Leto IX., št. 41 („jutro" xvn., st. 236 a) ponedeljek w^iuvuutvu. L-jUi.i jruitt, u-uaiijeva ullCfc a. — 1'eleton št. ai22, 3123, S1Z4, 3125, 3126. tnserauil oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova ui. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. PooruLimca Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teleton št. 190. Podružnica Jesenice: Pn Kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-jartnerta. Po razpustu Ponedeljska izdaja ST V AVSTRIJI „življenje In svet" Cena ž Din Ureontfttvo: Ljubljana: Knafljeva ulica ». Teleto» fit. 3122. 3123, 3124, 3125 Ü» 3136 vsaV poneueljeü zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po poŠt prejrmana Din po raznašal-cib dostavi iena Din 5.- mesečni Maxibor: Gosposka ulica 11. Telefo». Št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65 Rokopi3i se ne vračalo. — Oglasi p» tarifo. Heunwe Dunaj, 11. oktobra, p. Avstrijska vlada je po dolgotrajnih posvetovanjih včeraj sprejela zakon, s katerim se razpu-šča Heimwehr in ostale slične napol vojaške organizacije. Ta ukrep viade je izzval veliko senzacijo ne samo v avstrijskih, marveč tudi v mednarodni javnosti. Dr. Schuschnigg je na ta način odredil likvidacijo pokreta, ki je bij v polpretekli dobi njegova glavna zaelomba. Heiimvehr je pri znanih julijskih dogod-lrih, ko so se uprli socialisti, rešila režim in preprečila likvidacijo avstrijskega kierikajizma. Sedaj, ko se čutijo avstrijski klerikalci ob podpori Mussolini.ja dovolj močne, pa so se otresli svojih naj-vernejših zaveznikov, boječ se, da ne bi nekega dne terjali oblast zase. Protestne demonstracije heimwehrovcev Ukrep vlade je izzval v avstrijski javnosti bojazen, da bo prišlo do odpora Heimwehra, ki šteje okrog 60.000 članov in ki je docela vojaško organiziran in oborožen. Vlada je zaradi tega že pred objavo svojega sklepa izdala obsežne varnostne ukrepe ter alarmirala vso vojsko, po'icijo in žandarmerijo. Kljub temu, da je knez Starhemberg lojalno priznal ukrep oblasti in pozval svoje pristaše, naj se mu pokorijo, pa je prišlo v mnogih krajih do odpora. Na Dunaju se je zbralo sinoči par tisoč heimwehrovcev, ki so priredili pred parlamentom bučne demonstracije. Takoj pa je nastopila policija, ojacena z vojsko ter je demonstrante razgnala, kolovodje pa aretirala. Vsi heimwehrovski voditelji so postavljeni pod policijsko nadzorstvo. Tudi v Grazil in drugih podeželskih mestih je prišlo do sličnih demonstracij. Ali bo Heimwehr prostovoljno oddal orožje ? Največjo skrb zadaja sedaj policijskim oblastem dejstvo, da razpolagajo heimwehrovci z velikimi množinami orožja, ki so jim ga svoje časno državne oblasti tako radodarno delile. Heimweb rovoi so že te krat, ko je meseca maja dr. Schuschnigg izvagonira! iz vlade kneza Starhemberga, zagrozili, da ne bodo dopustili razpusta te organizacije, ter da se bodo z orožjem uprli. Državne oblasti bodo morale zaradi *ega postopati skrajno previdno, da ne pride do nera žel jenih dogodkov. Be?H?a se bi? nadaljevala podialn» Pozornost je vzbudilo tudi dejstvo, da knez Starhemberg v svoji sinočnji pvo-klamaeiji članom Heimwehra ni niti z be sedico omenil prestopa heimwehrovcev v frontno milico Schuschniggove patriotske fronte, kakor bi to želela vlada. Pač pa naglašajo v heinrvvehrovskih krogih, da bodo heiimvehrovske organizacije ostale neokrnjene ter da bodo mimo oblasti razvijale ilegalnim potom akcijo za dosego svojih ciljev. Na ta način se bo stesilo ilegalnih organizacij, ki je že sedaj ogromno, še boli povečalo, ker se bodo tajnim organizacijam hitierjevcev, socialistov in komunistov, pridružile sedaj še številne organizacije razpršenega Heimwehra. Zelo je verjetno, da se bo do v podtalni borbi proti avstrijskemu režima sedaj združili heimwehrovci in bitler jevci, kar utegne ustvariti zelo nevaren položaj in še večjo notranjo politično napetost. Odmev v javnosti Velik del javnosti pa odobrava namero vlade, da na ta način ukine razne oborožene formacije s strankarsko političnim obeležjem, ki so dosedaj često r.a zelo neprijeten način uveljavljale sv-4 vpliv. Dvomijo pa, da je način, kako se je to zgodilo neprimeren ter da ne bo dovedel do zaželjenega cilja. Dunajski listi, ki so navezani na ofi-cijelne komentarje, seveda soglasno pozdravljajo ukrep v'ade in apelirajo na heimwehrovee, naj iz zunanje političnih interesov ne delajo težav vladi. V ostalem pa pišejo, da je imel Heimwehr velike zasluge v preteklosti, da "'a je sedaj moč državne oblasti že tako u.trie-na, da posebne oborožene organizacije niso več potrebne. »Reichspoost« piše, de ie mednarodni položaj skrajno napet in da zaradi tega avstrijska vlada ni mogla nadalje mirno gledati na razkroj v Keimwehru, ki .bi mogel povzročiti zelo nevšečne dogodke in pahniti Avstrijo v nove zmede. Zato je bil ukrep vlade por olnoma v skladu z interesi države. Berlin, 11. oktobra, p. Nemški listi pozdravljajo razpust Heimwehra in na- varnostnim ukrepom vlade se boje, da bo tega odpora heimwehrovcev — Voditelji olicijskim nadzorstvom glašajo, da je bil baš Heimwehr tisti, ki je povzročil največji razdor med Avstrijo in Nemčijo. Heimwehrovski pokret v Nemčiji nikdar ni užival simpatij, ker ni bil izraz razpoloženja avstrijskega prebivalstva, marveč umetno ustvarjena organizacija, ki je dobivala navodila in tudi denarna sredstva iz tujine. Po mnenju »Angriffa« predstavlja razpust Heimwehra znaten korak na poti k notranjem pomirjen.iu v Avstriji ter bo ta ukrep avstrijske vlade po pričakovanju nemške javnosti dovedel tudi do pomir-jenja med vlado in najmočnejšo opozicijsko skupino, to je avstrijskimi hitler-jevci. Beograjski razgovori Včeraj sta imela dolgo konferenco dr. Stojadinovič in Antonescu, danes pa se bo razgovorov udeležil tudi predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov Beograd. 11. oktobra p. Rumunski zunanji minister Antonescu, ki je prišel včeraj v Beograd, ee ie danes podal na Oplenac, kjer se je poklonil na grobu kralja Aleksandra. Na povratku öe je ustavil na Avali in je položil venec tudi na grob Neznanega junaka. Na Avalj ga je pričakoval predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je njemu na čast priredil intimno kosilo. Popoldne sta se dr. Stojadinovič in Antonescu sestala v kabinetu zunanjega ministrstva, kjer sta razpravljala o vseh aktualnih mednarodnih problemih, zlasti o onih, ki se tičejo obeh držav. Zve* čer je predsednik vlade priredil na čast ru-munskemu državniku gala*večerjo v Gardij-skem domu. Pri tej priliki sta izmenjala prisrčne zdravice. Po večerji je bil velik sprejem. Ženeva, 11. oktobra AA. Snoči je velik del delegatov zapustil Ženevo. Po zaključku zasedanja skupščine DN je odpotoval tudi bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Georgi ie Kjuseivanov. Bolgarski ministrski predsednik se je odpeljal iz Ženeve v vagonu stalnega delegata Jugoslavi« je pri DN dr. Ivana Subotiča. V tem vagonu se je peljal do Lausanne, kjer je prestopil v simplonski ekspres in se odpeljal dalje proti Jugoslaviji. Bolganskega ministrskega predsednika je na poti iz Ženeve spremljal minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovic. Z njim se je od* peljal tudi stalni delegat Bolgarije pri DN dr. Morivčilov ter Šef njegovega kabineta. Ministrski predsednik Kjuseivanov prispe jutri zjutraj v Beograd, kjer bo imel sestanek z dr. Stojadinovičem- Korošci so desetič zborovali v Celju Žalostno stanje za mejo, neizpoljnene obljube, nasilja Celje. 11. oktobra. V soboto na predvečer svojega občnega zbora je priredil Klub koroških Slovencev v Ljubljani koio&ki večer v gornjih prostorih Narodnega doma. Kakor vsako leto, so bili tudi letos vsi prostori polni. Poleg Ko-raščev so bili navzoči tudi zastopniki aiutine občine, sreskega načelstva in predstoj-ništva mestne policije. Predsednik Kluba koroških Slovencev državni tožilec g. dr. Julij Fellacher iz Ljubljane je po pozdravnih besedah poročal o razmerah na Koroškem. Primerjal je gospodarske in druge ugodnosti nemške manjšine v Jugoslaviji s težkim položajem Slovencev na Koroškem. Koroškim Slovencem se godi tako slabo, ker smo mi preveč popustljivi in premalo dosledni. Spoštujmo Nemce in njih \ kulturo, isto zahtevamo od Nemcev tudi I glede nas samih. To je predpogoj za ua- i predek v tem predelu Srednje Evrope. I Župnik g- dr. Janko Arnejc je govoril o značaju koroških Slovencev ter o razliki domačega in duševnega življenja značajnih koroških Slovencev in odpadnikov. Orisal je mirni značaj zavednega koroškega Slovenca Ln vpliv tega značaja na milino koroške narodne pesmi, ki je pravi odra'/, duše zavednega koroškega Slovenca. Oktet Ljubljanskega Zvona je lepo zapel več koroških narodnih in umetnih pesmi. Po pri-godni deklamaciji klubovemu častnemu članu in dobrotniku, uglednemu znanstve-rrku vladnemu svetniku g. Emilijanu Lile-iwU ob njegovi Soletniei je bilo med navdušenimi ovacijami izročeno slavljencu spominsko darilo v obliki miniature Knežjega, kamna na marmornatem podstavku, ki ga je izdelala ljubljanska tvrdka Toman. Dram ski prizor »Kres« je slikal življenje naše mladine na Koroškem, ki raste brez svoje šole. Sledil je 10. oktobru primeren resen družabni večer, ki ga je poživljalo ubrano petje okteta Ljubljanskega Zvoua pod vod-s;vm g. Doreta Matula. V nabito polni opatijski cerkvi je bral župnik in kiubov prvi podpredsednik g. dr. Arnejc mašo za klubove člane, ki so umrli v preteklem poslovnem letu. Pri maši je pel žalne oesmi o k te.