R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 2018 N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C RAZISKAVA SLOVENSKIH SPECIALNIH KNJIŽNIC Izvedba: Pripravila Delovna skupina za področna strokovna priporočila za specialne knjižnice pri Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost, Ministrstvo za kulturo Člani Delovne skupine: dr. Alenka Kavčič Čolić (vodja), mag. Angela Čuk, mag. Tjaša Obal, mag. Helena Pečko Mlekuš, dr. Luka Šušteršič, Maja Vavtar, Igor Zemljič in Katja Kranjc (od maja do septembra 2017) Jezikovni pregled: Urška Drofenik Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Zanjo: Martina Rozman Salobir Ljubljana 2018 Brezplačno Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI‐ID=295594496 ISBN 978‐961‐6551‐88‐5 (pdf) Način dostopa (URL): https://cezar.nuk.uni‐lj.si/analize/studije.php To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 (CC BY 4.0). © 2018, Narodna in univerzitetna knjižnica N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 2 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE .................................................................................................................................................................... 3 KAZALO SLIK ............................................................................................................................................................................. 5 KAZALO TABEL ......................................................................................................................................................................... 5 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC .................................................................................................................................... 7 UPORABLJENA TERMINOLOGIJA ...................................................................................................................................... 8 IZVLEČEK ................................................................................................................................................................................. 10 ABSTRACT ................................................................................................................................................................................ 10 1 | UVOD ................................ .................................................................................................................................................. 11 2 | PREGLED LITERATURE ................................ ............................................................................................................. 12 2.1 ZNAČILNOSTI SODOBNIH SPECIALNIH KNJIŽNIC ................................................................................... 14 2. 2 PROFIL SPECIALNEGA KNJIŽNIČARJA ................................ ........................................................................... 17 3 | RAZISKAVA SLOVENSKIH SPECIALNIH KNJIŽNIC................................ .......................................................... 19 3.1 METODOLOŠKI PRISTOP ................................ ..................................................................................................... 19 4 | REZULTATI RAZISKAVE ................................ ............................................................................................................ 25 4.1 NAMEN, POSLANSTVO IN CILJI SPECIALNE KNJIŽNICE ................................ ........................................ 25 4.2 POLOŽAJ SPECIALNE KNJIŽNICE V MATIČNI ORGANIZACIJI ................................ .............................. 28 4.2. 1 DOJEMANJE VLOGE SPECIALNEGA KNJIŽNIČARJA V MATIČNI ORGANIZACIJI IN POMENA NJEGOVE DEJAVNOSTI ................................ ......................................................................... 28 4.2. 2 STATUS SPECIALNEGA KNJIŽNIČARJA V MATIČNI ORGANIZACIJI ................................ ....... 31 4.2. 3 SODELOVANJE VODIJ SPECIALNIH KNJIŽNIC Z VODSTVOM MATIČNE ORGANIZACIJE ............................................................................................................................................................................ 32 4.3 FINANCIRANJE IN PRORAČUN SPECIALNIH KNJIŽNIC .......................................................................... 34 4.4 NAČRTOVANJE, POROČANJE IN EVALVACIJA SPECIALNIH KNJIŽNIC ................................ ............. 38 4.5 KNJIŽNIČNI DELAVCI ................................ ............................................................................................................ 41 4.5.1 RAZVOJ KADROV V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ............................................................................... 44 4.5. 2 PROFIL SPECIALNEGA KNJIŽNIČARJA ................................ ............................................................... 48 4.6 KNJIŽNIČNE STORITVE................................ ....................................................................................................... 51 4.6. 1 BIBLIOGRAFSKA OBDELAVA GRADIVA V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ................................ ... 58 4.6. 2 IZPOSOJA V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ................................ ............................................................... 58 4.6. 3 ORGANIZACIJA PRIREDITEV V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ................................ ........................ 60 4.6. 4 IZOBRAŽEVANJE UPORABNIKOV V SPECIALNIH KNJIŽNICAH .............................................. 61 4.6. 5 UPORABA SPECIALNIH KNJIŽNIC ................................ ........................................................................ 62 4.7 KNJIŽNIČNA ZBIRKA V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ................................................................................. 64 4.7. 1 PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ................................ ........... 65 4.7. 2 ODHODKI ZA NAKUP GRADIVA V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ................................................. 66 4.7. 3 NAROČENE SERIJSKE PUBLIKACIJE V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ................................ .......... 67 4.7. 4 UPORABA GRADIVA V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ........................................................................ 68 4.8 PROSTORI IN OPREMA V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ............................................................................ 69 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 3 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 5 | REZULTATI ANKETE ZA VODILNE DELAVCE MATIČNIH ORGANIZACIJ ................................ .............. 72 5.1 INFORMACIJSKE POTREBE VODSTVA MATIČNE ORGANIZACIJE .................................................... 72 5.2 POMEN SPECIALNIH KNJIŽNIC V MATIČNI ORGANIZACIJI ................................................................. 73 5.3 USKLAJENOST POSLANSTVA IN CILJEV SPECIALNIH KNJIŽNIC S POSLANSTVOM IN CILJI MATIČNE ORGANIZACIJE ...................................................................................................................................... 74 5.4 FINANCIRANJE SPECIALNIH KNJIŽNIC ........................................................................................................ 74 5.5 ZAPOSLOVANJE V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ............................................................................................ 74 5.6 RAZVOJ KADROV V SPECIALNIH KNJIŽNICAH .......................................................................................... 75 5.7 UPORABA SPECIALNIH KNJIŽNIC S STRANI VODSTVA MATIČNE ORGANIZACIJE ................... 75 5.8 EVALVACIJA DELOVANJA SPECIALNIH KNJIŽNIC ................................................................................... 76 6 | RAZPRAVA ................................ ....................................................................................................................................... 77 7 | LITERATURA ................................ .................................................................................................................................. 82 7.1 CITIRANI VIRI ........................................................................................................................................................... 82 7. 2 UPORABLJENI VIRI ................................................................................................................................................. 84 PRILOGA 1 | VPRAŠALNIK ZA VODJE SPECIALNIH KNJIŽNIC ................................ ............................................. 86 PRILOGA 2 | VPRAŠALNIK ZA DIREKTORJE MATIČNIH ORGANIZACIJ SPECIALNIH KNJIŽNIC ........... 96 PRILOGA 3 | PRIKAZ GRAFIKONOV PO POSAMEZNIH PODROČJIH DELOVANJA SPECIALNIH KNJIŽNIC ................................ ...................................................................................................................... 102 1. AKTIVNI ČLANI .................................................................................................................................... 102 2. OBRATOVALNI ČAS NA LETNI RAVNI ................................ ......................................................... 103 3. PRIHODKI S STRANI MATIČNE ORGANIZACIJE ..................................................................... 104 4. VSI PRIHODKI ....................................................................................................................................... 105 5. REDNO ZAPOSLENI ............................................................................................................................ 106 6. ZAPOSLENI PO PODROČJIH SPECIALNIH KNJIŽNIC (V EPZ) ............................................ 107 7. ZAPOSLENI STROKOVNI DELAVCI ............................................................................................... 108 8. IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH (V URAH) ................................................................................ 109 9. ŠTEVILO UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJ ................................................................................. 110 10. ODHODKI V EUR ZA IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH V SPECIALNIH KNJIŽNICAH . 111 11. BIBLIOGRAFSKA OBDELAVA GRADIVA ...................................................................................... 112 12. ŠTEVILO IZPOSOJENIH ENOT GRADIVA .................................................................................... 113 13. MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA ............................................................................................................ 114 14. ORGANIZACIJA PRIREDITEV .......................................................................................................... 115 15. UDELEŽENCI IZOBRAŽEVANJ, ORGANIZIRANIH V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ......... 116 16. PRIRAST NASLOVOV KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ............ 117 17. ODHODKI SPECIALNIH KNJIŽNIC ZA NAKUP GRADIVA ..................................................... 118 18. TEKOČE NAROČENI NASLOVI SERIJSKIH PUBLIKACIJ V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ...................................................................................................................................................................... 119 19. UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V SPECIALNIH KNJIŽNICAH ................................. 120 20. NETO UPORABNA POVRŠINA SPECIALNIH KNJIŽNIC ......................................................... 121 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 4 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C KAZALO SLIK Slika 1. Število specialnih knjižnic glede na različne vire podatkov ................................ ................................. 20 Slika 2. Število anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vodje specialnih knjižnic ................................. 24 Slika 3. Vizija in poslanstvo v specialnih knjižnicah ................................ ................................................................ 26 Slika 4. Vloga anketiranih vodij specialnih knjižnic v matični organizaciji – skupaj vsi odgovori anketirancev ................................ ............................................................................................................................................ 30 Slika 5. Prihodki specialnih knjižnic s strani matične organizacije .................................................................. 34 Slika 6. Vsi prihodki specialnih knjižnic ...................................................................................................................... 35 Slika 7. Redno zaposleni v specialnih knjižnicah ..................................................................................................... 41 Slika 8. Zaposleni v specialnih knjižnicah (v EPZ) ................................................................................................... 42 Slika 9. Zaposleni strokovni delavci v specialnih knjižnicah .............................................................................. 43 Slika 10. Izobraževanje zaposlenih v specialnih knjižnicah (v urah) .............................................................. 46 Slika 11. Število zaposlenih v specialnih knjižnicah, ki so se udeležili različnih vrst izobraževanj .... 47 Slika 12. Odhodki v EUR za izobraževanje zaposlenih (brez specialnih knjižnic s področja zdravstva) ....................................................................................................................................................................................................... 47 Slika 13 Najpomembnejše veščine in znanja v specialni knjižnici po mnenju anketiranih vodij specialnih knjižnic ................................................................................................................................................................ 48 Slika 14. Dejavnosti, ki jih specialni knjižničarji pogosteje izvajajo v specialni knjižnici ........................ 53 Slika 15. Odstotek časa specialnih knjižničarjev za opravljanje različnih nalog ........................................ 57 Slika 16. Bibliografska obdelava gradiva v specialnih knjižnicah ..................................................................... 58 Slika 17. Izposoja v specialnih knjižnicah ................................................................................................................... 59 Slika 18. Medknjižnična izposoja v specialnih knjižnicah .................................................................................... 60 Slika 19. Organizacija prireditev v specialnih knjižnicah ..................................................................................... 61 Slika 20. Udeleženci izobraževanj, organiziranih v specialnih knjižnicah .................................................... 62 Slika 21. Primerjava števila aktivnih članov po posameznih področjih delovanja specialnih knjižnic ....................................................................................................................................................................................................... 63 Slika 22. Primerjava števila ur odprtosti po posameznih področjih delovanja specialnih knjižnic ... 64 Slika 23. Prirast naslovov knjižničnega gradiva v specialnih knjižnicah ................................ ........................ 65 Slika 24. Odhodki specialnih knjižnic za nakup gradiva ....................................................................................... 66 Slika 25. Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij v specialnih knjižnicah .......................................... 67 Slika 26. Uporaba knjižničnega gradiva v specialnih knjižnicah ....................................................................... 68 Slika 27. Neto uporabna površina specialnih knjižnic ........................................................................................... 71 Slika 28. Uporaba specialnih knjižnic s strani vodstva matične organizacije .............................................. 76 KAZALO TABEL Tabela 1. Odgovori na statistični vprašalnik Centra za razvoj knjižnic v obdobju 2007-2016 ............ 20 Tabela 2. Normaliziran seznam specialnih knjižnic od leta 2007 do 2016 ................................ .................... 22 Tabela 3. Odgovori vodij specialnih knjižnic glede javne objave vizije in poslanstva knjižnice ......... 26 Tabela 4. Odgovori vodij specialnih knjižnic glede razumljivosti vizije in poslanstva specialne knjižnice ................................ .................................................................................................................................................... 27 Tabela 5. Strateški cilji anketiranih specialnih knjižnic ................................ ......................................................... 27 Tabela 6. Odgovori vodij specialnih knjižnic glede razumljivosti strateških ciljev matične organizacije ........................................................................................................................................................... 28 Tabela 7. Vloga specialne knjižnice v matični organizaciji po področjih specialnih knjižnic ............... 29 Tabela 8. Vloga specialnih knjižnic v matični organizaciji ................................ ................................................... 30 Tabela 9. Status specialne knjižnice v matični organizaciji – povzetek odgovorov na anketni vprašalnik ................................ ................................................................................................................................................. 31 Tabela 10. Status specialnih knjižnic v matični organizaciji ................................ ................................................ 31 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 5 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 11. Pričakovanja vodstva matične organizacije glede delovanja specialnih knjižnic ................ 32 Tabela 12. Članstvo vodje specialne knjižnice v kolegiju vodstva matične organizacije ........................ 33 Tabela 13. Vpliv matične organizacije na delovanje specialne knjižnice ................................ ........................ 33 Tabela 14. Pravno-formalni status specialne knjižnice v matični organizaciji ............................................ 33 Tabela 15. Viri financiranja knjižnične dejavnosti v matični organizaciji ...................................................... 36 Tabela 16. Primerjava specialnih knjižnic glede na obseg knjižnične zbirke, sredstva za nakup gradiva in število zaposlenih ............................................................................................................................................ 36 Tabela 17. Samostojnost specialnih knjižnic pri razporejanju proračunskih sredstev ............................ 37 Tabela 18. Sredstva v letnem proračunu specialnih knjižnic za izvajanje osnovnih storitev knjižnice ....................................................................................................................................................................................................... 37 Tabela 19. Usklajevanje proračuna specialnih knjižnic s proračunom matične organizacije ................ 37 Tabela 20. Sredstva za zaščito, varovanje in popravilo poškodovanega knjižničnega gradiva v letnem proračunu specialnih knjižnic ......................................................................................................................................... 38 Tabela 21. Postopek načrtovanja v specialnih knjižnicah ..................................................................................... 39 Tabela 22. Vključenost specialnih knjižnic v procese načrtovanja matične organizacije ....................... 39 Tabela 23. Evalvacija delovanja specialnih knjižnic ................................ ................................................................ 39 Tabela 24. Ugotovitve specialnih knjižnic glede učinkov njenega delovanja ................................ .............. 40 Tabela 25. Finančno vrednotenje prispevka specialnih knjižnic matični organizaciji .............................. 40 Tabela 26. Število zaposlenih v specialnih knjižnicah ................................ ............................................................ 42 Tabela 27. Vpliv števila zaposlenih delavcev na nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti ................. 43 ah ................................ .................................................................................................................................................................. 44 Tabela 29. Sodelovanje vodje specialne knjižnice pri odločanju o kadrovskem načrtu knjižnice ...... 44 Tabela 30. Sodelovanje zaposlenih v specialnih knjižnicah v strokovnem in raziskovalnem procesu ....................................................................................................................................................................................................... 45 Tabela 31. Usposabljanje zaposlenih v specialnih knjižnicah ............................................................................ 45 Tabela 32. Podpora vodstva matične organizacije izobraževanju specialnih knjižničarjev ................... 45 Tabela 33. Oblike podpore vodstva matične organizacije izobraževanju specialnih knjižničarjev .... 46 Tabela 34. Mnenje specialnih knjižničarjev o pomembnosti osebnostnih lastnosti/sposobnosti specialnega knjižničarja ..................................................................................................................................................... 49 Tabela 35. Dejavnosti, ki jih specialni knjižničarji izvajajo v specialnih knjižnicah ................................... 52 Tabela 36. Odstotek časa, ki ga delavci specialnih knjižnic porabijo za različne dejavnosti .................. 54 Tabela 37. Povprečje odstotkov porabljenega časa za različne dejavnosti v specialnih knjižnicah.... 56 Tabela 38. Neprekinjeno omogočanje storitev z oddaljenim dostopom v specialnih knjižnicah ........ 57 Tabela 39. Načrtovanje prostorov specialnih knjižnic ................................ ........................................................... 69 Tabela 40. Zagotavljanje pogojev za varovanje in ohranjanje v specialnih knjižnicah ............................ 69 Tabela 41. Zagotavljanje pogojev za prostorsko širitev specialnih knjižnic ................................ ................. 70 Tabela 42. Zagotavljanje pogojev uporabo elektronskih informacijskih virov ........................................... 70 Tabela 43. Zagotavljanje IKT infrastrukture v specialnih knjižnicah .............................................................. 70 Tabela 44. Vzdrževanje prostorov in opreme specialnih knjižnic ................................ ..................................... 71 Tabela 45. Prispevek specialnih knjižnic k razvoju organizacije ................................ ....................................... 73 Tabela 46. Financiranje specialnih knjižnic ............................................................................................................... 74 Tabela 47. Kadrovska politika v specialnih knjižnicah ......................................................................................... 75 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 6 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ARL – Ameris ko zdruz enje znanstvenih knjiz nic COBIB.SI - vzajemna bibliografsko-kataloz na baza podatkov COBISS.SI - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi Slovenije COLIB.SI - baza podatkov slovenskih knjiz nic, ki sodelujejo v sistemu COBISS.SI DEFF – Strategija Danske elektronske znanstvene knjiz nice (Danmarks Elektroniske Fag- og Forskningsbibliotek) EPZ – ekvivalent polne zaposlitve IKT – informacijska in komunikacijska tehnologija INDOK – informacijsko-dokumentacijska sluz ba IZUM – Institut informacijskih znanosti, Maribor NSKD – Nacionalni svet za knjiz nic no dejavnost pri Ministrstvu za kulturo NUK – Narodna in univerzitetna knjiz nica N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 7 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C UPORABLJENA TERMINOLOGIJA Aktivni uporabnik C lan knjiz nice, ki je vsaj enkrat v letu obiskal knjiz nico oz. na daljavo koristil njene storitve. Dokumentacijska dejavnost Dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem dokumentov, njihovim dokumentiranjem in oblikovanjem informacijskih virov/zbirk (Kanic , Leder, Ujc ic , Vilar in Vodeb, 2009) Evalvacija Ocenjevanje uspes nosti, uc inkovitosti, uporabnosti in relevantnosti neke storitve, opreme ali prostorov (po ISO 11620); Sklop vseh aktivnosti, s katerimi se spremlja izvajanje nac rtov o delovanju doloc ene specialne knjiz nice in rezultatov njenega delovanja. Bistveni del procesa evalvacije je (o) vrednotenje (ocena) ugotovljenega stanja in nac rtovanje ukrepov za izboljs ave ter razvoj. Vrednotenje temelji na ustreznih merilih in kriterijih. Evalvacija se lahko izvaja v obliki samoevalvacije ali zunanje evalvacije. (Po Strokovni, 2012, str. 5). Informacijska dejavnost Dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem, izbiranjem, obdelavo, hranjenjem in posredovanjem informacij (Kanic et al., 2009) Informacijsko-dokumentacijska Informacijska in dokumentacijska dejavnost dejavnost Informacijski vir Vir informacije. Obsega vse vrste knjiz nic nega gradiva in s e druge vire, (npr. spletni viri), ne glede na medij (rokopisno, tiskano, filmsko, elektronsko in tudi druge vrste). Kakovost Zmoz nosti oziroma znac ilnosti proizvoda ali storitve doloc ene specialne knjiz nice, da lahko zadovolji izraz ene ali neizraz ene potrebe svojih uporabnikov. Kazalec Numeric na, simbolic na ali verbalna oznac ba, ki jo uporabimo za kvantitativno ali kvalitativno predstavitev dejavnosti (dogodkov, predmetov, oseb), z namenom, da bi ocenili njeno vrednost (po ISO 11620). V strokovnih standardih je izraz kazalec uporabljen za poimenovanje absolutnih kvantitativnih s tevil, izraz kazalnik pa za vrednosti, ki jih dobimo z izrac unavanjem razlic nih razmerij med vrednostmi kazalcev (Po Strokovni, 2012, str.). Knjižnična dejavnost Zajema knjiz nic arsko, informacijsko, komunikacijsko, raziskovalno, kulturno in izobraz evalno delo knjiz nic (po Kanic et al., 2009) Knjižnična politika Ureditev doloc enega podroc ja delovanja knjiz nice kot dogovorjen nac in ravnanja in nac in uravnavanja odnosov med posamezniki ter specialno knjiz nico. Vsebuje nac ela, pravila in postopke. Politika je lahko opredeljena v posebnem dokumentu. Knjižnična zbirka Vse gradivo oziroma dokumenti, ki jih knjiz nica nudi svojim uporabnikom. Lahko jih hrani sama ali pa omogoc a dostop na daljavo in si je zagotovila pravico dostopa do njih vsaj za doloc eno c asovno obdobje. (po ISO 16439:2014) Knjižnični delavci Osebe, ki so zaposlene v knjiz nici v rednem delovnem razmerju za doloc en oziroma za nedoloc en c as, s polnim ali skrajs anim delovnim c asom (BibSist, 2017). Knjižnično gradivo Tiskani, zvoc ni, slikovni, elektronski ali kako drugac e N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 8 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C tehnic no izdelani zapisi, ki jih zbirajo in javnosti posredujejo knjiz nice ter so namenjeni za potrebe kulture, izobraz evanja, raziskovanja in informiranja, v lasti knjiz nice oziroma v knjiz nici. Knjiz nic no gradivo so tudi rokopisi in drugo neobjavljeno gradivo (tipkopisi, elektronski zapisi in podobno), ki je prav tako namenjeno potrebam kulture, izobraz evanja, raziskovanja in informiranja. Kompetenca Sklop znanj, ves c in, sposobnosti, osebnostnih lastnosti, vrednot itd., ki se uporabljajo pri razlic nih dejavnostih in vplivajo na razlike v kakovosti opravljene dejavnosti. (Terminolos ki, 2011, str. 23) Matična organizacija Organizacija, katere del je specialna knjiz nica. Matic na organizacija je navadno ustanovitelj in glavni sofinancer specialne knjiz nice. Odprti dostop Sistem, ki vsem uporabnikom z dovoljenjem avtorjev omogoc a prost in neomejen dostop, moz nost kopiranja, uporabe, razs irjanja in predelave avtorskih del, shranjenih v repozitoriju. (po Strokovni, 2012) Repozitorij Rac unalnis ka aplikacija, ki omogoc a upravljanje, shranjevanje ter dostop do digitalnih dokumentov in njihovih metapodatkov. Samoevalvacija Evalvacija, ki jo opravlja specialna knjiz nica sama, z namenom ovrednotenja svojih rezultatov (dosez kov) in priprave ter izvedbe ukrepov za nadaljnji razvoj svojih dejavnosti. Strokovni knjižnični delavci Delavci, ki imajo formalno izobrazbo s podroc ja bibliotekarstva ali informacijskih znanosti (diplomirani bibliotekarji) ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih podroc ij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani priuc eni bibliotekarji). Strokovni standard Dogovorna pravila, smernice oziroma priporoc ila za opravljanje dejavnosti in doseganje optimalnih rezultatov na posameznem strokovnem podroc ju. Uporabnik Fizic na ali pravna oseba, ki uporablja gradivo, storitve, prostore in opremo knjiz nice. Uspešnost delovanja Procesi, ki se izvajajo v specialni knjiz nici ter njihova naravnanost k doseganju poslanstva in zastavljenih ciljev. V tem smislu razumemo uspes nost delovanja kot stopnjo uspes nosti doseganja zastavljenih ciljev, ki jo ugotavljamo s pomoc jo razlic nih mer oziroma kazalcev. Standard SIST ISO 11620 doloc a, da izraz zajema uspes nost knjiz nice pri izvajanju storitev ter njeno uc inkovitost pri razporejanju in izrabi vloz enih virov. (Po Strokovni, 2012, str. 9) Usposabljanje uporabnikov Dejavnost specialnih knjiz nic pri uvajanju uporabnikov za uc inkovito uporabo storitev knjiz nice. Usposabljanje lahko zajema tudi druga podroc ja iz bibliotekarske in informacijske znanosti, ki so posredno vezana na delovanje knjiz nice (npr. publicistic na dejavnost raziskovalcev, raziskovalna dejavnost itd.). Usposabljanje se lahko izvaja individualno ali skupinsko. Vloženi viri Vsi viri, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti specialne knjiz nice (financ na sredstva, prostor in oprema, knjiz nic na zbirka ter knjiz nic ni delavci). N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 9 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Izvleček Nacionalni svet za knjižnično dejavnost pri Ministrstvu za kulturo je marca 2016 imenoval Delovno skupino za področna strokovna priporočila za specialne knjižnice. Omenjena delovna skupina je v letih 2016 in 2017 izvedla analizo slovenskih specialnih knjižnic, ki je bila temelj za pripravo Strokovnih standardov za specialne knjižnice (2018-2028). Dokument predstavlja poročilo raziskave o stanju specialnih knjižnic. V prvem delu je pregled domače in tuje literature. V nadaljevanju so predstavljeni metodološki pristop in rezultati opravljene raziskave. Kvantitativna analiza je temeljila na statističnih podatkih, pridobljenih iz objavljenih statistik Centra za razvoj knjižnic. Za kvalitativno analizo so bili pridobljeni podatki s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Prvi je bil namenjen vodjem specialnih knjižnic, drugi pa vodilnim delavcem njihovih matičnih organizacij. Vprašalnika sta bila poslana na 114 naslovov specialnih knjižnic. Od vodij specialnih knjižnic smo dobili 70 v celoti in 21 delno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Odziv vodilnih delavcev matičnih ustanov je bil zelo slab, saj smo od vseh 114 naslovljenih direktorjev dobili le 13 odgovorov, od le-teh je bil en vprašalnik delno izpolnjen. Pri analizi stanja specialnih knjižnic je Delovna skupina opredelila tri pomembna področja, ki bi jim strokovni standardi oziroma priporočila morali posvetiti večjo pozornost: profil specialnega knjižničarja, njegov status v matični organizaciji in evalvacijo delovanja specialne knjižnice. Omenjena področja so bila pomembno izhodišče pri oblikovanju Strokovnih standardov za specialne knjižnice. V dokumentu so predstavljena analizirana področja z ustreznimi grafičnimi in tabelarnimi ilustracijami. V prilogah sta oba vprašalnika in grafični prikazi različnih vidikov specialnih knjižnic po posamičnih področjih delovanja. Abstract In March 2016, the National Council for Library Services (NCLS) appointed a working group to prepare new guidelines for special libraries. In 2016 and 2017, the working group analyzed the state-of-art of special libraries thus establishing a framework for Professional Standards for Special Libraries. This document is an output of the research on Slovenian special libraries. The first part gives an overview on relevant Slovenian and foreign information sources, followed by the description of the methodology and the results of the research. Quantitative analysis was based on statistical data collected by the National Centre for Library Development. Qualitative analysis was based on data acquired by two questionnaires; the first one was addressed to heads of special libraries and the second one to heads of institutions libraries are attached to. Questionnaires were sent to 114 special libraries. Seventy heads of special libraries completed the questionnaire, while twenty-one questionnaires received were partly completed. The response rate of heads of institutions was very low, only thirteen completed questionnaires were received (one questionnaire was partly completed). Three important areas were defined each deserving special attention in the Professional Standards for Special Libraries: special librarian job description, the position or role of a special librarian within the institution, and evaluation of a special library. These three areas were an important starting point in preparing Professional Standards for Special Libraries. This document gives an overview on the two questionnaries and statistical analysis of data gathered and illustrated by graphic presentations according to the respective fields of special libraries. