigrali in si priigrali prednost desetih točk. Vodstvo so nato ohranili do končnega žvižga. Ne
gre sicer misliti, da so borovci igrali brezhibno. Z druge strani je treba priznati, da nasprotnik res ni pokazal ničesar. Morda slab dan, morda nemotiviranost, dejstvo je, da je Servolana tokrat odpovedala in ni nudila našim večjega odpora. (Andrej Pavlica)
SERVOLANA A - KONTOVEL B 65:73
KONTOVEL: Marucelli 10, A. Pertot 2, Vremec 27, C. Pertot 24, Hmeljak 4, Kosma 2, Baitz 4.
TRI TOČKE: Vremec in Pertot 2.
V četrtem kolu povratnega dela so Kontovelci pripravili veliko presenečenje. Premagali so namreč drugouvrščeno ekipo Servolane. Tekma je bila vseskozi izenačena. V prvem polčasu so Kontovelci takoj povedli in zasluženo obdržali vodstvo do konca polčasa. Drugi polčas so začeli zelo motivirano in povišali vodstvo na 10 točk. Zatem so popustili in dopustili, da se jim je nasprotnik nevarno približali na 5 točk razlike. Tedaj sta se razigrala Vremec in Pertot, ki sta z meti iz protinapadov in z meti za tri točke zagotovila zmago gostom. Kontovelci so kljub vsemu zasluženo zmagali, zlasti z dobrim kolektivom igre, čeprav niso bili nekateri igralci v formi. Zato bi tokrat pohvalili celotno ekipo, še posebej pa Pertota, Vremca in Marucellija. (E. B.)
SAN BENEDETTO GORICA -
KONTOVEL TECHNA 108:85 (64:32)
KONTOVEL: Turk, Emili 0 (0:1), Kralj 17 (1:1), Gulič 12, Danieli 4, Rebula 17 (3:4), Vodopivec, Krevatin 2, Gregori 33 (8:11).
OSEBNE NAPAKE: 22. PROSTI METI: 12:17. TRI TOČKE: Gregori 1.
Proti močni goriški ekipi, so Kontovelci nastopili v nepopolni postavi ter doživeli poraz. Mednovi varovanci so imeli slab začetek, kajti zmedla jih je nepredvidljiva igra domačih, ki so si v prvih desetih minutah nabrali okoli 25 točk prednosti. Z dobro igro so Kontovelci obdržali razliko nespremenjeno skoraj do konca polčasa. V uvodnih minutah drugega polčasa je kazalo, da bo polom gostov še večji, saj so domačini v 24. minuti vodili z 89:46. Na začudenje prisotnih so Kontovelci reagirali ter skoraj nadigrali nasprotnika. To pa ni zadoščalo za zmago, saj je bila razlika iz prvem polčasu prevelika, da bi jo lahko nadoknadili. Pohvale vredna je odlična igra Gregorija, ki je igral vso tekmo zagrizeno in bil na koncu najboljši strelec Kon-tovelcev. (Egmont)
DEŽELNI KADETI
KONTOVEL TECHNA B - SABA 53:126
(28:68)
KONTOVEL TECHNA B: Marucelli 7 (1:4), Pertot 2, Vremec 9 (1:2), Gruden 9 (1:3), Hmeljak 2, Baitz 22 (6:8), Kosma 2 (2:2).
PM: 11:19. OSEBNE NAPAKE: 16. PON: Kosma v 38'. TRI TOČKE: Vremec 2.
Zdesetkana ekipa Kontovela je spet poražena zapustila igrišča, a se je delno oddolžila za poraz, ki ga je doživela v prvi tekmi s Sabo, ko je klonila s 97 točkami razlike. Od vsega začetka je bilo jasno, kako se bo odvijala tekma, kajti Kontovelci niso imeli sreče pri metu, na-
sprotno od gostov, ki so zadevali kot za stavo. V 12. min. so gostje že vodili 43:10, kajti Kontovelci so igrali brez glave. V prvem polčasu se je gostom enakovredno upiral le Baitz, ki je dosegel 18 od 28 kontovelovih točk. Končni rezultat pa nam zgovorno prikazuje resnost igralcev na treningih. (J. E. G.)