- Ljubljanskega Zvona. orglal pa je koroški rojak g. prof. Luka Kramolc. Ob 9. dopoldne se je pričel v Narodnem domu 8. letni občni zbor Kluba koroških Slovencev, obenem deseta koroška prireditev v Celju. Kljub slabemu vremenu se je zbralo okrog 80 delegatov in članov iz vse Slovenije. Navzoči so bili tudi klubov častni član vladni svetnik g. Lilek. mnogo zastopnikov oblasti ter prosvetnih in narod no-obrambnili društev. Občni zbor je trajal tri ure. Referati funkcionarjev so bili na višku. Predsednik g. dr. Fellacher je po pozdravnih besedah prečital okrog 20 pi? menih in brzojavnih pozdravov. Poslani sta bili vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Pe- tru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Predsednik se je spomnil v preteklem poslovnem letu umrlih klubovih članov, med dragimi prvega klubovega častnega člana Franceta Grafenauerja. dobiotnika slovenskih koroških dijakov zdravnika dr. Karla Pečnika, dravograjsekga proéta Volbenka Serajnika, predvsem pa nesrečne žrtve nemške raznarodovalne politike na Koroškem. kmeta-pevca Miheja Habiha iz Hodiš nad Vrbskim jezerom. Sledilo je poročilo o razmerah na Koroškem v zadnjih letih, ki so preko naselij v Pokrčah. Radišah. Kotmari vesi, Dobrli ve-si in pri Sv. grobu nad Pliberkom po svojih okolnostih do ved/* do političnega umora v Škofčah, ter o dolgi vrsti nei7.poIjnje-nih obljub, ki so jih dali koroškim Slovencem najvišji činitelji v Avstriji. Poročili tajnika in blagajnika sta pričali o vsestranskem podrobnem delu te naše vzorne kulturne organizacije. Tajnik je naglasih da klub odklanja vsako brezplodno besedičenje o iredentizmu in da se osredo-točujejo vsi klubovi napori V tem. da pomaga, da ne propadejo slovenska kultura, slovenski jezik in slovenska pesem na Koroškem. Pri vsem spoštovanju, ki ga goji slovenski narod do nemške knlture. upravičeno zahteva, da prenehajo merodajni činitelji na Koroškem s sedanjim, kulturnega enaroda nevrednim gojenjem odpadništva. ki bo po svojih posledicah bolj v škodo Nemcem samim, kakor pa koroškim Slovencem. Iz blaga jnikovega poročila je bilo razvidno. da je članstvo v preteklem letu naraslo za SO in da je ostal denarni promet po zs-slugi dobro discipliniranega članstva ter vestno delujočih pododbornikov in zaupnikov na dosedanji višini. Občni zbor so pozdravili vsi navzofini zastopniki društev, v posebno vznesenih bese« dali pa je spregovril časini člun vladni svetnik g. Emilijan Lilek, ki je opozarjal na zglede v zgodovini, ko 6o narodi z vztrajnim delom in trdno voljo sami kovali svojo uso* do in se do dolgih borbah osamosvojili. Opozarjal ie na zglede Čehov, vojakov iiircev, predvsem pa na veliko trpljenje in borbe srbskega naroda, preden se je otrese I suženj» stva. Iz tega bi se morali mi, pa tudi Nemci kaj naučiti. Po poročilih predsednikov pododborov in soglasni razrešnici osrednjemu i odboru so bile volitve. Za predsednika ie ! bil ponovno izvoljen državni tožilec dr. Julij j Fellacher iz Ljubljane, za podpredsednika pa 1 župnik dr. Janko Arnejc iz Trstenika na Gorenjskem, ravnateljica ljubljanske dekli« ške realne gimnazije dr. Ansela Piskerni-kova in višji državni tožilec dr. Luka Kra* vina iz Ljubljane?; za predsednika mariborskega pododbora industrijec Ivan Hoch m ti b ler, za Celie primarij dr. Jakob Rebernik. na Jesenicah posestnik Jakob Javornik. /a Prevalje dr. Blaž Rajliman in za Trbovlje Franc Staudeger. Ostali odbor je ostal nespremenjen. Svečanost na Jesenicah Lepo uspelo odkritje spomenika Viteškemu kralju Z veliko slovesnostjo, ki se je je poleg številnega zastopstva naših izseljenih delavcev iz Francije udeležila vsa zgornja Gorenjska, smo dopoldne cdkrili ■spomenik kralju Aleksandru I. Uedin telju. Xa Je-senicah se je zbralo ijudst/u kakor še pri nobeni priložnosti in je odkritje tega spomenika izpričalo. kak0 is-rena je bila ljubezen do blagopokojpcga kralja posebno v tem gorenjskem kotu. Svoj poseben pomen pa ima novi spomenik v tem, da je bil postavljen no. iniciativo in s prispevki naših delavcev v Franciji> katerih ljubezen do domovine in spoštovanje do pokojnega kralja sta omigočda. da .so si od dela svojih žuljavih rok cdtrgavali vse dotlej, da so zbrali zadostno vsoto za uresničenje svojih patriotičnih čustev in želja. Člani saveza jugoslovanskih delavcev ^Kraljevič Andrej^ iz Francije so imeli prvotno namen, da postavijo ta spomenik na Hrušici takoj ob tunelu, da bi jih ob prihodih v domovino kraljev lik pozdravil takoj Db vstopu na jugoslovanska tla. Na Hrušici pa nikakor ni bilo mogoče najti pr-memega sveta in ker se tam vlaki ne ustavljajo, je jeseniška občina predlagala prostor v mestu, na trgu pred narodno šolo, ki že nosi ime velikega pokojnika, nakar so naši rojaki iz Francije tudi pristali. Tako jc naše uiiarjo gorenjsko mesto dobilr> spomenik, ki jc v Jugoslaviji drugi postavljen od delavcev in prvi, ki so ga postavili tisti, ki jim d. movina ni megla dati kruha. Spomenijr kralju Aleksandru I. na Jesenicah bo zato najčistejši simbol domovinske ljubezni našega delavca, ki svoje rodne zemlje ne more nikoli pozabiti, čeprav ga je življenje požene še tako daleč od nje. Jesenice so bile že cd sno5i vse v zastavah. Posebno lepo in okusno so okrasili narodno šolo in ves trg pred njo, ki so ga zregulirali in obdali z novo ograjo. Slavnost je otvoril jeseniški župan g. Jože žabkar, ki je zlasti pozdravil zastopnika kralja Petra U-, majorja L planinskega potka v Mojstrani g. Dežmana ln zastopnika g. bana, obmejnega komisarja, g. Milana Vohinca. Za županom je govoril častni predsednik, organizator in vodja saveza iz Francije, g. Anton Glavnik, ki je poudaril ljubezen jugoslovanskih delavcev iz Francije do pokojnega kralja, ljubezen, ki so ji dali danes najlepši izraz. Vrstili so se številni govorniki, sodelovale so štiri godbe in pevska društva, častna četa I. pla-iinskega polka pa je med odkritjem oddala častno salvo, ki se ji je pridružilo streljanje iz možnarjev po okoliških gričih. Ko je izročil častni predsednik g. Glavnik spomenik v varstvo jeseniškemu županu, so položil; zastopnici društev in organizacij pred spomenik toliko vencev, da so mu vse znožje dobesedno zakrili s cvetjem, Eno uro je trajal mimohod udeležencev, med katerimi je bilo poleg godbe I. planinskega polka tudi mnogo četni kov ; posebno velik0 število Sokolov v kroju, gasilcev in slikovitih narodnih ncš. Pozornost so zbujali četniki in narodno odbra-naši v krojili ter kraljevi dvorni lovci s pus ami. ki so med odkritjem tudi oddali častno salvo. Med njimi so bili v prvi vrsti osebni lovci pokojnega vladarja. Največje pozornosti so bili seveda deležni naši izseljenci s približno trideset prapori svojih društev. K odkritju se jin je pripeljalo 70 in bodo vsi nadaljevali pot na Oplenac. Dolgo povorka je obšla mesto, definirala mimo spomenika i i se spet vrnila na trg, koder je šla pozdravljajoč mimo skupine naših izseljencev s svojimi prapori. Kljub slabemu vremenu je bila vsa slavnost na moč manifestanti^ in je, kakor je že v svojem govoru poudaril brat Jaka špicar iz Radovljice, pokazala, kako močno priljubljen je bil pokojni vladar pri vseh, ne Qziraje se na politično ali versko prepričanje. Spomenik je delo kiparja Petra Lobode, ki je z njim ustvaril doslej naš najlepši in najokusTiejši kraljev spomenik, čigar odlika je kar monumentarla preprostost, ki na gledaica učinkuje. Kraljevo bronasto poprsje stoji vrhu dveh po pet metrov visokih stebrov iz dalmatinskega marmorja. Pod pop rs jem stoji na spodnjem širšem stebru dvoglavi bronasti orel z državnim grbom, v kamenju pa je vklesano z zlatimi črkami posvetilo; Viteškemu kralju 'Aleksandru Uedinitelju — Savez jugoslovenskih radnika ^Kraljevič Andrej« v Franciji — z društvi iz krajev; Amne-ville, Aumetz, Audome le Tiehe. Bouligny, Clouange, Crusnes, Colone sur Marne, Crutzwald, Dudelange, Eisisheim, Girau-mant, Hagondance, Homecourt, Hayange, Hottange-Grande, Jean d' Are, L' Höpital, Lusse, Metz, Merlebach, Meyemore-Gran-de, Pompey, Rohrbach, Rèhon, St. Marie aux Mines, St. Marie aux Chénes, Stiring-Wendel, Sochaux, Th(jne le Thil, Thion-ville, Tucqueguieux, Vitry le Francois, Voknerange les Mines, Villerupt, St. Quentin, Walleroy. popoldne je odbor priredil v Sokolskem domu slavnostno akademijo. V obrambi je ustrelil brata Družinska žaloigra v Podgradu pri Zalogu Ljubljana, 11. oktobra V Podgradu pri Zalogu se je snoči dogo« dil obžalovanja vreden dogodek. Brat je u>trelii brata, ker je samo na ta način lahko ohranil celo družino pred surovežem. Sani pa je pri tem dobil smrtno nevarno poškodbo, zaradi katere so ga morali ]adrno pres peljati v ljubljansko bolnišnico. V Nalarjevi družini v Podgradu 30. so t lepj slogi živeli mati in dva sinora. Tretji brat Jernej pa se Je odvrgel od familjje in je večkrat prihajal domov pijan in podivjan. V takem stanju je grozil v«ej družini. Tudi snoči je prišel domov ves srdit. Najbolj je imel piko na svojega brata Alojza, ki je iz-ut-en za kolarja in star 23 let. Začel ga je izs zi rati, obenem pa je grozil tudi materi ia drugemu bratu. V srditosti je potegnil no* in sunil Alojza v hrbet. Pred podivjancem so tedaj zbežali ma tj in oba sinova. Našli so za. vetje v tovarni kausky. Hudo ranjen je Alojz krvavel, toda Jerneju to še ni bilo dos stL Pritiskal je za družino in grozil, da bo vse poklal. V skrajni obrambi je tedaj ranjeni Alojz potegnil samokres in je Jerneja ustrelil naravnost ? glavo. Jernej se je zgrudil na me» stu mrtev. Spravili eo ga v mrtvašnice. Alojza pa so prepeljali ljubljanski reševalci v bolnišnico. Danes je orožništvo iz Vevč pos izvedo vaio o podrobnostih te žalostne tragedije v Nalarjevj družini. Nj« Vel« kraljica odpotovala v Rumunijo Beograd, 11. oktobra. AA. Nj. Vel. rumunska kraljica Marija in Nj. Vel. kraljica Marija sta danes odpotova'i v Rumunijo. Odpeljali sta se ob 8.45 z vtekom z železniške postaje Beograd-Dunav. Občinske volitve V dravski banovini Včeraj so se vršile občinske volitve tudi v nekaterih občinah drav&ke banovine. V ve* likem številu občin, kjer bi ee imele vršiti to nedeljo, so bile volitve v zadnjem trenutku odgodene. Vršile so se samo v dveh občinah, in sicer v RogaSki Slatini in v Loškem potoku. Rezultati so bili naslednji: Rogaška Slatina: volilnih upravičencev 1-72, volitev pa se je udeležilo 718 volih cev. Vloženi sta bili dve Iteti, in sicer JPZ in lista združene opozicije. JRZ je dobila 423, združena opozicija pa 295 glasov. Loški potok; volilnih upravičencev 7l">, volilo je 548, t j. 75 odstotkov. Lista JRZ je dobila HM. opozicija pa 182 glasov. V vrbaski banovini Ranjaluka, 11 oktobra p Danes so bile v 159 občinah vrbaske banovine občinske volitve. Skupno je bilo postavljenih 465 kandidatnih list, od katerih je pripadalo 221 JRZ, 244 pa opozicijskim skupinam. Glaso* vanje se je pričelo ob 8. zjutraj in je trajalo do 6. zvečer. Volilci so v varnem spremstvu v velikem številu prihajali na volišča in oddajali 6voje glasove. Volitve so potekle v glavnem m'rno. rezultati bodo znani šele pozno ponoči. Zmaga JRZ je sigurna. Letalski dan v Beogradu Beograd, 11. oktobra p. Tukaj je bil danes velik letalski dan, pri katerem je bila «ve* čana posvetitev 52 zastav pomladka Aero-kluba. Svečanosti so pri^ioetvovali predstav* niki oblasti ter mnogoštevilna publika. Po blagoslovitvi je bil prirejen letalski miting, ki mu je prisostvovala vsa beograjska šolska mladina. Letalci so izvršili napad na ma.