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 10 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 1 | U V O D Specialna knjižnica s svojim delovanjem nudi informacijsko, dokumentacijsko in knjižnično podporo matični organizaciji. Njen obstoj in delovanje sta odvisna od politike in strategije matične organizacije. Vodstvo matične organizacije naj bi specialno knjižnico prepoznalo kot pomemben strateški dejavnik ter vir znanja in informacij, ki z ustrezno podporo lahko prispeva k razvoju organizacije. Zaradi velikih gospodarskih sprememb v Sloveniji v zadnjih desetih letih so mnoge knjižnice, predvsem s področja gospodarstva, prenehale delovati, saj so njihove matične organizacije šle v stečaj oziroma je vodstvo menilo, da knjižnica predstavlja prevelik strošek in so jo zato zaprli. Obenem je Zakon o uravnoteženju javnih financ iz leta 2012 zelo prizadel mnoge knjižnice s področja kulture, javne uprave, zdravstva in znanosti, saj je bilo njihovo financiranje in zaposlovanje knjižničnih delavcev omejeno. Specialne knjižnice so se morale soočati z mnogimi težavami, kot so: zmanjšanje finančnih sredstev, delovanje v težkih pogojih in kadrovska stiska. Večina specialnih knjižnic ima zaposlenega le enega delavca, ki je velikokrat prepuščen sam sebi. Različni standardi in priporočila so zato toliko bolj pomembni za te knjižnice, saj predstavljajo orodje, ki jih usmerja pri njihovem razvoju in delovanju v matični organizaciji in okolju. Zato je v letu 2016 Nacionalni svet za knjižnično dejavnost (v nadaljevanju: NSKD) na svoji 67. seji, ki je potekala 7. marca 2016, imenoval Delovno skupino za področna strokovna priporočila za specialne knjižnice. Člani delovne skupine, ki so sodelovali pri pripravi tega dokumenta, so: dr. Alenka Kavčič Čolić (vodja), mag. Angela Čuk, mag. Tjaša Obal, mag. Helena Pečko Mlekuš, dr. Luka Šušteršič, Maja Vavtar. Delovna skupina je v letu 2016 ugotovila, da obstoječi strokovni standardi za specialne knjižnice iz leta 1990 in 2000 potrebujejo posodobitev. Zato se je v letu 2017 posvetila njihovi prenovi. Maja 2017 se je Delovni skupini pridružila še Katja Kranjc kot predstavnica muzejskih in galerijskih knjižnic ter sodelovala pri raziskavi specialnih knjižnic s področja kulture do septembra 2017. Pri pripravi novih strokovnih priporočil oziroma standardov je bilo zelo pomembno proučiti stanje specialnih knjižnic ter preveriti, v kolikšni meri so bili obstoječi standardi doslej uresničeni. Rezultati tovrstne raziskave naj bi bili pomembno izhodišče pri pripravi novih strokovnih priporočil. Prispevki starejših uglednih knjižničarjev v zbornikih in reviji Knjižnica kažejo na to, da se po skoraj 60 letih specialni knjižničarji še vedno srečujejo s podobnimi problemi glede financiranja in statusa v matični organizaciji. Tuji prispevki so nam pomagali, da probleme specialnih knjižnic lažje obravnavamo z različnih vidikov. Anketi za vodje specialnih knjižnic in za direktorje njihovih matičnih organizacij sta marsikateri sklep tudi potrdili. V veliko pomoč pa so nam bili strokovni standardi za visokošolske knjižnice, ki so bili sprejeti leta 2012 (Strokovni, 2012). Že v časih, ko so se ustanavljale prve specialne knjižnice, so se nekatere visokošolske knjižnice enačile s specialnimi. Danes razlikujemo obe vrsti knjižnic, vendar pa imajo tako specialne kot visokošolske knjižnice še vedno veliko skupnega: pokrivajo zelo ozko specializirana področja, knjižnični delavci morajo imeti ne le bibliotekarska, ampak tudi znanja s področja, ki ga knjižnice pokrivajo, in pri obeh so uporabniki raziskovalci N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 11 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C oziroma specialisti s področja delovanja knjižnice. Način delovanja je tudi zelo podoben, saj mora večina knjižnic obvladovati sistem znanosti na svojem področju. V nadaljevanju sledita pregled literature in predstavitev rezultatov raziskave. Raziskovalne podatke o specialnih knjižnicah smo pridobili iz že obstoječih podatkov o njihovem delovanju, tj. iz nacionalne knjižnične statistike, ki jo zagotavlja Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici (v nadaljevanju: NUK), in s pomočjo metode anketiranja oziroma dveh anketnih vprašalnikov. Za potrditev nekaterih sklepov smo se obrnili neposredno na določene specialne knjižničarje, ki so bili pripravljeni sodelovati. 2 | P R E G L E D L I T E R AT U R E Kot navaja Nada Češnovar (2002), so bile prve specialne knjižnice v Sloveniji »uradno zaznane v letih 1962 in 1963«. Takratni zakon za področje knjižničarstva je zahteval, da se registrirajo, če so želele sodelovati v centralnem katalogu in izvajati medknjižnično izposojo (idem, str. 171). Takrat so se tudi nekatere visokošolske knjižnice označevale za specialne, čeprav to dejansko niso bile. Specialni knjižnici so tudi pripisali naziv raziskovalne ali specialne znanstvene knjižnice (Šlajpah, 1978), ker je z informacijsko in dokumentacijsko dejavnostjo večinoma podpirala raziskovalce in znanstvenike na inštitutih in fakultetah. V uporabi je bil tudi naziv INDOK (Informacijsko-dokumentacijsko- komunikacijska služba ali Dokumentacijsko-informacijski oddelek) (Šlajpah, 1978, str. 263). Poleg zakona o knjižničarstvu naj bi strokovni standardi bili pomembno strokovno vodilo za vse specialne knjižničarje. Zadnji zakon o knjižničarstvu, ki je bil sprejet leta 2001 (Zakon, 2001) s spremembami v letu 2015 (Zakon, 2015) opredeljuje knjižnično dejavnost, ki se izvaja kot javna služba (1.a in 2. člen), ter predvideva nadzor nad izvajanjem javno financirane knjižnične dejavnosti (58. člen). Obenem določa sofinanciranje nabave tujega knjižničnega gradiva tudi v specialnih knjižnicah (55. člen). V 11. členu pa navaja, da standardi in strokovna priporočila usmerjajo razvoj knjižnic in se ti nanašajo na organiziranost in delovanje knjižnične javne službe. Eva Kodrič-Dačić (2017) opozarja na problem delitev pristojnosti pri izvajanju nadzora specialnih knjižnic, ki izvajajo javno službo, med Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Ministrstvo za kulturo je pristojno le za približno 30 specialnih knjižnic, ki delujejo v okviru javnih zavodov s področja kulture. Za preostale, približno 46 specialnih knjižnic, pa je pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Kljub temu pa je, opozarja avtorica, krovni zakon na področju knjižničarstva v pristojnosti Ministrstva za kulturo. Neusklajenost obeh vladnih resorjev pri spremljanju specialnih knjižnic vpliva tudi na njihovo delovanje. Prvi strokovni standardi za specialne knjižnice so bili sprejeti v letu 1975 v bivši Jugoslaviji (Jugoslovenski, 1979). Ker je bila slovenska Sekcija za specialne knjižnice pri ZBDS ustanovljena šele leta 1983, so se slovenske specialne knjižnice ravnale po omenjenih jugoslovanskih standardih. Vmes je nastala tudi potreba po njihovem posodabljanju. Tako so prvi slovenski Standardi za specialne knjižnice bili sprejeti v letu 1990, torej 15 let pozneje (Tržan Herman, 1990). Zaradi hitrega razvoja informacijske tehnologije in svetovnega spleta se je ponovno izkazala potreba za njihovo posodobitev konec devetdesetih let. Takrat je Komisija za pripravo standardov za specialne knjižnice, ki jo je imenoval tedanji minister za znanost in tehnologijo, oblikovala novejša Merila in standarde za N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 12 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C organizacijo in delovanje specialnih knjižnic (2000), vendar ti nikoli niso bili uradno sprejeti s strani strokovnih knjižničarskih organov. V uvodu dokumenta je navedeno, da so njegovi ustvarjalci namerno posplošili njegovo besedilo »(…) do takšne mere, da bi bila omogočena uveljavitev novih trendov, ki usmerjajo razvoj specialnih knjižnic in jih upoštevajo kot: • glavni dejavnik pri uporabi in distribuciji kombiniranega znanja iz notranjih in zunanjih virov; • center za interaktivno distribucijo informacij oz. dokumentov v elektronski/digitalni obliki znotraj matične organizacije; • aktivnega soudeleženca v upravljanju z znanjem v matični organizaciji; • enoto strateškega pomena za matično organizacijo. V obeh standardih so izpostavljena najpomembnejša področja delovanja specialne knjižnice.« (Merila, 2000, str. 3) Strokovni standardi iz leta 2000 prinašajo sodobnejši pogled na specialne knjižnice ter precejšnji razvojni korak naprej glede na dokument iz leta 1990. Je pa Nada Češnovar (1998) v svojem prispevku o praktični uporabi standardov iz leta 1990 (Merila, 2000) ocenila, da mnoge specialne knjižnice težko dosegajo nekatera določila standardov. V literaturi številni slovenski avtorji (Šlajpah, 1972, 1990; Češnovar, 2002; Južnič, 2000) opozarjajo na veliko raznolikost specialnih knjižnic in različne stopnje njihove razvitosti. Ravno zaradi te raznolikosti sta se oba strokovna standarda, iz leta 1990 in 2000, skušala izogniti kvantitativnim merilom, saj bi namreč merila težko opredeljevala dejavnost vseh specialnih knjižnic. Omenjena standarda sta izjemoma opredeljevala naslednja kvantitativna merila: razmerje med strokovnimi in administrativno-tehničnimi delavci (2 : 3); načrtovani razvojni program knjižnice, ki naj bi bil opredeljen za naslednjih 5 let (Šlajpah, 1972, 1978)1; in nekateri gradbeni standardi (Šlajpah, 1990). Južnič (2000) celo meni, da bi vsak poskus priprave enotnih standardov, ki bi zajeli vse specialne knjižnice, bilo »nestrokovno in predvsem neproduktivno dejanje.« (str. 12). Pri tem tudi navaja določena izhodišča, ki naj bi poudarila medsebojno povezovanje specialnih knjižnic na istem področju delovanja, integracijo z informacijskim okoljem matične organizacije in prioritetno naslavljanje 1 Mara Šlajpah (1972) v prispevku Standardi za specialne knjižnice navaja: “Ker se celo specialne knjižnice različnih vrst in iste vrste med seboj razlikujejo, vsebujejo standardi malo kvantitativnih ocen, ampak le opis pozitivnih elementov, prisotnih v nalogah in delovnih postopkih specialnih knjižnic.” (str. 38) Glede prostorov knjižnice avtorica v istem viru pravi: “Knjižnična lokacija, ki mora biti izbrana glede na uporabnike, naj dovoljuje razširitev prostora vsaj za 5 let.” (str. 41). Podobno v prispevku Uvod k jugoslovankim standardom za specialne knjižnice (Šlajpah, 1978): “Lokacija knjižnice mora biti izbrana tako, da se more glede na število uporabnikov in hrambo knjižničnega gradiva prostorsko širiti vsaj 5 let.” (str. 269). Mara Šlajpah v referatu Pomen standardov za specialne knjižnice za njihov razvoj (Šlajpah, 1990), navaja: “Posebna značilnost standardov za specialne knjižnice je, da vključujejo zaradi svoje različnosti le kvalitativne standarde, kvantitativni standardi pa so omejeni le: 1) pri zanimivem razmerju med strokovnimi in administrativno-tehničnimi delavci 2 : 3; 2) pri načrtovanju nove knjižnice ali novih prostorov, da je treba v programskih osnovah poleg začetnih zahtev upoštevati tudi načrtovani razvojni program knjižnice vsaj za naslednjih 5 let: 3) pri gradbenih standardih v poglavju Prostor in oprema." (str. 211). N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 13 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C informacijskih potreb matične organizacije, upoštevajoč, da je specialna knjižnica glavni vir informacij v organizaciji, ki ji služi.2,3 Slovenski avtorji so v prispevkih o slovenskih in jugoslovanskih strokovnih standardih enotnega mnenja, in sicer da so v specialni knjižnici ključnega pomena knjižnični delavci. Po zadnjih statistikah Centra za razvoj knjižnic (Statistični, 2016) ugotavljamo, da ima večina specialnih knjižnic le enega zaposlenega delavca, mnoge nimajo nobenega, le redke so, kjer sta zaposlena dva ali več delavcev. Nekoč so bili pogoji njihovega delovanja boljši, zato so tudi strokovni standardi določali razmerje med strokovnimi in administrativno-tehničnimi delavci. Danes si specialne knjižnice težko privoščijo več zaposlenih. Pomožni delavci so v nekaterih sicer še prisotni, ampak če specialna knjižnica že zaposluje več delavcev, je bolj primerno, da imajo prednost strokovni delavci, ki lahko več prispevajo k dejavnosti knjižnice. Zaradi te kritične situacije bi specialni knjižničar, kot edini zaposleni v specialni knjižnici, moral obvladati strokovna znanja s področja matične organizacije, znanja bibliotekarske in informacijske znanosti in imeti veščine ter sposobnosti, ki bi mu omogočile, da organizira in upravlja knjižnico ter komunicira z uporabniki in vodstvom matične organizacije. Po pregledu tujih izkušenj, razen v državah, ki so nastale iz nekdanjih republik Jugoslavije, nismo zasledili dokumenta, ki bi veljal kot strokovni standard za specialne knjižnice. Izjema sta primera Filipinov (Standards, 2016) in Avstralije (Guidelines, 2010). V različnih virih (Special Libraries Association, IFLA) pa najdemo smernice, ki se nanašajo na določen tip knjižnice ali določeno področje, kot so npr. etična načela (Professional, 2010), gradnja knjižničnih zbirk, ali sposobnosti, znanja in veščine specialnih knjižničarjev (Competencies, 2017). 2 . 1 Z N A Č I L N O S T I S O D O B N I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Strategija Danske elektronske znanstvene knjižnice (DEFF) za obdobje 2016-2019 (Openness, 2016) obravnava nekatere sodobne smeri razvoja znanstvenih knjižnic (ang. research libraries), ki jih lahko prenesemo tudi na specialne knjižnice. V uvodnem delu omenjene strategije je navedeno, da 2 “Specialne knjižnice so si res tako različne po namenu, storitvah, ki jih nudijo in predvsem po uporabnikih in njihovih potrebah in zahtevah, da bi bilo predpisovanje identičnih meril in standardov za vse, nestrokovno in predvsem neproduktivno dejanje.” (Južnič, 2000, str. 12). 3 “Na vprašanje ali so možni enotni standardi in merila torej ne moremo odgovoriti enoznačno. Če so te pripravljeni tako, da poskusijo zajeti prav vse specialne knjižnice, so lahko napisani le tako, da označijo najbolj enostavna načela, ki so v resnici vsem skupna. Če so pripravljeni tako, da odražajo prakso največjih in najbolj informatiziranih specialnih knjižnic, bo njihova vrednost za druge specialne knjižnice precej omejena. In seveda obratno. Verjetno je najbolj koristna oblika njihove priprave na osnovi zgornjih petih načel, ki bo predvsem usmerjene v spremembe procesov nabave in nabavno politiko, pod vplivom informacijske tehnologije. Izhodišča drugačnih Meril in standardov bi lahko bila: - Standardi in merila lahko izhajajo le iz položaja specialnih knjižnic, njihovih storitev in uporabnikov. - Specialne knjižnice so nesamostojne in v njih je praviloma le malo zaposlenih. To pomeni, da je potreba po povezovanju in standardih na katere se lahko naslonijo, veliko večja kot v drugih vrstah knjižnic. - Specialne knjižnice praviloma delujejo v zapletenem informacijskem okolju in za zahtevne uporabnike. Vendar se med seboj tudi zelo razlikujejo, saj so informacijske potrebe uporabnikov in stopnja njihove informacijske pismenosti lahko zelo različne. - Specialne knjižnice so namenjene točno določenim uporabnikom in njihove prioritete so usmerjene v matično organizacijo. Po tem se ločijo od javnih, splošno-izobraževalnih knjižnic in šolskih knjižnic. Seveda lahko sekundarno skušajo opravljati storitve tudi za druge uporabnike, vendar samo v tisti meri, kot je to interes matične organizacije in ki ne ogroža osnovne funkcije.” (Južnič, 2000, str. 20). N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 14 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C znanstvene knjižnice postajajo centri učenja, znanja in katalizator sinteze pridobljenega znanja. Največji izzivi knjižničarjev v znanstvenih knjižnicah so razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ter razvoj novih storitev. Ugotavljajo, da so uporabniki vse bolj računalniško pismeni, primanjkujejo pa jim znanja za učinkovito iskanje informacij, njihovo ovrednotenje in uporabo. Torej, informacijsko opismenjevanje ostaja pomembna naloga tudi v znanstvenih knjižnicah. Velik pomen daje omenjeni dokument tudi publiciranju v odprtem dostopu ter odprti znanosti. Prav tako permanentnemu izobraževanju in usposabljanju knjižničarjev, predvsem na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, kar naj bi jim omogočilo lažje spoprijemanje s sodobnimi izzivi. Uporabniki knjižnic pričakujejo nove storitve, z različno stopnjo poosebljanja, ki bi jim omogočile hitri dostop do želenih informacij na različnih mobilnih napravah in v različnih formatih. Sodobna specialna knjižnica se zato, ne glede na področje delovanja, zaradi vplivov okolja v večji ali manjši meri spreminja in prevzema nove naloge in vloge. Nekaj njenih značilnosti smo zato povzeli v nadaljevanju: • Večja prilagodljivost specialne knjižnice Po Tarri E. Murray (2014) naj bi specialne knjižnice postale bolj prilagodljive okolju, v katerem delujejo, in tako sprejemale nove vloge in odgovornosti. Tiste, ki tega ne bodo storile, bodo počasi izginile. Dva pomembna dejavnika vplivata na spremembe specialnih knjižnic, in sicer tehnološki razvoj ter spremembe v delovanju organizacij. Ne glede na vrsto specialnih knjižnic avtorica meni, da so uspešne specialne knjižnice prevzele pomembno vlogo povezovanja uporabnikov z informacijami, ki jih potrebujejo, in sicer kadar koli ter v kakršnem koli formatu. Tehnologija “osvobaja” knjižničarje s tem, da jim ni treba več čakati na uporabnike med fizično zbirko in za izposojevalnim pultom. Večino informacijskih potreb lahko specialni knjižničarji izpolnijo s pomočjo informacijske tehnologije. Po besedah Tarre E. Murray »današnji uspešni specialni knjižničarji upravljajo z intranetom, digitalizirajo zbirke, ustvarjajo digitalne arhive, sintetizirajo in analizirajo informacije ter se vključujejo v projektne skupine.« (str. 328). • Pomemben vpliv razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije na specialne knjižnice Z razvojem informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) nastajajo nove metode raziskovanj in posredovanja znanj. Ravno zato je zelo pomembno, da tudi specialne knjižnice čim prej obvladajo možnosti, ki jih ponuja IKT in se jim prilagajajo z razvojem novih informacijskih storitev. Inovativnost in kreativnost v specialnih knjižnicah sta zelo pomembni. V mnogih specialnih knjižnicah je prišlo do združevanja funkcij knjižničarja s funkcijo informatika. Vodstva matičnih organizacij pričakujejo tudi tesnejše sodelovanje med knjižničarji in informatiki pri omogočanju dostopa do informacijskih virov na daljavo. • Informacijske storitve v specialni knjižnici Med največjimi izzivi specialnih knjižničarjev je publiciranje v odprtem dostopu in omogočanje odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov, iz katerih izhajajo objave raziskovalcev iz matične organizacije. To vključuje tudi pomoč pri objavah v digitalnih repozitorijih oziroma pri pridobivanju ugodnih cen za objave v zlatem odprtem dostopu itd. Obenem naj bi specialni knjižničarji svetovali raziskovalcem o najbolj primernih oblikah objav in razširjanju rezultatov njihovega raziskovalnega dela. Vse več uporabnikov, še posebej raziskovalci, pričakuje, da bodo specialne knjižnice zagotavljale kakovostne informacijske vire, tudi na daljavo. Kot informacijski strokovnjaki pa bodo specialni N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 15 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C knjižničarji morali obvladati bibliometrična orodja, ki raziskovalcem omogočajo odkrivanje prednosti in pomanjkljivosti njihovih raziskav ter najbolj kakovostnih revij za objavo rezultatov raziskovalnega dela. Ker specialni knjižničarji dobro poznajo informacijske potrebe in način delovanja svojih uporabnikov, bi lahko precej prispevali k razvoju poosebljenih informacijskih storitev. • Nove oblike informacijskega posredovanja kot konkurenca specialni knjižnici Po Tarri E. Murray (2016) večji problem predstavljajo informacijski posredniki oz. ponudniki informacijskih virov na daljavo. Knjižničarji, ki dobro poznajo informacijske potrebe svojih uporabnikov, bodo morali pokazati svojo prednost kot informacijski strokovnjaki, da ne bi izgubili vloge posrednikov med komercialnimi ponudniki informacij in uporabniki. Zato je zelo pomembno, da specialni knjižničarji promovirajo in zagovarjajo svojo dejavnost. Kljub vse večji avtomatizaciji knjižničnih procesov ostaja pomemben potencial specialnih knjižničarjev posredovanje zelo kakovostnih in relevantnih informacij za poslovno odločanje. • Vse večja vpetost specialne knjižnice v raziskovalno dejavnost Tise, Raju in Adam (2015) trdijo, da je z eksponentno rastjo števila informacij knjižničar izgubil svojo vlogo kot ključni dejavnik v raziskovalnem procesu in je postal le posrednik informacijskih storitev. Po mnenju avtorjev obstaja potreba po rekonceptualizaciji podpore knjižnice raziskovalni dejavnosti matičnih organizacij (Tise, Raju in Adam, 2015, str. 3). Knjižničarji v znanstvenih knjižnicah bi morali postati enakovreden partner v raziskovalnem procesu matičnih organizacij ter aktivno sodelovati pri ustvarjanju informacijskih virov. Njihova glavna naloga je pomagati raziskovalcem pri razumevanju življenjskega ciklusa znanstvenih informacij, pri njihovih objavah v revijah z dejavnikom vpliva, pri poudarjanju vrednosti rezultatov znanstvenega dela in pri promociji le-tega (Raju, Adam, Johnson, Miller in Pietersen (ur.), 2015). Knjižničarji bi morali kot informacijski strokovnjaki prevzemati aktivnejšo vlogo in večjo odgovornost ne le pri organizaciji znanja matične organizacije, ampak tudi pri izbiri in posredovanju informacij, ki so pomembne za delovanje lastne organizacije. Shore in Shearer (2015) menita, da so največji izzivi znanstvenih knjižnic ohranjanje gradiva in dostopa do raziskovalnih publikacij in podatkov, podpora publiciranju in pedagoškemu delu ter sodelovanje z drugimi knjižnicami in skupinami uporabnikov. Posebne priložnosti vidita v storitvah v zvezi z upravljanjem z raziskovalnimi podatki, znanstvenimi objavami, s trajnim ohranjanjem objav raziskovalcev, licenciranjem in digitalizacijo. Ameriško združenje znanstvenih knjižnic (ARL) v Strateškem okviru po letu 2015 (ARL Strategic Framework 2015+) predvideva, da bo leta 2033 znanstvena knjižnica postala enakovreden sodelujoči partner na bogatem in raznolikem, učečem in raziskovalnem ekosistemu (Shore in Shearer, 2015, str. 116). • Upravljanje z raziskovalnimi podatki Omenjena Strategija DEFF (Openness, 2016) v zvezi z razvojem odprte znanosti v ospredje postavlja tudi podatke, ki nastajajo v okviru raziskav. Knjižničarji so se dolgo otepali vloge podatkovnih skrbnikov (npr. na Danskem se zavedajo, da je to ena od pomembnih vlog, ki jih lahko prevzame knjižnica). Vse več avtorjev (Johnson, 2017; Yu, Deuble in Morgan, 2017; Morgan, Duffield in Walkley Hall, 2017) potrjuje pravilnost usmeritve strategije DEFF. Vanessa Johnson (2017) trdi, da knjižničarji že od N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 16 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C pojave prvih računalnikov ustvarjajo in upravljajo s prostorskimi in drugimi metapodatki. Navaja več primerov organizacije metapodatkov in ustvarjanja podatkovnih baz v različnih podjetjih, med njimi je Shell Australia, kjer so imeli specialni knjižničarji ključno vlogo pri upravljanju z geofizičnimi podatki podjetja. Mnogi izobraževalni programi za knjižničarje že vključujejo modul upravljanja s podatki. Takšen primer je USC Marshall School of Business (Librarians, 2018), ki na svoji spletni strani predvideva, da bodo imeli knjižničarji v prihodnosti zelo pomembno vlogo pri upravljanju z velikimi količinami podatkov (angl. Big Data). K temu prispevajo pridobljena znanja in sposobnosti na področju obvladovanja informacijskega skrbništva, raziskovalnega procesa, digitalizacije, ohranjanja digitalnih virov, razvoja hranjenja podatkov v oblakih, sodelovanja, poučevanja in informacijske podpore. • Nove generacije specialnih knjižničarjev in uporabnikov specialne knjižnice Tarra E. Murray (2016) trdi, da bodo »milenijci« vplivali tudi na oblikovanje novih knjižničnih storitev. Pri svojih trditvah izhaja iz poročila svetovalnega podjetja Outsell na področju informacijske tehnologije in storitev ( Information Industry Outlook 2016). Milenijci imajo drugačne preference pri dostopu do informacij, npr. enostaven in takojšnji dostop do virov, kar pomeni integracijo platform, enojno prijavo od koder koli in kadar koli do raznolikih podatkovnih baz, agregacijo vsebin in podatkov ter varni dostop. Poleg tega skrbijo za zasebnost in varnost osebnih podatkov. Zato čaka specialne knjižnice ponovna opredelitev njenih sicer tradicionalnih storitev. Predvidevamo, da bo v prihodnosti nova generacija milenijcev prevzemala vodilne vloge v specialnih knjižnicah. Skušali bodo čim bolj avtomatizirati rutinske postopke in omogočiti virtualni dostop do knjižničnega gradiva preko mobilnih naprav ali s pomočjo alternativnih tehnologij. Specialni knjižničar bo imel ključno vlogo pri upravljanju z informacijskimi viri matične organizacije in urejanju poosebljenih dostopov do knjižničnega gradiva glede na potrebe njegovih uporabnikov. Postal bo informacijski svetovalec vodstvu, raziskovalcem in drugim uporabnikom specialne knjižnice ter njihov enakovredni partner. 2 . 2 P R O F I L S P E C I A L N E G A K N J I Ž N I Č A R J A Po navedbah avtorice Rebecce Parker (cit. v Tise, Raju in Adam, 2015, str. 3) bi knjižničarji morali ravno zaradi nove vloge znanstvene knjižnice obvladati veščine vodenja, pisnega in analitičnega pisanja, komuniciranja z vodstvom in uporabniki matične organizacije ter da bi pri njih morala biti prisotna želja po učenju in eksperimentiranju z različnimi metodami promocije storitev knjižnice. Tarra E. Murray (2016) trdi, da so tradicionalni vodstveni programi precej poudarjali individualno delo, milenijci pa imajo raje skupinsko delo. Veščine za skupinsko delovanje so zato zelo pomembne. Poleg tega morajo specialni knjižničarji obvladati veščine, kot sta informacijska analiza in sinteza. Prav tako pa tudi področje avtorskega prava. Problem pri milenijcih je, da ne dojemajo pomembnosti avtorskih pravic. Prisotnost na družbenih omrežjih jim daje napačne zglede o razširjanju informacij. V vsakem primeru je uspešnost specialne knjižnice odvisna od usposobljenosti njenega knjižničarja. Specialni knjižničar mora obvladati področje delovanja matične organizacije ter bibliotekarsko in informacijsko znanost. V specialni knjižnici se izvajajo specifične naloge, ki jih v takem obsegu ne izvajajo v drugih vrstah knjižnic, razen pri visokošolskih, zato se od specialnega knjižničarja zahtevajo tudi drugačne sposobnosti, izobrazba in delovanje. Ključne sposobnosti knjižničarja v specialni knjižnici naj bi bile: N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 17 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C - Komunikacijske sposobnosti, ki se kažejo skozi prepoznavanje in ugotavljanje informacijskih potreb zaposlenih; - sposobnosti organizacije informacij, ki se kažejo skozi iskanje in nabavo, obdelavo, posredovanje in hrambo gradiv; - sposobnost usvajanja novih znanj, kar se kaže predvsem skozi poznavanje delovanja matične organizacije in upravljanja bibliotekarskih in informacijskih znanj; - sposobnosti prilagajanja novim izzivom, kar se kaže skozi ustrezno strokovno podporo raziskovalnemu timu matične organizacije ter vseživljenjskemu učenju; ter - sposobnost vrednotenja in ocenjevanja, kar se kaže skozi prepoznavanje ustreznih strokovnih virov literature in podatkovnih baz. Dodali bi še inovativnost in kreativnost ter obvladovanje informacijske tehnologije. Obenem mora imeti značilnosti vsestranskega informacijskega strokovnjaka. Za tako usposobljenega knjižničarja Merila in standardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic (2000) predvidevajo najmanj visoko izobrazbo s področja bibliotekarstva ali področij, povezanih z matično organizacijo oz. magisterij ali doktorat. Kot podporno zaposlitev v specialni knjižnici se obravnava pomožni knjižnični delavec s srednjo šolo. Simona Senica (Senica, 2005) v svoji raziskavi pri trendih zaposlovanja v specialnih knjižnicah ugotavlja, da imajo v večji meri zaposleni knjižničarji višjo stopnjo izobrazbe (7. in 8. stopnja). Raziskava predvideva, da je tako zaradi narave dela, ker mora knjižničar sam opravljati vsa dela, od nabave, obdelave in posredovanja referenčnih informacij. Tako lahko zaključimo, da je delovanje specialnega knjižničarja razpeto med delovanje po standardih knjižničarske stroke in strokovno področje matične organizacije, v katero je umeščena specialna knjižnica. To mu nalaga, da redno sledi novostim in trendom na področju zakonodaje s področja knjižničarstva ter se hkrati izobražuje na strokovnem področju svoje matične organizacije. Vse to pa z namenom, da zna prepoznati informacijske potrebe uporabnikov, jih definirati, ovrednotiti, poiskati ustrezne informacije po različnih informacijskih virih, jih zbrati in posredovati, jih hraniti in nadgraditi v okviru svoje knjižnične zbirke. Torej, da ve, kako uporabiti pridobljene informacije v prihodnosti in kako le-te lahko služijo raziskovalnemu timu v matični organizaciji. Če v vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov COBIB.SI pregledamo rezultate iskanja po ključnih besedah »specialne knjižnice«, opazimo v izpisu predvsem članke in diplomske naloge, ki nakazujejo na problematiko razvoja profila specialnega knjižničarja. To pomeni, da je temu področju vsekakor treba posvetiti več pozornosti. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 18 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 3 | R A Z I S K AVA S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 3 . 1 M E T O D O L O Š K I P R I S T O P Pri raziskavi je bilo težko ugotoviti natančno število slovenskih specialnih knjižnic in opredeliti vzorec za analizo. Tipologija specialnih knjižnic se zelo razlikuje od vira do vira. V COLIB.SI4, podatkovni bazi, ki vsebuje podatke o slovenskih knjižnicah, ki sodelujejo v sistema COBISS.SI, je popisano 129 specialnih knjižnic5. Podatkovna baza loči med naslednjimi področji delovanja specialnih knjižnic: gospodarstvo, znanost, kultura, kulturna dediščina, javna uprava, zdravstvo in drugo. V okviru kulturne dediščine so vštete vse cerkvene in samostanske knjižnice ter knjižnica narodnega muzeja. Pod kulturo pa so zajete vse muzejske in galerijske knjižnice. V kategoriji »drugo« oz. »druge knjižnice« so umeščene specialne knjižnice, ki delujejo v okviru društev in kulturnih centrov in druge knjižnice, ki niso zajete v prejšnjih kategorijah. Center za razvoj knjižnic vsako leto objavlja statistične podatke za specialne knjižnice s področja industrije, kulture, vlade, znanosti, zdravstva, društev in drugo. Pod industrijo so mišljene specialne knjižnice s področja gospodarstva, pod vladne pa specialne knjižnice javne uprave (Slika 1). Vsako leto se število knjižnic, ki so bile zajete v statistiko, spreminja. V letu 2007 je skupaj 145 knjižnic odgovorilo na statistični vprašalnik, medtem ko je v letu 2016 Center za razvoj knjižnic dobil skupaj 96 odgovorov na statistični vprašalnik. V tem letu so bile izvzete vse samostanske in cerkvene knjižnice (teh je skupaj 27), razen Semeniške knjižnice. Obenem se pojavljajo knjižnice, ki jih v letu 2007 ni bilo. Statistični podatki, ki jih vsako leto zbirajo v Centru za razvoj knjižnic6, so dragoceni za kvantitativno analizo. Težava je, da letni statistični podatki specialnih knjižnic niso med seboj primerljivi, saj se vzorci specialnih knjižnic iz leta v leto razlikujejo (Tabela 1), ker knjižnice ne poročajo redno oziroma prenehajo delovati. Zato smo se odločili, da analizo izvedemo na identičnem vzorcu knjižnic v razponu 10 let. Pred letom 2007 so bili uporabljeni drugačni statistični obrazci in ti podatki so bolj splošni ter zato niso več primerljivi z novejšimi. Za potrebe kvantitativne analize smo izvedli normalizacijo podatkov tako, da smo v vzorec vključili le tiste knjižnice, ki so pošiljale odgovore na statistični vprašalnik od leta 2007 dalje. To leto je zanimivo zato, ker je bila takrat v Sloveniji sprejeta enotna evropska denarna enota in zato omogoča primerjavo med finančnimi sredstvi. Center za razvoj knjižnic je v zadnjih letih zbiral med seboj večinoma primerljive statistične podatke. Vrsta in število podatkov o delavcih v specialnih knjižnicah sta se v zadnjih letih spremenila. 4 https://plus.si.cobiss.net/opac7/colib/search 5 Podatki zajeti septembra 2017. 6 Center za razvoj knjižnic zbira podatke na osnovi statističnih raziskovanj in jih v tekočem letu obdela, objavi oziroma omogoča dostop do le-teh preko interaktivnega vmesnika BibSist. Dosegljiv je na URL: https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 19 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 40 35 30 25 20 15 10 5 0 kultura znanost zdravstv javna gospodar druge samostan o uprava -stvo knjižnice -ske Center za razvoj knjižnic 40 37 8 18 13 12 27 COLIB 35 27 13 22 4 18 10 Vzorec za kvantitativno analizo 24 14 4 12 8 7 Vzorec za kvalitativno analizo 29 15 11 23 6 5 Slika 1. Število specialnih knjižnic glede na različne vire podatkov (2016) Tabela 1. Odgovori na statistični vprašalnik Centra za razvoj knjižnic v obdobju 2007–2016 (Vir: Statistični, 2016) 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 društva 3 3 3 3 4 3 1 industrija 22 19 16 16 16 13 12 kultura 34 34 34 34 35 35 35 vlada 23 20 20 19 19 20 15 znanost 25 22 21 19 20 20 15 zdravstvo 11 11 11 11 11 9 8 cerkvene knj. 27 27 druge knjižnice 8 9 10 10 10 10 10 145 115 112 115 109 96 SKUPAJ 153 (168)* (176)* (156)* (151)* (151)* (141)* (129)* *število izposojevališč Za kvantitativno analizo smo upoštevali primerljive kategorije podatkov na istem vzorcu specialnih knjižnic od leta 2007 do leta 2016. Naš vzorec za kvantitativno analizo je zajemal 69 specialnih knjižnic (Tabela 2). V tem vzorcu je 24 knjižnic s področja kulture, in sicer: 17 muzejskih knjižnic, 1 galerijska, 3 arhivske knjižnice, 1 specialna knjižnica v inštitutu in 2 specialni knjižnici v zavodih za kulturno dediščino. Muzejske in galerijske specialne knjižnice tvorijo zelo veliko skupino knjižnic, ki se od leta 2001 v okviru Skupnosti Muzejev Slovenije združujejo v Sekcijo za galerijske in muzejske knjižnice. V letu 2015 je delovalo 54 tovrstnih knjižnic (Slovenske muzejske, 2016), v Centru za razvoj knjižnic NUK (BibSist, 2017) pa so vodili evidenco le 30-tih. Po podatkih Centra za razvoj knjižnic mnoge knjižnice ne izpolnjujejo minimalnih pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, zato niso bile vključene v razvid knjižnic. Kljub temu pa so vse, ki posredujejo statistične podatke o svojem delovanju, zajete v statistični bazi BibSist. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 20 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Druga največja skupina specialnih knjižnic so vladne knjižnice (12). V tej skupini so knjižnice sodišč, ministrstev in drugih vladnih organov. Nekatere specialne knjižnice se opredeljujejo kot del javne uprave ali javnega sektorja, čeprav je ta izraz zelo splošen in zajema vsebinsko tudi druge specialne knjižnice s področja kulture, znanosti in društev. Knjižnice, ki so v statistiki Centra za razvoj knjižnic opredeljene kot industrijske, so pravzaprav specialne knjižnice s področja gospodarstva oziroma zasebnega sektorja. Pri teh knjižnicah je bilo mogoče zaznati največ sprememb v zadnjih desetih letih zaradi recesije v gospodarstvu. V analiziranem vzorcu 8 specialnih knjižnic s področja gospodarstva deset let neprekinjeno poroča o svojih statističnih podatkih, po čemer sklepamo, da še vedno delujejo. Tudi na področju zdravstva je večje število specialnih knjižnic kot jih lahko upoštevamo pri naši desetletni analizi (v letu 2016 je poročalo 9 le-teh), vendar lahko upoštevamo le 4 , saj pri ostalih za nekatera leta nimamo statističnih podatkov. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 21 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 2. Normaliziran seznam specialnih knjižnic od leta 2007 do 2016 SPECIALNA KNJIŽNICA tip SPECIALNA KNJIŽNICA tip 1 Andragoški center RS D 41 Generalni sekretariat vlade RS V 2 Banka Slovenije D 42 Ministrstvo RS za finance V 3 Državni izpitni center D 43 Ministrstvo RS za kulturo, Direktorat za kult. V 4 Državni zbor RS D dediščino 5 Mirovni inštitut D 44 Ministrstvo RS za notranje zadeve V 6 Svetovalni center za otroke, mladostnike in D 45 Ministrstvo RS za obrambo V starše 46 Ministrstvo RS za zunanje zadeve V 7 Zavod RS za šolstvo D 47 Slovenski inštitut za standardizacijo V 8 CINKARNA, Metalurško-kemična industrija I 48 Urad RS za makroekonomske analize in V Celje, d. d. razvoj 9 ERICO Velenje, Inštitut za ekološke raziskave I 49 Ustavno sodišče RS V 10 Fructal I 50 Vlada RS, Služba za zakonodajo V 11 Gorenje, d. d. Velenje I 51 Vrhovno sodišče RS V 12 Krka, d. d. Novo mesto I 52 Evropski dokumentacijski center pri Z 13 Revoz, d. d. I Ekonomski fakulteti 14 Salonit Anhovo - Gradbeni materiali d. d. I 53 Geološki zavod Slovenije Z 15 Savatech, d. o. o. I 54 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 16 Belokranjski muzej Metlika K 55 Inštitut za celulozo in papir Z 17 Gorenjski muzej K 56 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 18 Goriški muzej K 57 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 19 Koroški pokrajinski muzej - enota Ravne na K 58 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Z Koroškem v Ljubljani 20 Loški muzej Škofja Loka K 59 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 21 Mestni muzej Idrija K 60 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in Z 22 Moderna galerija Ljubljana K okolje 23 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 61 Kemijski inštitut Z 24 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 62 Kmetijski inštitut Slovenije Z 25 Muzej za arhitekturo in oblikovanje K 63 Ljubljanski urbanistični zavod, d. d. Z 26 Narodni muzej Slovenije K 64 Pedagoški inštitut Z 27 Pokrajinski arhiv Maribor K 65 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 28 Pokrajinski muzej Ptuj K 66 Splošna bolnišnica Celje ZD 29 Posavski muzej Brežice K 67 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 30 Prirodoslovni muzej Slovenije K 68 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča ZD 31 Slovenska kinoteka K 69 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 32 Slovenski etnografski muzej K 33 Slovenski gledališki inštitut K Legenda: 34 Slovenski šolski muzej K - D = drugo (druge knjižnice) 35 Tehniški muzej Slovenije K - I = industrija 36 Zasavski muzej Trbovlje K - K = kultura 37 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, K - V = vlada OE Piran - Z = znanost 38 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, K - ZD = zdravstvo Rest. Center 39 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 40 Arhiv RS V Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Vprašalnika smo oblikovali v porgram 1Ka.7 Prvi vprašalnik je bil namenjen vodjem specialnih knjižnic, drugi pa direktorjem njihovih matičnih organizacij. Vprašalnik za vodje specialnih knjižnic smo marca 2017 poslali po elektronski pošti na 114 naslovov specialnih knjižnic. Podatke o specialnih knjižnicah smo pridobili v statistični bazi BibSist (Statistični podatki o knjižnicah: Specialne knjižnice, 2016)) in v podatkovni bazi COLIB. V nadaljevanju smo te specialne knjižnice zaprosili za posredovanje drugega 7 https://www.1ka.si/ N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 22 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C vprašalnika direktorjem njihovih matičnih organizacij. Ker je odziv bil zelo slab, smo maja 2017 neposredno zaprosili direktorje oziroma najvišje vodilne delavce 30 matičnih organizacij specialnih knjižnic za odgovore na vprašalnik. Od vodij specialnih knjižnic smo dobili 70 v celoti in 21 delno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Po podatkih Centra za razvoj knjižnic je 96 knjižnic s 129 izposojevališči odgovorilo na statistični vprašalnik v letu 2016 (BibSist, 2016). Če to število primerjamo s pridobljenimi odgovori, pomeni, da smo dejansko dobili 72 % v celoti izpolnjenih anketnih vprašalnikov glede na število zajetih knjižnic v Centru za razvoj knjižnic (Slika 2). Od vodilnih delavcev matičnih organizacij specialnih knjižnic pa smo dobili le 12 v celoti in en delno izpolnjen anketni vprašalnik (Slika 2). Med 114 knjižnicami, ki jim je bil poslan anketni vprašalnik, je bilo 96 specialnih knjižnic, ki so zajete v knjižnični mreži (BibSist, 2016), kjer je evidentiranih 35 specialnih knjižnic s področja kulture, od tega 28 specialnih muzejskih in galerijskih knjižnic, ostalo so arhivske knjižnice (3), knjižnice v zavodih za varstvo kulturne dediščine (3) in Semeniška knjižnica. Po podatkih Sekcije za muzejske in galerijske knjižnice, ki deluje v okviru Skupnosti muzejev Slovenije, imamo veliko več muzejskih in galerijskih knjižnic, kot jih je zajel vprašalnik, tako da je to dejstvo vsekakor treba upoštevati pri analizi odgovorov in nadaljnjih zaključkih oziroma kazalcih, ki jih bo sprejela Delovna skupina. Ob izidu publikacije Slovenske muzejske in galerijske knjižnice (2016), je bilo v Sloveniji 54 muzejskih in galerijskih knjižnic, v publikaciji pa je predstavljenih 38 knjižnic. Kot je bilo že omenjeno, se knjižnice s področij različnih vej oblasti kategorizirajo različno. Center za razvoj knjižnic jih uvršča v vladne knjižnice (Statistika, 2016), IZUM (Knjižnice, 2017) pa v javno upravo. Od 24 izpolnjenih anketnih vprašalnikov je 7 neveljavnih. Vprašalnik je bil poslan tudi knjižnicam s področja gospodarstva oziroma industrije (najbrž je gospodarstvo primernejši izraz, saj za vse knjižnice v tej skupini težko trdimo, da delujejo v industriji).8 Število knjižnic v tej skupini po podatkih v bazi BibSiSt vztrajno upada (od npr. 37 v letu 2007 na 19 v letu 2011 in 12 v letu 2016), kar delno odraža stanje v razvoju gospodarstva v državi. Skoraj vse knjižnice v tej skupini imajo po 1 izposojevališče, veliko aktivnih notranjih članov, malo ali nič zunanjih članov, večina ima 1 zaposlenega, ki večinoma ni bibliotekar, kar v specialnih knjižnicah ni redko. Vrnjenih je bilo 6 izpolnjenih anketnih vprašalnikov s strani drugih specialnih knjižnic (od tega 1 ni veljaven, 1 pa delno izpolnjen). Glede na majhno število in med seboj zelo različnih knjižnic v skupini je statistična obdelava podatkov komajda smiselna. Kljub temu smo podatke vključili v analizo. Od 14 anketnih vprašalnikov, ki smo jih poslali specialnim knjižnicam s področja znanosti, je izpolnjenih 6, od tega eden delno. Ker so v skupini samostanskih in drugih cerkvenih knjižnic ter društev skupaj le 3 knjižnice, smo jih v kvalitativni analizi vodili pod kategorijo »druge knjižnice«, ki se tudi ujema z vzorcem kvantitativne analize. 8 Industrijo lahko opredelimo kot obsežno gospodarsko dejavnost, ki z uporabo strojev v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja izdelke in polizdelke, medtem ko pa je gospodarstvo dejavnost pridobivanja materialnih (surovine, izdelki, polizdelki) in drugih (znanje, storitve, zdravje) dobrin, vključujoč njihovo menjavo in potrošnjo. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 23 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 140 123 120 100 91 80 60 35 40 29 27 23 20 12 15 1515 8 11 10 6 2 1 1 4 0 gospo- znanost samo- darstvo javna in zdrav- stanske druge / indus- kultura uprava / tehno- stvo in dr. društva knjiž- SKUPAJ trija vlada logija cerkve- nice ne knj. Aktivne specialne knj. v letu 2016 (96 - 129 izposojevališč) 12 35 15 15 8 27 1 10 123 Odgovorili na anketo (94% od tega 78% v celoti) 6 29 23 15 11 2 1 4 91 Slika 2. Število anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vodje specialnih knjižnic Z anketnimi vprašalniki smo skušali izvedeti, kako specialni knjižničarji dojemajo svojo vlogo v matični organizaciji in ali so dovolj ozaveščeni o pomembni vlogi knjižnice pri razvoju matičnih organizacij. Zadnji strokovni standardi za specialne knjižnice (Merila …, 2000) so zelo poudarjali strateško vlogo specialne knjižnice v matični organizaciji. Obenem nas je zanimalo, koliko specialni knjižničarji delujejo izven ustaljenih strokovnih okvirjev in kako dojemajo knjižnično dejavnost. Izogibali smo se vprašanjem s področij, ki so bila že zajeta v letnih statistikah specialnih knjižnic Centra za razvoj knjižnic oziroma so se nanašala na naloge, ki izhajajo iz knjižnične dejavnosti kot javne službe. Pri interpretaciji odgovorov na izpolnjene anketne vprašalnike smo si pomagali tudi z intervjuji vodij specialnih knjižnic s področja kulture, zdravstva in znanosti. Določili smo naslednja področja analize specialne knjižnice: 1. Namen, poslanstvo in cilji knjižnice 2. Položaj specialne knjižnice v matični organizaciji 3. Upravljanje in vodenje knjižnice 4. Financiranje in proračun knjižnice 5. Načrtovanje, poročanje in evalvacija knjižnice 6. Knjižnični delavci 7. Knjižnične storitve 8. Knjižnična zbirka in drugi informacijski viri 9. Prostori in oprema knjižnice 10. Evalvacija specialne knjižnice V nadaljevanju so predstavljeni rezultati analize pridobljenih kvantitativnih in kvalitativnih podatkov po posameznih področjih delovanja specialnih knjižnic. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 24 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 4 | R E Z U LTAT I R A Z I S K AV E 4 . 1 N A M E N , P O S L A N S T V O I N C I L J I S P E C I A L N E K N J I Ž N I C E Vsaka organizacija potrebuje poslanstvo, cilje in razloge za obstoj, osmišljeno usmeritev, ki ji posveča večino svojih prizadevanj in procesov (Musek Lešnik, 2003, str. 173). Musek Lešnik navaja, da je »Poslanstvo (…) temelj, h kateremu se lahko vedno znova vračamo, ko se sprašujemo, kaj je naš resnični namen, ali res počnemo tisto, kar naj bi počeli.« (str. 33) Poslanstvo se nanaša na naslednja vprašanja (Musek Lešnik, 2003, str. 171): - Zakaj obstaja organizacija in katere potrebe zadovoljuje (cilji, nameni, uporabniki)? - Kako organizacija uresničuje razloge za svoj obstoj, kako zadovoljuje te potrebe (dejavnost, storitve, izdelki)? - Kakšna načela ali prepričanja vodijo organizacijo in njene člane (kaj usmerja organizacijo k uresničevanju njenega poslanstva)? Zato naj bi se zapisana izjava o poslanstvu vedno vsebinsko dopolnjevala z opredeljenimi vrednotami in vizijo: to dopolnjevanje omogoča usklajena ravnanja zaposlenih in vodstva organizacije »Z nedvoumnimi izjavami o vrednotah, poslanstvu in viziji organizacija sporoči svoja temeljna načela in usmeritve notranji in zunanji javnosti.« (Musek Lešnik, 2003, str. 81) »Dokumenti o poslanstvu, viziji in vrednotah na eni strani vzpostavljajo in utrjujejo identiteto organizacije kot nekaj, kar se ohranja kljub spremembam, na drugi strani pa odpirajo tudi manevrski prostor za hitro in učinkovito odzivanje na spreminjajoče se zahteve okolja.« (Musek Lešnik, 2003, str. 83) »Izjave o vrednotah, poslanstvu in viziji so namenjene vsem, ki imajo opravka z organizacijo – seznanjajo jih z njeno podobo, nameni in značajem.« (Musek Lešnik, 2003, str. 83) »Opredeljeno poslanstvo zunanji javnosti omogoča prepoznati, kaj in kako počne organizacija, notranji javnosti pa daje občutek stabilnosti in jasne identitete.« (Musek Lešnik, 2003, str. 174) Če specialni knjižničarji ne vedo, kaj je njihovo poslanstvo, zakaj obstajajo in čemu služijo, bodo tudi ostali zaposleni v matični organizaciji težko sprejeli smiselnost njihovega delovanja. Zato je zelo pomembno, da se specialni knjižničarji zavedajo svojega pomena in poslanstva v matični organizaciji, da imajo zastavljene jasne cilje delovanja in opredeljeno strategijo doseganja omenjenih ciljev. Vrednote, poslanstvo in cilji morajo biti razumljivi vsem delavcem v knjižnici. Uporabniki iz matične organizacije in izven organizacije morajo prepoznati knjižnico kot pomemben vir informacijske in knjižnične podpore. Instrumenti opredeljene vizije in poslanstva so različni dokumenti, kot je npr. strateški načrt ali letni načrt. Z anketnimi vprašalniki smo vodje specialnih knjižnic povprašali »Ali ima knjižnica opredeljeno vizijo in poslanstvo oziroma strateški ali le letni načrt?« Odgovori so prikazani na Sliki 3. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 25 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 40 35 30 25 20 15 10 5 0 gospo- kultura javna znanost zdrav- druge SKUPAJ Vaša knjižnica ima: darstvo uprava in stvo knjižnice tehnolo- gija opredeljeno vizijo in poslanstvo (38) 5 11 5 7 5 5 38 letni načrt (35) 1 13 11 5 4 1 35 strateški načrt delovanja (10) 2 4 2 1 1 0 10 drugo: (16) 0 6 6 2 1 1 16 znanost druge gospo- in zdrav- darstvo kultura javna uprava tehnolo- stvo knjižni- gija ce opredeljeno vizijo in poslanstvo 83 % 38 % 22 % 47 % 45 % 71 % letni načrt 17 % 45 % 48 % 33 % 36 % 14 % strateški načrt delovanja 0 21 % 26 % 13 % 9 % 14 % drugo 21 % 78 % 80 % 73 % 57 % Slika 3. Vizija in poslanstvo v specialnih knjižnicah Kot je prikazano v Sliki 3, je v povprečju več kot polovica anketiranih vodij specialnih knjižnic odgovorila, da ima njihova knjižnica opredeljeno vizijo, poslanstvo oziroma je sprejela dokument, s katerim opredeljuje svoje delovanje. Na vprašanje, »Ali sta vizija in poslanstvo knjižnice javno objavljena?«, je odgovorila dobra polovica vodij specialnih knjižnic. Večina anketiranih specialnih knjižnic (27) nima objavljenega dokumenta (Tabela 3). Tabela 3. Odgovori vodij specialnih knjižnic glede javne objave vizije in poslanstva knjižnice Ali sta vizija in poslanstvo knjižnice javno objavljena? javna znanost in cerkvene druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva uprava tehnologija knjižnice knjiž- SKUPAJ nice DA 0 4 0 1 1 1 2 1 10 NE 5 6 5 6 4 0 0 1 27 SKUPAJ 5 10 5 7 5 1 2 2 37 Na vprašanje, »Ali sta vizija in poslanstvo knjižnice opredeljena tako, da sta razumljiva zaposlenim v knjižnici in matični organizaciji ter javnosti?«, je večina vodij specialnih knjižnic odgovorila, da sta vizija in poslanstvo knjižnice bolj jasna zaposlenim v matični organizaciji kot pa zaposlenim v knjižnici (Tabela 4), kar morda nakazuje na to, da vodja knjižnice nima vpliva na N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 26 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C oblikovanje vizije in poslanstva knjižnice. Odgovori na vprašanje št. 5 (»Ali sta vizija in poslanstvo knjižnice usklajena z vizijo ter poslanstvom matične organizacije?«) potrjujejo našo predpostavko. Vsi respondenti so izbrali odgovor, da sta vizija in poslanstvo knjižnice usklajena z vizijo in poslanstvom matične organizacije. Petnajst oziroma slaba polovica vodij specialnih knjižnic, ki so odgovorili na anketni vprašalnik, je menila, da vizija in poslanstvo nista razumljiva javnosti, kar nikakor ni dobro za vpliv knjižnice na zunanje okolje. Tabela 4. Odgovori vodij specialnih knjižnic glede razumljivosti vizije in poslanstva specialne knjižnice Ali sta vizija in poslanstvo knjižnice opredeljena tako, da sta razumljiva: samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice zaposlenim v 3 5 4 6 2 0 2 1 23 knjižnici zaposlenim v matični 5 8 4 5 5 0 2 1 30 organizaciji širši javnosti 1 6 2 1 1 1 1 2 15 SKUPAJ 5 10 5 7 5 1 2 2 37 V okviru naslednjih treh vprašanj smo skušali izvedeti, kako poteka postopek načrtovanja in določanja ciljev v sami specialni knjižnici. Na vprašanje, »Ali so cilji jasno zastavljeni, realni in dosegljivi ter merljivi?«, smo dobili naslednje odgovore (Tabela 5): Tabela 5. Strateški cilji anketiranih specialnih knjižnic Ali so cilji knjižnice: znanost Samostan- druge gospodar- javna in zdrav- ske in druge kultura društva knjiž- SKUPAJ stvo uprava tehnolo- stvo cerkvene nice gija knjižnice jasno zastavljeni 3 6 7 4 4 1 2 1 28 realni, tj. dosegljivi v določenem časovnem 4 13 8 8 7 0 0 3 43 obdobju merljivi 1 5 7 7 4 0 0 1 25 drugo 0 7 6 2 1 0 0 1 17 SKUPAJ 5 21 18 11 8 1 2 4 70 Za večino vodij specialnih knjižnic, ki so odgovorili na anketni vprašalnik, (43) so zastavljeni cilji realni, niso pa pri vseh jasno opredeljeni (28) ali merljivi (25). Pod »drugo« smo dobili odgovore, da se cilji počasneje izvajajo, so odvisni od ciljev matične organizacije, da niso znani oz. so v pripravi. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 27 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 4 . 2 P O L O Ž A J S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C V M A T I Č N I O R G A N I Z A C I J I Specialna knjižnica je ena od strateško pomembnejših enot v organizaciji. Z izvajanjem informacijske in dokumentacijske dejavnosti prispeva k uresničevanju strateškega načrta in ciljev. Obenem specialna knjižnica ni le center znanja, ampak tudi pomemben dejavnik pri oblikovanju informacijske politike matične organizacije. Skrbi za tekoče informiranje o področju delovanja organizacije. Ker so učinki delovanja specialne knjižnice zaznavni šele dolgoročno, se mnogi vodilni delavci ne zavedajo njenega pomena. Ko podjetje zaide v težave in se bori za preživetje, ravno ti vodilni delavci vidijo eno od rešitev za zmanjševanje stroškov »nepotrebnih dejavnosti« manjšanje sredstev za knjižnico, odpuščanje strokovnih delavcev knjižnice ali zapiranje knjižnice. Pri odločanju o specialni knjižnici ima veliki vpliv strokovni profil specialnega knjižničarja, njegovo zavedanje o pomenu knjižnične dejavnosti, njegova vloga v matični organizaciji ter način njegovega sodelovanja z vodstvom in s sodelavci. Najbolj uspešni specialni knjižničarji so tisti, ki prevzamejo zelo aktivno vlogo in enakopravno sodelujejo z ostalimi zaposlenimi ter z vodstvom. Zavedajo se pomena obstoja knjižnice in njenega delovanja ter dobro razumejo nalogo, ki jo imajo v matični organizaciji, ter sodelujejo v procesih načrtovanja. Strategijo, vizijo in poslanstvo svoje knjižnice javno objavljajo in jo izvajajo. 4 . 2 . 1 D O J E M A N J E V L O G E S P E C I A L N E G A K N J I Ž N I Č A R J A V M A T I Č N I O R G A N I Z A C I J I I N P O M E N A N J E G O V E D E J A V N O S T I Za uspešno delovanje specialne knjižnice je pomembno, da so strateški cilji matične organizacije razumljivi. Strateški cilji, ki jih knjižnica usklajuje s svojo strategijo in delovanjem, morajo biti jasno opredeljeni in razumljivi vsem delavcem v knjižnici. Odgovori na anketni vprašalnik so pokazali, da delavci v več kot petini anketiranih specialnih knjižnic niso seznanjeni oziroma ne razumejo strateških ciljev matične organizacije (Tabela 6). Tisti vodje knjižnice, ki so med odgovori izbrali možnost »drugo« (10), navajajo, da so strateški cilji organizacije jasni le deloma, približno ali večinoma. Na podlagi pridobljenih odgovorov sklepamo, da strateški cilji matične organizacije niso razumljivi delavcem tretjine anketiranih knjižnic, kar je verjetno posledica tega, da niso sodelovali pri njihovem ustvarjanju, kljub temu da je večina odgovorila, da so sodelovali v postopku skupnega strateškega načrtovanja oziroma so pri tem sodelovali občasno ali delno (4) (Tabela 7). Tabela 6. Odgovori vodij specialnih knjižnic glede vprašanja o razumljivosti strateških ciljev matične organizacije Ali so vam jasni strateški cilji organizacije? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 4 15 7 7 5 1 2 2 43 NE 0 5 2 3 0 0 0 1 11 drugo 1 1 3 3 1 0 0 1 10 SKUPAJ 5 21 12 13 6 1 2 4 64 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 28 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Na področju gospodarstva so vodjem polovico anketiranih knjižnic jasni strateški cilji matične organizacije in vodstvo matične organizacije ima večinoma jasna pričakovanja glede delovanja knjižnice. Vodja knjižnice je v treh primerih član ožjega kolegija ali ožjega predstavništva v vodstvu matične organizacije. Večina anketiranih vodij specialnih knjižnic s področja znanosti razume strateške cilje matične organizacije in meni, da je njihovo delo usklajeno s temi cilji; da so vodstvu jasna pričakovanja glede delovanja knjižnice in da način vodenja matične organizacije spodbuja to delovanje; v treh primerih je vodja knjižnice tudi član kolegija matične organizacije. Dve knjižnici se opredeljujeta kot center znanja, sedem kot INDOK služba, dve pa žal kot skladišče nepotrebnih publikacij. Na vprašanje, kako bi opredelili vlogo svoje knjižnice v matični organizaciji, (bilo je na izbiro več odgovorov), je večina anketiranih vodij specialnih knjižnic odgovorila kot INDOK službo. Le 14 jih je navedlo, da je knjižnica center znanja matične organizacije in le v treh primerih je knjižnica pomemben dejavnik pri oblikovanju informacijske politike matične organizacije (Tabela 7 in Slika 4). Tabela 7. Vloga specialne knjižnice v matični organizaciji po področjih specialnih knjižnic Prosimo, označite trditev, ki najbolje opredeljuje vašo knjižnico: samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice Naša knjižnica je center znanja matične 0 7 1 2 2 0 1 1 14 organizacije Naša knjižnica je informacijsko- 4 8 11 9 4 0 0 3 39 dokumentacijska služba matične organizacije Naša knjižnica je skladišče in arhiv publikacij, ki jih 0 6 4 2 1 0 0 0 13 organizacija ne potrebuje oz. jih občasno potrebuje Naša knjižnica je pomemben dejavnik pri oblikovanju 1 0 0 0 0 1 1 0 3 informacijske politike matične organizacije SKUPAJ 5 21 16 13 7 1 2 4 69 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 29 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Slika 4. Vloga anketiranih vodij specialnih knjižnic v matični organizaciji – skupaj vsi odgovori anketirancev Zanimalo nas je, kakšna je vloga specialnih knjižničarjev v matični organizaciji, in sicer: ali so knjižničarji proaktivni ali pasivni pri nudenju knjižnične podpore sodelavcem v matični organizaciji. Vodjem specialnih knjižnic smo dali na voljo tri trditve in smo jih prosili, da izberejo tisto trditev, ki najbolj opredeljuje vlogo knjižnice v matični organizaciji. Dobra polovica anketiranih vodij specialnih knjižnic (33) se je identificirala z zelo aktivno vlogo. Ostali odgovori so kazali na nevtralno – (18) in zelo pasivno (11) vlogo. Rezultati so prikazani v Tabeli 8. Tabela 8. Vloga specialnih knjižnic v matični organizaciji Prosimo, izberite trditve, ki najbolje opredeljuje vlogo vaše knjižnice v matični organizaciji: Skušate predvideti Čakate, da se sodelavci Skušate predvideti informacijske informacijske potrebe manjšega obrnejo na vas; sodelavci potrebe sodelavcev v organizaciji dela sodelavcev v organizaciji in lahko samostojno in jih redno obveščati; izobražujete jih redno obveščati; uporabljajo gradivo v uporabnike pri iskanju in uporabi preostalemu delu sodelavcev knjižnici in ne potrebujejo informacijskih virov in skrbite, da SKUPAJ ste na voljo, ko vas ti izrecno vaše pomoči; v primeru, da je knjižnica čim bolj vpeta v procese organizacije; informacije prosijo za pomoč in jim vas prosijo za pomoč, jim ponudite seznam virov, iz ponudite seznam virov, iz prilagajate potrebam vsakega katerih morajo sami ugotoviti katerih morajo sami posameznika v organizaciji. kaj potrebujejo. ugotoviti, kaj potrebujejo. gospodarstvo 4 0 1 5 kultura 7 6 5 18 javna uprava 7 4 2 13 znanost in 8 4 1 13 tehnologija zdravstvo 4 2 1 7 društva 1 0 0 1 samostanske in druge 2 0 0 2 cerkvene knjižnice druge 0 2 1 3 knjižnice SKUPAJ 33 18 11 62 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 30 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 4 . 