INTER MUGGIA - KONTOVEL
TECHNA A	72:93 (33:39)
KONTOVEL TECHNA A: Turk 19 (4:5), Gruden 13 (1:2), Cingerla 2, Černe, Ravbar 16 (2:4), Bizjak 12 (2:2), Kosma 8 (0:2), Vodopivec 21 (1:2).
PROTI METI: 10:17. OSEBNE NAPAKE: 22. TRI TOČKE: Turk 1, Vodopivec 2, Bizjak 2.
Vil. kolu se je okrnjena ekipa Kontovela Techne A pomerila s povprečno ekipo iz Milj. Kontovelci so namreč nastopili brez štirih standardnih igralcev, z dvema naraščajnikoma in z okrevajočim Vodopivcem, ki je bil za trenerja Rupla prijetno presenečenje tekme. Po začetni tremi so igralci kmalu zaigrali uigrano, tako, da so »pokopali« nasprotnike s hitro igro in dobro obrambo. Rezultat prvega polčasa ni pokazal realne moči Kon-tovelcev, ki so stalno vodili za 10 točk. V drugem polčasu smo bili priča agresivni igri domačih, ki so se zaman mučili, da bi znižali rezultat, kajti akcije Kontovel-cev so bile neustavljive. Med zmagovalci gre pohvaliti Vodopivca, ki je bil najpri-sebnejši v ključnih trenutkih. (J. E. G.)
BREG - INTER 1904	90:89 (44:39)
BREG: Schiulaz 18 (2:5), Punis 16, Emil 0, Žerjal 2, Salvi 2, Barini 19 (3:6), Martini 2, Rudež 21 (3:4), Bandi 10 (0:1).
V soboto so Brežani zmagali kljub spremenljivi igri. Začeli so zelo slabo, predvsem v napadu, kjer so v petih minutah zadeli le en koš. Z organizirano igro pa so zaključili polčas s petimi točkami prednosti. V začetku drugega polčasa so jih nasprotniki spet prehiteli, nakar si je Breg z nekaj protinapadi priigral 13 točk prednosti. Naši so v zadnjih minutah spet zaigrali slabo in s tem omogočili nasprotniku, da se jim je približal. Kljub nepoštenemu sojenju so Brežani vendarle premagali nasprotnike, čeprav samo za eno točko.
(Maurizio Schiulaz)
NARAŠČAJNIKI
RICREATORI - BOR ADRIAIMPEK
89:81 (41:42)
BOR ADRIAIMPEX: Bandi 4, De Panfi-lis 4, Porporati 7 (1:2), Gallopin 27 (0:6), Grbec 16 (0:1), Samec 19 (1:2), Giacomini 4.
Borovci so po zmagi proti Poggi izgubili v zelo težki tekmi proti Ricreatoriju. Igrali so v precej okrnjeni postavi, zaradi tega so »imeli nekaj težav« s petimi osebnimi napakami. (Gallopin)
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA C
SOKOL - TEATRO VERDI	81:78
(35:41)
SOKOL: Bužan 8, Pertot 1, Terčon 12, Velussi 17, Aleksij Gruden 9, Pupis 7, Sedmak 9, Ušaj 14, Andrej Gruden 4, Ro-sati 0.
Sokol je v nedeljo osvojil izredno pomembno zmago proti ekipi Teatro Verdi,
ki je ena resnejših kandidatov za uvrstitev na najvišja mesta razpredelnice. Z bučnim navijanjem domačega občinstva so Nabrežinci uspeli v zadnjih minutah tekme pridobiti prednost nekaj točk in si tako zagotoviti zmago. Skozi vse srečanje so namreč zaostajali z nasprotniki. Obe ekipi sta zaigrali dokaj živčno (sodnika, ki sta bila sicer slaba, sta dosodila dve tehnični napaki). Sokolovci so zasluženo slavili, saj so bili boljši predvsem pod košema, kjer je dobro zaigral Terčon, pohvalo pa zasluži tudi Andrej Gruden. (Niko)
POLET - PLUMBER	88:86 (46:36)
POLET: Malalan 29 (3:3), Granier 8, Gerdol 14, Jančar 2, Ferluga 2, Pisani 6 (2:4), Škerlavaj 19 (5:5), Fabi 4, Raitz, Daneu.
Poletovci so brez težav odpravili tudi tega nasprotnika, ki se je našim upiral le v prvih minutah, ko je bil izid 17:12. Nato so Openci pospešili ritem in konstantno večali razliko. Tekma je potekala povsem mirno, le eden od gostov je povsem skazil srečanje, s stalnimi ugovarjanji sodniku ter tudi z grobo igro, za kar ga je tudi sodnik izključil.