-kirano naselbino ter pokazali razne dru* ge letalske spretnosti. V nianife«tacijski po-vorki je sodelovalo nad 15 tisoč ljudi. Objave Za včeraj napovedane konjske dirke na Fužinah se zaradi razmočenega dirkališča niso mogle vršiti in so preložene na prihod* njo nedeljo, 18. oktobra. L^K ja-. Ijja: Zaradi odigran ja šahovske bit« ke med LŠK in šahovskim klubom Št. Peter. se morajo javiti drevi ob 19.30 v klub* skeni lokalu gg.: Cibic. Furlani. dr. Gabrov-šek. Gerzinič. Iskra. Okoren. Peterman, Preinfalk. inž. Prek. Sikošek, inž. Weise in Milan Vidmar ml. Zavarovanci „Feniksa" v Sloveniji so osnovali svoje društvo Kako naj se zaščiti premoženje, ki gre v milijon« Ljubljana. 10. oktobra Ko so se letos pomladi razširile govorice. da je zavarovalna družba »Feniks« na Dunaju propadla se ie polastila tudi jugoslovenskih zavarovancev največja skrb in vznemirjenost Izvedelo se je. da se nahaja premoženje te družbe večinoma izven naše države in da so premijske rezerve za jugoslovenske zavarovanj- v naš državi naravnost malenkostne. Bat se trlo. da izgubijo jugoslovenski »Feniksovi<» zavarovanci vse, kar so v dolgih letih plačali na premijah, bati pa se ie bilo celo več. da namreč popolnoma propade zoupsnie ▼ zavarcvalniš-vo sploh Negotovost ]e bila tem. večja. ker od nobene poklicane «trani dolgo časa n' b'lo nobenega avten- tičnega pojasnila. Vlada je objavila konec aprila le uredbo s katero je začasno ukinila nekatere pravice zavarovancev in je zaščitila »Feniks« pred eksekucijami «n konkurzom. sicer se pa dolgo n' dalo nič točnega izvedeti Javnost: se je polastila razburjenost, ki so jo netile vse mogoče fantastične vesti, zavarovanci pa s« bi' v težki dilemi ker niso vedeli. al; nai plačujejo še naprej tekoče premije, ab bodo dobili zavarovalno dobo. skratka, vse je bilo popolnoma negotovo in nejasno Medtem «o v Avstriji in Češkoslovašk v razmeram zelo kratkem času »Femksovo afero« uredili pr ncs pa je še nadalje vladni v tem pogledu kaos. iz katerega zavarovane i niso naš'i zadovoljivega izhoda Dosedanje delo pripravljalnega V tej zmedi se je pn nas pojavila misel, ki se je tudi v kratkem začela realizirati. namreč, da si morajo zavarovanci sami zasigurati svoje interese če drugače ne gre. ker se je na žalost izkazalo, da so pričele druge zavarovalne družbe izkoriščati ta zamotani položaj v svoje koristi Zavarovanci so spoznali, da bodo mogli zahitevati polno priznanje svojih pravic in klicati n« odgovornost č.initeHe. ki so za-kriv'b" ta polom, le na ta način, če se bodo združili v eno celoto. Da b; dosegli svoje pravice v polnem obsegu, so se pričeli organ; z: rati. tako v Osijeku. Novrm Sadu. Beogradu in Zagrebu, k'er so osnovali akcijske odbore. V Liubliani so se »Feniksovi« zavarovanci odločil zaščitit1 svoje interese v <;kviru posebnega drus'va. za katero je pripravlja In' >dbor pod vodstvom g. ravnatelja Ivana Jerasa sestavil pravila ki jih ie kr banska uprsva 4 septembra letos potrdila Brez vel:ke propagande se je doslei prijavilo oko1: 3C0 »Fp-niksovih« zavarovancev, k; so pripravljeni stopiti kot člani v društfvo Ker je čas in delo toliko dozorelo je pripravljalni odbor za društvo »Fenikso-vih« zavarovancev sklical sinoči oh 20 sestanek »Feniksovih« zavarovancev v hotel »Metropol« Vabrlu «se ie odzvalo izredno veliko število zavarovancev ki so lovsko dvorano d-n krata napolnili. Dobro obiskan ustanovni občni zbor T't'-inrn-ni 'tiir vndìl ravnateli t-erdke »Sladkor« g. Ivan Jeras. ki se je že doslej zelo intenzivno posvečal ugodni rešitvi interesov »Feniksovih« zavarovancev Podal je daljše poročilo dosedanjega dela Poudari pa je med drugim glede na razna podtikovanja in prizadevanja nekaterih ljudi, ki bi delo tega odbora in bodočega društva radi diskreditirali z očitkom političnega ozadja, da ima društvo ščititi izključno le interese zavarovancev in njihovih pravic, da pa jih politika prav nič ne briga. Izrazil je upanje, da bo novemu društvu ta naloga popolnoma uspela ob složnem sodelovanju zavarovancev in ob krepki podpori vse naše javnosti in odločujočih činiteljev Poročal je tudi, da naša podružnica »Feniksa« nikakor ni skrčila svojih izdatkov, temveč celo povišala na ta način, da je sicer vrgla na cesto med brezposelne par svojih dobrih uradnikov. zvìSa'a pa }e ?e Mak matne p'a5e dvema s- le menice za 200.000 dolarjev fokrop- 10 mili. Din) v faktlčnl posest? beograjske direkcije. Ostalo menice pa leže v dep^ju Pr' Inozemskih bankah Po lzi«vl trgovHRkefra ministra so vod'li te menice v bPa«e"h dunajske «centrale kot del m«t»m!iti'iie rezerve iuToslovens^eg;a »Feni'rsa«, vendar še do dane« niso na r^T^'a^o N'"'"»-tere inozemske banke t° m^- mc0 kot supergarancijo z-> t«"**1'n--4-! dunaisVem'i »Fe^Vsrn«. ta'"o r>-s eto^w'r®-risebe PaTiksre=eU'"/*ha-ft <> Ot-5>it '-h -;vi ne^snovsno za^—žnie <3- dfinn-im. ne na pos^H-i^m ko-t" t,1fr/->. slavijo Z°«rt«dlovanie t? ie pover- jeno na?pmu sreneralnTi-' ir—nzml., ■" hu in nekemu zasT^bč^e-^n rwivo'-n'Vn. Nadalle ie ^eponirariifi p-' «Tun svi«'" 1 >K~mpas# b?»nk: tpvi rn-vr.i„ r»^. lariev in ie 'z k-re^-de^ee Vor«»ti. dp b vprašanje v kratkem «»»do.-cijivo rešeno. Skupna vrednost teh menic, k' se nahajajo v P-agi, Curi.hu ir. na Dunaju, znaSa nominalno l.ütS.COO dolarje''' sejanja n'ihova dfkont-ra^» vrednost pa dolarjev, kar predstavlja po tečnjn 56 rMn (tečaj ob Izstavitvi menic) 90-7 milijonov Din, po oficijelnem tečaju 44 pa 71.3 mi- lijonov Din. Po Informacijah, ki so bile podane na konferenci delegatov »Fenik-sovih« zavarovancev 4. In 5. t. m. v Beogradu, je pričakovati, da bodo te menica vrnjene pravemu lastniku, t. J. jugoslo-venskemu >Feniksu«. Ce ne bi bilo mogoče doseči vrnitve teh menic, obstoja možnost, da jih na£a država s posebno uredbo proglasi kot neveljavne, ln lugoslovenskj podružnici «Feniksa« namrsto njih izda nove menice, čim pridejo te menice v posest jugoslovenske direkcije bo znašala vrednost dejanske premijske rezerve okrog 155 milijonov Din In bi zna#»l deficit le okrog 15%. Nekoliko večji bi bil ta deficit, če bi se računal dolar I? po tečaju 44. Deficit se da še nekoliko zmanjšati, če se ukinejo nekatere ugodnosti, katere je dal »Feniks« preko svojih tarif. Bistvo rešitve je torej v usodi Lo-slngerjevih menic. Ce se pridobe t© menici, je sanacija lahko možna, čeprav v nekaterimi žrtvami. Na konferenci delegatov zavarovancev 4. in 5- t. m. v Beogradu so bile sprejete resolucije, ki se v glavnem krije s sklepi, sprejetimi na ljub!jansvem ustanovnem občnem zboru. Naslednja točka za poročilom odbora je bila odebranje pravil, na katere so zborovalci soglasno pristali brez debat« in sprememb. V pravilih se navaja namen društva, ki bodi ščitenje interesov zavarovancev »Femksove« zavarovalnice in skupno pospeševanje njihovih koristi, za dosego tega namena pa se bc društvo posluževalo predvsem zbiranja in izkoriščanja informacij 0 stanju in sanaciji »Feniks-ve« zavarovalnice, združevanje zavarovancev in zbiranje podatkov o njihovem številu, viš!ni zavarovanih vsot in vplačil ter o njihovem gosmodars''e*n stanju. Nadalje prirejanje sestankov, sh dov, predavanj in odp'šiljar.je deputacii na merodajna mesta, čla- društva m're postati vsaka osrba, ki je sklenila do 2S. aprila zavarovalno pogodbo, ako 'm0 svoie redno bivališče na teritoriju dravske banovine in če plača predpisano vpisnino in članarino, ki se računa p: treh skupinah H ma?a po znesku zavarrvne vsoto do 1000 Din 25 Din do 100.000 D'nf>0, nad 1P« f)( o D'r pa 100 Din letno. Vciitve Fri volitvah prveg? novega ^b ^a so zborovalci dokvmentiral; svoje županje f do do'a dosedanjih delavcev s t?m. d', so none » no .zbrali na čelo dela. • à rte-obetajn uresniče. Ja sv;;jih tnter-?- Gagel, dr. Bogdan žužek, Anton Tonejc in dr. Josip Reže Med slučajnosti je predlagal dr. Fettich, da se odpošlje ministru za trgovino, obrt in industrijo g. Milanu Vrbajiiču naslednja spomenica; Spomenica Pridružujoč se v polni meri sklepom sestankii delegatov zavarovancev z dne 4 t. m v Beogradu, prosimo in predlagamo, da se odločno zavzemate za to. I. da se ured b a 2 dne 23 aprila t l o začasni ustavitvi nekaterih previe Feniksovih zavarovancev dopolni ali izpremeni v tem smislu, da se ukine do nadaljnjega izplačevanja zapadlih zavarovalnih tvot, moratorij raziin tudi na plačilo škod, obenem pa dovoli tenik-$cvim zavarovancem za plačevanju tekočih premij primerno podaljšanje čakalnega roka brez kvarnih posledic za obstoj zavarovanja, 2 da Se izda uredba t zakonsko močjo O lam, da je Feniksovim zavarovancem popolnoma zajamčeno neokrnjeno vračilo tekočih premij, vplačanih na vezani račun ta slučaj, da sanacija ne bi uspela, 3 da se z vso odločnostjo nadaljujejo in dovrii čimpreje diplomatski korani radi vračila onih inozemskih menic v našo dr žavo, ki tvorijo del premijske rezerve jugoslovenskega »Feniksa«, 4 da se uporabijo pri lugoslovanski tilijalki zavarovalnice »Feniks« takoj z vso odločnost jc predpisi uredbe o zmanjšanju režiiskih stroškov gospodarskih podjetij od li novembra 1934; 5 da se ustanovi v ministrstvu trgovi ne in industrije posebna komisija, ki se bo bavila samo z vprašanjem m delom radi ■sanacije »Feniksa« in da se v to komisijo privzame jo tudi zastopniki zavarovancev ter da se 6 v izvajanju tega načela dovoli tej komisiji popolen in neomejen vpogled v vsa dela dosedanjih komisij ter v vte knjige tn listine jugoslovanske tibiale zavarovalne družbe »Feniks« in njenih podružnic, kakor