St. 37. V Gorid, v sobofo dne 9. maja 1908. Letnik X. Iihaja TBak torek in goboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnova pramik iiide dan prßjjob ß. iveöer. Staue po poSti prejemaii aii v Gorici na dom poiiljan celolotno 10 K, polletno 6 K in fietrtletno 250K. ProdajasevGorici v to- b»karnan Schwarz v bolskih ulicah, Jelleriitx t Nuimkih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekaliäiu po 8 Tin. GOR CA l'r<*diiiätvo in upravniÄtvo «e nahajatft t «Narodni tiakarni», ulica Vetturim h. St. 9. Dopise je nailoriti na uredniätro, offiaie in rarocniiio pa na upravniätvo »Gorice«. OglaHi te računijo po pftit- trstth in iicer ako ie tiikajo 1-krat po U Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 rin. Ako ie rečfcrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. Irdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukežič). Kako se dela za kmeta? Danes nadaljujemo z razkritjcm o najnovejsem skandalu z državnimi trtami v komenskem okraju. Svoje bralce prosimo, da pazljivo prebero sledeči izkaz županstva Komen. Iz izkaza je razvidno kdo je prosil, oziroma kdo je vpisan kot prosilec. koliko jc bilo poslano na njcgovo ime, g^^aslottiiili za denar. Vse to jc prepis uradnega izkaza. Zraven v opazkah pa se razvidi, je li dotičnik bil res upravičen po e*dloku namestnJ^tjjJg&faobiti, kakor n. pr. vto niso upravičeni prekupčevalci ali taki, ki nimajo zemljišč. Razvidno pa je tudi. da mnogi pose- stniki izjavljajo, da niso nič prosili in nič dobili, akoravno so vpisani med prosilce. Slednjie je razvidno, da je županstvo Komen potrdilo popolno revščino prosilcem od st. 46 do 58, ki so na podlagi tega dobili trte brezplačno. Osem od teh pa jih izjavlja, da niso ničesar prosili in tudi ničesar dobili. To so zanimive stvari, ki jih priporočamo v pobožno razmišljevanje vsem volivcem agrarno-liberalne stranke. 1 PROSIL DOBIL ! J Ime prosilčevo Stanovališče Riparija Montikola Riparija Montikola OPAZKA 2 ==..„= = ! - ¦ -,- ,,.-^=:=.-,:<-. •¦ kolči bilfe kolci bilfe kolči ' bilfe kolči ! bilfe i 1 1 Forčič Ivan Preserje 15 2250 , . 225Ü . 200U . . 2000 . plačal 12 K. Prekupčevalec s trtami. 2 Pipan Vinko „ 6 2500 . . 2000 | . . „ 6 K. Dobil vrnjeno vsled ukaza g. c. k. vin. nadzornika. 3 Pipan Alojz „9 . ! . 2000 . . j . 2000 . 6 K. 1 4 Pahor Ivan „ 19 2000 . 2500 . 2000 j . 2000 „ 12 K. l j 5 Zega Andrej Sveto 79 . . 4500 . • | • 2000 „ 6 K. J 6 Švara Josip' Komen 63 . . 1 800 . j . .100 brezplačno. | ! 7 Forčič Vinko Sveto 30 ... 2500 . . . i 2000 ] 8 Kovačič Josip „ 26 . 2500 . . 400 proti plačilu 280 K 9 Furlan Josip „25 . 4500 i . . . 2000 j . ' 6 K 10 Kukanja Andrej Malidol 11 . 400 1600 800 . 100 400 100 Dobil le 400 kolči. 11 Jazbec Vinko Sveto 54 . 400 . 600 . 100 . 100 ! ,Tt v. „ oo o _„ « 12 Kukanja Anton „50 ... | 400 ... 100 ¦ Ubozni. Komen 28 8 1907. Zupan Yolcic. 13 Jazbec David „58 . . 800 800 . 400 100 ) Dobil. 14 Kovačič Josip Komen 41 . . 3000 j . . 2000 . proti plačilu. Plac. 6 K Krčmar prvo naročilo glej tek. št. 68. 15 Kovačič Franc Sveto 16 | T~ , . louu 500 ^uu luO Ubüüeij, Komen 28 8 1607. Župan 1. r. 16 Volčič Jožef Komen 116 . . • j • 4000 . 2000 . proti placilu 6 K. Žapan. .17 Pipan Anton Volčjigrad 2 .... 