Za zasluženo zmago je treba pohvaliti vse poletovce, boljši od ostalih pa je bil Peter Gerdol. (A. Granier)
AMATORI BASKET - KONTOVEL
HELVETIUS	91:68 (42:36)
KONTOVEL HELVETIUS: Nabergoj 8 (0:3), A. Pertot 8 (2:2), Kneip 8 (1:2), L Pertot 3 (0:3), Cunja 7 (1:4), Bogateč 2 (0:2), L. Emili 13 (0:3), A. Emili 15 (2:6), Cingerla 4.
TRI TOČKE: A. Pertot 2, Kneip, I. Pertot in L. Emili 1. PROSTI METI: 6:25. OSEBNE NAPAKE: 21. IZKLJUČEN: A. Pertot v 37'.
Črna serija porazov Kontovelcev se še vedno nadaljuje. V nedeljo so naši klonili v gosteh proti solidni, a ne nepremagljivi ekipi Amatori Basket. Visoka razlika v točkah tokrat ne izraža resničnega razmerja med ekipama. V prvem polčasu je bilo srečanje izenačeno. V uvodnih minutah nadaljevanja pa so Kontovelci povsem odpovedali; domačini so v kratkem času svojo prednost več kot podvojili in s tem odločili tekmo v svojo korist.
Drugi polčas je potekal v znamenju velike živčnosti, saj je sodnik v tem delu srečanja dodelil skupno kar pet tehničnih napak ter enega igralca izključil. Pozitivno. pa je bilo dejstvo, da so se vsi Kontovelci, med katerimi je zaigral najbolje Aleksander Emili, vpisali med strelce. (Andrej)
Na Goriškem
POLISPORTIVA BEGLIANO - DOM
GOMETAL	70:62 (34:30)
DOM: Pečanac 18, Zavadlav 6, Mauro 6, Peric 4, Bordon 16, Komel, Čubrilo 3, Cej 9. PON: nihče. ON: DOM 17, Beglia-no 25. 3 TOČKE: Pečanac 2, Zavadlav 1.
Domovci so v Beglianu zapravili lepo priložnost, da bi osvojili novi par prvenstvenih točk. Srečanje je bilo enakovredno vse do zaključnih minut, ko je belo-rdečim pošlo moči in domačini so na ta način zasluženo slavili. V domovih vrstah sta posebej izstopala kadeta Pečanac in Bordon, (af)
UNDER 16 MOŠKI
SLOGA - VOLLEV BALL VIDEM 1:3 (14:16, 16:14, 6:15, 6:15)
SLOGA: Ban, Carola, Čuk, Glavina, Grgič, Kralj, Marc, Maver, Mijot, Purič, Radetti, Spetič.
Proti videmski šesterki so mladi slogami sicer izgubili, vendar smo z njihovim tokratnim nastopom lahko povsem zadovoljni. Prvi niz se jim je za las izmuznil, čeprav so prvi imeli na razpolago set žogo. V drugem so že visoko izgubljali z 12:1, ko so z zagrizeno in natančno igro Povsem zmedli nasprotnika in set tudi osvojili. V naslednjih dveh so sicer osvojili manj točk, vendar so vseskozi igrali lePo odbojko. Do konca prvenstva jih 2<laj čaka še nekaj tekem proti »doseglji-Vejšim« nasprotnikom. Če bodo nadalje-J^li s tako igro, si lahko nadejajo še ne-zmag. (Inka)
VAL TEKNOPROGRES - VOLLEV CORNO	3:0 (15:5, 15:9, 15:5)
TEKNOPROGRES: Devetak, Paoletti, Kovic, Florenin, Brisco, Gravner, Mužič, Maraž.
.Proti zadnjeuvrščeni ekipi na lestvici j118« imeli slovenski odbojkarji nobenih iežav. Trener Markič je poskusil vse ig-ame in skušali so tudi izvesti nove pote-igre. Igra je bila dobra, čeprav z nekakimi napakami. (Brisco)
„ OSTALI IZIDI: Pallavolo TS - ACLI , °hke 0:3, ASFJR Čedad - Prata 1:3, Vol-ley Maniago - Vivil 3:0.