tudi da se javnost periodično brez prikrivanja in olepšavanja obvešča o dejanskem polžaju družbe in o napredovanju sanacijske akcije; 7 dr se dovri* čimpreje in uzakoni z zakonsko uredbo popoten sanacijski plan glede jugoslovanskega por t lei j a »Feniksa«, upoštevajoč pri tem načelo, da morajo žrtve za sanacijo nositi država kakor tudi ostale zavarovalne družbe, ki poslujejo v naši državi, 6 da se vse to dovrši vsekakor pi ed potekom druge mor atort,ske Ured b e, torei pred 28 novembrom t. L, ki se nikakor ne sme podaljšati Novi odbor je obljubil noremu članstvu, da bo potr ebi pogosto s sli-«vai sestan-kem, na katerih bo člane obveščal o svojem tekočem delu in njegovih uspehih. jm "Ao f» Bežigrajska šolska palača otvorjena Otvoritvena svečanost se je globoko dojittlla množice prisotnih Borba meščanske Sole sov. Za predsednika je bi; izvijen ravnate]: g. Ivan Jeras. za odbornike dr. Otor. Fettich R.i;ky Mlejnik, Alfre.l L,-r-grr. Ivan Krivic. dr Mirko B^fič. dr Josip Ujčič. A Pauli, dr. Luka Ahačič in dr. Janko žirovnik; za namestnike pa gg.: dr. Viljem Krejči, dr. Al. Lavrič, Josip Ljubljana, 11 oktobra Po slovesni službi božji, ki cšo jo opravili očetje iraucibkaui v Šiški, ese je davi ob 9. zbraia množica nnadiue iz prostranega t do nje. Kako potrebna je bila zgradba v Gramozni jami, do» kazuje ugotovitev, da 6e je v narodno šolo vpisalo 3So dečkov in deklic, v II. meščansko 340 dijakov, v otroški vrtec pa 36 otrok. S šolskimi zgradbami je bila Ljubljana zadnji čas zelo v zamudi. Zadnje šolsko po» slopje je bilo zgrajeno točno pred 25 leti na Pruiah. V leni času se ie živahno razvilo meščansko šolstvo, ki hudo pogreša Lastnih zgradb. Inkorporacija je prinesla v pomerij mestne občine sicer nekaj novozgrajenih •šolskih poslopij (v Zg. Šiški, na Viču, v Modah), a vsa ta poslopja strežejo komaj i*>-irebam bivših samostojnih občin. Ljubljani •ami pa je nujno potrebna še zgradiva dekliške šole v vzhodnem delu me ta. Ko ;e župan nazadnje svečano izročil poslopje, ki je eno najmodernejših v naši državi in brez dvoma najmodernejše v banovini, njegovemu namenu, je poudaril še, da bo šoli pridru» ženo tudi šolsko zavetišče e krasno, moderno opremljeno kuhinjo in ieddnico. kjer bo» do siromašni otroci dopoldne dobivali hra no in se učili pod učiteljskim na i/oretvoin V kuhini -e l odo vršili vece ni gospodinj» -k; tečaji za dekleta okoliša, prodorna te lovadnica |>a bo ra7en šolskim potrebam Mučila tudi društvom /a pior-velue prired i ve Novi hram ito-vele nai vz^raia krepak rod ut ren teesno duševno in nravstvene-, da bo lahko kliulmvn! viharjem žvlienja. /načaien in nponia en v /ve^tob in ljubezni do naroda kralia in domovine okraiu oa naj bo ozka vez med šolo in domom, da ne bo razlike med vzgojnimi metodami in da bo imela mladina v njem svoj drugi dom. Za podžujianom je spregovoril ravnatelj Novak, ki je v kratkih izvajanjih očrtal tr-njevo pot. katero je druga deška meščanska prehodila v 17 letih svojega obstoja. Po prevratu so se ustanovile v Ljubljani kar 4 meščanske šole, ki so zasedle prostore biv» ših 8-razrednic. A že v prvih letih so bili vsi zavodi prenatrpani, niso imeli ne učil ne učnih pripomočkov, a klopi in druga oprava ao vauje priromale iz podsirešij in ropotarnic osnovnih šol. Zlasti II. meščanska je v tem pogledu kazala obraz pravcatega muzeja, a vse prošnje so bile zaman. Kot skrajno neljubi goßt se je zavod vsako leto boril za prostore, za omare in klopi. V ena» ki meri pa so škodo trpele tudi narodne šole, ki eo morale meščanskim odstopati sobe in učila. Končno je šolska mizerija dozorela do tolikšne mere, da so poklicani činitelji začeli misliti na zidanje novega poslopja, a načrti in predlogi so še dolgo romali sem in tja. Prvotni zamislek šole na Gestrinovem ßvetu je prehitela rdeča hiša na Poljanah, načrt za zgradbo v Vomanovi ulici je bil zavrnjen, češ da je šola neproduktivna zgradba, na Pekovskih njivah so bile spet vsakovrstne neprilike in nazadnje 6e je začelo graditi v Gramozni jami. Po težkih bor» bah je vodstvo druge meščanske doseglo, da je mestna občina tudi njej omogočila vstop v to palačo, ki je bila prvotno namenjena samo narodni šoli- Ravnatelj Novak se je zahvalil mestnemu svetu, županu in kra» jevnemu šolskemu odboru, da so podprli stremljenje druge meščanske po lastni strehi, še {Kjeebej pa ee je vnovič zahvalil svet» niku inž. Mušiču, ki je a tolikšno ljubeznijo do otroka in 6 tako mojstrsko velikopotez-nostjo mladini ustvaril šolo, v kateri se bo bolje počutila nego doma. Naloga mladine pa je, da ei v zahvalo za veliko dobroto, ki jo prejema, pridobi vse znanje in druge du» ševne vrline, ki «o potrebne vsakemu dobremu, zavednemu Jugoslovenu. Ljubezen je gradila V imenu bana je izreki cestiUe nadzornik Štrukelj, na koncu pa ie namestnik upravite» lia šole Jože Pahor v izbranih, toplih oese-dah ogovoril maldino. Iz zapuščene Gramoz» ne jame, polne siromašnih barak in težkega življenja, je dejal med drugim, se je dvig nila prostrana stavba, polna sonca, zdravja in zraka. Za vsa se je dvgn;'a, za novi rod* da vam bo dobro in lepo, la boste pozabili, kar vam je kdaj hudega. Niste pozabljeni, tako vam govorijo velike, lepe dvorane. Ljubliana, srce Slovenije, Ja nosite v «-\oiih drobnih, nemočnih -o'cah n'.č manj-ko prihodnost naše zemlje. K U*- je zamtelil ta topli dom, ga ;e,zamislil in gradil s tiho ljubeznijo. Zato bo žarom ta ljubezen tudi v vas. Vaše miede moči bo poživljala, ogrevala vas bo. ko boste, č^pra; včasih s trudom, vendarle šlj dalje, kvišku, k uspehom, k sladkemu sadu napora in znoja-Zvezde so visoko, a so poli k njim, čeprav so strnu in težke. Ta dom je zgrajen zato, da vam pomaga na najtežji poti, na poti v življenje. V znanju je moč. čim več si ga boste pridobili, tem laže vam bo pozneje v velikem, trdem svetu. A v teh svetlih prostorih l>oste čuli še več. tu vam bodo 6eja1i v srca, kako morate živeti. Kdor misli samo nase, bo večno sam. Kdor ne vidi tistega polea sebe, ki mu je težko ne živi prav. Pridobite si znanja zato. da boste z niim kovali svojo srečo, a da boste pomagali tu. di drusirm ki so potrebni pomoči. V tem je velika * skrivnost pravega življeaja, zakaj človek sam je majhen in neznaten. Ena sama pot je prava, pot, ki jo hodijo dobri. Ne zgrešite je. Živite tako, da boste imeli pravico do sreče. Ob tej slovesni uri, ki je za vas, recite v svojih srcih: Hočemo! In ta prisega naj gre z vami, v vašo srečo, v srečo vaših dragih in v srečo Jugoslavije-Slovesnost, ki je na vse prisotne napravila iskreno globok vtis. se je zaključila z vzkliki Nj. Vel- kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu, vsa množica mladine pa je v lepi ubranosti zapela državno himno. Socani so otvorili sezono z lepim spominskim večerom Novi družabni prostori v „Zvezdi14 so bili psln*. Ljubljana. 11. oktobra težavami in trpljenjem naših neosvoboje- Soča je olvorila v soboto zvečer svojo novo seziono v uovih prostorih v restavraciji »Zvezde«. Zbrali so se številni primorski in koroški rojaki k poki^nitv. spominu Viteškega kralja m k predavanju ob šestnajsletnicj koroškega plebiscita. Pod sliko poKojnega kralja, vso okrašeno z zeienjen» in zaviio v težko črnino, je spregovoril predsednik »Soče« dr. Dinko Puc. Cas leči rane. a nikdar ne bo izleče-na naša rana, ki se je odprla, ko je legel v prerani grob naš kralj. Svojo ljubezen do naroda je kazal kot vojak, ko se je moral boriti za svobodo svojih bratov n doprinašati težke žrtve. Svojo ljubezen do naroda pa je kazal tudi kot človek. Občeval je s svojimi ljudmi, vojaki m kmeti, kakor le redki izmed vodarjev. Kljub temu pa, da se je moral čestokral boriti, ga vendarle moretno imenovati kneza miru, saj je le predobro vedel, da je mir največja sreča za človeštvo in to srečo je hotel priboriti svojemu narodu. Izkazal pa je svojo veličino predvsem kot kralj, kateri se ni knl za ministre in generale, ampak je posegal sam z odločnimi dejanji v zgodovino, ko je bila si a največja. Cesrto ge niso razumeli, ali ga niso hotel: razumeti, toda on je h itel samo dobro in zato mu bo ostal oh an:en trajen spomin in ljubezen vsega n ir ala za večne čase. ki ni bil le kralj Jug skvjje, ampak tudi kralj vseh Jugoslovenov Po tem kratkem orisu velič n pokojne-kralja in veličine naše nar dnu izgube g« fan- z Njegovo smrtjo je mai Klavoroy tek zelo ljubko dekl mirai pesem Ka ir.o-ve »Viteškemu kralju«, dvanajstletna >*o- j emi Trp nova r« res rn gener ila M-iist-a »Dva križa« v sp--aln priti d - »e koroSVr n<*n?ur red mes-vem letos irb sv nih bratov onstran naših državnih meja, je dT. Obak pozival svoje prijatelje, naj ne obupujejo, naj ne tarnajo in ne iščejo krivcev današnjih razmer tam. kjer teh ni, temveč, naj se ozrejo na to in se spomnijo tega, kar moTa v nas vzbuditi na do in upanje, da ni še vse Izgubljeno Kljub vsem grehom, ki si jih lahko naložimo na svojo vesrt. nas more tolažiti dejstvo, da danes nismo več tako nepripravljeni, kakor smo bili ob p'ebiscitu, niti mi in tudi ne vsa kulturna Evropa, ki danes ve. da eksi-stirajo koroški Slovenci, ki niso pod dorn ač-'m krovom in ne v krogu, v katerega bi po vseh prirodtnih zakonih spadali. Pripravljeni pa moramo biti stalno in iskatì moramo potov, kako spremeniti današnje nenaravno stanje. Pri tem se ne smemo zanašati na druge, nego sami nase in zaupati moramo v prirodne zakone, ki so t» naši strani. Z opt-mizmom nas lahko navdaja deistvo. da ie danes na Koroškem več zavednih slovanskih ljudi kakor jih je bilo pre plebiscitom, v Ziljski dolini, v Ro-žu in Podjuni in drugod pa je slišati več slovenske rte vor i ce kakor kdn< prej. prav potvorjenc in prikrojene nemške statistik? naštevajo na Koroškem vedno manj Slovencev. Vse to nič ne pomaga, čeprav na dajo na naš; =trani tudi žrtve, kajti do-k'er se bo Nemcem iznlačalo ubijati naše Ij'idi. ie to znamenje, da so tu. da so močni in d« se jih boje. Dr Oblak je zaključil z bpsed^rr: »Čas. k' bi prišel, nas mora najti nripravljene Za 'iste brate tam preko vel;a — vztra'ati in ^pe vztrajati, ra nas požar ki jc objel že *koro celo podstrešje. *>kod8 iznaša 'Ofyt'1 linarie\ Množica liubljan čanov. ki je spremljala potek reševalnih del, je ostala po odhodu gasilcev še dolgo časa pred Filipovim dvorcem. Vaša nova obleka bodi Iz našega blaga 9 pa boste zadovoljni, ker boste dobro |n okusno ofeleČem, 281 mal denar" Cene oaäega nlaga za obleke so od 120.