4000 : . 2000 . „ „ 6 „ Zidarski mojster. 18 Cotič Marija Komen 81 .... 4000 , . 2000 . „ „ 6 „ Ni dobila vseh, kakor je izjavila. I 19 Petelin Anton Tomaževica 50 . . 4000 . . i . 2000 . „ „ 6 „ Krčmar, prvonaročilo. | 20 Kovačič Jože ml. Komen 29 . . 4000 . . | . 2000 . „ „ 6 „ Nič naročil, nič dobil. Sledi izjava. i ;2l Volčič Valentin „15 . . 4000 . . . 2000 j . „ „ 6 „ Podžupan. 22 Stepančič Ivan Preserje 2 . . 4000 . . . 2000 . „ „ 6 „ Cepi po pogodbi za Jožefa Pipan, prekupčevalca. ¦ i 23 Pipan Alojz „18 . . 4000 . . . 2000 | . „ „ 6 „ Brat jožefa Pipan, prekupčevalca. 24 Godnič Anton Komen 37 . . 4000 . . . 2000 . 6 „ 25 Jazbec Anton Sveto 53 1000 . 1500 . 1000 1500 „ 7-50 K. Prvo naroč. Premožen, t. j. proti plač. gl. šl. 29. 26 Jazbec Vinko „61 . . 400 300 . . 400 i 300 „ „ 3-30 „ Dobil. 27 Jazbec Anton „57 . . 500 ! 400 . 500 j 400 „ „ 4-30 „ Dobil. 28 Kovačič Josip „62 . . 200 . . j 200 brezplačno 29 Jazbec Anton „ 53 . 400 j 200 . 400 . 200 brezplačno. Ubožen. Žup. Komen, drugo naročilo glej tek. St. 25 ; 30 DugLilin Anton „ 60 . 400 . 200 . 400 . 100 brezplačno......, 28 8. ; 31 Makovec Alojz ,, 27 225.0 . 2250 . 2000 . 2000 . proti plačilu 12 K. !32 Godnik Josip Preserje 8 . . 4500 . . . 2000 . 6 „ Dobil vrnjeno vsled ukaza c. k. vin. nadzor. . !33 Masten Franc „5 . . 600 600 . j 600 600 „ „ 6 „ Dobil vrnjeno vsled ukaza c. k. vin. nadzor. |34 Petelin Anton Tomaževica 50 500 500 600 600 500 500 600 600 „ „11 „ Krčmar. Drugo naročilo, glej tek. stew 19. i |35 Švara Ivan Sveto 23 . . 4500 . . . 2000 . 6 „ Tlobene dobil. ! 36 Abram August „21 . . 4500 . . . 2000 „ 6 „ ¦ j 37 Dellaschiava Ivan „92 . . 4500 . . . 2000 . „ „ 6 „ Krčmar. 38 Pipan Andrej „2 . . 4500 . . . 2000 . „ „ 6 „ ! 39 Pipan Ivan „9 . . 4500 . . . 2000 . 6 „ ] 40 Forčič Ivan Preserje 2 . . 4500 . . . 2000 . „ 6 „ Tega ni pod to številko, marveč pod st. 15. M1 Pipan Jožef „16 . . 4500 . . . 2000 . „ „ 6 „ Trtorejec in prekupcevalec. Prvo naročilo. I ii 42 Kosmina Fr. Komen 64 . . 4500 . . . 2000 . 6 „ '43 Umek Friderik „121 . . . 500 . . 500 „ 350 K. Sin. Ubožen. 44 Lozej Valentin Preserje 13 . . 500 500 . . 400 100 Uboštvo. Župan Volčič. — Dobil vrnjeno. 45 Švara Josip Komen 88-61 . . 4500 . . . 2000 . Proti plačilu 6 K. Bivši župan; inoralo bi biti 88 161. ,46 Švara Josip „23 . . 400 400 . . 400 100 ) L c |g 47 Jazbec Franc Sveto 11 200 300 . 200 100 L E o 48 Kermolj Alojz „49 ... 400 ... 100 rt ^> 49 Kovačič Anton „13 . . . ! 1000 . . . 100 ^ o | Nič dobil. Sledi izjava. 3() Pipan Vinko „18 . . 1200 . . . 400 . ° > = We dobil. Sledi izjava. al Švara Franc „24 . . . 500 . . . 100 0*1.0, 52 Tavčer Martin Komen 168 . . 300 1 300 . . 300 100 lftg-M . Nič naročil, nič dobil. Izjava. ™ Pipan Vinko „91 . 400 400 . . 400 100 L>n J E Nic naročil, nič dobil. Izjava. a4 Godnič Karol „128 . . 400 400 . . 400 100 „ . ^ Nič naročil, nič dobil. Izjava. ss Trošt Miha „89 . . 300 300 . . 300 100 '- ' g Nič uaročil, nič dobil. Izjava. 56 Svara Miroslav „137 . .300 300 . . 300 100 — «j ~ Nič naročil, nič dobil. Izjava. b7 jerič Franc „124 . . 200 200 . . 200 100 ~ = «5 .b« Malic Alojz „72 . . 300 300 . . 300 100 L L»~ Nič dobil, nič naročil. Izjava. 59 Umek Ivan 118 . . 5000 . . . 