T LESTVICA: ACLI Ronke 30 točk, Val . krnoprogres in Prata 28, ASFJR Čedad -T Volley Bali Videm 20, Pallavolo TS jP' Voliey Bali Maniago 12, Sloga, Vivil n 11 Pozzo 6, Volley Corno 0.
UNDER16 ŽENSKE -PLAV OFF
^GREATORI COMUNALI B -M-OGA SAGOR	2:3
v;15, 15:11, 4:15, 16:14, 4:15)
j, M-OGA SAGOR: Bizjak, Danijela in ristina Bogateč, Brišnik, Ferluga, Fon-
da, Kalc, Kosmina, Mahnič, Spacal, Starc, Tensi.
Sloga Sagor je zmagala tudi v povratnem srečanju play offa in si tako priborila pravico do nastopanja na finalni tekmi, ki bo odločala o letošnjem pokrajinskem prvaku. Tesen 3:2 ne sme varati, saj je bilo skozi vso tekmo jasno, da so slogašice boljši nasprotnik. V vrstah Sloge Sagor so stopile na igrišče vse razpoložljive igralke in to v različnih postavah in poskušale razne variante igre. Važna je bila namreč le zmaga, ki jo je Sloga Sagor tudi dosegla. V taboru Sloge so z rezultatom ekipe izredno zadovoljni, saj sestavljajo šesterko izključno igralke letnika 75, kar pomeni, da bodo vse nastopale v prvenstvu Under 16 tudi v prihodnji sezoni. Cilj, to je uvrstitev v veliki finale, je dosežen. Ne glede na končni zaključni razplet vlada v strokovnem vodstvu Sloge zadovoljstvo in prepričanje, da je ekipa tehnično v letošnji sezoni zelo napredovala in predstavlja v svoji osnovi novo, dobro jedro za bodoče sestave prve ženske šesterke. (Inka)
CUS TRST - BOR FRIULEKPORT 1:3
(11:15, 15:8, 11:15, 4:15)
BOR FRIULEKPORT: Ažman, Čok, Gregori, Legovič, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Zubalič, Flego, Pernarčič.
Tudi v povratnem polfinalnem obračunu končnega dela prvenstva Under 16 so borovke slavile in si tako zagotovile nastop na finalnih tekmah. Tekma je bila tokrat precej zanimivejša od prve, saj so domačinke vseskozi igrale na vrhu svojih sposobnosti. To je tudi privedlo do tega, da so jim borovke predvsem zaradi podcenjevanja prepustile drugi niz. Takoj zatem so se modre zopet zbrale in tudi pokazale, kdo je pravi gospodar na igrišču. V četrtem nizu pa so domačinke vidno popustile in vrata za finale so bila borovkam na stežaj odprta. (Igor)
Na Goriškem
SOČA GOSTILNA DEVETAK -PELLETTERIE MERY	3:0
(15:8, 15:2, 15:12)
SOČA: E., Mi., Ma., V., S. in A. Černič, Princi, Devetak, Tuniz.
V dobri polurni temi so sočanke zmagale proti znatno šibkejšim nasprotnicam. Slednje kljub dobri volji in požrtvovalnosti niso zmogle zaključiti seta. Sočanke so sicer igrale najboljše v drugem setu, ki je trajal le osem minut. Drugače se niso potrudile in so nasprotnika podcenjevale, zato so tudi nasprotnicam prepustile toliko točk. (E. Č.)
FRESCO DISCOUNT - SOČA GOSTILNA DEVETAK	0:3
(9:15, 4:15, 2:15)
SOČA: E., Mi., Ma., V., S. in A. Černič, Princi, Devetak, Tuniz.
Glede na rezultat so sočanke prepričljivo zaključile prvenstvo v svoji skupini. Vendar igra ni bila dobra in to predvsem zaradi podcenjevanja veliko mlajših in požrtvovalnejših nasprotnic. V drugem in tretjem setu so se bolj potrudile in hitreje zaključile set: tretjega le z dvema izmenjavama. (E. Č.)
FRESCO DISCOUNT - OLVMPIA 3:0 (15:5, 15:12, 15:7)
OLVMPIA: Bratina, Bevilagua, Brisco, De Biasi, Princi, Komjanc, Pintar.