— do 180.— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIC i KOMP. P Q R R Č I N Tkanine za vsak žep in vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče A ln v vsakem večjem mestu Jugoslavije. LJUBLJANA ŠE VEDNO NEPORAŽENA ... ter ima dosedaj od vseh klubov najboljšo gol-diferenco — Zopetni poraz državnega prvaka BSK — Uboga Concordia IV. kolo v nacionalni ligi je prineslo, kakor že vsa dosedanja, zopet kopico presenečenj. Zagreb je bil prizorišče dvojne prireditve, kjer je v predtekmi Hašk, ki je dosedaj igral v državnem prvenstvu dokaj podrejeno vlogo, proti vsakemu pričakovanju tesno odpravil državnega prvaka. Glavna prireditev, srečanje med Gradjanskim in Ljubljano, ki je naš sprotn: svet najbolj zanimala, je dalo drugo presenečenje. Kajti neodločen rezultat proti Gradjanskemu na njegovem lastnem igrišču, to ni že več samo polovičen uspeh. V Beogradu je sarajevska S!a-viji uspel dokaz, da res spada v zgornjo hišo. Baskovci so zlasti doma dobri borci in neodločeni rezultat proti njim je za Sarajevčane dobra afirmacija. Osiješka Slavija je na lastnih tleh doživela zopet hud poraz, ki dokazuje, da le ni tak trd nasprotnik, po drugi strani pa se Jugoslavija začenja po uvodnih slabostih uveljavljati. Hajduk je doma pobral svoje prvi piki, kakor je bilo pričakovati. Tudi izdatnost rezultata ne presneča. ker je Concordia očividno zelo slaba Po tem rezultatu je brezupno na zadnjem mestu Stanje državnega prvenstva je po IV kolu naslednje: Slavija (S) 4 Bask 4 Ljubljana 3 Gradjanski 4 BSK 4 Jugoslavija 4 Hašk 3 Hajduk 4 Slavija (O) 4 Concordia 4 V zgornji polovici sprememb Ostalo ie le Gradjanski in BSK sta se na IV in V mestu zamenjala Jugoslavija osta ne na sred? od VIT. do IX mesta pa je vse spremenieno Hašk ie sedmi. Hajduk osmi, osiješka Slavija pa deveta. 1 2 1 1 0 0 1 0 0 0 3 2 2 2 2 2 1 1 1 0 ni bilo vse pri 0 0 0 1 2 2 1 3 3 4 10:4 9:6 5:1 10:4 8:4 9:7 4:7 6:6 5:12 2 1:16 0 znatnih starem. J S) Hašk : BSK t : 1 Zagreb, 11. oktobra Igra se je pričela v ležernem temnu. Rahla premoč BSK ni prišla do velia-ve. Redki napadi Haška so bili boli nevarni kot igra državnega prvaka V 24. min. strelja Tirnanič korner. žogo odbije Konstantinovič. vendar prosto-stoječemu Stevoviču. ki neubranljivo zabije v gol Branilca BSK igrata zelo slabo, nesigurno in zagrešita mnogo foulov Hašk iztisne neka i kölner iev. / 41. min. da Hitrec Finku. ki pre- driblia Glaserja vendar pa nred praznim golom strelia preko prečke Že v 4 m>n Hašk zarad: pogrežke obrambe BSK izenači Hašk oritiska ter igra predvsem s krili V 24. min. nomavi Fink končni rezultat 2:1 za Hašk Liublian«=ki sodnik g Deržai ie im"l težko stališče, ker so bili igrači obeh moštev nedisciplinirani, vendar na je z enerö'^ni intervencijami vodil igro brezhibno S -i ni..u mlhwy mghwy dgovc m m Gradjanski : Ljubljana 0 : 0 Glavna tekma se je pričela ob 15.15. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Gradjanski: Ur h — Rajkovič, Tfiigl — Jazbinšek, Pogačnik, Juti — Kokotovič, Antolkovič, Lešnik, Pleše, Medarič. L j u b l j a n a : Logar — Jug, Ber-toncelj — Kukanja, Pupo, Boncelj — Janežič, Zavrl, Jej, Makovec, Zemljič. Teren je bil zelo težak in blaten. Kljub temu, da je močno deževalo, se je zbralo na igrišču okoli 4000 gledalcev. Že v prvih minutah se je opazilo da Ljubljana forsira svoj znani sistem igre po krilih. Igra se razvija v sredini polja Ljubljane. Kmalu so »beli« Ljubljančani od blata »črni« V 5 mm. dobi žogo Janežič, ki takoj centrira Ježu. Ta v obratu strelja na gol. vendar L'rh odlično brani. V 11. min dobi zopet Janežič žogo od Zemljiča. Sodnik pa Janežiča ustavi zaradi of sidea. V 12. min. korner za Gradjanskega, ki se konča v outu. V 15. min. poda Makovec Pupotu, ta Janežiču, ki takoj strelja, vendar vratar Gradjanskega sigurno brani. V 21. min. poda Makovec Zavrlu. ta Janežiču, ki centrira Hiigl pa odbije žogo v out. Korner proti Gradjanskemu, neizkoriščen. V 22. min. udari Medarič brez povoda Bertonclja. česar sodnik ne vidi. Zaradi forsiranega W sistema Ljubljane se vrši igra stalno na sredini igrišča brez posebnih dogodkov. Publika se dolgočasi ter docela ravnodušna sledi igri. Gotovo je. da igra zaradi tega zgubi na »nogometnem čaru«, vendar se Ljubljani to ne sme šteti v zlo. ker igra na tuiem terenu. Hitri prodori Ljubliane so nevarnejši kot igra Gra-dianskega. V 32. min. kombinacija Makovec—Jež. Jež poda Janežiču. ta zopet vrne Ježu, ki sijajno prodre Vendar vratar Urh v lepem stilu brani. Šele v 35 min. se razgiblje občinstvo, ko se sproprimeta Bertoncelj in Medarič. Sodnik odredi prosti strel proti Ljub-ljan. ki ga Logar sijajno brani Kmalu je Jež sam pred golom Vratar Urh se mu bravurozno vrže pod noge. V 30. min dobi Medarič nevarno žogo, toda Bertoncelj v sijajnem startu reši v korner. V 44. min. nesporazum pri obrambi Ljubljane, iz katere pa rezultira samo korner za Gradjanskega Obramba Ljubliane je v zadnjih trenotkih prve-g?i nol^asfl v precei kočliivih situacijah Po noteku prvega polčasa je kritika posameznih igralcev Ljubljane precej težka Reči se mora, da so vsi igralci izvršili svoj dolžnost. Treba na je omeniti obe zvezi Makovca in Zavrla, ki nista igrača velikega formata vendar pa zelo koristna za klub Napad je bil v začetku igre precej nesiguren. V drugem polčasu je potekla igra do 7. min. v istem stilu kot v prvem. Vendar pa ima Gradjanski premoč, iz katere iztisne dva kornerja. Drugi korner je bil prtcej nevaren, vendar pa je šla žoga pri strelu v prečko. Neverjetno je bilo ponašanje občinstva. Dočim je na prvi tekmi med BSK in Haškom ves čas navijalo za Haška, je nri drugi tekmi bilo precej mirno in da je celo odbravalo Igro Ljubljane. V 15 min. poda Jež Zemljiču. ta driblia do 16 m in odda Janežiču. Žogo dobi nato Jež. ki brez oklevanja strelja mimo go'a Občinstvo zamenja burno odbravati lepe poteze Ljubi ian-čanov Gradjanski je v drugem ool-ča^n nekoliko izmenjal svoie moštvo. Kokotovič ie igral levega halfa Pogačnik je vodil napad dočim je Antolkovič odšel na levo krilo. Liubljana for-s-'ra levo krilo Zemliiča ki pa je bil skrbno krit od Hiigla V 22. min. se Gradjanski perine do gola, vendar pa Logar sijaino brani. Občinstvo se tu pa tam roga domačemu moštvu. Lepe poteze ljubljanskega napada še bolj raz-gibljejo občinstvo. Neverjetno je, da je publika v Zagrebu pokazala toliVo simpatij za ljubljansko enajstorico. V 30. min. korner proti Ljubljani, po katerem je prišlo do zelo kočljive situacije za Ljubljano. Reči se pa mora, da so Ljubljančani od 20. do 40. min. drugega polčasa predvajali krasen nogomet, kar je povzročilo veliko odobravanje med občinstvom Škoda je bilo le to, da je težak teren zelo oviral igral ce Publika je že pričela zapuščati igrišče. V zadnjih 5 min. je Ljubljana stalno napadala. Samo enkrat se je Gia-djanski rešil iz klešč ter izvedel nevaren napad. Toda Logar je branil zelo dobro. V 41. in 43. min. je imel Gradjanski dve lepi situaciji, toda ljubljanska obramba je dobro čistila. V 44. min. zagreši Kukanja hads. Prosti strel z 18 m Logar sijajno brani; Po današnji tekmi se lahko reče, da je ljubljansko moštvo pokazalo zelo lepo disciplino, ki jo je uvedel trener Obitz. Moštvo se je odlikovalo s točnim držanjem està, predvajalo pa je enostavno igro brez posebnih fines. Posamezni deli moštva so igrali brezhibno. Vendar je treba Janežiču in Makovcu priporočati točnejše podajanje. Zaradi te netočnosti sta največ trpeli krili Moštvo Gradjanskega le danes pokazalo. kako se nasprotnik lahko vrže iz koncepta. Pri Gradianskemu je bil zelo dober Kokotovič. toda Šele v drugem nol^cti ko ie igral levega halfa Sodnik N'"kovič iz Kra0uievca ie impl lahko delo R41 ie nonolnoma objektiven ter ie «okazal da ma tudi pri stanju 0:0 odlično voditi tekme. Bask: Slavija (S) 2:t (2:1) Hafduk : Concilila 5:0 (3:1) Jugoslavija proti Slaviji (O) 4:1 (1:1) Nova uprava JLAS Novi predsednik d». Norbert Fritsch — Sedanja opozicija zahteva ponovno glavno skupščino Jetinar (Rapid, Maribor), Šef Ludvik (Maraton, Maribor, Kocmur (Jugoslavija, Celje)» Ljubljana), Kermavner Zagreb, 11. oktobra Danes se je vršila izredna skupšiina JLAS, ki je bila sklicana v smislu odloka ministrstva za telesno vzgojo, ki je na pritožbo Pri morja m njemu prijateljskih klubov razveljavilo redno «lavno skupščino od 8. decembra 1935. Ministrstvo je ugotovilo, da je savez na zadnji skupščini dal pravico glasovanja raznim klubom, ki je niso imeli- Bivši upravni odbor je na ta način ime! večino 10:8 in s tem bil tudi izvoljen za poslovno leto 1936. Današnja skupščna je po precej razburljivem začetku, ko so funkcionarji dosedanje uprave osnoravali meri'ornost odločitve mimstrslva. Delie po debati o pravici glasovanja ljubljanskega kluba Sloga, ki je spremenil svoie im; v ZSK Herme« ter po ugotovitv »kuoščne. da ima Sloga pravico gla«iovar. ;a kakor tudi po ugotovitvi. da Ba-ki 'z Subotice nima pravice glasova na. p'f'ekla precei mirno. Yo'itve je vodil nais'.are si udeleženec fkunl?ine. častrv pr?dsedn;k in delegat Primork načelnik Ivo Sancin Nova uprava je bi1--1 :zvolrna brez protiliste ter je sestavijen* takole: Predsednik: dr. Tritech Norbert (ZA5K. Zagreb). I. podpredsednik dr. Stefanovič Alek^an '-t. načelni m i n? t net va za telesno vzgojo. II. podp-ed-ednik dr. Manojlovič (Concord a 7agreh). I. tajnik dr. Marjan Slavko (7.A*K. ZngebV II. tainik dr. Duj-mučič (7.ASK. Zagreb), blaga nik Lokar 'Maraton. Zagreb), ki na je že podal cela v* ko. tehnični referent Muhvič Zlatko (Hašk), odbornik'• Kratkv (Maraton, Zagreb), Ma-ian Zvonko . Sk'iliaìa (Korotan. Liubljana). Mf'xner (Zagreb), dr. .Tovanovič (.Iugoslavi» ia) Vladen ko (Ruski SK) Jovanovič Laza in Zegarac 'oba BSK). Pandurov (Pančevo), dr. Campa (Hermes, -------- (Planina), Grünfeld (Ilirija), VeHutti (železničar, Maribor), Savo Sanciti (Primorje). V