2 . 2 S TA T U S S P E C I A L N E G A K N J I Ž N I Č A R J A V M A T I Č N I O R G A N I Z A C I J I Na odprto vprašanje, »Komu je v okviru matične organizacije odgovoren vodja knjižnice?«, smo dobili zelo različne odgovore (Tabela 10). Če jih povzamemo, dobimo štiri kategorije odgovorov (Tabela 9), ki kažejo na to, da je večina knjižnic podrejena neposredno direktorju matične organizacije. To pomeni, da je knjižnica neposredno podrejena strateški ravni odločanja in ima tako priložnost za pridobivanje prepoznavnosti in potrebne podpore za delovanje. Tabela 9. Status specialne knjižnice v matični organizaciji – povzetek odgovorov na anketni vprašalnik samostansk Vodja knjižnice druge gospodar- javna znanost in zdrav- e in druge je neposredno kultura društva knjiž- SKUPAJ stvo uprava tehnologija stvo cerkvene podrejen: nice knjižnice direktorju 1 15 4 9 1 1 1 2 34 višjemu vodstvu 1 0 1 0 1 0 0 1 4 srednjemu 0 1 1 0 2 0 0 1 5 vodstvu nimajo 1 1 0 0 0 0 0 0 2 nadrejenega SKUPAJ 3 17 6 9 4 1 1 4 45 Tabela 10. Status specialnih knjižnic v matični organizaciji Komu je v okviru matične organizacije odgovoren vodja knjižnice? samostanske gospodar- javna znanost in in druge druge kultura zdravstvo društva SKUPAJ stvo uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice vodji raziskovalne enote 0 0 0 0 1 0 0 0 1 strokovnemu direktorju 0 0 0 0 1 0 0 0 1 neposredno direktorju 0 0 0 0 1 0 0 0 1 nimamo vodje knjižnice, kot strokovni sodelavec spadam 0 0 0 0 1 0 0 0 1 pod strokovnega direktorja in službo za izobraževanje direktorju 1 9 2 4 0 0 0 0 13 vodji sektorja 0 0 2 1 0 0 0 0 3 vodji sektorja, namestniku 0 0 1 0 0 0 0 0 1 generalnega sekretarja direktorju službe 0 0 1 0 0 0 0 0 1 vodji oddelka, sekretarju 0 0 1 0 0 0 0 0 1 direktorju sektorja 0 0 1 0 0 0 0 0 1 generalnemu sekretarju 0 0 1 0 0 0 0 0 1 direktorjem več ustanov (večinstitucionalna 0 0 0 1 0 0 0 0 1 knjižnica) direktorju matične 0 2 0 1 0 0 0 0 2 organizacije direktorju 0 2 0 1 0 0 0 0 2 direktorju matične ustanove 0 0 0 1 0 0 0 0 1 direktorju inštituta 0 0 0 1 0 0 0 0 1 direktorju razvoja 1 0 0 0 0 0 0 0 1 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 31 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Komu je v okviru matične organizacije odgovoren vodja knjižnice? (… nad.) samostanske gospodar- javna znanost in in druge druge kultura zdravstvo društva SKUPAJ stvo uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice nimamo vodje 1 0 0 0 0 0 0 0 1 direktorju muzeja 0 1 0 0 0 0 0 0 1 direktorici 0 1 0 0 0 0 0 0 1 vodji dokumentacijske 0 1 0 0 0 0 0 0 1 službe nikomur 0 1 0 0 0 0 0 0 1 predstojniku 0 0 0 0 0 0 0 1 1 direktorju zavoda 0 0 0 0 0 0 0 1 1 vodji sektorja in direktorju 0 0 0 0 0 0 0 1 1 vodstvu ustanove 0 0 0 0 0 0 1 0 1 vodji organizacije 0 0 0 0 0 1 0 0 1 4 . 2 . 3 S O D E L O V A N J E V O D I J S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Z V O D S T V O M M AT I Č N E O R G A N I Z A C I J E Polovica vodij specialnih knjižnic, ki so odgovorili na anketni vprašalnik, meni, da so vodstvu jasna pričakovanja glede samega delovanja knjižnice (Tabela 11). Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšna so dejanska pričakovanja vodilnih delavcev matičnih organizacij, da bi jih primerjali z odgovori vodij specialnih knjižničarjev, ampak v anketi, ki je bila namenjena vodilnim delavcem matičnih organizacij, nismo dobili dovolj odgovorov. Tabela 11. Pričakovanja vodstva matične organizacije glede delovanja specialnih knjižnic Ali menite, da so vašemu vodstvu jasna pričakovanja glede samega delovanja knjižnice? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 3 11 7 7 2 1 1 2 34 NE 1 6 3 5 2 0 1 2 20 drugo 1 4 2 1 2 0 0 0 10 SKUPAJ 5 21 12 13 6 1 2 4 64 Odnos vodstva matične organizacije do knjižnice se kaže tudi skozi sodelovanje in obveščanje, čemur so namenjeni sestanki kolegija vodstva. Le slaba tretjina anketiranih vodij knjižnic (20) je vključena v kolegij vodstva. Pod »drugo« so odgovorili, da se udeležujejo kolegija občasno (3), nimajo rednega kolegija (2) ali nimajo vodje (1) (Tabela 12). N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 32 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 12. Članstvo vodje specialne knjižnice v kolegiju vodstva matične organizacije Ali ste kot vodja knjižnice član kolegija vodstva matične organizacije? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 2 13 1 3 0 0 0 1 20 NE 2 7 12 6 7 1 2 2 39 drugo 1 1 0 4 0 0 0 0 6 SKUPAJ 5 21 13 13 7 1 2 3 65 Večina anketiranih vodij specialnih knjižnic meni, da način upravljanja matične organizacije spodbudno vpliva na delovanje knjižnice. (Tabela 13). Tabela 13. Vpliv matične organizacije na delovanje specialne knjižnice Ali način upravljanja matične organizacije spodbudno vpliva na delovanje knjižnice ter na učinkovito izrabo njenih informacijskih virov in storitev? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 4 10 8 9 4 1 1 4 41 NE 1 6 6 1 0 0 1 0 15 drugo 0 5 2 2 3 0 0 0 12 SKUPAJ 5 21 16 12 7 1 2 4 68 Vodje specialnih knjižnic, ki so izbrali odgovor »drugo«, so v odgovorih navedli, da način upravljanja matične organizacije »delno spodbudno« vpliva na delovanje knjižnice ter na učinkovito izrabo njenih informacijskih virov in storitev. V enem od odgovorov je bilo navedeno, da: »matična organizacija kadrovsko in finančno prioritetno podpira osnovno dejavnost, ki pa ni knjižnica, zato je predvsem kadrovska podhranjenost največji problem pri spodbudnem delovanju knjižnice«. Tudi pravno-formalni status v uradnih dokumentih matične organizacije je lahko pokazatelj statusa knjižnice v matični organizaciji. Enajst vodij specialnih knjižnic je odgovorilo, da status knjižnice ni opredeljen v dokumentih organizacije. (Tabela 15) Tabela 14. Pravno-formalni status specialne knjižnice v matični organizaciji Ali je pravno-formalni status knjižnice opredeljen v dokumentih matične organizacije? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 3 17 12 9 4 1 2 4 52 NE 2 3 3 2 1 0 0 0 11 drugo 0 1 1 1 2 0 0 0 5 SKUPAJ 5 21 16 12 7 1 2 4 68 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 33 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Na podlagi odgovorov z vodji anketiranih knjižnic (Tabela 5-14) lahko sklepamo, da se v povprečju dobra tretjina vodij specialnih knjižnic, ki so odgovorili na anketni vprašalnik, zaveda vloge njihove knjižnice v matični organizaciji. Pri dobri tretjini pa je to nejasno oziroma specialni knjižničarji nimajo dovolj vpliva na delovanje organizacije. Za to situacijo je lahko več razlogov, npr. v knjižnici je zaposlena le ena oseba, ki je preveč obremenjena s strokovnim delom in ne more izvajati dodatnih storitev oz. ni ji v interesu, da bi v večjem obsegu sodelovala z vodstvom matične organizacije, ali ni dovolj samozavestna, da bi to storila. Drugi razlog je, da je morda v knjižnici zaposlen kader z neustrezno izobrazbo in ne more zadovoljiti informacijskih potreb zaposlenih in vodstva. Tretji razlog je, da specialni knjižničar morda nima ustreznih pogojev za svoje delovanje. Četrti razlog je, da vodilni v svoji karieri niso nikoli uporabljali knjižnice in se ne zavedajo njenega pomena, da bi jo podpirali. 4 . 3 F I N A N C I R A N J E I N P R O R A Č U N S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Materialni stroški in plače knjižničnih delavcev iz leta v leto naraščajo. Specialna knjižnica je neprofitna enota v organizaciji in je večinoma odvisna od sredstev matične organizacije. V vseh anketiranih specialnih knjižnicah, razen v knjižnicah s področja kulture, zaznavamo, da se iz leta v leto viša finančni vložek matične organizacije v specialno knjižnico (Sliki 5 in 6). V znanstvenih specialnih knjižnicah je finančni vložek bil največji v obdobju 2009-2010, ko so imeli naši raziskovalci več možnosti za sofinanciranje projektne dejavnosti iz domačih in tujih virov. Najbolj kritična je situacija specialnih knjižnic s področja kulture, pri katerih se, kljub večjim naporom in z vse večjo prisotnostjo v javnosti, njihova sredstva vztrajno nižajo. Dve tretjini vodij teh knjižnic je na anketni vprašalnik odgovorilo, da je za knjižnico določen delež financiranja v okviru matične organizacije, ena tretjina pa odgovarja, da je natančna vsota določena na podlagi načrta dejavnosti letnih in drugih načrtov knjižnice (Tabela 15). Dve tretjini vodij specialnih knjižnic, ki so odgovorili na anketni vprašalnik, meni, da v letnem proračunu knjižnic niso zagotovljena zadostna sredstva za izvajanje osnovnih storitev knjižnic (Tabela 18). 1.200.000,00 € 1.000.000,00 € 800.000,00 € 600.000,00 € 400.000,00 € 200.000,00 € 0,00 € 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 354.98 436.19 599.53 816.09 895.25 724.46 696.10 767.57 697.86 686.09 industrija 120.80 96.440 168.00 221.08 207.52 228.69 148.45 162.79 130.81 168.49 kultura 62.828 130.79 378.37 262.46 220.44 195.69 189.03 171.79 117.06 47.642 vlada 520.38 600.73 755.68 737.23 928.94 796.68 791.70 784.21 617.24 714.03 znanost 388.67 359.05 1.103. 1.106. 920.71 957.18 887.86 932.40 868.74 939.00 zdravstvo 399.78 153.63 162.79 77.708 51.667 197.37 101.57 239.22 356.84 356.51 Slika 5. Prihodki specialnih knjižnic s strani matične organizacije (Vir: Statistični, 2016) N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 34 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Višina vseh prihodkov specialnih knjižnic je zelo podobna višini finančnih sredstev, ki jih matična organizacija vlaga v knjižnico (Sliki 5 in 6). Večino specialnih knjižnic kot podrejene enote v matični organizaciji sofinancira matična organizacija. Le v dvanajstih primerih so ta sredstva natančno opredeljena, največ v okviru specialnih knjižnic s področja kulture. 1.600.000,00 € 1.400.000,00 € 1.200.000,00 € 1.000.000,00 € 800.000,00 € 600.000,00 € 400.000,00 € 200.000,00 € 0,00 € 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 355.575, 436.706, 599.902, 816.691, 895.254, 724.816, 697.303, 817.493, 750.602, 741.491, industrija 120.804, 96.440,0 168.006, 221.084, 207.526, 228.693, 148.454, 162.798, 130.813, 168.494, kultura 341.098, 339.264, 818.232, 732.888, 693.799, 683.493, 688.519, 608.283, 588.727, 566.710, vlada 520.384, 600.735, 755.685, 737.235, 928.944, 796.687, 791.704, 784.216, 618.566, 716.176, znanost 738.497, 736.603, 1.477.87 1.514.61 1.471.02 1.444.74 1.306.63 1.423.52 1.291.63 1.322.47 zdravstvo 436.390, 219.822, 203.334, 109.437, 118.201, 229.023, 142.095, 332.436, 417.502, 435.690, Slika 6. Vsi prihodki specialnih knjižnic (Vir: Statistični, 2016) Lahko sklepamo, da večje razlike med prihodki iz matične organizacije in vsemi prihodki knjižnice zlasti v primeru specialnih knjižnic, ki delujejo znotraj raziskovalnih organizacij, nastanejo zaradi pridobivanja zunanjih finančnih sredstev, kot so sofinanciranje nakupa tuje periodike s strani ARRS, ali sodelovanje knjižnic pri domačih oziroma tujih projektih. Nekatere specialne knjižnice imajo skupni proračun z matično organizacijo in zato izvenorganizacijski prihodki v statistiki niso vidni. (Tabela 15). N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 35 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 15. Viri financiranja knjižnične dejavnosti v matični organizaciji Kako je vaša knjižnica financirana? samostanske javna znanost in druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva in dr. SKUPAJ uprava tehnologija knjižnice cerkvene knj. Določen je delež financiranja v okviru matične 5 14 12 5 5 0 1 1 43 organizacije Določena je natančna vsota na podlagi načrta dejavnosti na 0 6 1 2 2 0 0 1 12 podlagi načrta dejavnosti, letnih in drugih planov Za finančne vire morate dodatno 0 0 0 0 0 0 1 0 1 poskrbeti iz zunanjih virov Knjižnica se financira 0 0 0 0 0 1 0 1 2 izključno iz projektnih sredstev drugo 0 1 0 6 0 0 0 0 7 SKUPAJ 5 21 13 13 7 1 2 3 65 Pri pregledu dejavnosti specialnih knjižnic, ki ga je pripravil Center za razvoj knjižnic za leto 2016 (Slovenske knjižnice, 2017), je v uvodnih pojasnilih razloženo, katere knjižnice zajema statistika in kako so razvrščene specialne knjižnice, ki so posredovale podatke za letno statistiko. V Tabeli 16 so izpostavljeni podatki, ki so zanimivi za medsebojno primerjavo specialnih knjižnic v Sloveniji v letu 2016. Specialne knjižnice s področja znanosti in zdravstva so večinoma vključene v konzorcije za nabavo tuje literature in zato so njihova sredstva za nakup gradiva višja. Specialne knjižnice s področja kulture pa pridobivajo najmanj finančnih sredstev za nakup knjižničnega gradiva v primerjavi z ostalimi vrstami specialnih knjižnic. Tabela 16. Primerjava specialnih knjižnic glede na obseg knjižnične zbirke, sredstva za nakup gradiva in število zaposlenih (Vir: Slovenske knjižnice, 2017) Knjižnična Sredstva za nakup Število delavcev za knjižn. zbirka – knjižničnega gradiva in delo – redno zaposlenih in skupaj nakup elektronskih virov za nedoločen čas v letu – skupaj v letu 2016 2016 – v EPZ Skupina 7: 10 knjižn. druge 154.263 enot 356.352 EUR 16,6 knjižnice Skupina 6: 4 knjižn. društva 2 . 4 7 5 enot 80.773 EUR 3 Skupina 1: 13 knjižn. 130.166 enot 155.644 EUR 11,6 industrija/trgovina Skupina 2: 35 knjižn. kultura 9 2 9 . 5 2 3 enot 88.727 EUR 30,3 Skupina 3: 18 knjižn. vlada 2 5 4 . 6 1 7 enot 704.129 EUR 31,3 Skupina 4: 20 knjižn. znanost 8 4 6. 1 6 7 enot 435.635 EUR 34 Skupina 5: 9 knjižn. 123.293 enot 860.940 EUR 15 zdravstvo N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 36 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Odgovori na anketni vprašalnik kažejo na to, da v večini primerov (46) vodje specialnih knjižnic ne morejo samostojno razporejati proračunskih sredstev knjižnice (Tabela 17). To je lahko velik problem, če specialna knjižnica nima dovolj sredstev za izvajanje osnovnih storitev (Tabela 18). Zato je vsako leto treba usklajevati obseg nalog knjižnice glede na razpoložljiva sredstva v proračunu. Dvanajst specialnih knjižnic ne usklajuje obsega knjižničnih nalog s finančnimi sredstvi v načrtovanem proračunu, morda zato, ker knjižnica nima lastnega proračuna in je njena dejavnost neposredno sofinancirana s strani matične organizacije. Med odprtimi odgovori je navedeno, da knjižnica porabi toliko denarja, kolikor ga dobi (Tabela 19). Tabela 17. Samostojnost specialnih knjižnic pri razporejanju proračunskih sredstev Ali kot vodja knjižnice samostojno razporejate proračunska sredstva knjižnice? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 1 6 3 1 0 0 0 1 12 NE 3 13 9 10 7 1 1 2 46 drugo 1 2 1 2 0 0 1 0 7 SKUPAJ 5 21 13 13 7 1 2 3 65 Tabela 18. Sredstva v letnem proračunu specialnih knjižnic za izvajanje osnovnih storitev knjižnice Ali so v letnem proračunu knjižnice zagotovljena zadostna sredstva za izvajanje osnovnih storitev knjižnice? samostanske gospodarstvo kultura javna znanost in zdravstvo društva in druge druge SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 4 8 10 10 6 0 0 3 41 NE 1 9 2 0 0 1 1 0 14 drugo 0 4 1 3 1 0 1 0 10 SKUPAJ 5 21 13 13 7 1 2 3 65 Tabela 19. Usklajevanje proračuna specialnih knjižnic s proračunom matične organizacije Ali se obseg nalog knjižnice usklajuje z razpoložljivimi sredstvi za knjižnico v letnem proračunu matične organizacije? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 5 14 8 8 6 1 0 3 45 NE 0 5 4 2 0 0 1 0 12 drugo 0 2 0 3 0 0 1 0 6 SKUPAJ 5 21 12 13 6 1 2 3 63 Na vprašanje, »Ali so v letnem proračunu knjuižnice predvidena sredstva za zaščito, varovanje in popravilo poškodovanega knjižničnega gradiva?« je 37 vodij specialnih knjižnic odgovorilo nikalno (Tabela 20). Glede na omejena sredstva lahko sklepamo, da zaščita in popravilo poškodovanega gradiva ne sodita med prioritete specialnih knjižničarjev. Večji problem je morda v specialnih N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 37 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C knjižnicah s področja kulture, ki ohranjajo tudi dela visoke vrednosti in imajo večje število uporabnikov, ne le iz vrst raziskovalcev in strokovnjakov, ampak tudi s strani širše javnosti. Tabela 20. Sredstva za zaščito, varovanje in popravilo poškodovanega knjižničnega gradiva v letnem proračunu specialnih knjižnic Ali so v letnem proračunu knjižnice predvidena sredstva za zaščito, varovanje in popravilo poškodovanega knjižničnega gradiva? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 1 5 3 5 2 1 0 0 17 NE 4 13 9 4 4 0 1 2 37 drugo 0 3 0 4 1 0 1 1 10 SKUPAJ 5 21 12 13 7 1 2 3 64 4 . 4 N A Č R T O V A N J E , P O R O Č A N J E I N E V A LV A C I J A S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Po besedah avtorja Musek Lešnik (2003) »Vsako razmišljanje o prihodnosti nujno zahteva tudi razmišljanje o trenutni stvarnosti (…) Razmišljanje o trenutni stvarnosti in ocena obstoječega stanja vodi še k eni pomembni stvari: oceni, kako uspešno pri svojem delu organizacija uresničuje opredeljene temeljne vrednote in kako uspešna je pri uresničevanju svojega poslanstva.« (str. 217) Zato je zelo pomembno, da se specialni knjižničarji zavedajo rezultatov svojega dela in izvajajo lastno oceno dela. »Samoevalvacija je močno, prožno in izjemno uporabno orodje za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v organizaciji.« (Musek Lešnik, 2003, str. 217). Od vodij specialnih knjižnic smo želeli izvedeti, kako poteka proces načrtovanja v specialni knjižnici oziroma v njeni matični organizaciji. Odgovori so predstavljeni v Tabelah 21 in 22. Približno dve tretjini vodij specialnih knjižnic, ki so odgovorili na naš anketni vprašalnik, pri načrtovanju procesov v knjižnici sodeluje s sodelavci v knjižnici (49) in z zaposlenimi (51) v matični organizaciji. V primeru enega zaposlenega v knjižnici je to običajni postopek. Predvidevamo, da ravno zato tretjina knjižničarjev (21), ki sodelujejo pri načrtovanju s sodelavci, pripravljajo načrt knjižnice na podlagi odzivov oziroma mnenj svojih uporabnikov. Iz odgovorov sklepamo, da so v procese načrtovanja vključeni skoraj vsi delavci v knjižnici. Ni nam pa razumljivo, zakaj strateški načrt ni dovolj jasen vsem, kot je bilo prikazano v poglavju 4.1 oziroma Tabeli 4. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 38 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 21. Postopek načrtovanja v specialnih knjižnicah Knjižnica v procese načrtovanja vključuje: samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura uprava tehnologija zdravstvo društva cerkvene knjižnice SKUPAJ knjižnice zaposlene v 3 12 13 11 5 1 2 2 49 knjižnici zaposlene v matični 3 16 10 12 5 1 2 2 51 organizaciji uporabnike 1 4 4 4 5 1 2 0 21 druge deležnike 0 1 1 2 1 1 0 1 7 SKUPAJ 5 20 14 13 6 1 2 4 65 Dve tretjini vodij specialnih knjižnic, ki so odgovorili na anketni vprašalnik, (41) sodeluje z vodstvom matične organizacije pri pripravi strateškega in letnega načrta. (Tabela 22). Pri tem lahko sklepamo, da je vloga knjižnice vidna v strukturi matične organizacije. Tabela 22. Vključenost specialnih knjižnic v procese načrtovanja matične organizacije Ali je knjižnica vključena v procese načrtovanja (strateškega, letnega, itd.) v okviru matične organizacije? javna znanost in samostanske in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 2 14 6 8 6 1 1 3 41 NE 3 6 9 4 0 0 1 1 24 drugo 0 1 1 1 1 0 0 0 4 SKUPAJ 5 21 16 13 7 1 2 4 69 Slaba polovica anketiranih vodij specialnih knjižnic (28) načrtno in stalno ocenjuje delovanje svoje specialne knjižnice (Tabela 23), vendar pa le petina vseh (11) ugotavlja končne rezultate oziroma vplive in učinke svojega delovanja na okolje (Tabela 24). Sklepamo, da se le ta petina vodij specialnih knjižnic zaveda pomena knjižnice in njene vpetosti v notranje in zunanje okolje svojega delovanja. Tabela 23. Evalvacija delovanja specialnih knjižnic Ali knjižnica izvaja načrtno in stalno evalvacijo svojega delovanja? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 3 7 6 3 5 1 0 3 28 NE 2 13 8 8 2 0 1 1 35 drugo 0 1 1 2 0 0 1 0 5 SKUPAJ 5 21 15 13 7 1 2 4 68 Evalvacija ali vrednotenje delovanja knjižnic je ena od tehnik vodenja in se uporablja tudi v različnih knjižnicah doma in v tujini že vrsto let. Redna evalvacija knjižnične dejavnosti je nujno potrebna za kakovostni razvoj knjižnice, saj omogoča ugotavljanje uspešnosti in učinkovitosti delovanja, uporabnost in relevantnost njenih storitev, opreme ali prostorov. Če knjižnica ugotovi, da ne zadostuje določenim kriterijem oziroma se je stanje v določenem obdobju spremenilo na slabše, lahko N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 39 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C pravočasno ukrepa. Evalvacija knjižnice je zelo koristna pri prilagajanju dejavnosti spremembam zunanjega in notranjega okolja. Večina specialnih knjižničarjev ne izvaja nobene oblike evalvacije. (Tabeli 23 in 24). Verjetno je razlog temu, da za to nimajo potrebnih znanj oziroma časa. Tabela 24. Ugotovitve specialnih knjižnic glede učinkov njenega delovanja Ali knjižnica ugotavlja končne rezultate oziroma vplive in učinke svojega delovanja na okolje? samostanske javna in druge druge kultura znanost in zdravstvo društva gospodarstvo uprava cerkvene knjižnice SKUPAJ tehnologija knjižnice DA 2 2 1 2 2 1 1 0 11 NE 3 16 13 9 4 0 1 3 49 drugo 0 3 2 2 1 0 0 1 9 SKUPAJ 5 21 16 13 7 1 2 4 69 Glede na to, da koristi, ki jih organizacija pridobiva s storitvami knjižnice, ni mogoče kratkoročno ovrednotiti, so mnoge specialne knjižnice, predvsem v anglosaških državah9 uporabile različne metodologije za finančno ovrednotenje prispevka knjižnice matični organizaciji oziroma javnosti. Namen finančnega ovrednotenja storitev knjižnice je dokazati, da s svojimi storitvami in delovanjem knjižničarji večkratno povečujejo naložbe in vsa sredstva, vložena v specialno knjižnico. V primeru naših specialnih knjižnic je le 9 vodij knjižnic odgovorilo, da skuša finančno ovrednotiti prispevek knjižnice matični organizaciji (Tabela 25). Spodbudno je vedeti, da devet vodij specialnih knjižnic finančno vrednoti prispevek specialne knjižnice matični organizaciji. Pri tem anketnem vprašanju smo pričakovali, da bo manj pozitivnih odgovorov, ker smo v pogovoru s specialnimi knjižničarji izvedeli, da niso seznanjeni s postopki evalvacije in samoevalvacije knjižnične dejavnosti. Nekateri knjižničarji izvajajo postopek samoevalvacije kot del evalvacijskih postopkov matične organizacije. Tabela 25. Finančno vrednotenje prispevka specialnih knjižnic matični organizaciji Ali ste kdaj skušali finančno ovrednotiti prispevek knjižnice vaši matični organizaciji? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 1 1 0 3 1 1 0 2 9 NE 4 17 15 8 4 0 2 2 52 drugo 0 4 1 2 2 0 0 0 9 SKUPAJ 5 22 16 13 7 1 2 4 70 9 Knjižničarji Združenih držav Amerike na podlagi povprečne vrednosti knjižničnih storitev skušajo dokazati vrednost, ki jo pridobijo njihovi uporabniki pri uporabi knjižnice (npr. http://www.npl.org/Pages/AboutLibrary/calculator/estimates.html). Na spletni strani Ameriškega združenja knjižnic (ALA) je obrazec “Library Value Calculator”, ki omogoča izračun vrednosti storitev, ki jih knjižnica ponuja. http://www.ala.org/advocacy/advleg/advocacyuniversity/toolkit/makingthecase/library_calculator, http://www.ilovelibraries.org/what-libraries-do/calculator N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 40 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 4 . 5 K N J I Ž N I Č N I D E L A V C I V primerjavi z letom 2007 se je število zaposlenih v specialnih knjižnicah zmanjšalo (Slika 7). Podatki Centra za razvoj knjižnic o ekvivalentih polne zaposlitve (EPZ) so zelo podobni številu zaposlenih delavcev v specialnih knjižnicah (Slika 8), saj je v povprečju, z nekaterimi izjemami, v knjižnici zaposlena le ena oseba. V javnem sektorju je k padcu števila zaposlenih prispevalo okrnjeno sofinanciranje matičnih organizacij s strani ministrstev in v letu 2012 sprejet Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je preprečeval nove zaposlitve oziroma zmanjševal število zaposlenih v javnem sektorju. 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 21 17 18 17 15 15 15 7 15 14 industrija 16 15 12 13 12 7 11 13 12 12 kultura 36 30 31 30 30 26 26 28 28 27 vlada 38 22 24 25 26 30 25 29 31 29 znanost 43 35 39 38 39 36 30 31 36 33 zdravstvo 9 7 7 7 7 7 7 10 9 9 Slika 7. Redno zaposleni v specialnih knjižnicah (Vir: Statistični, 2016) N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 41 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 17,3 17 16,5 18 18 17 16 16 15,5 13,6 industrija 15 15 13,8 13,5 11,1 11,1 9,5 10,35 9,6 9,5 kultura 29,3 26,2 24,85 26,2 25,3 24,8 23,2 24,75 24 22,35 vlada 29,5 23,3 32 30 32 33 30 30,5 30,5 28,3 znanost 39,25 37,75 38,5 37,5 42,25 38 34 32,8 35,5 32 zdravstvo 8 8 8 8 10 10 11 11 9 9 Slika 8. Zaposleni v specialnih knjižnicah (v EPZ) (Vir: Statistični, 2016) Ne glede na te okoliščine ima večina specialnih knjižnic le enega zaposlenega delavca (Tabela 26). V štirih specialnih knjižnicah s področja kulture ni nobenega zaposlenega, saj delo knjižničarja po posebni odredbi direktorja opravlja delavec, ki je zaposlen na drugem delovnem mestu oziroma mesto knjižničarja ni posebej opredeljeno in ga ob ostalem delu opravlja strokovnjak z drugega področja. Sklepamo, da je situacija podobna pri preostalih štirih knjižnicah v Tabeli 26, v eni je delavec za petino delovnega časa, drugi trije pa so za polovico delovnega časa prerazporejeni v specialne knjižnice, v katerih ne obstaja možnost polne zaposlitve. Tabela 26. Število zaposlenih v specialnih knjižnicah Prosimo, navedite število zaposlenih v knjižnici: Druge Gospodarstvo Kultura Javna Znanost in Cerkvene Zdravstvo Društva knjižnice SKUPAJ uprava tehnologija knjižnice 0 0 4 0 0 0 0 0 0 4 0,2 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0,5 0 1 0 1 1 0 0 0 3 1 2 12 8 7 3 0 2 4 38 1,5 0 0 0 1 0 0 0 0 1 2 1 2 5 1 1 0 0 0 10 2,5 0 0 0 1 1 0 0 0 2 3 1 0 0 0 1 1 0 0 3 4 0 0 1 1 0 0 0 0 2 5 0 1 1 1 0 0 0 0 3 7 1 0 0 0 0 0 0 0 1 SKUPAJ 5 21 15 13 7 1 2 4 68 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 42 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Kljub kadrovski podhranjenosti večina vodij anketiranih specialnih knjižnic meni, da je število zaposlenih delavcev ustrezno za izpolnjevanje potreb uporabnikov po knjižničnih storitvah ter za nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti (Tabela 27). Tabela 27. Vpliv števila zaposlenih delavcev na nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti Ali je število zaposlenih delavcev ustrezno za izpolnjevanje potreb uporabnikov po knjižničnih storitvah ter za nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti? Samostanske Javna Znanost in in druge Druge Gospodarstvo Kultura Zdravstvo Društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 3 11 10 7 4 0 0 4 39 NE 1 9 3 5 2 1 1 0 22 drugo 1 1 1 1 1 0 1 0 6 SKUPAJ 5 21 14 13 7 1 2 4 67 Številke zaposlenih v specialnih knjižnicah, ki smo jih pridobili z vprašalnikom, so primerljive s statistiko Centra za razvoj knjižnic (Slika 9), pri čemer lahko sklepamo, da ima večina zaposlenih v knjižnici strokovno izobrazbo s področja bibliotekarstva. 40 35 30 25 20 15 10 5 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 9,3 9 10 12 15 13 13 11 11,5 9,6 industrija 10 10 8,3 10,5 8 8 8,4 9,15 8,4 9,3 kultura 25,85 24,85 22,5 23,85 22,75 22,25 21,55 21,1 20,35 19,7 vlada 24,5 21,3 29 27 22 30 23 24 24,5 24,3 znanost 34,25 33,25 33,5 32,5 35,25 34 29,5 28,2 31,5 29 zdravstvo 7 7 7 7 7 7 8 8 7 7 Slika 9. Zaposleni strokovni delavci v specialnih knjižnicah (Vir: Statistični, 2016) V večini primerov so v specialnih knjižnicah zaposleni strokovni delavci, ki morajo poznati osnove knjižnične dejavnosti. Po trditvah vodij knjižnic so ti usposobljeni za delo z informacijskimi viri in za posredovanje informacij v različnih oblikah (Tabela 28). N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 43 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 28. Usposobljenost knjižničnih delavcev za informacijsko delo v specialnih knjižnicah Ali so zaposleni v knjižnici ustrezno usposobljeni za delo z informacijskimi viri in za posredovanje informacij v različnih oblikah? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 5 15 13 8 4 0 2 4 51 NE 0 5 1 2 0 0 0 0 8 drugo 0 1 0 3 3 1 0 0 8 SKUPAJ 5 21 14 13 7 1 2 4 67 Vodje 29. specialnih knjižnic nimajo dovolj pristojnosti, da odločajo o kadrovskem načrtu knjižnice, kar nedvomno vpliva tudi na kakovost delovanja same knjižnice (Tabela 29). Tabela 29. Sodelovanje vodje specialnih knjižnic pri odločanju o kadrovskem načrtu knjižnice Ali vodja knjižnice sodeluje pri odločanju o kadrovskem načrtu knjižnice? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 3 10 6 6 2 1 0 1 29 NE 1 7 6 5 3 0 1 2 25 drugo 1 4 2 2 2 0 1 1 13 SKUPAJ 5 21 14 13 7 1 2 4 67 4 . 5 . 1 R A Z V O J K A D R O V V S P E C I A L N I K N J I Ž N I C I Področje informacijske, dokumentacijske in knjižnične dejavnosti se zelo hitro razvija. To je področje, ki je neposredno odvisno od infrastrukture informacijske in komunikacijske tehnologije, ki se tudi hitro spreminja. Vsak knjižničar, ne glede na tip knjižnice, v kateri je zaposlen, se mora nenehno izobraževati in spremljati razvoj na svojem strokovnem področju. V primerjavi s splošnimi in šolskimi knjižničarji ima specialni knjižničar bolj zahtevno vlogo, saj mora spremljati ne le področje informacijske oz. knjižnične dejavnosti, ampak tudi področje delovanja matične organizacije. S svojimi izkušnjami in znanjem lahko pomembno prispeva h gradnji baze znanja matične organizacije in je tudi neprecenljiv pri raziskovalno-razvojnih projektih, ki matični organizaciji prinašajo dodatna sredstva financiranja. Polovici anketiranih vodij specialnih knjižnic, ki sodelujejo v strokovnem oz. raziskovalnem procesu organizacije, ni priznan ustrezen status (Tabela 30). Temu lahko pripišemo mnogim razlogom, kot je npr. pomanjkanje ustreznih veščin ali znanj specialnih knjižničarjev, postavljanje napačnih prioritet pri svojem delu in premajhno zagovarjanje pomembnosti svojega dela. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 44 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 30. Sodelovanje zaposlenih v specialnih knjižnicah v strokovnem in raziskovalnem procesu Ali je zaposlenim v knjižnici omogočeno sodelovanje v strokovnem oz. raziskovalnem procesu in jim je priznan ustrezen status? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 3 14 5 9 3 0 1 2 37 NE 1 5 5 2 2 1 1 1 18 drugo 1 2 3 2 2 0 0 1 11 SKUPAJ 5 21 13 13 7 1 2 4 66 Zdrava organizacija spodbuja izobraževanje in različna usposabljanja svojih kadrov. Večina anketiranih vodij specialnih knjižnic s tem nima težav (Tabela 31 in 32). Vendar pa je v večini primerov izobraževanje le strokovno ali v obliki udeležbe na različnih dogodkih. Za formalno izobraževanje, ki bi bilo dragoceno za organizacijo, pa v večini primerov (42) ni posluha s strani vodilnih delavcev (Tabela 33). Tabela 31. Usposabljanje zaposlenih v specialnih knjižnicah Ali je zagotovljeno usposabljanje zaposlenih v knjižnici? samostanske javna in druge druge kultura znanost in zdravstvo društva gospodarstvo uprava cerkvene knjižnice SKUPAJ tehnologija knjižnice DA 4 18 14 11 5 0 2 3 57 NE 0 3 0 0 1 1 0 1 6 drugo 1 0 0 2 1 0 0 0 4 SKUPAJ 5 21 14 13 7 1 2 4 67 Tabela 32. Podpora vodstva matične organizacije izobraževanju specialnih knjižničarjev Ali vodstvo podpira vaše nadaljnje izobraževanje? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 4 15 12 11 4 0 2 2 50 NE 0 2 1 0 1 1 0 0 5 drugo 1 4 0 2 2 0 0 1 10 SKUPAJ 5 21 13 13 7 1 2 3 65 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 45 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 33. Oblike podpore vodstva matične organizacije izobraževanju specialnih knjižničarjev Ali vodstvo podpira vaše nadaljnje izobraževanje, če da, v katerih oblikah? samostanske javna znanost in in dr. druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knj. Podpirajo vašo udeležbo oz. udeležbo delavcev 3 8 11 9 3 0 1 1 36 knjižnice na strokovnih in znanstvenih srečanjih Podpirajo nadaljnje formalno izobraževanje delavcev knjižnice 2 5 1 4 2 0 0 1 15 (izobraževanje za pridobitev akademskega naziva) Podpirajo permanentno izobraževanje delavcev 3 12 10 11 4 0 2 0 42 knjižnice (strokovno izobraževanje) Omogočajo vam druge oblike izobraževanja oz. 2 7 9 4 2 0 2 1 27 usposabljanja drugo 0 1 0 0 0 0 0 0 1 SKUPAJ 4 15 12 11 4 0 2 2 50 Koliko se dejansko specialni knjižničarji izobražujejo pa lahko ugotovimo na podlagi statistike Centra za razvoj knjižnic. Ti podatki so prikazani v Sliki 10, kjer je zaznati, da je v zadnjih letih upadlo število ur izobraževanja specialnih knjižničarjev, čeprav se je število specialnih knjižničarjev, ki so se udeležili različnih izobraževanj, v zadnjem letu precej povečalo (Slika 11). V razgovoru s specialnimi knjižničarji smo izvedeli, da so se, zaradi omejitve finančnih sredstev s strani matične organizacije, specialni knjižničarji udeleževali predvsem brezplačnih strokovnih dogodkov. 2000 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 352 194 519 497 488 232 245 217 257 319 industrija 70 174 60 94 101 56 27 63 40 103 kultura 249 362 428 457 570 467 266 371 240 365 vlada 1303 530 1876 410 806 691 242 553 222 230 znanost 869 669 787 704 644 673 447 462 328 330 zdravstvo 81 22 24 50 72 113 24 18 32 16 Slika 10. Izobraževanje zaposlenih v specialnih knjižnicah (v urah) (Vir: Statistični, 2016) N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 46 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 35 30 25 20 15 10 5 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 17 15 11 28 13 12 12 11 9 9 industrija 7 7 4 6 4 4 4 4 2 4 kultura 25 30 32 17 30 16 24 15 12 14 vlada 25 16 16 24 20 13 15 18 13 21 znanost 26 20 17 20 18 16 12 24 10 15 zdravstvo 4 4 3 3 5 5 1 1 1 1 Slika 11. Število zaposlenih v specialnih knjižnicah, ki so se udeležili različnih vrst izobraževanj (Vir: Statistični, 2016) Odhodki za izobraževanje zaposlenih v specialnih knjižnicah so se drastično zmanjšali predvsem v specialnih knjižnicah s področja znanosti in v drugih specialnih knjižnicah. (Slika 12) 10.000,00 € 9.000,00 € 8.000,00 € 7.000,00 € 6.000,00 € 5.000,00 € 4.000,00 € 3.000,00 € 2.000,00 € 1.000,00 € 0,00 € 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 1.746,0 700,00 1.230,3 2.270,0 2.299,5 508,00 812,00 132,00 1.292,0 222,34 industrija 973,00 100,00 0,00 € 300,00 583,00 200,00 0,00 € 556,04 0,00 € 154,45 kultura 2.009,0 2.004,9 3.061,7 3.183,0 2.521,0 3.301,0 1.451,8 2.261,0 1.040,0 1.088,0 vlada 7.108,0 5.695,3 3.884,4 1.858,6 4.123,9 7.902,2 5.037,0 4.968,0 1.384,1 2.112,8 znanost 3.305,0 5.218,5 9.042,4 6.356,5 6.096,1 7.779,4 3.726,8 3.622,8 1.860,6 1.193,0 Slika 12. Odhodki v EUR za izobraževanje zaposlenih (brez specialnih knjižnic s področja zdravstva) (Vir: Statistični, 2016) N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 47 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 4 . 5 . 2 P R O F I L S P E C I A L N E G A K N J I Ž N I Č A R J A Vodje specialnih knjižnic smo v anketnem vprašalniku povprašali, za katere lastnosti ali sposobnosti menijo, da so bistvenega pomena pri delu v knjižnici. Večina je najvišjo vrednost dodelila lastnostim, ki se nanašajo na strokovnost, torej bibliotekarska znanja in lastnosti, ki omogočajo učinkovito informacijsko in knjižnično podporo (označeno z modro barvo na Sliki 13). Izbira lastnosti večopravilnosti kaže ne le na vsestranskost, torej potrebo po izvajanju vseh knjižničnih del v knjižnici, ampak tudi na to, da v organizaciji izvajajo tudi dela, ki niso neposredno povezana s knjižnično dejavnostjo. Strokovno obvladovanje področja dejavnosti matične organizacije sodi med manj pomembne sposobnosti za specialne knjižničarje. Po mnenju vodij specialnih knjižnic, ki so odgovorili na anketni vprašalnik, so manj pomembne vodilne veščine in lastnosti, ki omogočajo kreativno prilagajanje storitev knjižnice potrebam organizacije in enakovredno sodelovanje z vodstvom in strokovnimi sodelavci organizacije. Prav slednje lastnosti so relevantne za pridobivanje večjega vpliva specialne knjižnice v organizaciji (Slika 13 in Tabela 34). strokovnost - 53 večopravilnost - 50 razgledanost - 46 pripravljenost za sodelovanje - 46 komunikativnost - 45 ustvarjanje okolja medsebojnega spoštovanja in… 44 nenehna pripravljenost deliti pridobljeno znanje in… 38 prilagodljivost na spremembe - 36 pozitiven odziv na stresne situacije - 33 sposobnost samozavestnega in prepričljivega… 32 kreativno razmišljanje - 32 pozitiven odnos do svojih dosežkov in dosežkov… 31 sposobnost jasnega predstavljanja idej… 31 sposobnost kritičnega razmišljanja - 31 sposobnost hitrega razmišljanja in sprejemanja… 30 strokovno obvladovanje področja dejavnosti… 30 občutek enakovrednosti z raziskovalci in… 26 sposobnost strokovnega in znanstvenega… 22 izkušnje z raziskovalnim delom 19 zmožnost premišljenega tveganja 16 0 10 20 30 40 50 60 Slika 13 Najpomembnejše veščine in znanja v specialni knjižnici po mnenju anketiranih vodij specialnih knjižnic N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 48 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 34. Mnenje specialnih knjižničarjev o pomembnosti osebnostnih lastnosti/sposobnosti specialnega knjižničarja Označite stopnjo pomembnosti osebnostnih lastnosti/sposobnosti, za katere menite, da so bistvenega pomena pri vašem delu v knjižnici: (1 = povsem nepomembno; 3 = niti pomembno, niti nepomembno; 5 = zelo pomembno) samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 komunikativnost 3 0 3 1 0 0 0 0 0 4 4 0 7 4 2 3 0 0 2 18 5 4 11 10 11 4 1 2 2 45 SKUPAJ 4 21 15 13 7 1 2 4 67 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 večopravilnost 3 0 2 0 0 0 0 0 1 3 4 0 5 3 3 2 0 0 0 13 5 4 14 12 10 5 1 2 3 51 SKUPAJ 4 21 15 13 7 1 2 4 67 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 strokovnost 3 0 2 1 0 1 0 0 2 6 4 0 5 1 1 0 0 1 0 8 5 4 14 13 12 6 1 1 2 53 SKUPAJ 4 21 15 13 7 1 2 4 67 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 razgledanost 3 0 2 0 1 1 0 0 1 5 4 1 4 5 2 2 0 1 1 16 5 3 15 10 10 4 1 1 2 46 SKUPAJ 4 21 15 13 7 1 2 4 67 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 kreativno 3 0 3 2 2 1 0 0 1 9 razmišljanje 4 1 9 5 4 3 0 1 3 26 5 3 9 8 7 3 1 1 0 32 SKUPAJ 4 21 15 13 7 1 2 4 67 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 sposobnost 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 kritičnega 3 0 4 2 2 1 0 1 2 12 razmišljanja 4 3 9 5 2 2 0 1 2 24 5 1 8 8 9 4 1 0 0 31 SKUPAJ 4 21 15 13 7 1 2 4 67 sposobnost 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 hitrega 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 razmišljanja in 3 1 6 2 4 1 0 0 3 17 sprejemanja pra- 4 1 7 5 1 4 0 1 1 20 vilnih odločitev 5 2 8 8 8 2 1 1 0 30 SKUPAJ 4 21 15 13 7 1 2 4 67 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 49 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Samostan- druge javna znanost in ske in dr. gospodarstvo kultura zdravstvo društva knjiž- SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene nice knjižnice 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 pripravljenost za 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 sodelovanje 3 0 3 1 0 0 0 0 2 6 4 1 8 3 1 1 0 0 1 15 5 3 10 11 12 6 1 2 1 46 SKUPAJ 4 21 15 13 7 1 2 4 67 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 pozitiven odnos 2 0 0 0 0 0 0 0 1 1 do svojih 3 1 4 2 1 1 0 1 2 12 dosežkov in dosežkov drugih 4 1 11 4 3 2 1 0 1 23 5 2 6 9 9 4 0 1 0 31 SKUPAJ 4 21 15 13 7 1 2 4 67 ustvarjanje 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 okolja 2 0 0 0 0 0 0 0 1 1 medsebojnega 3 0 4 1 1 0 0 0 1 7 spoštovanja in 4 1 5 4 2 2 0 0 1 15 zaupanja 5 3 12 10 10 5 1 2 1 44 SKUPAJ 4 21 15 13 7 1 2 4 67 Nenehna pri- 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 pravljenost 2 0 0 0 0 0 0 0 1 1 deliti 3 0 3 2 0 0 0 0 0 5 pridobljeno 4 1 9 3 3 2 0 1 3 22 znanje in informacije s 5 (5) 3 9 9 10 5 1 1 0 38 sodelavci SKUPAJ 4 21 14 13 7 1 2 4 66 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 prilagodljivost 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 na spremembe 3 0 2 2 2 0 0 0 2 8 4 1 9 6 2 3 0 0 2 23 5 3 10 7 9 4 1 2 0 36 SKUPAJ 4 21 15 13 7 1 2 4 67 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 pozitiven odziv 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 na stresne 3 1 5 3 1 0 0 0 4 14 situacije 4 1 9 6 2 1 0 1 0 20 5 2 7 6 10 6 1 1 0 33 SKUPAJ 4 21 15 13 7 1 2 4 67 zmožnost 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 premišljenega 2 0 2 0 1 0 0 0 1 4 tveganja 3 2 11 4 4 3 0 1 2 27 4 1 7 5 3 1 0 1 1 19 5 1 1 5 5 3 1 0 0 16 SKUPAJ 4 21 14 13 7 1 2 4 66 izkušnje z 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 raziskovalnim 2 0 0 0 0 1 0 0 0 1 delom 3 1 8 4 4 1 0 0 2 20 4 3 9 7 2 1 1 1 1 25 5 0 4 2 7 4 0 1 1 19 SKUPAJ 4 21 13 13 7 1 2 4 65 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 50 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C samostan- druge javna znanost in ske in dr. gospodarstvo kultura zdravstvo društva knjiž- SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene nice knjižnice sposobnost 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 strokovnega in 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 znanstvenega 3 0 6 1 1 2 0 0 2 12 komuniciranja 4 1 10 9 7 1 1 1 1 31 5 3 5 3 5 4 0 1 1 22 SKUPAJ 4 21 13 13 7 1 2 4 65 strokovno 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 obvladovanje 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 področja dejavnosti 3 0 3 2 3 1 0 0 1 10 matične 4 4 6 4 2 3 1 1 2 23 organizacije 5 0 12 6 8 2 0 1 1 30 SKUPAJ 4 21 12 13 7 1 2 4 64 občutek enako- 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 vrednosti z razis- 2 0 0 0 0 0 0 0 1 1 kovalci in 3 0 7 1 4 3 0 1 1 17 strokovnimi delavci 4 2 8 6 1 1 1 0 1 20 matične organizacije 5 2 6 5 8 3 0 1 1 26 SKUPAJ 4 21 12 13 7 1 2 4 64 sposobnost jasnega 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 predstavljanja idej 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 sodelavcem in 3 0 4 1 2 1 0 1 2 11 vodstvu 4 2 7 6 2 3 0 1 2 23 organizacije 5 2 10 6 9 3 1 0 0 31 SKUPAJ 4 21 13 13 7 1 2 4 65 sposobnost samo- 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 zavestnega in pre- 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 pričljivega 3 0 5 2 2 2 0 1 1 13 pogajanja z 4 2 8 4 2 1 0 1 2 20 vodstvom organizacije in 5 2 8 7 9 4 1 0 1 32 sodelavci SKUPAJ 4 21 13 13 7 1 2 4 65 4 . 6 K N J I Ž N I Č N E S T O R I T V E Glede na to, da je v večini anketiranih specialnih knjižnic zaposlena le ena oseba, nas je zanimalo, katere storitve izvajajo. Predvidevali smo, da so zaradi nezadostnega poznavanja in nerazumevanja knjižnične dejavnosti s strani vodstva knjižničarji velikokrat zaposleni z drugimi deli, ki ne sodijo v njihovo dejavnost. Večina anketiranih specialnih knjižničarjev izvaja informacijsko in dokumentacijsko dejavnost, med katero sodi tudi urejanje bibliografij raziskovalcev. Specialni knjižničarji največ svetujejo glede objav in avtorskih pravic, urejajo informacijske vire knjižnice in izvajajo selektivno diseminacijo informacij v matični organizaciji. Na drugo mesto je bilo uvrščeno sodelovanje pri ustvarjanju publikacij matične organizacije. Mnoge specialne knjižnice sodelujejo ali prevzemajo nalogo založnika v matični organizaciji (Tabela 35 in Slika 14). N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 51 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 35. Dejavnosti, ki jih specialni knjižničarji izvajajo v specialni knjižnici V nadaljevanju so naštete storitve oz. dejavnosti, ki jih izvajajo mnoge specialne knjižnice. (Izvzeli smo dejavnosti, ki jih knjižnica mora izvajati po Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe - Uradni list RS 87/01 in 96/02-ZUJIK). Prosimo, označite, katere dejavnosti ali storitve izvajate v vaši knjižnici: druge gospodar-kultura javna znanost in zdravstvo društva cerkve- knjiž- SKUPAJ stvo uprava tehnologija ne knj. nice urejanje spletne strani knjižnice 2 7 7 5 2 1 2 2 28 gradnja digitalnih zbirk 3 7 5 6 1 1 0 1 24 organizacije zagotavljanje oddaljenega dostopa do licenčnih elektronskih 3 5 3 8 4 1 0 1 25 informacijskih virov selektivna diseminacija 1 5 5 7 5 0 1 1 25 informacij urejanje osebnih bibliografij 1 8 9 12 7 0 1 2 40 raziskovalcev svetovanje glede avtorskih pravic 3 6 6 6 3 1 1 2 28 vnos rezultatov raziskav v 1 0 0 5 2 0 0 0 8 digitalni repozitorij svetovanje oz. pomoč pri objavah rezultatov raziskav in podatkov v 1 2 1 8 3 0 0 0 15 odprtem dostopu urejanje pogodb o nakupu in licenciranju informacijskih 3 1 4 8 4 0 0 1 21 izdelkov in storitev nadzor nad uporabo licenčnih informacijskih virov (dodeljevanje privilegijev 2 1 5 7 2 0 0 0 17 dostopa do elektronskih publikacij) zahtevnejše analize/sinteze 2 2 2 9 3 0 0 1 19 strokovnih informacij) izvajanje kontrole kakovosti 1 3 2 7 4 0 0 1 18 lastne bibliografske dejavnosti analiza citiranosti raziskovalcev 0 0 3 8 6 0 0 0 17 razvoj in uporaba ustreznih instrumentov za merjenje kakovosti in vrednosti 2 0 1 2 1 0 0 0 6 ponujenih informacij ter določanje stopnje pomembnost gradnja/posodabljanje intraneta 2 2 6 4 2 1 0 1 18 matične organizacije objava spletnega dnevnika ali biltena z relevantnimi 0 1 4 2 2 0 0 0 9 informacijami za podjetje pridobivanje informacij o sorodnih organizacijah ali 2 3 2 4 0 1 0 2 14 konkurenci informacijska podpora pri različnih dejavnostih organizacije 2 7 5 5 1 1 0 0 21 (trženje, poslovanje, promocija storitev, načrtovanje itd.) obveščanje v zvezi z novimi razpisi za sofinanciranje, ki so 0 1 0 3 1 1 0 1 7 relevantni za matično organizacijo N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 52 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C gospodar javna znanost in cerkve- druge kultura zdravstvo društva ne knjiž- SKUPAJ stvo uprava tehnologija knjižnice nice sodelovanje pri pripravah predlogov in izvajanju 1 4 0 4 2 0 0 1 12 raziskovalnih in razvojnih projektov svetovanje pri objavah brošur, letnega poročila, strategije in 2 11 6 10 6 0 1 1 37 drugih publikacij matične organizacije sodelovanje pri ustvarjanju 3 14 6 8 5 1 1 0 38 publikacij matične organizacije pomoč pri pripravi informacijske 2 8 1 4 1 1 1 0 18 politike organizacije organizacija dogodkov v 0 9 6 3 3 1 2 1 25 prostorih knjižnice sooblikovanje spletišča 0 7 8 5 2 1 0 0 23 organizacije) SKUPAJ 4 16 12 13 7 1 2 3 58 urejanje osebnih bibliografij raziskovalcev 40 sodelovanje pri ustvarjanju publikacij matične… 38 svetovanje pri objavah brošur, letnega… 37 svetovanje glede avtorskih pravic 28 urejanje spletne strani knjižnice 27 SDI 25 zagotavljanje oddaljenega dostopa do… 25 organizacija dogodkov v prostorih knjižnice 24 gradnja digitalnih zbirk organizacije 24 informacijska podpora pri različnih dejavnostih… 22 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 Slika 14. Dejavnosti, ki jih specialni knjižničarji pogosteje izvajajo v specialni knjižnici Vodje specialnih knjižnic smo v anketnem vprašalniku zaprosili, da ocenijo čas, ki ga porabijo za svoje notranje in zunanje uporabnike ter za strokovna knjižničarska dela. Odgovori so prikazani v Tabeli 35 in 36 in Sliki 27). N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 53 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 36. Odstotek časa, ki ga delavci specialnih knjižnic porabijo za različne dejavnosti % gospo- kultura javna znanost in zdrav društva cerkve- druge SKUPAJ darstvo uprava tehnolo- -stvo ne knj. knjiž- gija nice 0 5 2 1 8 ni E a e 1 2 1 1 1 5 s osl za ča CE 2 1 2 3 p ACIJ ov za bite AV 5 1 7 4 2 4 2 1 21 L ANIZ otk vsi ora 10 2 4 1 3 1 1 12 t G s as p DE 20 1 2 3 od ča OR NE žnici L 25 1 1 iko ov nji 30 1 1 k ODI Kol otkt V s v ATIČNE 40 1 1 od M 50 1 1 2 % gospo- kultura javna znanost in zdrav društva cerkve druge SKUPAJ darstvo uprava tehnolo- -stvo ne knj. knjiž- gija nice v 0 2 1 1 4 ni 5 2 1 1 4 e 7 1 1 oslpa 9 1 1 z ATIČNE 10 5 2 1 8 vsi M a 15 1 1 2 s KEI ča 18 1 1 N E J ov AB 20 1 2 1 1 1 6 ACI otk 23 1 1 ts POR 25 1 1 od U a ANIZ a z G 30 1 4 1 3 1 10 sča 35 1 1 2 OR bite ov a 40 1 3 2 2 1 9 or otk p 45 1 1 t s 50 1 1 od žnici 60 1 1 2 iko njik 65 1 1 Kol 70 1 1 1 3 % gospo- kultura javna znanost in zdrav društva cerkve druge SKUPAJ darstvo uprava tehnolo- -stvo ne knj. knjiž- gija nice a 0 2 3 1 1 7 s ča za 1 1 2 1 4 e ov bit 2 1 1 KE otk I 3 1 1 t ora s p BN 4 1 1 od a 5 1 3 4 2 3 13 s žnici ča 9 1 1 nji PORA k ov U v 10 6 2 1 1 10 EJ otk 15 1 1 2 4 t ni s e NAN 20 3 1 4 od oslp UZ 30 3 1 2 1 6 iko za 40 1 1 2 Kol vsi 50 1 1 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 54 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C % gospo- kultura javna znanost in zdrav- društva cerkvene druge SKUPAJ darstvo uprava tehnolog. stvo knj. knj. 0 9 3 1 1 1 15 as 1 1 1 ča za e 2 1 1 2 ov ATIČNE bit A M 4 1 1 otk t G - s ora 5 3 2 3 1 1 10 p KE /E KEI od V 8 1 1 as ONS O BN R 10 3 3 2 4 1 13 ča žnici I nji V 15 1 1 1 3 ov k KTR E- v PORA E E U20 J 2 1 3 otk L t E DO J s nie E 30 ACI 1 1 1 od oslp 40 2 2 ANJ KACI iko za J ANIZ E TOPA 60 G 1 1 R BLI Kol vsi U DOS UP OR % gospo- kultura javna znanost in zdrav- društva cerkvene druge SKUPAJ darstvo uprava tehnolog. stvo knj. knj. 0 2 2 v 3 1 1 nie - 5 1 1 1 3 osl Z E p KO 8 1 1 a S O z L DO 10 1 1 1 2 3 vsi DE 14 1 1 a A s NIČARŽ L20 1 2 5 3 1 12 ča I TOPA DNO E OS DE 23 2 2 ov KNJ R D AG25 1 1 otk O E t U s AL POS 30 1 3 1 1 6 ANJ DR od T NE J ,J33 1 1 a E s OSa NI R 35 2 2 ča U z M E I KACI40 3 1 4 ov bite R AL BLI45 1 1 otk a t KI s or I p PU50 4 1 4 1 2 12 KATE - od V BN /E60 4 4 iko žnici O,L OV70 1 1 2 PORA RI Kol njik DE U V100 1 1 % gospo- kultura javna znanost in zdrav- društva cerkvene druge SKUPAJ darstvo uprava tehnolog. stvo knj. knj. 0 3 3 vsi A L 2 2 2 as DE 3 1 1 ča A G 4 1 1 2 U ov R 5 1 5 1 1 1 1 10 D otk 7 1 1 2 t a s z d 10 1 2 2 1 6 o bite 12 1 1 a a s or 16 1 1 ča p 20 1 3 3 3 10 ov žnici 25 1 1 otkt nji 35 1 1 s kv 50 1 1 1 1 4 od nie 66 1 1 iko osl 70 1 1 p Kol za 100 1 1 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 55 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Le štiri vodje specialnih knjižnic so v anketnem vprašalniku odgovorile, da posvečajo vodstvu matične organizacije več kot 10 % svojega časa. Večina vodij specialnih knjižnic posveča vodstvu med 5 % (21) in 10 % (12) svojega časa. S sodelavci matične organizacije veliko več sodelujejo. Tretjina vprašanih vodij specialnih knjižnic (21) jim posveča med 30 % in 40 % svojega časa. Druga, dobra tretjina (25) pa v povprečju posveča uporabnikom matične organizacije 13 % svojega časa (med 5 % in 25 %). V štirih primerih ni nobenega sodelovanja s sodelavci matične organizacije, pri čemer sklepamo, da gre za tiste knjižnice, ki nimajo nobenega zaposlenega v specialni knjižnici. V osmih primerih pa knjižničarji od 45 %-70 % svojega časa posvečajo delavcem matične organizacije. Z zunanjimi uporabniki se vprašani vodje specialnih knjižnic ukvarjajo zelo malo časa. Večina (24 %) jim posveča od 5 %-10 % svojega časa, 14 vodij specialnih knjižnic pa je odgovorila, da se jim posveča manj kot 5 % ali nič (7). Na vprašanje »Koliko odstotkov časa vsi zaposleni v knjižnici porabijo za urejanje elektronskega dostopa do e-virov?« je 24 vodij specialnih knjižnic odgovorilo med 5 % in 10 % (Tabela 37). Devet vodij specialnih knjižnic verjetno nima dostopa do e-virov oziroma ne sodeluje pri skupni nabavi elektronskih virov in zato je tudi odgovorilo 0 %. Deset knjižnic porabi med 15 % in 70 % časa za to nalogo. Dvanajst specialnih knjižnic polovico svojega časa porabi za knjižničarska dela, ravno toliko pa le 20 % časa. Šest knjižnic posveča manj kot 5 % svojega časa za knjižničarska dela. Lahko sklepamo, da so med temi knjižnicami tiste, ki nimajo nobenega zaposlenega. Polovica specialnih knjižnic med 5 % in 20 % svojega časa posveča drugim neknjižninim delom. Izračunana povprečja so prikazana v grafikonu na Sliki 15. Tabela 37. Povprečje odstotkov porabljenega časa za različne dejavnosti v specialnhi knjižnicah Prosimo, približno ocenite, koliko odstotkov časa vsi zaposleni v knjižnici porabite za: odstotek vašega Podvprašanja skupnega časa (%) vodilne delavce matične organizacije 8.4 druge uporabnike matične organizacije 27.8 zunanje uporabnike 13.0 urejanje elektronskega dostopa do e-virov/e-publikacij 9.3 ostalo knjižničarsko delo, v katerem ni neposrednega dela z uporabniki ali urejanja dostopa do 32.7 e-virov/e-publikacij druga dela 18.0 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 56 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 8,1% 18,0% vodstvo matične ustanove 9,3% uporabniki matične ustanove 27,9% brez vodstva zunanji uporabniki knjižničarska dela urejanje el. dostopa do virov 32,9% druga dela 13,1% Slika 15. Odstotek časa specialnih knjižničarjev za opravljanje različnih nalog Tretjina anketiranih vodij specialnih knjižnic skrbi, da imajo njihovi uporabniki neprekinjen oddaljen dostop do lastnih oziroma nabavljenih virov informacij (Tabela 38). Predvidevamo, da ima velik vpliv na urejanje neprekinjenega dostopa do strokovnih in znanstvenih virov raziskovalna oziroma razvojna dejavnost v matični organizaciji. V teh primerih se specialne knjižnice največ povezujejo z obstoječimi konzorciji za nabavo tuje literature in tako tudi skrbijo, da imajo njihovi raziskovalci dostop do znanstvenih virov tudi na daljavo. V zasebnem sektorju pa se dostop do izbranih virov dodatno plačuje z licencami. Tabela 38. Neprekinjeno omogočanje storitev z oddaljenim dostopom v specialnih knjižnicah Ali v svoji knjižnici omogočate storitve, ki so uporabnikom dostopne 24/7 (npr. oddaljen dostop)? samostanske javna in druge druge gospodarstvo kultura uprava znanost in zdravstvo društva cerkvene knjižnice SKUPAJ tehnologija knjižnice DA 4 3 2 5 5 1 0 2 22 NE 1 16 12 7 2 0 2 1 41 drugo 0 0 0 1 0 0 0 1 2 SKUPAJ 5 19 14 13 7 1 2 4 65 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 57 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 4 . 6 . 1 B I B L I O G R A F S K A O B D E L A V A G R A D I V A V S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C A H Na Sliki 16 so prikazani statistični podatki o bibliografski obdelavi gradiva v specialnih knjižnicah. 12000 10000 8000 6000 4000 2000 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 1469 205 420 616 365 989 1194 876 986 369 industrija 159 426 395 443 244 138 180 269 30 162 kultura 2322 2128 2674 2489 3501 2532 2531 3871 3151 2845 vlada 444 2053 4753 3630 3720 2609 1918 1826 1986 1657 znanost 11190 10592 7854 9320 8502 8163 7936 9095 9661 9876 zdravstvo 2195 2263 2756 1833 5685 2892 2112 2533 1997 2221 Slika 16. Bibliografska obdelava gradiva v specialnih knjižnicah (Vir: Statistični, 2016) Statistični podatki Centra za razvoj knjižnic kažejo na precej manjšo bibliografsko obdelavo gradiva v specialnih knjižnicah v primerjavi z njihovo nabavo (Sliki 23 in 24). Razlogi za to razhajanje so lahko različni, in sicer: manjše število katalogizatorjev, opuščanje katalogizacije gradiva ali neustrezno vodenje prirasta gradiva. Pri večini specialnih knjižnic, razen pri specialnih knjižnicah s področja kulture, je opaziti trend upadanja števila katalogiziranih enot gradiva. Knjižnice na področju znanosti imajo najvišjo stopnjo bibliografske obdelave. Nekatere knjižnice bibliografsko obdelujejo tudi literaturo, pridobljeno preko konzorcijskih pogodb (elektronske serijske publikacije in drugi viri, dostopni na daljavo). Iz statistike Centra za razvoj knjižnic ni jasno, ali so tudi ti viri zajeti v statistiki. Torej, težko je iz teh podatkov pridobiti jasno sliko o stanju na tem področju. 4 . 6 . 2 I Z P O S O J A V S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C A H Na podlagi statističnih podatkov Centra za razvoj knjižnic, je opaziti, da se tudi podatki o izposoji zelo razlikujejo med različnimi področji specialnih knjižnic. Na izposojo vpliva več dejavnikov. Med temi je način, kako gradivo pride v knjižnico. Če gradivo nabavijo neposredno strokovni delavci ali raziskovalci v matični organizaciji, saj je to nujno potrebno za njihovo delo, ga po uporabi oddajo v knjižnico, kar pravzaprav pomeni, da ga ne potrebujejo več. Nekatere specialne knjižnice pa imajo N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 58 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C gradivo, ki je ključnega pomena za dejavnost matične organizacije in ga zato ne izposojajo. To je primer specialnih knjižnic v gospodarstvu, zdravstvu ali društvih. Drugi dejavnik je odprtost specialne knjižnice. 600000 500000 400000 300000 200000 100000 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 39801 34430 16432 21085 112341 91305 97794 69365 63040 81893 industrija 4596 3817 7384 6805 4035 3829 3927 3562 2648 3236 kultura 70847 87776 86609 70811 91711 88208 82728 93421 84424 81765 vlada 75261 80286 84492 83323 429640 301182 479836 489031 55467 28889 znanost 52269 25650 33754 30400 30895 33468 31160 30049 27681 26961 zdravstvo 7726 8189 8437 7574 6770 7448 7479 7113 3304 2707 Slika 17. Izposoja v specialnih knjižnicah (Vir: Statistični, 2016) Statistični podatki Centra za razvoj knjižnic kažejo v zadnjih letih na upad izposoje gradiva v vseh specialnih knjižnicah, posebej v vladnih specialnih knjižnicah ter v knjižnicah s področja kulture (Slika 17). Kljub upadajočemu trendu so knjižnice v gospodarstvu v letu 2016 zabeležile blag porast izposoje. Zelo podobno je zmanjšana tudi medknjižnična izposoja (Slika 18). N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 59 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 16000 14000 12000 10000 8000 6000 4000 2000 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 934 700 785 765 726 760 799 806 785 854 industrija 4246 3740 3061 2577 2845 2701 139 232 24 119 kultura 4194 2147 1701 3313 1421 2402 2557 2042 1296 1618 vlada 1024 1049 966 933 1049 913 855 948 1052 960 znanost 4363 12881 11760 12993 14952 12660 7867 7070 4734 3759 zdravstvo 4801 4379 2595 3023 2766 1899 2970 3016 1171 997 Slika 18. Medknjižnična izposoja v specialnih knjižnicah (Vir: Statistični, 2016) 4 . 6 . 3 O R G A N I Z A C I J A P R I R E D I T E V V S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C A H Prireditve so lahko način za pridobivanje pozornosti javnosti in sofinancerjev. Večinoma so povezane s knjižnično zbirko ali s področjem dejavnosti, ki ga knjižnica pokriva. To je tudi odlična priložnost za združevanje uporabnikov, avtorjev in strokovnjakov matične organizacije. Potekajo lahko kot razstave, pogovori, delavnice, predavanja in podobno. Na podlagi statistike Centra za razvoj knjižnic so največ prireditev v zadnjem desetletju organizirale specialne knjižnice s področja kulture ter vladne specialne knjižnice. Tudi knjižnice s področja znanosti, vendar v manjšem obsegu. Na področju gospodarstva, zdravstva in v drugih specialnih knjižnicah pa ni bilo skorajda nobenih prireditev v zadnjih desetih letih (Slika 19). N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 60 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 0 3 2 1 1 1 0 0 0 0 industrija 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 kultura 38 11 9 30 41 30 38 38 23 24 vlada 3 4 16 9 19 22 18 20 21 14 znanost 46 32 24 22 12 12 14 16 13 12 zdravstvo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Slika 19. Organizacija prireditev v specialnih knjižnicah (Vir: Statistični, 2016) 4 . 6 . 4 I Z O B R A Ž E V A N J E U P O R A B N I K O V V S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C A H Ena od pomembnih nalog knjižnice je tudi pedagoška dejavnost. Ta je prilagojena vrsti knjižnice. Pri specialnih knjižnicah se uporabniki usposabljajo za bolj učinkovito uporabo informacijskih virov, ki jih te zbirajo, hranijo in posredujejo. Velikokrat je naloga specialnih knjižničarjev razvoj informacijske pismenosti v matični organizaciji in seznanjanje zaposlenih z organizacijo informacij s področja, ki ga organizacija pokriva, ter način njihove uporabe. Statistika Centra za razvoj knjižnic kaže na večjo intenzivnost izobraževalne dejavnosti v vladnih specialnih knjižnicah, medtem ko pa nakazuje na precejšnji upad v specialnih knjižnicah s področja zdravstva (Slika 20). N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 61 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 800 700 600 500 400 300 200 100 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 0 83 705 420 175 18 27 87 9 5 industrija 40 710 240 240 440 440 240 240 290 290 kultura 219 242 329 192 229 264 299 233 143 197 vlada 192 159 452 367 433 513 284 636 219 480 znanost 176 703 230 504 462 197 246 267 208 259 zdravstvo 358 542 628 384 368 251 246 255 500 262 Slika 20. Udeleženci izobraževanj, organiziranih v specialnih knjižnicah (Vir: Statistični, 2016) 4 . 6 . 5 U P O R A B A S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Število aktivnih članov specialne knjižnice je kazalnik vpliva knjižnice na notranje in zunanje okolje. Vsaka knjižnica si prizadeva za pridobitev novih članov. Ker večina specialnih knjižnic pokriva določeno specializirano področje, si z visokošolskimi knjižnicami delijo ciljne skupine uporabnikov, predvsem raziskovalce. Statistika Centra za razvoj knjižnic v povprečju kaže na blag padec števila aktivnih članov v večini specialnih knjižnic, razen v specialnih knjižnicah s področja kulture in javne uprave (Slika 21), v katere je bilo v zadnjih 10-ih letih včlanjenih dobrih 2000 uporabnikov več. Sklepamo lahko, da so te knjižnice v zadnjih letih precej bolj aktivne z različnimi prireditvami in dogodki, da bi pritegnile večjo pozornost in si izborile javna sredstva. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 62 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 16000 14000 12000 10000 8000 6000 4000 2000 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 2097 2129 1833 1245 1268 1161 1387 2073 2023 1217 industrija 5256 5474 5410 5383 5398 5321 4739 4859 2931 4816 kultura 4495 4912 5025 5622 5796 5878 6088 6325 6542 6727 vlada 4974 7645 7173 7507 7966 8213 8544 14522 8902 7380 znanost 9608 8329 6079 5963 6682 7231 7182 7275 7626 7712 zdravstvo 4002 4623 5001 4460 4886 2039 2041 1959 1933 1892 Slika 21. Primerjava števila aktivnih članov po posameznih področjih delovanja specialnih knjižnic (Vir: Statistični, 2016) Odprtost oziroma obratovalni čas knjižnice je neposredna posledica večjega števila aktivnih članov. Oba elementa sta med seboj tesno povezana, saj se z daljšim obratovalnim časom povečuje tudi obisk knjižnice in obratno, z večjim obiskom mora knjižnica zagotoviti daljši obratovalni čas. Na Sliki 22 je predstavljen različen obratovalni čas knjižnic glede na posamezna področja delovanja specialnih knjižnic v zadnjih desetih letih. V zadnjih dveh letih večina knjižnic, razen specialnih knjižnic s področja kulture, skrajšuje svoj obratovalni čas, ki je namenjen javnosti. Trend skrajševanja obratovalnega časa je največji v specialnih knjižnicah s področja gospodarstva. Najmanj sprememb je opaziti v specialnih knjižnicah s področja zdravstva. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 63 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 45.000 40.000 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 4.986 8.450 9.653 8.326 9.242 9.720 10729 9.592 8.737 8477 industrija 10.952 10.576 9.791 9.588 9.072 10.632 10812 9.390 9.424 8670 kultura 29.541 32.903 38.964 38.352 39.102 38.486 38438 39.214 36.674 38702 vlada 19.274 15.482 17.565 18.766 18.994 18.779 19030 21.654 19.489 18876 znanost 23.190 28.681 28.753 28.935 28.153 28.807 26485 28.851 28.995 27857 zdravstvo 5.894 6.934 6.934 6.890 6.886 6.805 6.627 6.547 6.764 6.284 Slika 22. Primerjava števila ur odprtosti po posameznih področjih delovanja specialnih knjižnic (Vir: Statistični, 2016) 4 . 7 K N J I Ž N I Č N A Z B I R K A V S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C A H Knjižnična zbirka je pomembna, vendar nikakor ne izkazuje kakovosti specialne knjižnice. V mnogih primerih je specialna knjižnica nekakšen arhiv literature, ki je strokovni delavci in znanstveniki ne potrebujejo več. Optimalna situacija je, če knjižnica lahko sledi razvoju področja, ki ga pokriva, in ima dovolj sredstev za nabavo novih virov, ki so ključnega pomena za matično organizacijo. Torej, da je knjižnica pomembna podpora pri razvoju organizacije. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 64 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 4 . 7 . 1 P R I R A S T K N J I Ž N I Č N E G A G R A D I V A V S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C A H Na Sliki 23 se jasno vidi vpliv krize na nabavo gradiva v specialnih knjižnicah. V letu 2010 se je večini knjižnic zmanjšal dotok sredstev. Ni nam uspelo izvedeti, kaj je privedlo do tega. Sklepamo pa, da je morda glavni razlog finančna kriza. V letu 2011 se je situacija izboljšala, vendar pa je trend pri vseh specialnih knjižnicah padajoč. 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 2.695 2.312 2.384 1.323 3.477 2.115 1.730 1.384 1.159 1.278 industrija 1.664 5.608 8.243 1.142 1.510 1.205 1.237 923 823 731 kultura 11.217 8.280 9.650 1.351 11.163 9.510 8.919 8.540 8.895 6.993 vlada 4.113 6.149 5.635 2.422 13.011 5.001 5.089 3.096 2.730 2.987 znanost 9.654 8.548 9.546 3.018 10.481 7.826 7.748 7.494 6.472 7.649 zdravstvo 801 799 842 633 4.815 937 716 973 593 472 Slika 23. Prirast naslovov knjižničnega gradiva v specialnih knjižnicah (Vir: Statistični, 2016) N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 65 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 4 . 7 . 2 O D H O D K I Z A N A K U P G R A D I V A V S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C A H V statistiki težko razložimo povezanost med prirastom knjižničnega gradiva in porabljenimi sredstvi za nakup gradiva. Na področju znanosti in zdravstva se odhodki povečujejo, pri ostalih pa manjšajo (Slika 24). 800.000,00 € 700.000,00 € 600.000,00 € 500.000,00 € 400.000,00 € 300.000,00 € 200.000,00 € 100.000,00 € 0,00 € 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 365.097,0 375.991,0 443.348,3 395.263,3 382.165,1 358.018,9 348.061,5 341.058,6 364.911,4 349.667,8 industrija 160.283,0 87.626,00 129.556,3 164.062,8 187.506,5 173.092,2 152.482,8 129.839,1 98.046,35 68.111,77 kultura 114.213,0 92.582,36 86.976,59 89.607,76 86.056,35 73.929,44 63.025,15 59.795,58 62.881,29 67.090,38 vlada 622.937,0 640.903,6 506.879,8 489.805,2 747.712,2 539.367,3 356.246,7 504.961,6 364.744,0 400.235,1 znanost 361.116,0 369.092,7 374.655,2 444.690,0 438.661,2 437.718,1 423.146,2 403.176,8 429.104,6 428.115,9 zdravstvo 438.310,0 445.355,0 430.100,5 448.377,4 438.761,8 475.382,8 425.166,8 417.939,2 536.222,7 603.798,1 Slika 24. Odhodki specialnih knjižnic za nakup gradiva (Vir: Statistični, 2016) N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 66 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 4 . 7 . 3 N A R O Č E N E S E R I J S K E P U B L I K A C I J E V S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C A H V specialnih knjižnicah s področja znanosti je neprimerno večje število nabave naslovov serijskih publikacij kot v ostalih specialnih knjižnicah (Slika 25). Predvidevamo, da je glavni razlog, da statistika zajema naslove, ki so dostopni preko informacijskih posrednikov in na daljavo s pomočjo licenčnega dostopa. 90000 80000 70000 60000 50000 40000 30000 20000 10000 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 874 501 622 743 3496 733 672 686 769 798 industrija 4169 3914 665 596 595 403 362 383 335 387 kultura 3272 1568 2457 1914 1805 2319 1896 1787 1520 1365 vlada 1952 1259 1912 1911 1802 1458 1432 874 847 949 znanost 2612 2174 5201 9856 12065 48011 41732 43338 76586 45059 zdravstvo 584 447 561 545 6076 5570 5636 7776 9036 8433 Slika 25. Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij v specialnih knjižnicah (Vir: Statistični, 2016) N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 67 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 4 . 7 . 4 U P O R A B A G R A D I V A V S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C A H Uporaba gradiva je eden od pokazateljev, koliko je specialna knjižnica pomembna za matično organizacijo in za okolje. To je tudi eden od kazalnikov, ki jih lahko specialne knjižnice izkoristijo za oceno dodane vrednosti okolju. Pri vseh knjižnicah je mogoče zaznati večjo uporabo, razen pri knjižnicah s področja zdravstva (Slika 26). 90000 80000 70000 60000 50000 40000 30000 20000 10000 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 698 0 2900 7107 13699 13239 10738 9413 9475 9009 industrija 103 220 864 1154 1009 953 939 974 837 859 kultura 9741 52354 59143 56472 85523 63549 70072 70094 53079 64510 vlada 5662 1521 2208 7061 13698 14137 11858 11367 5203 8258 znanost 6471 11889 8047 7898 19401 20366 21007 20226 20285 19372 zdravstvo 1708 1597 1773 1366 772 472 143 202 139 122 Slika 26. Uporaba knjižničnega gradiva v specialnih knjižnicah (Vir: Statistični, 2016) N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 68 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 4 . 8 P R O S T O R I I N O P R E M A V S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C A H Prostori in oprema v večini specialnih knjižnic so dobro načrtovani, varni in dovolj veliki glede na potrebe delovnega procesa knjižnice, zaposlenih v knjižnici in uporabnikov matične organizacije. Za zunanje uporabnike pa so pogoji nekoliko slabši. (Tabela 39) Tabela 39. Načrtovanje prostorov specialnih knjižnic Prostori knjižnice so dobro načrtovani, varni in dovolj veliki glede na potrebe: samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice delovnega procesa 3 11 7 12 5 1 0 3 42 knjižnice zaposlenih v 3 10 7 8 5 1 0 2 36 knjižnici uporabnikov, zaposlenih v matični 5 14 11 9 4 0 1 3 47 organizaciji uporabnikov, ki niso zaposleni v matični 0 7 6 6 1 0 1 2 23 organizaciji SKUPAJ 5 20 13 13 5 1 1 4 62 Dobra četrtina specialnih knjižnic nima ustreznih pogojev za varovanje in ohranjanje knjižničnega gradiva. (Tabela 40) Tabela 40. Zagotavljanje pogojev za varovanje in ohranjanje v specialnih knjižnicah Ali so v prostorih knjižničnih skladišč zagotovljeni ustrezni pogoji za varovanje in ohranjanje knjižničnega gradiva (okolijski pogoji, protipožarna varnost, oprema ipd.)? samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 4 14 12 7 3 1 0 2 43 NE 0 4 4 5 2 0 1 0 16 drugo 1 3 0 1 2 0 1 2 10 SKUPAJ 5 21 16 13 7 1 2 4 69 Dve tretjini anketiranih knjižnic nima nobenih pogojev za prostorsko širitev knjižničnih zbirk (Tabela 41). Večina anketiranih specialnih knjižnic pa ima zagotovljeno informacijsko- komunikacijsko infrastrukturo (IKT) in ustrezno omrežje za uporabo elektronskih virov (Tabela 42 in Tabela 43). V večini primerov se prostori in oprema knjižnice ustrezno vzdržujejo (Tabela 44). N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 69 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 41. Zagotavljanje pogojev za prostorsko širitev specialnih knjižnic Ali so zagotovljeni pogoji za prostorsko širitev knjižničnih zbirk? (Q18) samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 2 4 4 3 1 1 0 2 17 NE 3 16 11 7 4 0 1 2 44 drugo 0 1 1 3 2 0 1 0 8 SKUPAJ 5 21 16 13 7 1 2 4 69 Tabela 42. Zagotavljanje pogojev uporabo elektronskih informacijskih virov Ali sta električno in telekomunikacijsko omrežje v prostorih knjižnice primerna za uporabo elektronskih informacijskih virov ter storitev knjižnice? (Q19) samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 5 17 14 12 4 1 2 4 59 NE 0 3 2 1 0 0 0 0 6 drugo 0 1 0 0 3 0 0 0 4 SKUPAJ 5 21 16 13 7 1 2 4 69 Tabela 43. Zagotavljanje IKT infrastrukture v specialnih knjižnicah Ali knjižnica zagotavlja ustrezno opremo (strežnik, programska oprema za oddaljen dostop) za uporabo njenih informacijskih virov in storitev na daljavo? (Q20) samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 4 13 8 11 3 1 1 3 44 NE 1 7 6 2 2 0 1 1 20 drugo 0 1 1 0 2 0 0 0 4 SKUPAJ 5 21 15 13 7 1 2 4 68 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 70 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 44. Vzdrževanje prostorov in opreme specialnih knjižnic Ali so prostori knjižnice in njena oprema ustrezno vzdrževani? (Q21) samostanske javna znanost in in druge druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva SKUPAJ uprava tehnologija cerkvene knjižnice knjižnice DA 4 20 11 10 3 1 1 3 53 NE 0 1 5 2 1 0 1 0 10 drugo 1 0 0 1 3 0 0 1 6 SKUPAJ 5 21 16 13 7 1 2 4 69 4500 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 druge knjižnice 670 660 655 660 660 660 660 660 660 645 industrija 974 974 974 974 954 1034 1034 974 910 974 kultura 3146,8 3551,76 3528,51 3543,51 3471,51 3730,99 3782,99 3876,99 3806,99 3816,99 vlada 1896,7 1884,7 1884,7 2089,7 2089,7 2089,5 2303,5 2276,5 2313,5 2318,5 znanost 1731 1741 2801 3413 3413 3341 3311 3356 3356 3251 zdravstvo 788,44 788,44 758,44 718 718 718 718 739 739 739 Slika 27. Neto uporabna površina specialnih knjižnic (Vir: Statistični, 2016) Na podlagi pridobljenih odgovorov na anketni vprašalnik predvidevamo, da ima večina specialnih knjižnic svoj prostor v matični organizaciji, ki je vključena v IKT infrastrukturo matične organizacije. Zato je ta tudi ustrezno vzdrževana. Ustanovitelji specialnih knjižnic v večini primerov niso predvideli potrebe za širitev prostorov zaradi prirasta knjižnične zbirke. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 71 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 5 | R E Z U LTAT I A N K E T E Z A V O D I L N E D E L AV C E M AT I Č N I H O R G A N I Z A C I J Kot je bilo že navedeno v tretjem poglavju tega dokumenta, so se vodilni delavci matičnih organizacij specialnih knjižnic zelo slabo odzvali na anketo. Vprašalnik je dosegljiv v Prilogi 2. Od 114 specialnih knjižnic smo dobili le 13 odgovorov, od katerih je bil eden nepopoln. Zato ni mogoče generalizirati rezultatov na vse vodilne delavce matičnih organizacij specialnih knjižnic. Lahko pa ugotovimo, kako razmišljajo nekateri vodilni delavci matičnih organizacij. Vodilni, ki so se odzvali na našo anketo, prihajajo iz manjših matičnih organizacij s 30-60 zaposlenimi, z izjemo dveh (100 in 1017 zaposlenih). Osem matičnih organizacij so javni zavodi s področja kulture (5), zdravstva (2) in znanosti (1). Dve matični organizaciji sta raziskovalna inštituta, ena zasebni zavod in ena vladna specialna knjižnica. Večina odgovorov je pozitivna v odnosu do specialne knjižnice, kar kaže na dobro sodelovanje vodje specialne knjižnice z vodstvom matične organizacije. Verjetno je to tudi razlog, da smo dobili odgovore na anketni vprašalnik. Dva anketirana vodilna delavca pa sta zelo kritična do specialne knjižnice. Njuni odgovori so dragocena informacija o izzivih, s katerimi se morajo soočati specialni knjižničarji. Anketa je obravnavala naslednja področja: - Informacijske potrebe vodstva matične organizacije - Pomen knjižnice v matični organizaciji - Usklajenost poslanstva in ciljev knjižnice s poslanstvom in cilji matične organizacije - Financiranje specialne knjižnice - Zaposlovanje v specialni knjižnici - Razvoj kadrov v specialni knjižnici - Uporaba specialne knjižnice s strani vodstva matične organizacije - Ocena delovanja knjižnice 5 . 1 I N F O R M A C I J S K E P O T R E B E V O D S T V A M AT I Č N E O R G A N I Z A C I J E Vsem 13 vodilnim delavcem matičnih organizacij specialnih knjžnic se zdi, da je dostop do informacij v organizaciji enostaven. Vsi se zavedajo, da so notranje in zunanje informacije bistvenega pomena za delovanje in uspešnost organizacije. Med temi sta dva, ki dajeta velik pomen tudi zunanjim plačljivim informacijam za svoje delovanje, med te so uvrstili nakup strokovne literature, bibliografske podatkovne zbirke, knjige, pravne informacijske sisteme, arhivsko in drugo gradivo, za katero je treba plačati za avtorske pravice. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 72 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 5 . 2 P O M E N S P E C I A L N E K N J I Ž N I C E V M A T I Č N I O R G A N I Z A C I J I Večina (10) vodilnih delavcev matičnih orgaizacij, ki so odgovorili na anketo, meni, da je specialna knjižnica (oz. informacijska služba/center) dobro seznanjena s cilji in prioritetami matične organizacije. Ravno toliko anketiranih vodilnih delavcev meni, da knjižnica nudi zadostno podporo delovanju matične organizacije. Med ostalimi tremi je eden mnenja, da knjižnica delno nudi zadostno podporo, drugi, da jo sploh ne nudi, tretji pa ne ve. Pri tistem vodilnem delavcu matične organizacije, ki meni, da knjižnica ne nudi zadostne podpore, je za knjižnico zadolžen delavec iz organizacije, ki izvaja druga dela in naloge. Ta isti vodilni delavec je izjavil, da za uspeh in razvoj matične organizacije ne potrebujejo knjižnice. Vodilni delavec matične organizacije, ki je odgovoril, da knjižnica nudi delno podporo delovanju organizacije, ne ve, ali bi organizacija lahko bila uspešna brez knjižnice in načeloma na letnem ocenjevanju uspešnosti delavca knjižničarja ocenjuje kot manj uspešnega od ostalih zaposlenih. Niso vsi anketirani vodilni delavci mnenja, da knjižnica z informacijsko podporo posredno prispeva k razvoju organizacije, uresničevanju njenih strateških ciljev in odločanju vodstva organizacije (Tabela 45). Tabela 45. Prispevek specialnih knjižnic k razvoju organizacije Ali menite, da knjižnica posredno z informacijsko podporo prispeva k: samostanske javna znanost in druge kultura zdravstvo društva in druge gospodarstvo uprava tehnologija knjižnice SKUPAJ cerkvene organizacije razvoju 0 3 0 2 2 0 0 0 7 organizacije sprejemanju boljših odločitev 0 2 0 0 0 0 0 0 2 vodilnih delavcev uresničevanju strateških 0 2 1 1 1 0 0 0 5 ciljev organizacije boljšim izidom 0 1 0 1 0 0 0 0 2 poslovanja organizacije drugo 0 0 0 1 0 0 0 0 1 SKUPAJ 0 3 1 3 2 0 0 0 9 Na vprašanje, ali bi matična organizacija lahko bila uspešna tudi brez knjižnice, je 7 anketiranih vodilnih delavcev matičnih organizacij menilo, da ne. Pri ostalih 6 smo dobili različne odgovore, in sicer: da; ne vem; da, a je knjižnica pomembna; ni jasno, v kakšnem smislu je mišljena knjižnica, zagotovo je nujno potreben dostop do strokovne literature in obdelava določenih podatkov; bi bila, vendar ne tako. Zanimalo nas je, kako vodstvo matične organizacije sodeluje z vodjo knjižnice. V šestih primerih je vodja knjižnice član kolegija vodstva, je aktivno vključen v snovanje planov, vizije organizacije, svetuje glede informacijske politike in dostopa do informacijskih virov in je obveščen o delovanju organizacije, čemur prilagaja informacijsko podporo. Le v štirih primerih vodja knjižnice sodeluje pri reševanju informacijskih potreb organizacije, v petih primerih vodja knjižnice sodeluje pri ostalih N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 73 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C dejavnostih organizacije, v treh primerih opravlja tudi administrativna dela, v enem primeru pa je vključen v delo z javnostmi (PR). 5 . 3 U S K L A J E N O S T P O S L A N S T V A I N C I L J E V S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C S P O S L A N S T V O M I N C I L J I M A T I Č N E O R G A N I Z A C I J E Vsi vprašani menijo, da so poslanstvo in cilji knjižnice usklajeni s poslanstvom in cilji celotne organizacije. V desetih primerih so poslanstvo in cilji knjižnice vključeni v strateške in letne načrte matične organizacije, v enem primeru delno. 5 . 4 F I N A N C I R A N J E S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C V večini primerov (9) se financiranje specialne knjižnice izvaja v okviru skupnega načrta organizacije. V šestih primerih smo dobili odgovor, da se finančna sredstva določajo na osnovi načrta delovanja knjižnice in v treh primerih je navedeno, da knjižnica nima vpliva na odločanje o finančnih sredstvih. Zelo malo knjižnic (2) pridobiva sredstva na osnovi pavšalnega izračuna glede na proračun organizacije. (Tabela 46) Tabela 46. Financiranje specialnih knjižnic Kako so določena finančna sredstva za delovanje knjižnice? samostanske javna znanost in in druge druge kultura zdravstvo društva gospodarstvo uprava tehnologija cerkvene knjižnice SKUPAJ organizacije Na podlagi zakonskih 0 2 1 0 1 0 0 0 4 določil in uredb Na osnovi načrta 0 2 1 1 2 0 0 0 6 delovanja knjižnice V okviru skupnega 0 4 0 2 2 0 0 0 8 načrta organizacije Izračunajo se pavšalno na podlagi 0 2 0 0 0 0 0 0 2 proračuna organizacije Knjižnica nima vpliva na odločanje o 0 0 0 2 0 0 0 1 3 finančnih sredstvih drugo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 0 5 1 3 2 0 0 1 12 5 . 5 Z A P O S L O V A N J E V S P E C I A L N I K N J I Ž N I C I Zanimalo nas je, kako vodilni v matičnih organizacijah izbirajo delavce za knjižnico. V šestih primerih so navedli, da z zunanjimi kadrovskimi razpisi, v dveh z internimi razpisi, v treh pa, da zadolžijo delavca organizacije, da dodatno skrbi za knjižnico. Glavni kriteriji za izbor knjižničnih delavcev so našteti v Tabeli 47. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 74 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Tabela 47. Kadrovska politika v specialnih knjižnicah Kako izbirate knjižnične delavce? samostanske in javna znanost in druge gospodarstvo kultura zdravstvo društva druge cerkvene SKUPAJ uprava tehnologija knjižnice organizacije Z zunanjimi kadrovskimi 0 2 0 2 1 0 0 0 5 razpisi Z internimi razpisi z obsežnim 0 1 0 0 1 0 0 0 2 selekcijskim postopkom Zadolžite delavca organizacije, da 0 0 1 1 0 0 0 1 3 dodatno skrbi za knjižnico drugo 0 2 0 0 0 0 0 0 2 SKUPAJ 0 5 1 3 2 0 0 1 12 Ker je bilo možnih več odgovorov, so štirje vodilnih delavcev, poleg strokovnega izpita iz bibliotekarstva ali formalne izobrazbe s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti, označili tudi izkušnje s področja delovanja matične organizacije oziroma diploma s področja delovanja matične organizacije. Dva sta menila, da zadostuje le diploma s področja delovanja matične organizacije. Ostalih sedem pa je navedlo, da morajo specialni knjižničarji imeti le strokovni izpit oz. formalno izobrazbo iz bibliotekarstva in informacijske znanosti. Pri nekaterih je bila navedena tudi potreba po splošnih uporabnih znanjih, kot so znanje jezikov, programiranje in podobno. Odgovori na anketni vprašalnik za vodilne delavce matičnih organizacij kažejo na to, da v sedmih anketiranih specialnih knjižnicah v zadnjih petih letih ni bilo kadrovskih sprememb. V petih je prišlo do dveh upokojitev, do nadomeščanja delavca, nove zaposlitve in menjave zaposlenih z zaposlitvijo za polovični delovni čas. 5 . 6 R A Z V O J K A D R O V V S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C A H Večina (11) anketiranih vodilnih delavcev pričakuje, da se bodo zaposleni v knjižnici izobraževali tudi na drugih področjih, ne le v knjižničarstvu. V enem primeru je bilo navedeno, da potrebujejo specialista za delo v specialni knjižnici in zato ne pričakujejo, da se bo ta izobraževal na drugih področjih. 5 . 7 U P O R A B A S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C S S T R A N I V O D S T V A M A T I Č N E O R G A N I Z A C I J E Na Sliki 28 so prikazani odgovori na vprašanje, za katere namene vodstvo matične organizacije uporablja knjižnico. Na podlagi teh odgovorov ugotavljamo, da je večina seznanjena z osnovnimi knjižničnimi storitvami, kot so referenčna dejavnost, izposoja, selektivna diseminacija informacij, bibliografska dejavnost in podobno. Malokdo ali nihče ne vidi specialnega knjižničarja kot informacijskega strokovnjaka, ki obvlada širše področje informacij in ki lahko veliko več prispeva k strategiji in razvoju organizacije. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 75 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Za katere namene vi osebno uporabljate specialno knjižnico? Slika 28. Uporaba specialnih knjižnic s strani vodstva matične organizacije 5 . 8 E V A L V A C I J A D E L O V A N J A S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Na letnem ocenjevanju uspešnosti delavca večina anketiranih vodilnih ocenjuje knjižničarje enako kot ostale sodelavce. Le v dveh primerih vodilna delavca menita, da sta knjižničarja manj uspešna od ostalih zaposlenih, v enem primeru pa nasprotno. Mnenja o knjižnici so različna. V dveh primerih se zavedajo, da je knjižnica nujno potrebna za izvajanje osnovne dejavnosti matične organizacije. V petih primerih so ocenili, da knjižnica deluje dobro, v dveh primerih, da deluje zelo dobro, v enem, da »solidno dela glede na dane kadrovske in finančne pogoje«. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 76 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 6 | R A Z P R AVA Raziskava je pokazala, da ni ustreznih formalnih delitev specialnih knjižnic, ki bi omogočile primerjalno analizo. Statistični viri in drugi formalni seznami specialnih knjižnic vsebujejo različne kategorizacije, ki povzročajo delno prekrivanje podatkov. Pri nekaterih specialnih knjižnicah, npr. pri specialnih knjižnicah s področja gospodarstva in zdravstva, je vzorec, ki smo ga upoštevali, premajhen za kakršno koli generalizacijo podatkov. Vsaka specialna knjižnica, glede na področje, ki ga pokriva, ima določene specifične lastnosti, ki nam preprečujejo, da bi vse specialne knjižnice obravnavali enako. Pri anketah pogrešamo odgovore direktorjev oziroma višjega vodstva matičnih organizacij, ki bi nam predstavili dejanska stališča o tem, kaj pričakujejo od specialne knjižnice. Tako bi nam bilo laže razumljivo, zakaj nekatere specialne knjižnice niso uspešne pri pridobivanju večje podpore v svojih matičnih organizacijah. Večina anketiranih specialnih knjižnic ima v svojih internih aktih opredeljeno vizijo in poslanstvo, ki sta usklajena s strategijo matične organizacije in sta poznana zaposlenim v knjižnici oziroma v matični organizaciji, nista pa javno objavljena. Zaskrbljujoče je dejstvo, da sta v večini knjižnic vizija in poslanstvo knjižnice bolj jasna zaposlenim v matični organizaciji kot pa samim zaposlenim v knjižnici. V teh primerih lahko le sklepamo, da specialni knjižničarji ne sodelujejo pri oblikovanju vizije in poslanstva knjižnice oziroma nimajo vpliva na politiko matične organizacije. Knjižnice s področja kulture, ki so jih ustanovile občine, so bolj odvisne od trenutne občinske politike kot tiste knjižnice, ki so del zavodov, ki jih je ustanovilo Ministrstvo za kulturo. Vizija, poslanstvo in strateški načrt bi morali biti za vse knjižnice, ne glede na ustanovitelja, čim bolj jasno opredeljeni in javno objavljeni, predvsem pa s spremembami, kadar je to res potrebno, nikakor pa ne ob vsaki menjavi občinske oz. državne politike. Letni načrt in letno poročilo pa bi morala biti izkaz vsake knjižnice. Pri večini specialnih knjižnic so zastavljeni cilji realni, niso pa pri vseh jasno zastavljeni ali merljivi. V večini primerov vodja knjižnice ne sodeluje pri pripravi strategije matične organizacije, delovanje knjižnice pa je kljub temu v strategiji opredeljeno. Zato so razumljivi odgovori dobre petine anketiranih vodij specialnih knjižnic, da jim strateški cilji matične organizacije niso razumljivi. Vodje specialnih knjižnic bi morali biti pri strateških načrtovanjih v matičnih organizacijah večkrat prisotni, saj so prav knjižnice in specialni knjižničarji s svojim znanjem nepogrešljivi v vseh delovnih procesih zaposlenih matične organizacije. Posebej želimo poudariti, da bi morali biti vodje specialnih knjižnic s področja kulture, ki bi zaradi svojega odgovornega položaja in poznavanja ter sodelovanja pri vseh segmentih dela v zavodih, vključeni v strateške odločitve in načrtovanje. Priporočila in standardi bi morali podati kazalec, na kakšen način lahko knjižnica sodeluje pri strateškem načrtovanju matične organizacije in kje ter na kakšen način naj bo knjižnica v njej umeščena. Položaj specialne knjižnice v matični organizaciji je formalno dober, saj je večina anketiranih vodij specialnih knjižnic neposredno podrejena najvišjemu vodstvu matične organizacije in tretjina jih je članov kolegijev vodstva. Ta položaj bi morali specialni knjižničarji za izboljšanje svojega statusa v N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 77 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C organizaciji bolj izkoristiti. Tesnejše sodelovanje vodij knjižnic z vodstvom matične organizacije, njihova prisotnost na strokovnih kolegijih in spremljanje politike in strategije podjetja lahko pozitivno vplivajo na razvoj matične organizacije in omogočajo specialni knjižnici, da uresniči svoje poslanstvo. Aktivna vloga polovice anketiranih vodij specialnih knjižničarjev pri nudenju informacijske podpore matični organizaciji ni učinkovita, če njihov nadrejeni ne razume dela in namena specialne knjižnice. Tako polovica anketiranih vodij specialnih knjižnic meni, da njihovemu vodstvu niso jasna pričakovanja glede samega delovanja knjižnice. Iz tega izhajajo vse nadaljnje težave, vključno z njihovim financiranjem. Na vprašanje »Ali način upravljanja matične organizacije spodbudno vpliva na delovanje knjižnice ter na učinkovito izrabo njenih informacijskih virov in storitev?« je le več kot polovica anketiranih vodij specialnih knjižnic (41) odgovorila z DA. Četrtina meni, da ne, slaba četrtina pa da delno. Odgovori so odraz trenutnega stanja v specialnih knjižnicah, saj je očitno zelo pomembno, kdo in kako vodi matično organizacijo in kako razume vlogo knjižnice oziroma knjižničarja v njej. To še bolj potrjuje nujnost sodelovanja vodje knjižnice v strateških, dolgoročnih in letnih načrtovanjih v matičnih zavodih. Vsekakor bo treba okrepiti vlogo vodje knjižnice znotraj matične institucije: formalno, vsebinsko, kadrovsko in tudi finančno. V prihodnjih priporočilih oziroma kazalcih bo specialnim knjižničarjem treba zagotoviti temeljne pogoje za normalno delo, ki bodo podkrepljeni z ustreznimi standardi na ključnih področjih: 1. na področju formalnega sodelovanja pri strateških odločitvah matične organizacije, prisotnosti na kolegijih in pravočasno informiranje, možnost sodelovanja pri znanstvenoraziskovalnem delu v organizaciji, itn. ; 2. zagotoviti bo treba standard za primerno kadrovsko zasedbo knjižnice in možnost permanentnega izobraževanja (ne samo COBISS), spodbujanje kreativnosti in drugih aktivnosti v korist knjižnice in širše matične institucije; 3. zagotoviti bo treba natančno metodologijo za evalvacijo dela, vplivov in učinkov na okolje, finančnih učinkov knjižnice itn. in voditi statistiko glede navedenega; 4. zagotoviti bo treba zadostna in predvsem redna finančna sredstva za nakup strokovne literature in drugega gradiva za knjižnično zbirko posamezne specialne knjižnice. Izvajanje redne evalvacije lastne dejavnosti je zelo pomembno orodje za ugotavljanje končnih učinkov oz. vplivov svojega delovanja ter osnova za nadaljnje načrtovanje. Evalvacija dejavnosti je vodstvena tehnika, ki bi jo morale izvajati vse knjižnice. Rezultati evalvacije so lahko tudi dober argument za dodatno podporo in/ali sofinanciranje v matični organizaciji. Kljub temu da je knjižnična dejavnost neprofitna in so njeni učinki dolgoročni, bi specialni knjižničarji morali obvladati trženjske tehnike, ki bi jim omogočile pridobivanje uporabnikov in njihove podpore. Specialna knjižnica je najpomembnejša informacijska enota v matični organizaciji in bi morala biti odlično seznanjena z informacijskimi potrebami svojih uporabnikov ter kot nekakšna informacijska avantgarda predvideti učinkovito uporabo informacijskih virov na področju matične organizacije z vzporednim informacijskim opismenjevanjem. Tu bi morali upoštevati Charlesa Darwina, ki pravi, da »Ne preživijo najmočnejši ali najpametnejši, ampak tisti, ki se najbolje prilagajajo spremembam.