01ympia je v Tržiču nastopila v okrnjeni postavi brez dveh standardnih igralk. To se je vsekakor poznalo v borbi proti prvouvrščeni ekipi, ki še ni doživela poraza v letošnjem prvenstvu. Po prvem izgubljenem nizu se je igralkam 01ympie v drugem setu celo ponudila riložnost za zmago, saj so vodile že 12:9. al so po ogorčenem boju set prepustile domačinkam.
UNDER 14 MOŠKI
SLOGA - CUS	2:0 (brez borbe)
SLOGA: Carola, Čuk, Glavina, Grgič, Kralj, Marc, Purič, Spetič, Volčič.
V soboto so slogaši prišli do novih točk brez boja, saj tržaški CUS, ki so ga že premagali v prvem delu prvenstva, ni prišel na Opčine. S tem pa so si tudi praktično že zagotovili pokrajinski naslov v tej kategoriji. (Inka)
UNDER 14 ŽENSKE
SKUPINA A
BOR FRIULEKPORT A - SLOGA 2:0
(15:4, 15:7)
BOR FRIULEKPORT A: Gregori, Ažman, Čok, Legovič, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Zubalič.
SLOGA: Ciocchi, Carli, Živec, Perini, Toros, Ferluga, Stoppar, Corducci, Mahnič, Stigliani, Radetti.
Slovenski derbi prvenstva se je končal z gladko zmago domačink. V tridesetih minutah igre so Borove pionirke obračunale s sovrstnicami s Krasa. Tekma je bila, kot smo že vajeni v tem prvenstvu videti, zopet pravi monolog domačink, čeprav je Sloga pokazala precej lepšo odbojko od ostalih ekip, saj je plavim uspela iztrgati kar enajst točk. (Igor)
SKUPINA B
BOR FRIULEKPORT B - DLF	i;2
(15:7, 9:15, 12:15)
BOR FRIULEKPORT B: Fischer, Orlič, Debeljuh, Teršar, Oleni, Mikulus, Fai-man.
Ekipa je morala tokrat na igrišče v zelo okrnjenem sestavu, saj je bila večina standardnih igralk na šolskem izletu. To je bil tudi najverjetnejši razlog, da se jim je proti Dopolavoru izmuznila zmaga. Po začetnem uspehu domačink so gostinje dobro reagirale in uspele izenačiti. To dejstvo je vneslo nekoliko zmede v Borov tabor, kar je spretno izkoristil Dopolavoro in po izredno napetem in srditem boju v tretjem setu tekmo tudi
osvojil, čeprav so bile plave ob menjavi igrišča v prednosti dveh točk. (Igor)
SOKOL INDULES - CUS	2:0
(15:11,15:6)
SOKOL INDULES: Golemac, Legiša, Peric, Antonič, Radetič, Kralj, Visintin, Švara, Šemec, Kante, Kuk.
Najmlajša Sokolova vrsta je zaključila prvenstvo z zmago nad drugouvrščeno ekipo CUS-a. Nabrežinke so igrale eno boljših tekem tega prvenstva. Razliko v tehničnem znanju so nadoknadile z borbeno igro, kar velja predvsem za prvi set, ko so od izenačenega stanja 8:8 prišle v vodstvo 13:8. Drugi niz se je začel slabo za domačinke, kajti Tržačanke so povedle s 6:2. Nato so se sokolovke spet koncentrirale, zaigrale kot v prvem in z delnim izidom 13:0 povsem nadigrale nasprotnice. Za to zmago je treba pohvaliti vso ekipo, ki je v tem prvenstvu pokazala napredek, kar je spodbudno za bodoče nastope. (VIP)
Na Goriškem UNDER 13 ŽENSKE
OLVMPIA - PRO ROMANS	0:3
(4:15, 14:16, 13:15)
OLVMPIA: Miklus, Pintar, Zotti, Lutman, Dorni, Alban, Posillipo, Brajnik, Bulfoni, Princi.
Domačinke so kljub dobri igri v zadnjih dveh setih nezasluženo izgubile proti drugouvrščeni ekipi Pro Romansa. V drugem setu so igralke 01ympie sicer vodile s 14:10, a jim ni uspelo doseči pet-najstice. Podobna predstava se je ponovila tudi v tretjem nizu. Kljub porazu smo lahko z igro naših predstavnic v omenjenih dveh nizih povsem zadovoljni. (EZA)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000,- din).