nadzornem odboru je Danilo Sancin (Fri-morie). Gelegati Primoria, BSK. Zaška, Halka in Hermesa so podali izjavo, v kateri obsojajo kampanjo v listih proti dosedanji opoziciji, kateri so očitali, da je vodila akcijo za prenos Saveza v Beograd. Med važnejšimi predlogi je treba omeniti predlog za ustanovitev treh podrejenih organizacij v vseh jugoeloven» skih prestolnicah. Pri slučajnostih i« delegat sarajevskega Saška dr. Zorko, eden od najvnetejših zagovornikov dosedanje uprave, predložil zahtevo 22 klubov, naj se v roku 14 dni sklice nova izredna skupščina, ki bo razveljavila današnje sklepe in izvolila noro upravo. Od slovenskih klubov eo to zahtevo podp^ah: Ilirija, Planina, Maraton, Železničar in Trbovlje. Ostale nogometne tekme Dunaj: Austria : A dm ira 4:2 (1:2), Vienna : Sportklub 2:0 (2:0). FAC : Rapid 2:1 (0:1). Liberias : FC Wien 5:2 (1:2), Wackcr : Hakoah 5:1 (2:0), Favoritner AC : Postsport 2:1 (0:1). Praga; Slavija : Snarta 2:1, Plzen : Moravska Slavija 6:0, Viktorija Plzen : Nc chcd 1:1. Prosteiev : Bratislava 4:0, Zide-nice : Kla-dno 4:3, Viktorija Žižkov : Rusy 5:0. Rim: Torino : Novara 4:1. Napoli : Genova 0:0, Luchese : Bo'ogna 22, Ambrosiana : Roma 2:1. Lazio : Fiorentina 2:1. S.impiendarcna : Mi'aUo 0:0, Alessandria : Juventus 1:0. Bari : Triestina 4:0. Tretje kolo podsaveza v ljubljanski skupini vodi Korotan, v mariborski pa železničar — Neredi na igrišču v čakovcu V ljubijansk skupini I. razred so bile na sporedu tri tekme, ki so se v redu odigrale. Zmaga Korotancev v Kranju nad Olimpom je čisto v smislu pričakovanj presenečata pa ljubljanska rezultata. Amater : Slovan 2 :1 (1:1) /.a Kul.nsko lovurno je doživel S ovan zopet tiebakl. Dal je p;ecej zasluženo obe pilci v Trbovije. po poteku igre bi bil rezultat lahko šs krepkejše izrazen za moštvo iz revirjev. Slovanovci so nastopili z mnogimi rezervami, kar je gotovo znatno vplivalo i na potek igre i na sam rezultat. Moàtvo se je mnogo let trudilo, da se prerije v prvi razred, sedaj mu je to, s primerno pomočjo zelane mize, uspelo, pa se kar v začetku svojega obstoja v prvem razredu nahaja v veliki krizi. Kajti drugače »i ni mogoče razlagati treh zapovrstnih neuspehov. Po igri, kd jo je dalo moštvo, se ne bi moglo soditi, da gre za prvorazredno tekmo. N®pad je bil brez vsake moči. starina Doberlet si je precej prizadeval, ko je videl, da v svojih tovariših res nima nobenega pomočnika, je opustil tudi on vsak napor. V obrambi se je v prvem delu igre uveljavljal Keravec, po odmoru pa jc precej padel. Sicer ni bilo v meštvu nikogar, ki bi ia bilo vsaj malo opaziti. Nasprotno so Amaterci zaigrali požrtvovalno. pokazali so nekaz smisla za kombinacije, vendar tudi njihova igra ni dala spoznati, kako je lo moštvo pred šLirinaj-slimi dnevi moglo nesti Hennežane s 4.0. Napad je bil stalno pred Slc-vanovim golom, imel je tudi nekaj z ilo lepih prilik, toda bolehal je na veliki napaki, ki je bila svojstvena vsej petorici: malo so streljali, poleg tesja nis-o hoteli pred goiom dati žoge od sebe. Trko je tud ta šibka Stovanova obramba moga čistiti s.* tako težavne položaje. V moštvu Amaterja so opazno igrali Suster, srednji krilec. Sajo-vic v srednjem napadalcu, sploh ves trio s Hrovatcm in Abrnncm. Slovanu sta pripadla oba začetka polčasa. Toda to je trajalo največ po deset minut. Ves ostali čas so pa bili Trboveljča-ni ali v delni ali pa v stalni krepki premoči. Le golov niso znali delati. V vodstvo je prišel Slovan sredi prvega polčasa z enajstko, pai minute pozneje je Amater na isti način zenačil. V drugem polčasu je Suster streljal drugo enajstko, ki jo je pa Gašperšič ubranil, sledila je razburljiva scena pred go'om, nakar je sodnik Suste-r-ja izključil. Povod ni znan. Z desetimi ljudmi so Amaterci igrali taktično, ostali &e nadalje v premoči, pet minut pred koncem je Sajovic lep pas z desne potisnil v mrežo in odnesel obe piki domov. Sodil je g. Ramovž zelo nesigurno. Korotan t Olimp 4 s 1 (2 : O) Kranj. 11. olotobra 1936 Korotan je tekmo zasluženo od'očil v svojo korist, bil je ves čas igre v lahki premoči. Celjani so ubirali takt ko naglih predorov, ki «o se pa po vrsti razbijali ob strumni obromhi domačega moštva. Nasprotno pa je Korotan prodiral v polju s povezano igro, ki jo je gojil zlasti notranji nap®datni trio, in z njo odločil tekmo. Od gostov se je odlikoval desni brawi'ec ia vratar, pri Korotancih pa je bila na mestu vsa obramba; omeniti je tudi levega brilca. Gol za goste je padel iz malo prestrogo' dosojene ena j sike. Igra je trpela zaradi precej razmočenega terena. — Sodil je g. Pečar dobro in objektivno, le presoja ofsidov mu je delala neka i težav. Reka : Hermes 3 s 1 (1:0) Igrišče na Viču. kjer se je ta tekma pred maloštevilnim občinstvom odigrala, je bilo ob danih vremenskih prilikah prav dobro. Zato se je mogla razviti povsem normalna igra. Dasi so Hermežani dekma prevladovali na terenu, so že od vsega za-čertk« vzbudili nezaupanje do njihovega uspeha; vnaprej je bilo slkoro videti, da bodo točke pustili na Viču. Rečani so si priborili drugo zmago, in to precei zasluženo. Zmago je odloči'a boljša napadalna vrsta, v kateri se je zopet odlikoval Erman. ki je s svojo ne«eh!čno iflro povezal akcije svoje napadalne vrste. Ze- lo d jbro sta se z njim vigrali obe zvezi, ki sta njegove zamisleke dobro izvajali. Z2I0 dober je bil tud^ Slanina na levem krilu, ne more se pa kaj takega povedati o desnem krilu, ki gotovo ne spada v to fognaci jo. Obramba in krilska vrsta sta biii d^bro povezani ter sta v defenzivnem dH" ig'c zadostili svoji dolžnosti. Kokalj na krednjem krilcu je bil povsem v tan okvuu. ie nekoliko preflegmatično igral Siškarji so. kot rečeno, deloma prevla-c'o\a'i na 'erenu, tod« predalom so bih nemočni. Napadalna vrsta je obstojala iz pcu.ii igralcev, ki se niso mogli pqvzpeti do homogene celote, marveč je vsakdo iura! na svojo pest. Obramba je čistila, kolikor je mogla. Berglez je bil vse prepočasen, v celoti pa je morala proti raz-položenejšemu napadu kapituliratL Prve napade je izvedla Reka, trajalo pa je precej, predno je mogel Erman plasirati iz gnječe razanten strel v mrežo. Hermežani so kmalu za tem imeli svojo edinstveno priliko, toda Mokorel ni znal z dveh metrov pogoditi prazne mreže — žoga mu je prišla na desno nogo! Do odmora se stvari miso spremenile. Po pavzi se je Reki posrečila prva akcija: Erman je usmeril žogo proti golu, Berglez pa ji smer popravil v mrežo, z avtogolom je Reka v vodstvu 2:0. 2e p> par minutah je S',ann:i potegnil in po v'šal na 3:0. Za Herme* je čez četrt ure BrodnUc zabil edini gol in s tem je bil rezultat po«tav:jen. Nadaljnjega gola za Hermes sodnik ni priznal. SodM je g. Cimnerman precej šibko-Tablic ljub janske skupine: Korotan 3 3 0 0 13:2 6 Reka 3 2 0 1 6:2 4 Amater 3 2 0 1 7:9 4 Hermes 3 1 0 2 4:8 2 Olimp 3 1 0 2 2:8 2 Slovan 3 0 0 3 2:6 0 železničar : Cel*e 1:0 (0:0) Maribor, 11. oktobra. Na igrišču Železničarja se je odigrala danes prvenstvena tekma med Celjem in Železničarjem. Zaradi slabega vremena je bilo navzočih le 400 gledalcev. Igrišče je bilo precej razmočeno. V predtekmi junior-jev so juniorji Železničarja premagali juni-orje Rapida 2 : 1. Železničar kljub zmagi ni pokazal prave borbe. Dočim so se nekateri posamezniki odlikovali, so bali drugi mnogo pod običajno formo. Kot oelota pa je enajstorica pkazala, da *e ni sposobna za težke boje. Mož nespornih kakovosti je čuvar «veti-6ča Mahajnc, ki je bliskovito posegel x veliko sigurnostjo v vsako situacijo. V obrambi je Antoličič kot rutin er na tem mestu precej prekašal marljivega Frangete. Kiilska vrsta je imela spričo razmočenega terena najtežje delo in je bila v detentivi boljša, kakor pa pri odpiranju ta vidiževa-njn zveze * napadom. Zelo požrtvovalno sta se udejstvovala zlasti Efori in Golinar. Napadalna vrsta s Turkom v sredini ni napravila sigurnega vtisa. Najboljài mož v kvintetu je bil vsekakor Bačnik, ki je poslal proti nasprotnikovim vratom serijo zelo nevarnih žog. Dober in neumoren je bil tudi Ronjak na levem krilu. Pavlin v zvezi pa se je zaman trudil, da bi obvladal terenske ovire. V splošnem je igral Železničar danes okorno ter smo zlasti pogrešali smiselnih napadalnih akcij. Celje se je pokazalo kot zelo borbeno moštvo. Enajstorica sicer še ne predstavlja prvega razreda, vendar je zapustila r.elo ugoedn vtis kljub temu. da Je prevladovala pri njej sicer zastarela visoka igTa. V polju so igrali podrejeno vlogo, toda domačemu moštvu so se zoperstavili s svojo požrtvovalno ign>. Od vsega začetka so se halfi omejili izkljnčno na obrambno delo. tako da so igrali skotaj ves čas s šMrimi hranilci. T^ko ojačena obramba jp hi'n ne-prehodnn ovira in je prav r.TS'" 'T-»- la zelo uspešno. S tako taktiko pa je bil napad vezan povečini saan nase ta če &e je tu pa tam povzpel do energične j ar igre in nekajkrat z lepimi kombinacijami izvedel dobre akcije, mu je to pripisoti samo v dobro. V napadu je bil najmočnejši in najagilnejši Pfeifer na desnem krilu, ki pa v svojem partnerju ni našel razumevajo-čega tovariša, ki tudi najlažjih nalog ni zdal pozitivno rešiti. Slamič se je trudiL da bi obranil zvezo med napadom in obram bo. toda uspela je 6amo v prvem delu igre, v drugem delu igre pa je opešal Zelo dobra je bila ožja obramba z vratarjem na čelu, ki je preprečila morebitene večji poraz. V splošnem pa igra ni bila na višini, ker tudi ni bilo videti nobonih lepih potez. Bila je pač tipično borba za točke, ki pa je potekla fair. Edini gol, je dal Bačnik 10 minut pred koncem igre iz kornerja. Sodil je dobro ta objektivno g. Maeoratti iz Ljub-Ijane. Dopoldne se je na igrišču pri Magdaleo-skem parku odigrala prvenstvena tekma med Gradjanskim iz Čakovca ia Slavijo h Pobrežja. Igra je bila napeta in zelo ostra-Končala pa s« je neodločno 2 : 2 (2 : 1). Sodil je dobro g. Kasper. čakovec : Rapid % x X (J : 2) Cakovee, IL oktobra. Današnja prvenstvena tekma med Cakov-večkim ta Rapidom se je končala z razdelitvijo točk. Rapid, ki je bil primoran nastopiti v oslableini postavi, je igral zelo požrtvovalno in smiselno. Zal pa je prišlo tudi danes na igrišču Čakovca do