« (cit. v Musek Lešnik, 2003, str. 38). Evalvacije svojega delovanja specialni knjižničarji ne izvajajo. Prav tako ne vrednotijo svojega finančnega prispevka matični organizaciji. Čeprav so nekateri vodje specialnih knjižnic izjavili, da vrednotijo vpliv na okolje, verjetno razumevanje tega vpliva in postopka evalvacije ni zadostno, saj so prav te knjižnice izjavile, da ne izvajajo evalvacije delovanja in ocene finančnega prispevka matični N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 78 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C organizaciji. Odgovori na anketni vprašalnik prikazujejo, da vodje specialnih knjižnic, ki redno poročajo o statistikah delovanja, ne razmišljajo o kakršni koli evalvaciji svojega dela. Morda bi bilo treba na tem področju oziroma za oceno finančnega prispevka knjižnice matični organizaciji, ki bi bila sprejemljiva za večino specialnih knjižnic, uvesti metodologijo za evalvacijo delovanja in meritve vpliva in učinkov na okolje Financiranje specialnih knjižnic je podrejeno skupnemu proračunu matične organizacije in razumevanju vodstva pomena dejavnosti specialne knjižnice. V večini primerov vodje specialnih knjižnic ne odločajo o porabi proračunskih sredstev knjižnice. Ta so večinoma omejena na stroške za plače knjižničnih delavcev in materialne stroške knjižnice, kamor spada tudi nabava strokovne literature. Posebej na področju kulture je situacija iz leta v leto vse bolj kritična, saj je iz odgovorov možno razbrati njihovo finančno podhranjenost v sami višini sredstev za osnovno delovanje knjižnic. Težava je, da vse več knjižnic ne dobiva dovolj sredstev za permanentno in vseživljenjsko izobraževanje, zato se specialni knjižničarji večinoma udeležujejo brezplačnih strokovnih srečanj. Vodjem specialnih knjižnic je potrebno zagotoviti večjo avtonomnost pri razpolaganju s proračunskimi sredstvi knjižnici in stabilno financiranje s strani matične organizacije. Vodja specialne knjižnice velikokrat ni seznanjen s podrobnostmi, kako se v matični organizaciji razporejajo finančna sredstva za nakup strokovne literature. Namen in višina sredstev za nakup strokovne literature morata biti jasna že pri nakazilu sredstev matični organizaciji s strani ustanovitelja, specialna knjižnica pa mora v letnem poročilu podati vsa ustrezna dokazila o porabi namenskih sredstev. Odgovori na anketni vprašalnik za vodje specialnih knjižnic so pokazali, da ima večina specialnih knjižnic le enega ali manj kot enega zaposlenega delavca. S takšno kadrovsko podhranjenostjo je nemogoče normalno izvajati informacijsko in knjižnično dejavnost. Posebej naj izpostavimo specialne knjižnice s področja kulture, ki že dlje časa delujejo v neprimernih kadrovskih razmerah. To sporočajo tudi odgovori anketirancev in stanje je res alarmantno. Specialne knjižnice s področja kulture imajo precej velike, predvsem pa dragocene in unikatne knjižnične zbirke (velika odgovornost pravilnega hranjenja!) in tudi veliko uporabnikov (notranjih in zunanjih). Obstajajo primeri, ko je v posamezni specialni knjižnici s področja kulture zaposlen le en knjižničar, ki skrbi za zbirko s 70.000 enotami, sam izvaja vse naloge, ki mu jih nalaga zakonodaja (javna služba ...) in vodstvo matične organizacije, katalogizira za vzajemni katalog COBIB (večinoma kreirane zapise), vodi izmenjavo publikacij, zadovoljuje informacijske potrebe uporabnikov, sodeluje v matični organizaciji pri projektih, vodi knjižnico, po možnosti še muzejsko trgovino in še kaj. Akutna preobremenjenost knjižničarjev in kadrovska podhranjenost v specialnih knjižnicah s področja kulture pa ima za posledico tudi številne druge negativne učinke, to je, da knjižnice krajšajo obratovalni čas, namenjen uporabnikom, da se knjižničarji ne morejo v zadostni meri posvetiti uporabnikom, ki imajo upravičeno zelo visoka pričakovanja po strokovnem servisu, zaposleni se ne morejo udeleževati prepotrebnih izobraževanj, delovati v raziskovalnih procesih, ki se sicer odvijajo v njihovih institucijah, izdelovati bibliografij zaposlenih, aktivno sodelovati v strokovnih združenjih itn. Tudi skromno število vodij knjižnic, ki imajo možnost sodelovati pri odločanju o kadrovskem načrtu knjižnice, pove, kako odgovorno direktorji organizacij in zavodov smatrajo kadrovsko problematiko knjižnic oziroma, da takih načrtov sploh ni, saj je zaposlovanje v kulturi v zadnjih dvajsetih letih tako rekoč obstalo. Ocena prioritetnih lastnosti specialnega knjižničarja v odgovorih na anketni vprašalnik vodij specialnih knjižnic je pokazala, da specialni knjižničarji dajejo večji poudarek strokovnim lastnostim in knjižničnim opravilom kot pa lastnostim, ki so pomembne za vodenje in interakcijo z vodstvom N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 79 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C matične organizacije. Specialne knjižničarje lahko dojemamo kot vsestranske strokovnjake, saj obvladajo tako strokovno področje bibliotekarstva in informacijske znanosti kot tudi področje matične organizacije. Čeprav bi se morali nenehno izobraževati na obeh strokovnih področjih, dajejo prednost bibliotekarstvu in informacijski znanosti. Ker pa so večinoma sami v knjižnici, morajo obvladati tudi različne veščine, med katerimi sta nepogrešljivi večopravilnost in visoka stopnja prilagodljivosti. Vendar pa pri vsem tem zanemarjajo vodilne veščine, ki so pomembne za sodelovanje z višjo ravnijo vodstva oziroma so pomembne za komunikacijo in strateško načrtovanje na najvišji ravni. Zato menimo, da bi morali v priporočilih in standardih za specialne knjižnice dati poseben poudarek na oblikovanje profila specialnega knjižničarja, ki bi zajel kombinacijo strokovnih in menedžerskih znanj ter bi mu omogočal razvoj v informacijskega strokovnjaka. Njihova prihodnost je v stalnem strokovnem izpopolnjevanju na področju knjižničarske stroke in vseživljenjskem izobraževanju na področju delovanja matične organizacije. To poudarja tudi etični kodeks knjižničarjev, saj s tem prispevamo k napredku v stroki. Pomembni del strokovnega izpopolnjevanja v knjižnici je tudi spremljanje in seznanjanje z novostmi na področju razvoja informacijskih virov, nosilcev, novih tehnologij, novega načina dela kot tudi spremljanje trendov v svetu in dela kolegov v tujini. Pri vseživljenjskem učenju pa so to znanja s področja menedžmenta, za upravljanje na delovnem mestu in kompetence s področja osebnostnih znanj ter usposabljanje na področju razvoja socialnih veščin oziroma komuniciranja. Z vsemi temi znanji specialni knjižničar prispeva k osebnostni rasti in učenju za spremembe. Matična organizacija pa je tista, ki skrbi za vzdrževanje in ohranjanje teh znanj. Skozi takšen proces izobraževanja si specialni knjižničar utrjuje odnos in delovno mesto v matični organizaciji, ki se odraža, da je knjižnica: • prostor socialne interakcije, kjer lahko zaposleni na eni strani dejavno sodelujejo in med seboj izmenjujejo strokovna znanja ter ideje (interdisciplinarno sodelovanje) in na drugi strani knjižničarjev referenčni pogovor o informacijskih potrebah uporabnikov, • prostor, ki se povezuje z zunanjimi institucijami in specialnimi knjižnicami na svojem področju. Takšna vloga knjižnice v matični organizaciji specialnemu knjižničarju omogoča, da lahko spremlja organizacijsko klimo ter kulturo zaposlenih – opazovanje določnega vzorca vedenja zaposlenih v medsebojni interakciji, opazovanje delovnih skupin (kakšen način dela imajo), principi, ki jih skupina želi doseči. Vse to so informacije, ki mu pomagajo pri oblikovanju knjižnične zbirke, nakupu knjig, baz podatkov, potreb po gradnji novih podatkovnih zbirk itd. S tem si specialni knjižničar zagotovi trdno in pomembno vlogo znotraj matične organizacije in oblikuje vrednote, ki so: • Odnos do gradiva in informacij (dostopnost, enakopravnost, zasebnost), • odnos do sodelavcev (komunikacija, sodelovanje, vedenje), • odnos do uporabnikov (enakopravnost do vseh, varstvo osebnih podatkov – etični kodeks za knjižničarje), • odnos do poklica (ustvarjanje ugleda poklica, spoštljiv odnos, integriteta posameznikov, promocija v družbi). (Oven M., 2005) N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 80 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Poleg omenjenega ne smemo zanemariti potrebe po vseživljenjskem izobraževanju na področju organizacije, kjer specialni knjižničar dela. Knjižničar mora biti vključen v interna izobraževanja matične organizacije. Tako lahko ohranja stik z njo, se informira, v katero smer mora graditi svojo knjižnično zbirko, spoznava informacijske potrebe sodelavcev in pri katerih projektih matična organizacija sodeluje. Prostor ima raznolik pomen, ki je odvisen od področja dejavnosti specialnih knjižnic. Pri specialnih knjižnicah s področja tehničnih in naravoslovnih znanosti je primarnega pomena strokovna in znanstvena literatura, dosegljiva na daljavo, in zato prostor izgublja pomen. Na področju kulture, družboslovja in humanističnih znanosti je povsem nasprotna situacija, saj te specialne knjižnice pridobivajo in hranijo večinoma gradivo v tradicionalni obliki, torej gradivo, ki potrebuje prostor, primerne pogoje za hranjenje in tudi ustrezno prostorsko načrtovanje za morebitno povečevanje knjižnične zbirke. Ko govorimo o prostorih, velikokrat pozabimo tudi na delavce v knjižnici, ki večinoma delujejo v slabih pogojih (v temnih, neustreznih prostorih). Tudi za ohranjanje gradiva so potrebni specifični pogoji (temperatura, vlaga, svetloba), ki jih malokatera specialna knjižnica lahko izpolni. Specialni knjižničarji izvajajo osnovne informacijske in dokumentacijske storitve. Razvoj informacijske tehnologije je po eni strani obogatil knjižnične storitve (nudenje oddaljenega dostopa do virov, oddaja del v digitalne repozitorije, organizacija spletne strani, digitalizacija itd.), po drugi strani pa postavil dodatne zahteve po obvladovanju znanj in veščin. S kakovostnimi informacijskimi storitvami za uporabnike bi si specialna knjižnica oziroma informacijski strokovnjak, zaposleni v specialni knjižnici, zagotovili večji vpliv v matični organizaciji. Če npr. raziskovalci v matični organizaciji potrebujejo oddaljeni dostop do konzorcijsko nabavljenih elektronskih virov, bi morala specialna knjižnica imeti in urejati nadzor nad uporabo licenčnih informacijskih virov (dodeljevanje privilegijev dostopa do elektronskih publikacij). Specialni knjižničarji prevzemajo nove naloge, tudi tiste, ki ne sodijo v strokovno delo knjižnice. Za slednje porabijo 18 % svojega časa. S tem si skušajo zagotoviti obstanek znotraj matične organizacije. Vprašanje je, kako omejiti te dejavnosti, da ne bi ovirale kvalitetnega izvajanja primarnega strokovnega informacijskega dela v knjižnicah. Veliko vodij specialnih knjižnic je navedlo, da sodelujejo pri ustvarjanju publikacij matične organizacije ter svetujejo pri objavah brošur, letnega poročila, strategije in drugih publikacij matične organizacije. To je poseben problem pri specialnih knjižnicah s področja kulture. Ker so zavodi s področja kulture v veliki meri muzeji in galerije, ti izdajajo razstavne kataloge in druge publikacije, ki jih je treba urediti, izdati in postproducirati. Ta dejavnost bi v normalnih okoliščinah zahtevala profesionalnega urednika, v slovenskih muzejih in galerijah pa se te naloge dodatno dodelijo že tako preobremenjenim knjižničarjem. Iz celotne analize vprašalnikov lahko sklepamo, da bi priporočila in standardi za specialne knjižnice morali posvetiti večjo pozornost naslednjim kritičnim področjem: - Statusu specialne knjižnice v matični organizaciji, - evalvaciji dejavnosti specialnih knjižnic, - razvoju kadrov, s posebnim poudarkom na razvoju sodobnega profila specialnega knjižničarja. Zaradi raznolikosti knjižnic pa ne vidimo kakršne koli možnosti, da bi v strokovnih priporočilih za specialne knjižnice določili številčna merila. To bo naloga novega Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Priporočila in standardi naj bi usmerjali delo specialnih knjižničarjev in jih spodbujali k razvoju dejavnosti in strokovnemu razvoju. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 81 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 7 | L I T E R AT U R A 7 . 1 C I T I R A N I V I R I • BibSist. (2017). Ljubljana: NUK, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php • Competencies for Special Collections Professionals. (2017). Chicago: Association of College and Research Libraries. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/standards/comp4specollect • Češnovar, N. (1998). Praktična uporaba standardov v specialnih knjižnicah, Knjižnica, 42(2-3). • Češnovar, N. (2002). Razvoj specialnih knjižnic v Sloveniji, Knjižnica, 46(1-2). • Guidelines for Australian Special Libraries. (2010). Canberra: Australian Library and Information Association. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: https://www.alia.org.au/about- alia/policies-and-guidelines/alia-policies/guidelines-australian-special-libraries • Information Industry Outlook 2016. (2015). Burlingame (CA) ; London: Outsell. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://info.outsellinc.com/rs/422-MBV- 091/images/Outsell_CEO_Topics_01oct2015_Info_Industry_Outlook_2016_Tipping_Point.pdf • ISO 11620:2014 - Information and documentation -- Library performance indicators. Geneva: ISO. = SIST ISO 11620:2015 Informatika in dokumentacija - Kazalci uspes nosti knjiz nic [angles ki, slovenski; Objavljen: 01-mar-2015]. Ljubljana: SIST. • ISO 16439:2014 - Information and documentation -- Methods and procedures for assessing the impact of libraries. Geneva: ISO. = SIST ISO 16439:2014 Informatika in dokumentacija - Metode in postopki za ocenjevanje vpliva knjiz nic [angles ki; Objavljen: 01-dec-2014 Preveden v slovenski jezik]. Ljubljana: SIST • Johnson, V. (2017). Leveraging technical library expertise for big data management. Journal of the Australian Library and Information Association, 66(3), str. 271-286. • Južnič, P. (2000). Ali so možna skupna merila in standardi za organizacijo in poslovanje specialnih knjižnic? V Zbornik referatov za VIII. posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice ZBDS. Ljubljana : NUK. • Jugoslovenski standardi za specijalne biblioteke. (1975). Beograd, Bibliotekar, 27. • Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije : Narodna in univerzitetna knjižnica. Knjižnica, 53 (3-4). • Knjižnice v sistemu COBISS.SI. (2017). Maribor: IZUM. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: https://plus.si.cobiss.net/opac7/libraries • Kodrič Dačić, E. (2017). Knjižničarske novice, 27(7/8), str. 28-29. • Lešnik Musek, K. (2003). Od poslanstva do vizije zavoda in neprofitne organizacije: kako razjasniti vrednote, opredeliti poslanstvo in ustvariti vizijo zavoda ali neprofitne organizacije za nove čase. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti. • Librarians: Future Guides to Big Data. (2018). University of Southern Californica, USC Marshall School of Business. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: https://librarysciencedegree.usc.edu/resources/articles-and-blogs/librarians-future-guides-to- big-data/ • Merila in standardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic. (2000). Ljubljana: Ministrstvo za znanost in tehnologijo. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 82 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C • Morgan, A., Duffield, N. in Walkley Hall, L. (2017). Research data management support: sharing experiences. Journal of the Australian Library and Information Association, 66(3), str. 299-305. • Murray, T.E. (2014). Applying Traditional Librarianship to New Roles for Special Librarians. Journal of Library Administration, 54(4), 327-336, DOI: 10.1080/01930826.2014.924321. • Murray, T.E. (2016). The Forecast for Special Libraries. Journal of Library Administration, 56(2), 188-198, DOI: 10.1080/01930826.2014.1124699. • Openness, access and sharing - DEFF strategy 2016-2019. (2016). Kobenhavn : Danmarks Elektronsiske Fag- og Forskningsbibliotek. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: https://www.deff.dk/publikationer/openness-access-and-sharing-deff-strategy-2016-2019/ • Pravilnik o pogojih za izvajanje knjiz nic ne dejavnosti kot javne sluz be. (2003). Uradni list RS, s t. 73/03, 70/08 in 80/12. • Professional Ethics Guidelines. (2010). Special Libraries Association. Pridobljeno 15. 11. 2017: https://www.sla.org/about-sla/competencies/sla-professional-ethics-guidelines/) • Raju, R., Adam, A., Johnson, G., Miller, C. in Pietersen, J. (ur.). (2015). The quest for deeper meaning of research support. Cape Town: University of Cape Town Libraries. • Senica, Simona (2005). Stili mišljenja pri knjižničarjih v splošnih in specialnih knjižnicah v ljubljanski regiji. Knjižnica, 49(4), str. 77-98. • Shore, E. in Shearer, K. (2015). Chapter Ten. Fostering Collaboration in the 21st Century Research Library. V Raju, R., [et al.] [Eds.], The quest for deeper meaning of research support. (str. 113-120). Cape Town: University of Cape Town Libraries. • Slovenske knjižnice v številkah. Specialne knjižnice. Poročilo za leto 2016. (2017). Ljubljana: NUK. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: https://cezar.nuk.uni- lj.si/common/files/analize/publikacija_specialne2016.pdf • Slovenske knjižnice v številkah. Specialne knjižnice. Poročilo za leto 2015. (2016). Ljubljana: NUK. Pridobljeno 16. 9. 2017 s spletne strani: https://cezar.nuk.uni- lj.si/common/files/analize/publikacija_specialne2015.pdf • Slovenske muzejske in galerijske knjižnice. (2016). Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije. Pridobljeno 16. 9. 2017 s spletne strani: http://www.sms- muzeji.si/ckfinder/userfiles/files/Muzejske%20in%20galerijske%20knjiznice.pdf • Standards for Special Libraries in the Philippines. (2016). (https://drive.google.com/file/d/0Bw4bvMnzeid1NGRJR25wS0RvU0E/view) • Statistični podatki o knjižnicah: Specialne knjižnice (2016). BibSist. Ljubljana: NUK, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 16. 9. 2017 s spletnih strani: https://bibsist.nuk.uni- lj.si/statistika/index.php; https://cezar.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php • Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih (za obdobje 2012−2020). (2012). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. • Šlajpah, M. (1972). Standardi za specialne knjižnice, Knjižnica, 16(1/4), str. 38-52. • Šlajpah, M. (1978). Uvod k jugoslovankim standardom za specialne knjižnice, Knjižnica, 22(3-4), str. 263-264. • Šlajpah, M. (1990). Pomen standardov za specialne knjižnice za njihov razvoj. V III. Posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice ZBDS. Ljubljana : CTK. • Terminolos ki slovarc ek : karierne orientacije 2011. (2011). Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. • Tise, E., Raju, R. in Adam, A. (2015). Chapter One. From research support to research partners. V Raju, R., [et al.] [Eds.]. The quest for deeper meaning of research support. (str. 1-12). Cape Town: University of Cape Town Libraries. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 83 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C • Tržan Herman, N. (1990). Uvod k slovenskim standardom za specialne knjižnice. V Slovenski standardi za specialne knjižnice. Ljubljana: CTK. • Yu, F., Deuble, R. in Morgan, H. (2017). Designing research data management services based on the research lifecycle – a consultative leadership approach. Journal of the Australian Library and Information Association, 66(3), str. 287-298. • Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87. • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona knjižničarstvu (ZKnj-1A). (2015). Uradni list RS, št. 92. • Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). (2012). Uradni list RS, št. 40 in 96. 7 . 2 U P O R A B L J E N I V I R I • ACRL Code of Ethics for Special Collections Librarians. (2003). Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://rbms.info/standards/code_of_ethics/ • ACRL/RBMS Guidelines Regarding Security and Theft in Special Collections. (2009). ACRL. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/standards/security_theft • ACRL/SAA Joint Statement on Access to Research Materials in Archives and Special Collections Libraries. (2009). ACRL. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/standards/jointstatement • C es novar, N. (ur.). (2001). Priročnik za izločanje in odpis knjižničnega gradiva. Ljubljana: NUK. • Dani specijalnih i visokoškolskih knjižnica (13 ; 2013 ; Opatija) : konferenc ni zbornik. Zagreb : Hrvatsko knjiz nic arsko drus tvo, 2014. • Dibling, D. W. (2007). Costing Library. V Special Libraries Management Handbook : The Basics. Columbia, South Carolina: CLIS 724. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://faculty.libsci.sc.edu/bob/class/clis724/SpecialLibrariesHandbook/INDEX.htm • Dimovski, V., Penger, S. in Peterlin, J. (2009). Avtentično vodenje v učeči se organizaciji. Ljubljana: Planet GV. • Dossett, J.C. (2004). Budgets and Financial Management in Special Libraries. V Special Libraries Management Handbook : The Basics. Columbia, South Carolina: CLIS 724. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://faculty.libsci.sc.edu/bob/class/clis724/SpecialLibrariesHandbook/INDEX.htm • Durrance, J. C. in Fisher, K. E. (2005). How libraries and librarians help: a guide to identifying user- centered outcomes. Chicago: ALA • Etični kodeks slovenskih knjižničarjev. (1995). ZBDS. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://www.zbds-zveza.si/sites/default/files/dokumenti/2012/eticni_kodeks.pdf • Evans, G. E. (2000). Developing information and library center collections. Englewood: Libraries Unlimited. • Grover, R. J., Greer, R. C. in Agada, J. (2010). Assesing information needs: managing transformative library services. Santa Barbara: Libraries Unlimited. • Guidelines: Competencies for Special Collections Professionals. (2017). ACRL. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/standards/comp4specollect • Guidelines for the Interlibrary Loan of Rare and Unique Materials. (2012). ACRL. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://www.ala.org/acrl/standards/rareguidelines • Faulkner-Brown, H (1997) Some thoughts on the design of major library buildings. V: Intelligent library buildings : proceedings of the tenth seminar of the IFLA section on library buildings and equipment. The Hague 1997. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://archive.ifla.org/VII/s20/rep/intlib1.pdf • First, Do No Harm : A Register of Standards, Codes of Practice, Guidelines Recommendations and Similar Works relating to Preservation and Conservation in Libraries and Archives. (2005). Compiled N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 84 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C by John McIlwaine. The Hague : IFLA 2005. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://archive.ifla.org/VII/s19/pubs/first-do-no-harm.pdf • Majcen, M. (2009). Management kompetenc : izdelava modela kompetenc ter njegova uporaba za razvoj kadrov in za vodenje zaposlenih k doseganju ciljev. Ljubljana: GV zaloz ba. • Mayo, D. (2005). Technology for results. Chicago: ALA. • McCloskey, D.J. (2004). Communicating With Upper Level Management. V Special Libraries Management Handbook : The Basics. Columbia, South Carolina: CLIS 724. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: : http://faculty.libsci.sc.edu/bob/class/clis724/SpecialLibrariesHandbook/INDEX.htm • Mumel, M. (2012). Komuniciranje v poslovnem okolju. Maribor: De Vesta. • Murray, T.E. (2013). What's So Special About Special Libraries? Journal of Library Administration, 53(4), 274-282, DOI: 10.1080/01930826.2013.865395. • Murray, T.E. (2013). How Much Is a Special Library Worth? Valuing and Communicating Information in an Organizational Context. Journal of Library Administration, 53(7-8), 462-471, DOI: 10.1080/01930826.2013.882200. • Murray, T.E. (2015). Collaboration and Competition in Special Libraries. Journal of Library Administration, 55(2), 142-152, DOI: 10.1080/01930826.2014.996440. • Nelson, S. (2003). Creating policies for results: from chaos to clarity. Chicago: ALA. • Nelson, S. (2008). Strategic planning for results. Chicago: ALA. • Nelson, S. (2009). Implementing for results: your strategic plan in action. Chicago: ALA. • Novljan, S., Potokar, R., Slokar, R. in Sannwald, W. (2001). Načrtovanje gradnje in opreme knjižnic. Premišljeno načrtovanje knjižnične zgradbe. Ljubljana: NUK. • Oven, M. in Zabukovec, V. (2005). Vseživljenjsko izobraževanje in specialne knjižnice. Knjižnica, 49(1/2), str. 217-230. • Poll, R. in Boekhorst, P. te (2007). Measuring Quality. Performance Measurement in Libraries. 2nd rev. Ed. Mu nchen: K.G. Saur. • Poll, R. in Payne, P. (2006). Impact measures for libraries and information services . Library Hi Tech, 24(4), pp. 547-562. • Pus nik, Miro (2014). Kako izmjeriti vrijednost visokos kolskih i specijalnih knjiz nica = How to measure the value of academic and special libraries. V Knjižnice: kamo i kako dalje? : zbornik radova. Zagreb: Hrvatsko knjižničarsko društvo • Rahovsky-S uligoj, T., Poz arna varnost arhivskih depojev. V Arhivski depoji v Sloveniji / [avtorice uvodnih besedil Jedert Vodopivec ... [et al.]. - Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2009. - ISBN 978-961-6638-11-1. - Str. 51-60. • Rozman, R. in Kovac , J. (2012). Management. Ljubljana: GV zaloz ba. • Rubin, R. J. (2006). Demonstrating results: using outcome measurement in your library. Chicago: ALA. • Seer, G. (2000). Special library financial management: the essentials of library budgeting, The Bottom Line, 13(4), pp.186-193. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: https://doi.org/10.1108/08880450010355922 • Standardi za splošne knjižnice (2018-2018), predlog 28. 11. 2017) (2017). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo RS, Nacionalni svet za knjiz nic no dejavnost. • Stueart, R. D. in Sullivan, M. (2010). Developing library leaders: a how-to-do-it manual for coaching, team building and mentoring library staff. New York: Neal-Schuman. • Thinking outside the borders. (2008). Urbana-Champaign: Mortenson Center for International Library Programs • Uredba o osnovnih storitvah knjiz nic. Uradni list RS, s t. 29/03. • Yap, J. M., Perez, M. J. V., Ayson, M. C. I. in Entico, G. J. E. (2015). Special Library Administration, Standardization and Technological Integration. Hershey (PA) : IGI Global. N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 85 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C P R I L O G A 1 VPRAŠALNIK ZA VODJE SPECIALNIH KNJIŽNIC Kratko ime ankete: VPRAŠALNIK ZA VODJE SPECIALNIH KNJIŽNI Dolgo ime ankete: VPRAŠALNIK ZA VODJE SPECIALNIH KNJIŽNIC Število vprašanj: 42 Anketa je zaključena. Aktivna od: 07.03.2017 Aktivna do: 07.06.2017 Avtor: Alenka Kavčič-Čolić Spreminjal: Alenka Kavčič-Čolić Dne: 07.02.2017 Dne: 07.03.2017 Opis: N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 86 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Spoštovani! Nacionalni svet za knjižnično dejavnosti pri Ministrstvu za kulturo je v začetku leta 2016 imenoval Delovno skupino za področna strokovna priporočila za specialne knjižnice, ki se bo v letu 2017 posvetila pripravi novih strokovnih priporočil za specialne knjižnice. Izhodišče omenjenih priporočil bo analiza stanja specialnih knjižnic ter drugi viri, med ostalim tudi statistika Centra za razvoj knjižnic NUK in vaši odgovori na anketo, ki je pred vami. Podatki, pridobljeni z anketo, nam bodo pomagali pridobiti dodatne informacije glede profila slovenskega specialnega knjižničarja ter statusa specialnih knjižnic v matični organizaciji. Anketa je anonimna, vaši odgovori bodo uporabljeni le v raziskovalne namene. Prosimo, da si vzamete nekaj minut časa in s klikom naNaslednja stran začnete z izpolnjevanjem ankete. Q1 - Označite področje delovanja vaše knjižnice: gospodarstvo kultura javna uprava znanost in tehnologija zdravstvo društva samostanske in druge cerkvene knjižnice drugo: Q2 - Vaša knjižnica ima: Možnih je več odgovorov opredeljeno vizijo in poslanstvo letni načrt strateški načrt delovanja drugo: IF (1) Q2 = [Q2a] ( opredeljeno vizijo in poslanstvo ) Q3 - Ali sta vizija in poslanstvo knjižnice javno objavljena? DA NE IF (1) Q2 = [Q2a] ( opredeljeno vizijo in poslanstvo ) Q4 - Ali sta vizija in poslanstvo knjižnice opredeljena tako, da sta razumljiva: Možnih je več odgovorov zaposlenim v knjižnici zaposlenim v matični organizaciji širši javnosti IF (1) Q2 = [Q2a] ( opredeljeno vizijo in poslanstvo ) Q5 - Ali sta vizija in poslanstvo knjižnice usklajena z vizijo ter poslanstvom matične organizacije? DA NE drugo: N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 87 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Q6 - Ali so cilji knjižnice: Možnih je več odgovorov jasno zastavljeni realni, tj. dosegljivi v zastavljenem časovnem obdobju merljivi drugo: Q7 - Knjižnica v procese načrtovanja vključuje: Možnih je več odgovorov zaposlene v knjižnici zaposlene v matični organizaciji uporabnike druge deležnike Q8 - Ali je knjižnica vključena v procese načrtovanja (strateškega, letnega, itd.) v okviru matične organizacije? DA NE drugo: Q9 - Prosimo, označite trditev, ki najbolje opredeljuje vašo knjižnico: naša knjižnica je center znanja matične organizacije naša knjižnica je informacijsko-dokumentacijska služba matične organizacije naša knjižnica je skladišče in arhiv publikacij, ki jih organizacija ne potrebuje oz. jih občasno potrebuje naša knjižnica je pomemben dejavnik pri oblikovanju informacijske politike matične organizacije Q10 - Ali način upravljanja matične organizacije spodbudno vpliva na delovanje knjižnice ter na učinkovito izrabo njenih informacijskih virov in storitev? DA NE drugo: Q11 - Ali je pravno-formalni status knjižnice opredeljen v dokumentih matične organizacije? DA NE drugo: N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 88 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Q12 - Komu je v okviru matične organizacije odgovoren vodja knjižnice? Q13 - Ali knjižnica izvaja načrtno in stalno evalvacijo svojega delovanja? DA NE drugo: Q14 - Ali knjižnica ugotavlja končne rezultate oziroma vplive in učinke svojega delovanja na okolje? DA NE drugo: Q15 - Ali ste kdaj skušali finančno ovrednotiti prispevek knjižnice vaši matični organizaciji? DA NE drugo: Q16 - Prostori knjižnice so dobro načrtovani, varni in dovolj veliki glede na potrebe: Možnih je več odgovorov delovnega procesa knjižnice zaposlenih v knjižnici uporabnikov, zaposlenih v matični organizaciji uporabnikov, ki niso zaposleni v matični organizaciji Q17 - Ali so v prostorih knjižničnih skladišč zagotovljeni ustrezni pogoji za varovanje in ohranjanje knjižničnega gradiva (okoljski pogoji, protipožarna varnost, oprema ipd.)