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 29. marca 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja v J ZT7	iFiTiN Cl!’n HaUJanaka
T"'	tP
Evola je bil na prostosti kljub obsodbi na dosmrtno ječo
Mafija je dokončno obračunala z morilcem sodnika Montalta
TRAPANI — Glavni obtoženec za umor sodnika Ciaccia Montalta, Nata-le Evola (na sliki AP), je postal žrtev mafijskega maščevanja. Evola, ki so ga na procesu obsodili na dosmrtno ječo, pozneje pa oprostili, se zadnje čase ni ukvarjal s kriminalom in je živel precej odmaknjeno. V glavnem se je ukvarjal z ovčjerejo, prav na enem od številnih posestev, pa so ga včeraj dohiteli morilci in ga pobili. Domači, ki so do poznega zaman čakali na Evolo, so poklicali policijo.
Natale Evola je imel zelo »pestro« preteklost, ki jo je v glavnem označevalo sodelovanje z organiziranim kriminalom. Že v mladih letih si je znal pridobiti naklonjenost nekaterih znanih mafijskih bosov, ki so delovali pretežno v trikotniku Castellammare del Golfo, Alcamo, Calatafimi. Prav tu se je kmalu uvrstil med vidnejše mafi-jaše, vendar mu ni bilo usojeno, da bi postal naslednik mafijskih velikašev. Vse kaže, da se je pri njegovem vzponu na vrh organizacije nekaj zatakni-
lo, zato je bilo treba Evolo čimprej odstraniti s prizorišča. Kaže pa tudi, da je bil Natale Evola dovolj izkušen in se je vselej spretno umaknil pred maščevalci oziroma pred tistimi, ki so umor naročili.
Sodnik Ciaccio Montalto je umrl v atentatu 25. januarja 1983. Preiskovalci so prepričani, da je sodnik prišel na sled mafijski organizaciji, ki je skrbela za trg z mamili in za povezave med dobavitelji in kupci. Montalto pa je tudi zasledil vse »mehanizme«, ki so mafiji omogočili ilegalno izvajanje tuje valute m pranje umazanega denarja. Za mafijo je postal odločno prenevaren, zato ga je bilo treba ubiti. To nalogo je mafijski vrh poveril prav Evoh, pri atentatu pa sta mu pomagala še Ambrogio Farina in Antonio Mi-nore. Kaže, da je Evola dejanski morilec, kljub temu pa je ostal v zaporu samo Farina, medtem ko sta bila Mi-nore in Evola že več časa na prostosti. Evola je bil menda stalno pod nadzorstvom organov javne varnosti, medtem ko se je za' Minorejem pred več meseci izgubila vsaka sled.
Surinamska gverila in mamila
Voditelj surinamske gverile Ronnie Brunswijk je bil le 18 ur v rokah vladne vojske, ki ga je aretirala pod pretvezo, da se ukvarja s prodajo mamil. V tem času pa so gverilci zasedli jez, ki oskrbuje z vodo ves Surinam in grozili z atentatom na električno centralo. Grožnja je bila dovolj, da so oblasti izpustile gverilskega liderja	(AP)
Na sevemovzhodni Siciliji zabeleži potresni sunek
MESINA — Na sevemo-vzhodnem predelu Sicilije so včeraj zjutraj, ob 7.47, zabeležili dokaj močan potresni sunek, ki je povzročil precej preplaha med prebivalstvom, materialna škoda pa je malenkostna. Geofizikalni inštitut iz Messine je namreč ob tej uri zabeležil sunek jakosti 3,8 po Richterjevi lestvici, kar je približno enako 5. stopnji po Mercallijevi lestvici.
Po prvih ugotovitvah naj bi potresno središče ugotovili v južnem Tirenskem morju, v bližini hribov Nebrodi, v nekaterih mestecih mesinske pokrajine ter na otoku Lipari.
Po podatkih, ki jih je posredovala civilna zaščita, nikjer, kjer so zabeležili potresni sunek, ni prišlo do človeških poškodb. Tudi materialne škode je zelo malo z izjemo svetišča »Črne Matere božje« v Tindariju, kjer je sunek poškodoval del strehe verskega središča, ki ga vsako leto obišče na stotine tisočev vernikov.