nemirov in kravalov. Ko je v 15 min. Rapid zabil vodilni gol, je občinstvo navalilo na igrišče in napadlo Rapidove igrtRoe. Reditelji so s pomočjo policije le s težavo izrpaznili igrišče, nakar se je tekma nadaljevala. Tudi nekateri igralci SK Čakovca so se tako daleč spozabili, da so dejansko napadli svoje nasprotnike, zaradi česar je sodnik izključil igralca Vaša. Goli so padli v 5 min. po Križancu, nakar je v 8 min. Cakovec izenačil po prostem strelu iz 16 m» v 15 min. pa je Križane zabil drugi gol za Rapid. V 30 min. prvega pplčasa je Takač izenačil. Pri Cakovčanih se je posebno odlikovala obramba, dočim je imel Rapid boljšo formacijo v krilski vrsti v napadu. Sodil je g. Lukažič h Ljubljane, ki ga pa je teroriziralo občinstvo. V Celju ni bilo tekme Celje, 11. ofatobra. Za danes določena podsavezna prvenstvena tekma med Atletiki in Mariborom je bila sporazumno odpovedana, ker je bilo igrišče zaradi dežja neuporabno. II. razred V Ljubljani »o se igrale vse štiri tekme po sporedu. Dale »o nekatera presenečenja. bodisi po rezultaitih, bodisi po poteku. Tako je Svobodi uspel znaten udarec, ki je staj Jadrana prvo mesto. Mars pa je z veliko razliko odpravil Mlad ko, potem ko je ta vodila že s 3:0. M ščani so do odmora vodili 2:0, potem na so jih oslab jeni Korotanci skoro pregazili in temo odločili te1-"->o v svoi prid. Svoboda : Jadran 5:2 (3:0) Jadranaši so šli v borbo kot papirnati favoriti, pa so zasluženo podlegli izredno razpoloženemu nanadu Svobode, v kateri sf-» "K" -vnkovnl' ob; spojki- Tekmo je sodil odlično g. Betetto Mare : M'adika 9:4 f4:3) Na igrišču Mladike se ie Mars vzorno vpeljal v letošnje prvenstveno tekmovanje. Po osredotočenju vseh moči v enem mo-šlvu — letos ne tekmuie v p mladku — ie ured;l prmerno moštvo, v katerem se odlikuje zlasti napad, kar ie že iz rezultita razvidno. Sodil je g. Vidic precej nesigurno. Grafika : Slavi» 2:1 (1:1) Grafika more govoriti o veliki sreči, da je izv'ekla iz te zadeve rbe točki. Po poteku bi oo vse' nr^v:e! n^snrot-n:ku. T"'-tio ie s"d:i « Korotan : 3:2 (0:2) Knro'-»nci »o šli v Mo«te po obe piki. Ni jim b:!a lahke Do odmora so bi i n<» /oi'b; z 0-2 "o odmoru iim je sodn;k '»klluJrl vod io t^da5 so se strnili in kron'o nrit:s"'l' je dovolj za zma- go. Sodil je g. Joksič. Teden dni filma Dobri Siimi iz Amerike f3m je odkril svetu novega velikega tenorista. Doslej ga je lahko poslušalo samo (sbrano občinstvo New Yorka v svoji slo-▼©S operi Metropolitain in poslušalci radia. Lsni pa so ga pridobili za film in ustvarjeni je bilo delo, ki pravkar teče v lyjdHjani: »Idol opere«. Slavni pevec Nino lÄartim, čigar posebnost je, da kot edini pevec na svetu zmaguje še nekaj tonov ■nsA. visokim €. Naša slika kaže slovečega peves z dmžico G eno velo Tobinovo v ime- novanem filmu v katerem poje Martini arije iz najslavnejših oper. Tako ima film poleg zabavne vsebine tudi lepo umetniško vrednost. Film je napravilo ameriško podjetje Fox. ki obeta za letošnjo sezono več dobrih filmov. V Angliji pravkar močno uspeva film »Garcia« v katerem spet briljira Wallace Beery, dočim igTa vlogo poročnika tenorist John Boles. Nadaljnji Foxovi filmi so: »Mali pomorščak«, v katerem bo pokazala mala Shirley Tempie svoj napredek. To bo zaenkrat njen največji film. Shakespearevo nesmrtno komedijo »Kar hočete«, poda Fox ;i Elizabeto Bergnerjevo. z najboljšimi angleškimi igralci in v režiji dr. Paula Czin-neTja. Tudi »Cyrano de Bergerac« pride na platno in ga bo vpodobil Charles Laugh-ton. — Charlie Chan, ki si je v zadnjih letih pridobil svetovni sloves- je pri Foxu napravil tri filme. — Annabella nastopi v koloriranem filmu ?Zora vstaja«. — Enako ljubko igralko je Fox odkril v Fimoni Simonovi. ki ni več otrok, pa tudi še ne popolna dama. Z njo so napravili ljubki film »Matura« po komediji Ladislava Fodorja. 0 Simoni pravijo, da je trenutno najbolj srčkana filmska igralka. To so samo glavni filmi Foxove družbe. Še enih ne smemo pozabiti: to so kanadske petorčiee. s katerimi so napravili film. ki ga svetovna javnost že dolgo pričakuje z velikim zanimanjem. Film bo pokazal življenje enostavnih ljudi z vsemi njihovimi skrbmi in radostmi, pošteno in težko delo in njihovo skromno srečo. Film. ki bi tudi brez petorčkov bil izreden, je po petorčkih postal svetovna senzacija. Dva lepa umetniška filma O dreh filmih, ki jih bomo v kratkem videli v Ljubljani velja spregovoriti posebej: Pred vsem o Shakespearovi komediji »Kar hočete«. Ta komedija je tudi v Ljub-l^ni na odru doživela popoln uspeh. Eli-*»beta Bergnerjeva bo igrala s tlovečim angleškim igralcem Lawrence Oliverjem. JTjegova moškost bo dobro nasprotovala nežnosti velike umetnice. Kot Orlando in Eoiaslinda tvorita idealen par. Posebno je «spel prizor, ko se Rozalinda in Orlando »rečata v Ardenskem gozdu. To je v umetniškem kakoT v tehničnem pogledu mojstrovina. Gozd je bil rekonstruiran v ateljejih in je baje lepši in slikovitejši kakor neeničm Ardenski gozd. Ogromno drevje, tìa. pokrita z zelenjem in mahom, to je prizorišče, kakor v pravljici. Treba je bilo veé dni. da so priredili svetlobne efekte, ki ustvarjajo sliko in ugodje bajno lepega »ajskega jutra. Drugi film. ki je poin nežnosti, kakršnih « moramo dandanes le želeti, se imenuje »Zlati kodrčki«. V njem igra Shirley Temine. Shirley je najsrečnejši otrok na svetu, y Ameriki skoro bolj znan kakor prezident Roosevelt. V enem letu prejme od tovarnarjev igrač in otroških oblek za 50.000 dolarjev daril. Film »Zlati kodrčki« že tete r evropskih velemestih in ga samo v Amsterdamu venomer igrajo že 24 tednov. V Parizu pa je ta film tekel istočasno v H glavnih kinematografih. Shirley Tem- pie je za ta film prejela nagrado ameriške Akademije umetnosti in 6icer zlat kipec z diplomo, kjer je zapisano, da je »odraslim in otrokom prinesla več sreče, kakor katerikoli otrok njenih let, kar tega pomni svetovna zgodovina«. •T Kalifornije in Iskalci zlata HMiPHi ilifti Luis Trenker je napravil nov film. Imenuje se »Cesar Kalifornije«. Vsebino je vzel po zgodbi švicarskega tiskarnarja Sut-terja, ki je ravno pred sto leti politično zasledovan pol>egni! v Ameriko. Po tveganih potovanjih in pustolovščinah z Indijanci in z obupancih v kalifornijskih puščavah je Sutter prispel na »Zlati zapad«. Z drugimi kolonisti je začel obdelovati zemljo in jo je v nekaj mesecih spremenil v ploden raj. Po nekaj letih so ga začeli imenovati »cesarja Kalifornije«. Bil je eden najmogočnejših mož Amerike. Pošiljal je denar v domovino, poklical je k sebi ženo in oba otroka. Naše! je v svoji zemlji zlato. Mrzlica je zavladala med dotlej delavnimi po-I štenimi kolonisti. Listi so začeli poročati I o zlatu in takoj so se pustolovci in zločin-I ci začeli priseljevati v Kalifornijo, fcpeku-1 lacije so zacvetele. »Cesarju Kalifornije« sta dva zločinska iskalca /.lata ubila njegova dva sinčka. Dolga leta se je Sutter boril za svojo pravico, kajti zemlje, kjer je našel zlato, mu niso priznali. Ko so mu naposled vrnili posest, je nastala revolta v St. Franciscu. mesto je zgorelo... Po 10 letih je Sutter že močno osivel. Ko je nekoč spet prišel terjat svojo pravico, se je zjrrudil na stopnicah »bele hiše«. Tako se je končalo burno življenje Janeza Avgusta Suttnerja. Film je režiral Trenker sam. k i obenem igra glavno vlogo. Zbral je okrog sebe lepo število dobrih igralcev. Filmske novice »Snegulčico« bomo videli v risanem filmu Wal ta D'sneya Umetnik, ki je svetu dal najljubkejše filme o miški Miki. se je naposled odločil za velik trik-film in je v ta namen izbral velikim in malim na vesoljnem svetu najbolj znano pravljico o Snegulčici. V stilu Sillv-simfonije bo ta risani in koiorirani film nedvomno polna, očarljiva umetnina. Pri tem pa Walt Disney ne bo slabo odrezal. Sklenil je pogodbo s tvrdko Radio - Pictures. Pogodba ostane v veljavi, dokler ne bodo Disnevevi risani filmi dosegli 25 milijonov čistega dobička. Walt Disney dobi fiOO.OOO dolarjev letnega honorarja in tedensko še 15.000 dolarjev za svoje risarje. Taras Buljha junak najslavnejšega Go-goljevega romana, je pri filmu našel mojstra v podobi Harry ja Baura. Slavni francoski igralec, ki smo ga v Ljubljani spoznali že v treh filmih (med drugim v Nataši), je kot Taras Buljha samo potrdil sloves enega največjih karakternih igralccv na svetu. Luiza UMrichova, ki jo pravkar gledamo v kinu Matici kot »Heleno«, je lepo na tihem ubrala pot čez veliko lužo. Vzela je dopust ki si ga je po zadnjih filmih pošteno zaslužila in ie odjadrala v Ameriko. »Na odih«. V resnici na je šla sklepat pogodbo s podjetjem Mf?M ki io kani za daljšo dobo pridržati v Hollvwoodu. Iz akvaristove torbe Gladina ribnika, tiha, nezakodrana, miruje v popoldanske mjesenskem 6oncu, v njej se pa zrcali vißoko hribovje, ki obkroža borovniško kotlino, kakor da bi se božji svet razprostiral tudi globoko pod njo. Ko dos perno na južno obalo, nam izgine čarobna slika, namesto nje zagledamo pod glo= dino široko polje rmanca, samo mestoma je zelenje preikinjeno po ilovnato sivih pegah golega dna. Ribice, ki so se sončile ob obali so v naglem begu poiskale zavetja v zeleni goščavi, vendar ne dolgo, sai eo tudi radovedne, poleg tega jih pa mika topla plitka voda, ki so jo pravkar zapustile. Na kopnem in v vodi tik obale leži mnogo praznih školjk, ki so v časih pičlih padavin osta» le na suhem, se odprle, nakar so se ptice gostile z njihovim mesom, na notranji strani opazimo često prav maihne bisere. Ko zagazimo polagoma z m reži eoa v roki v gosti rmanec, 6e ustavi ako na okroglem šopku kakih 20 om premera, nalik podvodnemu zelenemu trnju. Listi te rastline stoje zelo gotto na debelejših stebličkih, in eo tudi debeli in nazobčani Radi bi jo imeli v akvariju in dasi so jo prsti zelo oprezno prijeli, 6e je vendar odlomilo nekaj listov, a tudi našiljene zobčke n * 'm listov smo občutili. S povečano pa; mo potegnili šopek s par nitkastimi ku . uicami, s ka» terimi je rastlina zasidrana «lično kakor rač. ji zel, iz vode ter jo previdno shranili v torbo, ker je zelo krhka. Vedno ljubeznivi prof. g. Tomažič jo je določil kot veliko najado (naias maior), ki doslej še ni