? DA NE drugo: Q18 - Ali so zagotovljeni pogoji za prostorsko širitev knjižničnih zbirk? DA NE drugo: N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 89 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Q19 - Ali sta električno in telekomunikacijsko omrežje v prostorih knjižnice primerna za uporabo elektronskih informacijskih virov ter storitev knjižnice? DA NE drugo: Q20 - Ali knjižnica zagotavlja ustrezno opremo (strežnik, programska oprema za oddaljen dostop) za uporabo njenih informacijskih virov in storitev na daljavo? DA NE drugo: Q21 - Ali so prostori knjižnice in njena oprema ustrezno vzdrževani? DA NE drugo: Q22 - Prosimo, navedite število zaposlenih v vaši knjižnici: Q23 - Ali je število zaposlenih delavcev ustrezno za izpolnjevanje potreb uporabnikov po knjižničnih storitvah ter za nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti? DA NE drugo: Q24 - Ali so zaposleni v knjižnici ustrezno usposobljeni za delo z informacijskimi viri in za posredovanje informacij v različnih oblikah? DA NE drugo: Q25 - Ali vodja knjižnice sodeluje pri odločanju o kadrovskem načrtu knjižnice? DA NE drugo: N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 90 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Q26 - Ali je zaposlenim v knjižnici omogočeno sodelovanje v strokovnem oz. raziskovalnem procesu in jim je priznan ustrezen status? DA NE drugo: Q27 - Ali je zagotovljeno usposabljanje zaposlenih v knjižnici? DA NE drugo: Q28 - Označite stopnjo pomembnosti osebnostnih lastnosti/sposobnosti, za katere menite, da so bistvenega pomena pri vašem delu v knjižnici:(1 = povsem nepomembno; 3 = niti pomembno, niti nepomembno; 5 = zelo pomembno) 1 2 3 4 5 komunikativnost večopravilnost strokovnost razgledanost kreativno razmišljanje sposobnost kritičnega razmišljanja sposobnost hitrega razmišljanja in sprejemanja pravilnih odločitev pripravljenost za sodelovanje pozitiven odnos do svojih dosežkov in dosežkov drugih ustvarjanje okolja medsebojnega spoštovanja in zaupanja Nenehna pripravljenost deliti pridobljeno znanje in informacije s sodelavci prilagodljivost na spremembe pozitiven odziv na stresne situacije zmožnost N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 91 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 1 2 3 4 5 premišljenega tveganja izkušnje z raziskovalnim delom sposobnost strokovnega in znanstvenega komuniciranja strokovno obvladovanje področja dejavnosti matične ustanove občutek enakovrednosti z raziskovalci in strokovnimi delavci matične organizacije sposobnost jasnega predstavljanja idej sodelavcem in vodstvu organizacije sposobnost samozavestnega in prepričljivega pogajanja z vodstvom organizacije in sodelavci Q29 - Prosimo, približno ocenite, koliko odstotkov časa vsi zaposleni v knjižnici porabite za: odstotek vašega skupnega časa (%) vodilne kadre matične organizacije druge uporabnike matične organizacije zunanje uporabnike urejanje elektronskega dostopa do evirov/epublikacij ostalo knjižničarsko delo, v katerem ni neposredno delo z uporabniki ali urejanje dostopa do evirov/epublikacij druga dela Q30 - Ali v vaši knjižnici omogočate storitve, ki so uporabnikom dostopne 24/7 (npr. oddaljen dostop)? DA NE drugo: N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 92 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Q31 - V nadaljevanju so naštete storitve oz. dejavnosti, ki jih izvajajo mnoge specialne knjižnice. (Izpustili smo dejavnosti, ki jih je knjižnica obvezna izvajati po Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe - Uradni list RS 87/01 in 96/02-ZUJIK). Prosimo, označite, katere dejavnosti ali storitve izvajate v vaši knjižnici: Možnih je več odgovorov urejanje spletne strani knjižnice gradnja digitalnih zbirk organizacije zagotavljanje oddaljenega dostopa do licenciranih elektronskih informacijskih virov selektivna diseminacija informacij urejanje osebnih bibliografij raziskovalcev svetovanje glede avtorskih pravic vnos rezultatov raziskav v digitalni repozitorij svetovanje oz. pomoč pri objavah rezultatov raziskav in podatkov v odprtem dostopu urejanje pogodb o nakupu in licenciranju informacijskih izdelkov in storitev nadzor nad uporabo licenciranih informacijskih virov (dodeljevanje privilegijev dostopa do elektronskih publikacij) zahtevnejše analize/sinteze strokovnih informacij izvajanje kontrole kakovosti lastne bibliografske dejavnosti analiza citiranosti raziskovalcev razvoj in uporaba ustreznih instrumentov za merjenje kakovosti in vrednosti ponujenih informacij ter določanje stopnje pomembnost gradnja/posodabljanje intraneta matične organizacije objava spletnega dnevnika ali biltena z relevantnimi informacijami za podjetje pridobivanje informacij o sorodnih organizacijah ali konkurenci informacijska podpora pri različnih dejavnostih organizacije (trženje, poslovanje, promocija storitev, načrtovanje itd.) obveščanje v zvezi z novimi razpisi za sofinanciranje, ki so relevantni za matično organizacijo sodelovanje pri pripravah predlogov in izvajanju raziskovalnih in razvojnih projektov svetovanje pri objavah brošur, letnega poročila, strategije in drugih publikacij matične organizacije sodelovanje pri ustvarjanju publikacij matične organizacije pomoč pri pripravi informacijske politike organizacije organizacija dogodkov v prostorih knjižnice sooblikovanje spletišča organizacije Q32 - Ali so vam jasni strateški cilji organizacije? DA NE drugo: Q33 - Ali menite, da so vašemu vodstvu jasna pričakovanja glede samega delovanja knjižnice? DA NE drugo: N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 93 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Q34 - Ali ste kot vodja knjižnice član kolegija vodstva matične organizacije? DA NE drugo: Q35 - Prosimo, izberite trditve, ki najbolje opredeljuje vlogo vaše knjižnice v matični organizaciji: Skušate predvideti informacijske potrebe sodelavcev v organizaciji in jih redno obveščati; izobražujete uporabnike pri iskanju in uporabi informacijskih virov in skrbite, da je knjižnica čim bolj vpeta v procese organizacije; informacije prilagajate potrebam vsakega posameznika v organizaciji. Skušate predvideti informacijske potrebe manjšega dela sodelavcev v organizaciji in jih redno obveščati; preostalemu delu sodelavcev ste na voljo, ko vas ti izrecno prosijo za pomoč in jim ponudite seznam virov iz katerih morajo sami ugotoviti kaj potrebujejo. Čakate, da se sodelavci obrnejo na vas; sodelavci lahko samostojno uporabljajo gradivo v knjižnici in ne potrebujejo vaše pomoči; v primeru, da vas prosijo za pomoč, jim ponudite seznam virov, iz katerih morajo sami ugotoviti, kaj potrebujejo. Q36 - Ali vodstvo podpira vaše nadaljnje izobraževanje? DA NE drugo: IF (2) Q36 = [1] ( DA ) Q37 - Če DA, v katerih oblikah? Možnih je več odgovorov podpirajo vašo udeležbo oz. udeležbo delavcev knjižnice na strokovnih in znanstvenih srečanjih podpirajo nadaljnje formalno izobraževanje delavcev knjižnice (izobraževanje za pridobitev akademskega naziva) podpirajo permanentno izobraževanje delavcev knjižnice (strokovno izobraževanje) omogočajo vam druge oblike izobraževanja oz. usposabljanja drugo: Q38 - Kako je vaša knjižnica financirana? določen je delež financiranja v okviru matične organizacije določena je natančna vsota na podlagi načrta dejavnosti na podlagi načrta dejavnosti, letnih in drugih planov za finančne vire morate dodatno poskrbeti iz zunanjih virov knjižnica se financira izključno iz projektnih sredstev drugo: Q39 - Ali kot vodja knjižnice samostojno razporejate proračunska sredstva knjižnice? DA NE drugo: N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 94 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Q40 - Ali so v letnem proračunu knjižnice zagotovljena zadostna sredstva za izvajanje osnovnih storitev knjižnice? DA NE drugo: Q41 - Ali se obseg nalog knjižnice usklajuje z razpoložljivimi sredstvi za knjižnico v letnem proračunu matične organizacije? DA NE drugo: Q42 - Ali so v letnem proračunu knjižnice predvidena sredstva za zaščito, varovanje in popravilo poškodovanega knjižničnega gradiva? DA NE drugo: N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 95 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C P R I L O G A 2 VPRAŠALNIK ZA DIREKTORJE MATIČNIH ORGANIZACIJ SPECIALNIH KNJIŽNIC Kratko ime ankete: Vprašalnik - direktorji mat. org. SK Dolgo ime ankete: VPRAŠALNIK ZA DIREKTORJE MATIČNIH ORGANIZACIJ SPECIALNIH KNJIŽNIC Število vprašanj: 27 Anketa je zaključena. Aktivna od: 22.03.2017 Aktivna do: 22.06.2017 Avtor: Alenka Kavčič-Čolić Spreminjal: Alenka Kavčič-Čolić Dne: 07.02.2017 Dne: 22.03.2017 Opis: N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 96 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Spoštovani! V okviru Delovneskupine za strokovna priporočila za specialne knjižnice, ki jo je v letu2016 imenoval Nacionalni svet za knjižnično dejavnosti pri Ministrstvu zakulturo, izvajamo raziskavo o statusu specialne knjižnice in njeni vpetosti vdelovanje matične organizacije. Zanima nas predvsem vaš pogledna knjižnico v vaši organizaciji in mnenje o tem, ali knjižnicaizpolnjuje vaša pričakovanja. Anketa je anonimna, vaši odgovori bodo uporabljeni le vraziskovalne namene. Prosimo, da sivzamete nekaj minut in s klikom na Naslednja stran začnete z izpolnjevanjemankete. Q1 - Prosim, označite, katere strokovne informacije so bistvenega pomena za delovanje in uspešnost vaše organizacije: Se sploh Se ne Se srednje Se Se zelo ne strinjam strinjam strinjam strinjam strinjam Notranje informacije, ustvarjene v organizaciji Zunanje brezplačne informacije Zunanje informacije proti plačilu Q2 - Dostop do informacij v vaši organizaciji je: enostaven vse prej kot enostaven drugo: Q3 - Ali menite, da vaša organizacija za uspešno delo potrebuje plačljive informacijske vire? DA NE drugo: IF (1) Q3 = [2] ( NE ) Q4 - Če NE, prosim, navedite zakaj. IF (2) Q3 = [1] ( DA ) Q5 - Če DA, ali nam lahko zaupate katere? N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 97 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Q6 - Ali menite, da so vsi zaposleni, ki vašo organizacijo oskrbujejo z informacijami, dobro seznanjeni s cilji in prioritetami vaše organizacije? DA NE ne vem Q7 - Kako se imenuje organizacijska enota, ki vašo organizacijo oskrbuje s strokovnimi informacijami? knjižnica informacijska služba informacijski center INDOK (informacijsko-dokumentacijska služba) drugo: Q8 - Ali menite, da knjižnica nudi zadostno podporo delovanju vaše organizacije? DA NE ne vem drugo: IF (3) Q8 = [1] ( DA ) Q9 - Ali menite, da knjižnica posredno z informacijsko podporo prispeva k: Možnih je več odgovorov razvoju organizacije sprejemanju boljših odločitev vodilnih delavcev uresničevanju strateških ciljev organizacije boljšim izidom poslovanja organizacije drugo: Q10 - Ali menite, da bi bila vaša organizacija lahko uspešna tudi brez knjižnice? DA NE ne vem drugo: Q11 - Kako sodelujete z vodjo knjižnice? Možnih je več odgovorov vodja knjižnice je član kolegija vodstva vodja knjižnice sodeluje pri reševanju informacijskih potreb organizacije vodja knjižnice je aktivno vključen v snovanje planov, vizije organizacije vodja knjižnice vam svetuje glede informacijske politike in dostopa do informacijskih virov vodja knjižnice je obveščen o delovanju organizacije in temu prilagaja informacijsko podporo N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 98 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C vodja knjižnice je aktivno vključen v PR organizacije vodja knjižnice sodeluje pri opravilih administrativno/pravne narave vodja knjižnice sodeluje pri ostalih dejavnostih organizacije drugo: Q12 - Ali so poslanstvo in cilji knjižnice usklajeni s poslanstvom in cilji celotne organizacije? DA NE ne vem drugo: Q13 - Ali so poslanstvo in cilji knjižnice vključeni v strateške in letne načrte organizacije? DA NE ne vem drugo: Q14 - Kako so določena finančna sredstva za delovanje knjižnice? Možnih je več odgovorov na podlagi zakonskih določil in uredb na osnovi načrta delovanja knjižnice v okviru skupnega načrta organizacije izračunajo se pavšalno na podlagi proračuna organizacije knjižnica nima vpliva na odločanje o finančnih sredstvih drugo: Q15 - Kako izbirate kadre za knjižnico? Možnih je več odgovorov z zunanjimi kadrovskimi razpisi z internimi razpisi z obsežnim selekcijskim postopkom zadolžite delavca organizacije, da dodatno skrbi za knjižnico drugo: Q16 - Po katerih kriterijih izbirate vaše kadre v knjižnici? Možnih je več odgovorov formalna izobrazba s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti strokovni izpit iz bibliotekarstva diploma iz področja delovanja organizacije izkušnje z delom v knjižnici izkušnje s področjem delovanja vaše organizacije licenca za vzajemno katalogizacijo splošna uporabna znanja kandidata (tuji jezik, programiranje ...) drugo: N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 99 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C Q17 - Ali pričakujete, da se bo zaposleni v knjižnici izobraževal tudi na drugih področjih, ne le v knjižničarstvu? DA NE ne vem drugo: IF (5) Q17 = [2] ( NE ) Q18 - Če ste odgovorili z NE, kaj je glavna ovira? Q19 - Ali so bile v knjižnici kakšne kadrovske spremembe v zadnjih petih letih? DA NE drugo: IF (6) Q19 = [1] ( da ) Q20 - Če DA, ali nam lahko zaupate katere? Q21 - Za katere namene vi osebno uporabljate knjižnico? Možnih je več odgovorov iskanje gradiva izposoja gradiva medbibliotečna izposoja gradiva redno obveščanje o informacijah, ki so pomembne za delovanje vaše organizacije informacijske poizvedbe z vašega področja delovanja urejanje osebne bibliografije informacijska podpora pri gradnji domače strani organizacije svetovanje glede objav v odprtem dostopu vnos rezultatov raziskav v digitalni repozitorij svetovanje glede avtorskih pravic obveščanje v zvezi z novimi razpisi za sofinanciranje, ki so relevantni za vašo organizacijo sodelovanje pri pripravah predlogov raziskovalno-razvojnih projektov pomoč pri pripravi informacijske politike organizacije informacijska podpora pri različnih dejavnostih organizacije (trženje, poslovanje, promocija storitev, N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 100 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C načrtovanje ...) svetovanje pri objavah brošur, letnega poročila, strategije in drugih publikacij organizacije izobraževanje na področju uporabe informacijskih virov, ki so pomembni za delovanje organizacije drugo: Q22 - Na letnem ocenjevanju uspešnosti delavca, ocenjujem knjižničarja(e): načeloma kot bolj uspešne od ostalih zaposlenih načeloma kot manj uspešne od ostalih zaposlenih brez večjih razlik drugo: Q23 - Prosimo, navedite kolikšen je koeficient EPZ (ekvivalent polne zaposlitve) celotne vaše organizacije Q24 - Prosimo, navedite kolikšen je koeficient EPZ (ekvivalent polne zaposlitve) knjižnice znotraj vaše organizacije Q25 - Osebno o knjižnici vaše organizacije menite: Q26 - Vaša organizacija je: privatno podjetje/gospodarska organizacija raziskovalni inštitut drugi javni zavod drugo: Q27 - Področje delovanja vaše organizacije: gospodarstvo kultura javna uprava znanost in tehnologija zdravstvo društva samostanske in druge cerkvene organizacije drugo: N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 101 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C PRILOGA 3: PRIKAZ GRAFIKONOV PO POSAMEZNIH PODROČJIH DELOVANJA SPECIALNIH KNJIŽNIC 1. AKTIVNI ČLANI (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Aktivni člani v specialnih knjižnicah s področja Aktivni člani v specialnih knjižnicah s področja znanosti gospodarstva 12000 6000 10000 5000 8000 4000 6000 3000 4000 2000 2000 1000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Aktivni člani v specialnih knjižnicah s področja Aktivni člani v vladnih specialnih knjižnicah kulture 8000 16000 7000 14000 6000 12000 5000 10000 4000 8000 3000 6000 2000 4000 1000 2000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Aktivni člani v specialnih knjižnicah s področja Aktivni člani v drugih specialnih knjižnicah zdravstva 6000 5000 2500 2000 4000 1500 3000 1000 2000 500 1000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 102 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 2. OBRATOVALNI ČAS NA LETNI RAVNI (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Obratovalni čas specialnih knjižnic s področja Obratovalni čas specialnih knjižnic s področja znanosti (v urah) gospodarstva 40000 12000 30000 10000 8000 20000 6000 4000 10000 2000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Obratovalni čas vladnih specialnih knjižnic Obratovalni čas specialnih knjižnic s področja kulture 25000 50000 20000 40000 15000 30000 10000 20000 5000 10000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 12000 Obratovalni čas v specialnih knjižnicah s področja Obratovalni čas v drugih specialnih knjižnicah zdravstva 10000 7500 8000 6000 7000 4000 6500 2000 6000 0 2007 2009 2011 2013 2015 5500 5000 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 103 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 3. PRIHODKI S STRANI MATIČNE ORGANIZACIJE (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Prihodki (v EUR) specialnih knjižnic s področja Prihodki v specialnih knjižnicah s področja znanosti - matična organizacija gospodarstva - matična organizacija 1.200.000,00 € 250.000,00 € 1.000.000,00 € 200.000,00 € 800.000,00 € 150.000,00 € 600.000,00 € 100.000,00 € 400.000,00 € 200.000,00 € 50.000,00 € 0,00 € 0,00 € 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2007 2009 2011 2013 2015 Prihodki (v EUR) v specialnih knjižnicah s področja Prihodki v vladnih specialnih knjižnicah - matična kulture - matična organizacija organizacija 1.000.000,00 € 400.000,00 € 800.000,00 € 300.000,00 € 600.000,00 € 200.000,00 € 400.000,00 € 100.000,00 € 200.000,00 € 0,00 € 0,00 € 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Prihodki v specialnih knjižnicah s področja zdravstva - matična organizacija Prihodki v drugih specialnih knjižnicah - matična organizacija 500.000,00 € 1.000.000,00 € 400.000,00 € 800.000,00 € 300.000,00 € 600.000,00 € 200.000,00 € 400.000,00 € 100.000,00 € 200.000,00 € 0,00 € 0,00 € 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 104 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 4. VSI PRIHODKI (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Vsi prihodki specialne knjižnice s področja Vsi prihodki v specialnih knjižnicah s področja znanosti gospodarstva 2.000.000,00 € 250.000,00 € 1.500.000,00 € 200.000,00 € 1.000.000,00 € 150.000,00 € 100.000,00 € 500.000,00 € 50.000,00 € 0,00 € 0,00 € 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Vsi prihodko specialnih knjižnic na področju Vsi prihodki v vladnih specialnih knjižnicah kulture 1.000.000,00 € 1.000.000,00 € 800.000,00 € 800.000,00 € 600.000,00 € 600.000,00 € 400.000,00 € 400.000,00 € 200.000,00 € 200.000,00 € 0,00 € 0,00 € 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Vsi prihodki v specialnih knjižnicah s področja Vsi prihodki v drugih specialnih knjižnicah zdravstva 500.000,00 € 1.000.000,00 € 400.000,00 € 800.000,00 € 300.000,00 € 600.000,00 € 200.000,00 € 400.000,00 € 100.000,00 € 200.000,00 € 0,00 € 0,00 € 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 105 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 5. REDNO ZAPOSLENI (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Zaposleni v specialnih knjižnicah s področja Redno zaposleni v specialnih knjižnicah s znanosti področja gospodarstva 50 40 20 30 15 10 20 5 10 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Zaposleni v specialnih knjižnicah s področja Zaposleni v vladnih specialnih knjižnicah kulture 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Zaposleni v specialnih knjižnicah s področja Zaposleni v drugih specialnih knjižnicah 12 zdravstva 25 10 20 8 15 6 10 4 5 2 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 106 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 6. ZAPOSLENI PO PODROČJIH SPECIALNIH KNJIŽNIC (V EPZ) (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Število zaposlenih delavcev v specialnih Zaposleni v specialnih knjižnicah s področja knjižnicah s področja znanosti (v EPZ) gospodarstva (v EPZ) 50 20 40 15 30 10 20 10 5 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Število zaposlenih delavcev v specialnih Vsi zaposleni v vladnih specialnih knjižnicah (v knjižnicah s področja kulture (v EPZ) EPZ) 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Zaposleni v specialnih knjižnicah s področja Zaposleni v drugih specialnih knjižnicah (v EPZ) zdravstva (v EPZ) 12 20 10 15 8 6 10 4 5 2 0 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2007 2009 2011 2013 2015 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 107 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 7. ZAPOSLENI STROKOVNI DELAVCI (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Strokovni delavci v specialnih knjižnicah s Strokovni delavci v specialnih knjižnicah s 40 področja znanosti področja gospodarstva 12 30 10 8 20 6 4 10 2 0 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2007 2009 2011 2013 2015 Strokovni delavci v specialnih knjižnicah s Strokovni delavci v vladnih specialnih področja kulture knjižnicah 30 40 25 30 20 15 20 10 10 5 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 8,5 Strokovni delavci v specialnih knjižnicah s Strokovni delavci v drugih specialnih področja zdravstva 8 knjižnicah 20 7,5 15 7 10 6,5 5 6 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 108 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 8. IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH (V URAH) (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Izobraževanje zaposlenih v specialnih Izobraževanje zaposlenih v specialnih 1000 knjižnicah s področja znanosti (št. ur) knjižnicah s področja gospodarstva (št. ur) 800 200 600 150 400 100 50 200 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Izobraževanje zaposlenih v specialnih Izobraževanje zaposlenih v vladnih specialnih knjižnicah s področja kulture (št. ur) knjižnicah (št. ur) 2000 600 500 1500 400 300 1000 200 500 100 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007200820092010201120122013201420152016 Izobraževanje zaposlenih v specialnih Izobraževanje zaposlenih v drugih specialnih knjižnicah s področja zdravstva (št. ur) 120 knjižnicah (št. ur) 100 600 500 80 400 60 300 40 200 100 20 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 109 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 9. ŠTEVILO UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJ (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Izobraževanje zaposlenih v specialnih Izobraževanje zaposlenih v specialnih knjižnicah s področja znanosti knjižnicah s področja gospodarstva 30 8 25 20 6 15 4 10 2 5 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Izobraževanje zaposlenih v specialnih Izobraževanje zaposlenih v vladnih specialnih knjižnicah s področja kulture knjižnicah 30 40 25 30 20 20 15 10 10 5 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Izobraževanje zaposlenih v specialnih Izobraževanje zaposlenih v drugih specialnih knjižnicah s področja zdravstva knjižnicah 6 30 5 25 4 20 3 15 2 10 1 5 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 110 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 10. ODHODKI V EUR ZA IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH V SPECIALNIH KNJIŽNICAH (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Odhodki za izobraževanje zaposlenih v specialnih Odhodki za izobraževanje zaposlenih v specialnih knjižnicah s področja znanosti knjižnicah s področja gospodarstva 10.000,00 € 1.200,00 € 8.000,00 € 1.000,00 € 6.000,00 € 800,00 € 600,00 € 4.000,00 € 400,00 € 2.000,00 € 200,00 € 0,00 € 0,00 € 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Odhodki za izobraževanje zaposlenih v specialnih Odhodki za izobraževanje zaposlenih v vladnih knjižnicah s področja kulture specialnih knjižnicah 3.500,00 € 10.000,00 € 3.000,00 € 8.000,00 € 2.500,00 € 2.000,00 € 6.000,00 € 1.500,00 € 4.000,00 € 1.000,00 € 500,00 € 2.000,00 € 0,00 € 0,00 € 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 800.000,00 € Odhodki za izobraževanje zaposlenih v drugih Odhodki za izobraževanje zaposlenih v specialnih 700.000,00 € specialnih knjižnicah knjižnicah s področja zdravstva 600.000,00 € 500.000,00 € 2.500,00 € 400.000,00 € 2.000,00 € 300.000,00 € 1.500,00 € 200.000,00 € 1.000,00 € 100.000,00 € 500,00 € 0,00 € 0,00 € -100.000,00 € 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 111 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 11. BIBLIOGRAFSKA OBDELAVA GRADIVA (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Bibliografska obdelava gradiva v specialnih Bibliografska obdelava gradiva v specialnih knjižnicah s področja znanosti 12000 knjižnicah s področja gospodarstva 10000 500 8000 400 6000 300 200 4000 100 2000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007200820092010201120122013201420152016 Bibliografska obdelava gradiva v specialnih Bibliografska obdelava gradiva v vladnih knjižnicah s področja kulture specialnih knjižnicah 5000 5000 4000 4000 3000 3000 2000 2000 1000 1000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Bibliografska obdelava gradiva v specialnih Bibliografska obdelava gradiva v drugih 6000 knjižnicah s področja zdravstva specialnih knjižnicah 5000 2000 4000 1500 3000 1000 2000 500 1000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 112 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 12. ŠTEVILO IZPOSOJENIH ENOT GRADIVA (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Izposoja v specialnih knjižnicah s področja Izposoja v specialnih knjižnicah s področja znanosti 60000 gospodarstva 50000 8000 40000 6000 30000 4000 20000 2000 10000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007200820092010201120122013201420152016 Izposoja v specialnih knjižnicah s področja Izposoja v vladnih specialnih knjižnicah kulture 100000 600000 80000 500000 60000 400000 300000 40000 200000 20000 100000 0 0 2007200820092010201120122013201420152016 2007 2009 2011 2013 2015 Izposoja v specialnih knjižnicah s področja Izposoja v drugih specialnih knjižnicah zdravstva 10000 120000 8000 100000 6000 80000 60000 4000 40000 2000 20000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 113 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 13. MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Medknjižnična izposoja specialnih knjižnic s Medknjižnična izposoja v specialnih knjižnicah področja znanosti s področja gospodarstva 20000 5000 15000 4000 3000 10000 2000 5000 1000 0 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2007 2009 2011 2013 2015 -1000 Medknjižnična izposoja specialnih knjižnic s 5000 Medknjižnična izposoja v vladnih specialnih področja kulture knjižnicah 4000 1200 3000 1000 2000 800 1000 600 400 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 200 0 2007 2009 2011 2013 2015 Medknjižnična izposoja v drugih specialnih Medknjižnična izposoja v specialnih knjižnicah knjižnicah s področja zdravstva 1000 6000 5000 800 4000 600 3000 400 2000 200 1000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 114 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 14. ORGANIZACIJA PRIREDITEV (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Število prireditev v specialnih knjižnicah s Število prireditev v specialnih knjižnicah s 50 področja znanosti področja znanosti 40 1,2 1 30 0,8 20 0,6 0,4 10 0,2 0 0 -0,2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Število prireditev v specialnih knjižnicah s Število prireditev v vladnih specialnih področja kulture knjižnicah 25 50 40 20 30 15 20 10 10 5 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Število prireditev v specialnih knjižnicah s Število prireditev v drugih specialnih področja zdravstva knjižnicah 4 1 0,8 3 0,6 2 0,4 1 0,2 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 -1 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 115 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 15. UDELEŽENCI IZOBRAŽEVANJ, ORGANIZIRANIH V SPECIALNIH KNJIŽNICAH (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK. Izobraževanje uporabnikov v specialnih Izobraževanje uporabnikov v specialnih knjižnicah s področja znanosti knjižnicah s področja gospodarstva 800 800 600 600 400 400 200 200 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Izobraževanje uporabnikov v specialnih Izobraževanje uporabnikov v vladnih knjižnicah s področja kulture specialnih knjižnicah 400 800 300 600 200 400 100 200 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 2007 2009 2011 2013 2015 Izobraževanje uporabnikov v specialnih Izobraževanje uporabnikov v drugih specialnih knjižnicah s področja zdravstva knjižnicah 800 600 800 600 400 400 200 200 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 116 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 16. PRIRAST NASLOVOV KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V SPECIALNIH KNJIŽNICAH (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Prirast knjižničnega gradiva v specialnih Prirast knjižničnega gradiva v specialnih 12000 knjižnicah s področja znanosti knjižnicah s področja gospodarstva 10000 10000 8000 8000 6000 6000 4000 4000 2000 2000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Prirast knjižničnega gradiva v specialnih Prirast knjižničnega gradiva v vladnih knjižnicah s področja kulture specialnih knjižnicah 15000 12000 10000 8000 10000 6000 4000 5000 2000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Prirast knjižničnega gradiva v specialnih Prirast knjižničnega gradiva v drugih specialnih 6000 knjižnicah s področja zdravstva knjižnicah 5000 4000 4000 3000 3000 2000 2000 1000 1000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 117 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 17. ODHODKI SPECIALNIH KNJIŽNIC ZA NAKUP GRADIVA (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Odhodki za nakup gradiva v specialnih Odhodki za nakup gradiva v specialnih knjižnicah s področja znanosti 500.000,00 € knjižnicah s področja gospodarstva 200.000,00 € 400.000,00 € 150.000,00 € 300.000,00 € 100.000,00 € 200.000,00 € 50.000,00 € 100.000,00 € 0,00 € 0,00 € 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Odhodki za nakup gradiva v specialnih Odhodki za nakup gradiva v vladnih specialnih knjižnicah s področja kulture knjižnicah 120.000,00 € 800.000,00 € 100.000,00 € 600.000,00 € 80.000,00 € 60.000,00 € 400.000,00 € 40.000,00 € 200.000,00 € 20.000,00 € 0,00 € 0,00 € 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Odhodki za nakup gradiva v specialnih Odhodki za nakup gradiva v drugih specialnih knjižnicah s področja zdravstva knjižnicah 800.000,00 € 500.000,00 € 600.000,00 € 400.000,00 € 300.000,00 € 400.000,00 € 200.000,00 € 200.000,00 € 100.000,00 € 0,00 € 0,00 € 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 118 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 18. TEKOČE NAROČENI NASLOVI SERIJSKIH PUBLIKACIJ V SPECIALNIH KNJIŽNICAH (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Tekokče naročeni naslovi serijskih publikacij v Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij v specianih kjižnicah s področja znanosti specialnih knjižnicah s področja gospodarstva 100000 5000 80000 4000 60000 3000 40000 2000 20000 1000 0 0 -20000 2007 2009 2011 2013 2015 -1000 2007 2009 2011 2013 2015 Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij v Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij v specialnih knjižnicah s področja kulture vladnih specialnih knjižnicah 4000 2500 3000 2000 1500 2000 1000 1000 500 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Tekoče naročene serijske publikacije v Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij v specialnih knjižnicah s področja zdravstva drugih specialnih knjižnicah 10000 4000 8000 3000 6000 4000 2000 2000 1000 0 -2000 2007200820092010201120122013201420152016 0 2007 2009 2011 2013 2015 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 119 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 19. UPORABA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V SPECIALNIH KNJIŽNICAH (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Uporaba knjižničnega gradiva v specialnih Uporaba knjižničnega gradiva v specialnih 25000 knjižnicah s področja znanosti knjižnicah s področja gospodarstva 1500 20000 15000 1000 10000 500 5000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007200820092010201120122013201420152016 Uporaba knjižničnega gradiva v specialnih Uporaba knjižničnega gradiva v vladnih knjižnicah s področja kulture specialnih knjižnicah 100000 15000 80000 10000 60000 40000 5000 20000 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Uporaba knjižničnega gradiva v specialnih Uporaba knjižničnega knjižnega gradiva v knjižnicah s področja zdravstva drugih specialnih knjižnicah 2000 15000 1500 10000 1000 500 5000 0 0 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 -500 2007 2009 2011 2013 2015 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 120 | stran N U K | R A Z I S K A V A S L O V E N S K I H S P E C I A L N I H K N J I Ž N I C 20. NETO UPORABNA POVRŠINA SPECIALNIH KNJIŽNIC (Vir: Slovenske knjižnice v številkah. Poročilo za leto 2010-2015; Slovenske knjižnice v številkah 2016 [v pripravi], Center za razvoj knjižnic NUK) Neto uporabna površina specialnih knjižnic s Neto uporabna površina v specialnih področja znanosti 4000 knjižnicah s področja gospodarstva 1050 3000 1000 2000 950 900 1000 850 0 800 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2007 2009 2011 2013 2015 Neto uporabna površina v specialnih Neto uporabna površina v vladnih specialnih knjižnicah s področja kulture knjižnicah 5000 2500 4000 2000 3000 1500 2000 1000 1000 500 0 0 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 Neto uporabna površina v specialnih Neto uporabna površina v drugih specialnih knjižnicah s področja zdravstva knjižnicah 800 680 780 670 760 660 740 650 720 700 640 680 630 2007 2009 2011 2013 2015 2007 2009 2011 2013 2015 N A R O D N A I N U N I V E R Z I T E T N A K N J I Ž N I C A 121 | stran