V Mesini je za nekaj časa zmanjkal električni tok, kar je razumljivo povzročilo preplah in paniko med prebivalstvom, ki je zbežalo na ulice. Zaradi varnosti in strahu pred morebitnimi novimi in hujšimi potresnimi sunki je več šol ostalo zaprtih.
Po prvih meritvah Mednarodnega inštituta za vulkano-logijo v Catanii naj bi epicenter potresnega sunka ugotovili 20 km v globini morja pri obalnih krajih Pattija in Gioiose Maree.
Alah je povsod tudi v jajčevcu
LONDON — Britanske muslimane je osrečil svojevrsten čudež. Neka gospodinja je z nožem razpolovila jajčevec in odkrila... Alahovo ime.
Pošiljka čudežnih jajčevcev je po-vzočila nemalo začudenja v muslimanski skupnosti v Nottinghamu, nato pa so se pojavili tudi na tržnici v Leicestru. Na domu gospe Moulvi, ki slabo govori arabski jezik, prav nič pa angleškega, se je v nekaj dneh nagnetlo kakih 5.000 muslimanov, ki so se podali na romanje v kuhinjo, kjer se je Alah pokazal v obliki jajčevca.
Kaže, da je poleg božjega imena na jajčevcu s semeni zabeležen tudi stih korana, kar morda priča o prezrelih jajčevcih, kjer je vse preveč semen, a nič ne de. V naših krajih se Marija pojavlja na goriških gmajnah, v Veliki Britaniji pa najdemo Alaha v zelenjavi. Manzoor Moghal, ki skrbi za odnose med Britanci in Azijci, je dejal, da je pač tako: »bog je povsod, tudi v jajčevcu«, pa mir besedi.
Rak m pljučih zahteva v Italiji vse preveč žrtev
S. MARGHERITA LIGURE — Na zasedanju onkologov, ki je v teh dneh v teku v S. Margheriti Ligure, so italijanski raziskovalci in zdravniki ugotovili, da se je bistveno poslabšalo razmerje med številom obolelih za rakom na pljučih in številom oseb, ki jim je ta bolezen usodna.
Od 1970 leta do 1985 je smrtnost narasla za 64 odstotkov v primeru bolnikov moškega spola in za 47 odstotkov, če so bolniki ženske. Iz tega je nato razvidno, da kar 80 odstotkov vseh bolnikov z rakom na pljučih umre.
Večini bolnikov bi lahko pomagali s pravočasno ugotovitvijo bolezni, saj obstajajo danes vse potrebne naprave, poleg tega pa obstaja tudi dovolj jasno zarisana slika potencialnih bolnikov. Prvi na spisku so seveda kadilci, moderna zdravniška tehnologija pa je ugotovila, da se lahko na podlagi števila cigaret, načina kajenja in celo vrste tobakaizračuna, če se bo razvada sprevrgla v bolezen s smrtnimi posledicami ali ne.
Pri tem velja dodati tudi ugotovitev, da bi si kadilci lahko rešili življenje s tem, da opustijo cigarete. Po 10-15 letih bodo njihova pljuča ponovno »čista«, oziroma tako »umazana«, kot dihalni organi nekadilcev, ki tudi niso povsem na varnem. Nekadilci namreč vdihujejo izpušne pline, onesnažen zrak in za nameček še dim, ki ga puhajo v zrak kadilci. Kljub temu pa se nekadilcem piše sorazmerno rožnata bodočnost, saj če zbolijo za rakom jim kirurgi lahko še pomagajo, kadilcem pa težko.
Moana Pozzi razburja Popoli
PESCARA — Napovedani spektakel porno zvezde Moane Pozzi v Popoliju pri Pescari je že dvignil val prahu in grozi, da se spremeni v politični problem. Svoje čare bi morala Moana razkazovati 6. aprila, že zdaj pa so v Popoliju nalepili plakate, na katerih so razločno vidne vse podrobnosti plavolase Moane.
Napovedani predstavi najbolj nasprotuje občinski svetovalec KD Ciofani, ki od občinskega sveta zahteva, da ne dovoli porno predstav v občinskem gledališču. Proti Moani se je izrekel tudi krajevni duhovnik, ki sicer proti predstavi nima nič, moti pa ga, da je napovedana ravno pred velikonočnimi prazniki. Vsedržavni značaj pa je zadevi dala Ilona Staller, ki je že napovedala poseg v parlamentu, če bodo Moani prepovedali nastop.