bila v seznamu flore našega Barja. Tudi v globlji vodi pod rmancem, v (»itemi, potipamo tu in tam kak šopek te rastline, ki nam zelo sli» kovito okraša dno akvariia. Po tipanju ob dnu naletimo često tudi na manjše in večje žive školjke, ki vse pripadajo vreti brez-zobk (anadonta mutabilis) in ki zrastejo često tudi na 10 do 12 cm. Seve je v vodi s takimi školjkami vse polno pezdirkov, ki odlagajo svoje ikre vanje. Na vzhodnem Barju i nv vseh barskih jarkih in potokih žive pa po večini slikarski škržki (unio pietorum) in ledvičasLi škržki (unio reniformÌ6), ki so pezdirkom tudi dobrodošli. Zelo zanimiv je študij pobi6erjenih predmetov, ki so včasih tudi zelo obsežni. Na take predmete pri» demo s pomočjo smirka, s katerim drgnemo vnanio stran, dokler se nam ne prikažejo. Navadno najdemo kos suhe zemlje, ki ee je po nasilni poti vrinila v lupino, n. pr. če stopi kaka težja žival na školjko zarito v blato. Omembe vredno je tudi. da na mškoljke v majhnih akvarijih od alg ozelenelo vodo hitro očistijo. Za školjke v akvariju m potrebna posebna hrana, zahtevajo pa zertlia-to dno. Nova Mala filharmonična dvorana Pni koncert v lepi in akustični dvorani ki je izredno primerna za komorne koncerte. bo drevi ob 20. uri. Dvorana ima 150 sedežev in najmanj 120 stojišč, kj so nameščena na petih vzvišenih stopnicah v ozadju dvorane. Pročelje dvorane krasi že znana slika Saše šantla in nam predstavlja veliko skupino slovenskih skladateljev, ki so bili po večini v najožjem stiku z našo Glasbeno Matico. Dvorana je mnogo večja in udobnejša kakor Hubadova, v kateri so se do sedaj vršili razni intimni koncerti. Prvi otvoritveni koncert izvajajo naši naboljšl izvajalci, priznani umetniki, pa tudi Slovenski vokalni kvintet, ki je pri nas daleč naokrog na najboljšem glasu. Spored je naslednji: Jenkovo predigro zaigra godalni orkester pod vodstvom skladatelja L. M. škerjanca. Nfito zapoje Slovenski vokalni kvintet Gal'usov madri-gai Ascendit Deus. Prof. Lipovšek zaigTa parafrazo Po jezeru, ki jo je napisal Anton Foerster nato pa zapoje Ljudmila Po-lajnarjeva Ravnikov somospev Pozdrav iz daljave in malo znani Lajovčev 3amospev Veter veje. V IT. delu koncerta nastopi naj-prvo violinist Karlo Rupel ob spremljeva-nju pianistke Zore Zarnikove ter nam zaigra po 1 Osterčcvo, Kogojevo in Sker- Ijančevo skladbo. Slovenski vokalni kvintet zapoje Lajovčev zbor Meglo in narodno»pe-sem Moj očka imajo konjča dva v prired-j bi dr. švare. Končno besedo ima spel godalni orkester Orkestralnega društva in drž. konservatorija, ki nam zaigra Prevor-škov Concerto grosso pod osebnim vod- stvom skladateljevim. Lep, izbran bogat spored naj se glasi prvi večer v novi dvorani. Kolik je napredek naše glasbe, ko moremo sestavljati tako pestre koncertne sporede domačih avtorjev domačih izvajalcev visoke umetniške kvalitete! Predpro-daja vstopnic od 15 do 3 Din v knjigarni Glasbene Matice. žena v sodobnem svetu Najživahnejša razprava v Dubrovniku Sprožil jo je predlog slovenske delegacije Po delu komisij, ki je zavzelo prve dni kongresa, se je začel oficielni del z dosti pompozno otvoritvijo — kakor pai vsi, zlasti pa mednarodni kongresi. Vendar sc je pa kmalu za po/drav- in slavospjvi začelo resno delo. Kakor je »Jutro« že poročalo ie delovanje MŽZ razdeljeno na 12 komisij (za mir. za delo in poklice, /a javno higieno, za varstvo otrok in mladine itd.). Slovenski del Jugoslovenske ženske zveze, ki ie vobče najbolj delaven, je pa predložil kongresu Mednarodne ženske zveze predlog, naj se osnuje pri Mednarodni zvezi in torej tudi pri vseh nacionalnih ženskih zvezah tudi gospodiinjsko-gospodarska komisija. Predlog je lepo utemeljila predsednica slovenske /veze gospodinj v tem smislu, da je opozorila na temeljito izpremembo razmer, ki jih je čas prinesel ludi v življenje in delokrog današnje gospodinje. Navidezno ozki krog razširja svoje delovno torišče oziroma svoj vpliv na celotno občestvo naroda ter mora zavestno služiti njegovim ciljem. Sodobna gospodinja se je zavedela svojih dolžnosti, ozrla se jc skozi okna svojih štirih sten v svet. ki ji je bil doslej načelno zaprt. Spo/nüla jc, da gospodinjstvo ne more biti samo s^bi namen, marveč, da je njen dom živ organizem, ki mora rasli in se razvijati vzporedno in ustrezajoče ostalemu življenju, če noče postati faktor, ki ovira kulturo naroda. Da bo pa gospodinja svojo nalogo pri-vilno vršila, se mora vzgojiti k samostojnosti Njen čut odgovornosti ne sme obsegati samo njene lastne družine, temveč občestvo celega naroda. Zadovoljitev osnovnih potreb kulturnega človeka je v mnogočem odvisno od žene-gospodinje, prav tako pa tudi zdravje in blagostanje najširših ljudskih plasti. V delokrog gospodinje ne spada samo pravilna prehrana in vzgoja otrok, temveč ona polaga tudi prve temelje vzgoje. Zadnje čase se vedno bolj uvideva, da je gospodinjstvo važen óinitelj v celokupnem gospodarstvu. Z razumnim preudarkom o uporabi denarja gospodinja ne koristi le svojemu demu, temveč tudi skupnosti. Četudi obsega gospodinjstvo samo ona malenkostna dela, ki jim zlasti moški radi odrekajo vrednost pravega pridobitnega poklica, ki se vrednoti le po zaslužku, ne smemo pozabiti, da služi vse to delo enemu velikemu cilju: pospeševanju m rasti človekove delovne moči ter dviganju njegovega blagostanja. Kljub tej pomembnosti je pa gospodinjsko delo kot tako še vedno najbolj omalovaževano, saj njegovo vrednost navadno ocenjujejo z brezpomembnimi frazami ln celo z neumestnimi šalami. Gospodinjstva danes v večini držav še ne priznavajo kot samostojen poklic. Dela gospodinje skoro nikjer ne s^a^rajo kot enakovreden donos k vzdrževanju družine. 2ena, ki je samo gospodinja, ni deležna nikakršne socialne oskrbe in tako se mnogokrat zgodi, da mora na stara leta, ko je vse življenje prega-ra!a, uživati milost svojih otrok aLi pa celo jesti grenki kruh kake občinske ustanove. Neodpustno je, da gospodinje še danes niso deležne socialnega zavarovanja za primer bolezni in starosti. Spričo teh ra/mer, ki ponižujejo ženo kot gospodinjo, zahtevajo v njenem imenu tudi vse ostale žene polno priznanje gospodinjskega poklica ter obvezno bolezensko in starosno zavarovanje. Na gospodinjstvo, odnosno na blagostanje v družini ima odločilen upliv javno gospodarstvo. Stanovanjska, davčna, carinska politika nedvomno v mnogočem odreja možnost zdravega razmaha družinskega gospodinjstva. Prav tako je tudi v tem odnosu važna socialna in prosvetna politika. Saj imamo dan za dnem priložnost videti doma in drugod, kako vsi ti čini-telji lahko pospešujejo blagostanje družine ali jo pa upropaščajo. Zato naj gospodinja vpliva na vsa ona področja, ki posegajo v njen delokrog ter zahteva zastopstvo v vseh zadevnih ustanovah. Gospodinja ne sme nikdar dopustiti, da bi država siedila na škodo družinskega standarda, ker se to pravi štediti na škodo ljudskega zdiavja. Da bo pa gospodinja tej svoji nalogi kos, je potrebno, da skrbi predvsem za svojo lastno izobrazbo, ne samo strokovno, torej gospodinsko, temveč izobrazbo v najširšem pomenu, na podlagi katere bo v stanju razumeti odnos svojega lastnega de'a do vs°h vprašanj, ki oblikujejo današnje življenje. Razumeti mora. da nobeno področje človeškega prizadevanja ni samo sebi namen, marveč, d* je vse v dosledni vzročni povezanosti. Zato je največja napaka današnje gospodinje, če misli, da je gospodarska vprašanja »nič ne brigajo...« V itej smeri naj se torej vzgaja današnja gospodinja, ki naj seveda v istem smislu poskrbi za izobrazbo gospodinjske pomočnice. Kot eno izmed sredstev, da bo lakšno vrednotenje gospodinjskega dela prodrlo v čim širše plasti. ne samo gospodinj temveč tudi ostalega prebivalstva, naj služi posebna stalna gospodinjsko-gospodarska komisija pri Medna-rodni ženski zveza, ki naj zastavi avoje moči v to. da se dosežejo tele zahteve: 1-gospodinjstvo naj se prizna kot poklic; 2. uvede naj se obvemo bolezensko in starostno zavarovanje; 3. gospodinje naj dobe zastopstvo v vseh institucijah, ki kakorkoli vplivajo na gospodinjstvo; 4. zahteva naj se primerna izobrazba gospodinj m gospodinjskih pomočnic. Predlog Slovenk je vzbudil dosrdaj najbolj živahno debato: vpošft evati morsmo, da so delegatke večinoma intelektualke javne delavke, ki o tej strani gospodinjstva gotovo še niso dosti razmišljale. Vendar je pa naletel predlog na splošno priznanje in celo zahvaljevale so se nekatere, da se je vendar načelo to važno vprašanje, ki naj se sevedh tretira v duhu časa. Ko so vse delegacije izrazile svoje mnenje, jc bil sprejet predlog, naj se zaenkrat ustanovi komisija, ki bo temeljito proučila to vpra-' Sanje ter podala smernice, nakar bo na prihodnjem kongresu definitivno osnovana gospodinjsko-gospodarska komisija. SIoves slovenskih čipk v Dubrovniku Je že tako, da se za resne zadeve n« zanimamo vedno dovolj živo tn prav tako ne storimo v®ega za propagandno naš-h krajev in naših izdelkov. So3^dnje banovine posvečajo propagandi za narodne vezenine in izdelke zelo velix-i pozornost ;n zdajejo v ta namen velike svote, öe ne bi imeli pri nas v Ljubljani Državnega zavoda za žensko domačo obrt, bi svet bore malo vedel o naših izdelkih. Da se je prav ta zavod udeležil ras ta ve, ki je bila prirejena za časa mednarodnega ženskega kongresa, je bilo zelo na mestu in naš stari organizator g. Račič je vso reč tako sijajno izvedel, da zasluži tudi nekaj besed javne pohvale. Aranžma je bil prvovrsten, eleganten in miren, in je bila s tem podana tudi na zunaj vsa resnost podjetja. Delegatinje raznih držav so brez ovinkov priznavale prvenstvo našim čij>-kam in g. Račič je kavalirsko poklanjal prelepe albume Čipk z okusnimi naslovi, ki so bili tiskani v petih jezikih, in talco bodo zdaj razkazovale svojcem-prijatelji-cam lepoto naših čipk delegatinje na Japonskem, v Indiji, v Severni — Južni Ameriki, v Avstraliji, da ne imenujemo poleg tega skoraj še vseh evropskih držav ... Od jutra do večera skozi vse in zavodov, ki delaj0 desetletja po enem kopitu in ne gredo ne z modo, in tnicfi ne z duhom časa. Tako pa je ravno ta naša rastava pokazala širnemu inozemstv-u, da se pri nas res nekaj dela in