2000 . Ima prav malo zemljišča 6° Godnič Ivan „7 . . 9000 . . . 2000 . Nič naročil, nie dobil. Izjava. 6} Budal Ivan „3 . . 10000 . . . 2000 . Nič naročil, nič dobil. Izjava. ^2 Buda Alojz 24 ' . . 4000 . . . 2000 . Nima zemljišča skoro nič. b- Umek Jakob „121 . . 6000 . . . 2000 . Revež. Zgoraj sin. h4 Malič Franc „45 . . 5000 . . . 2000 . Nie naročil, nič dobil. Hšt. napačna. {* Godnič Franc „9 . 6000 . . . 2000 ™ Kovačič Anton „4 . 3000 . . . 2000 "I Besednjak Jože „167 . . 4000 . . . 2000 . Nie naročil, nič dobil že 6 let. Izjava. ;öy Kovačič Jože „41 . . 7000 . . . 2000 . Krčmar; drugo naročilo, glcj št. 14. Skupaj . . . 11750 4600 170250 142001 10500 j 1900 113850 5200 NB. Kjer ni opombe, nismo poizvedovali. Župonstuo Komen, dne Z8. avgusta 1907. L. S. Župan Voliič m. p. Tafove izpušča, taJiče obeša. Ob sklepo odgovorov na zadnji da- nek „Eiinosti" se moremo dotakniti neke točke iz enega prejšnjih naših člankov, katera toöka je napravila „Elinosti" ve- liko veselja, o kateri bi pa ona pri za- menjenem stališčn gototo molčala. Mi pa se ncčemo ra «\ti po njeni taktiki, ka- tere namen je: pred svojimi čitalci svoje, po drngih dokazane zmote za- molč»ti, da jih vsaj izkljačno lastni či- talci ne zvedo. Takoga kalta nezmotlji- Tosti roi ne gojimo, in če se nam kaj člorfikega pripeti kakor TBakomur, ki se ˇ ognjQ in DBglici peresnega boja labko kaj zagovori, lojalno popravljamo. Pripetilo se nam je pa t vsej obširni polemiki z „Eiinostjo" le enkrat. Zapi- sali smo namreö v npglici, da bi bill sloT. liberalci z Labi, ako bi bili naši poslanci zapaUili zbornico, skleuili raTDO to Toi. reformo. Ta sklenitev se- veda bi ne bila možaa, ker bi bili naši poalanci — ko se je älo za spreyetje zakona — z izhodom naredili zbornico nesklepčno. Mi amo v korektari glagol „skleaili" zameojali z „izrekli se zaM, T tisk pa ta zamemba pumotoma ni prišla, in opozorjeni amo biii aa njo še le po „Edinosti". Mi ji to edino ve- selje iz area privoäöimo, saj ji dragaČ3 le neviečnosti kopičimo na glaro. SUar je toli podrejena malenkost kakor njen („Elinostin") pomotek: da S3 je uštels pri števila naših poslancsv, ravno ko je nas grajala. „Obapno sredstvo* je „Edinosti" naše naglaševanje, da je vlada t prvi Trsti pripomogla k vol. refjrmama t Istri in t Trata. „Elinosti", katera ni mogla dovolj poteptati našega vol. reda z dokazi iz njega samega, katera je mo- rala doaeči zato po negativnem sred- atvu, da je povzdigovala svoje poslance ˇ „tretja nebesa" kot priboritelje trž. in istr. toI. reforme, tej „Edinosti* seveda ni väeö, da mi tema izkljačnema pribo- riteljstvu oporekamo. Gre 88 za zaslage njenih poslancev, in če se te zaslagepo- starljajo v dvomljivo8t, more iz tega iz- bajati obapnost za njo in ne za nas. Veseli nas, da je že „Eflinost" aama za- dela dvomiti nad tern izkljaönim pribo- riteljstrom s tem, da sama priznava, »da 8i je vlada mnogo prizadevala t htri, da je priilo do yoI. reforme, in da je izde- lala načrt ta Trstu. S temsamim prizna- nje>n je pr&vda za „Eiinost" že izgab- Ijena. Prosimo, kako moč ste imeli dosiej slovanski delegaciji kot izginjajoči manj- iini proti laäkima veöinama ? Nobeoe ! la taki ničli naj bi Lahom imponirali ! Smešno ! Vse drago pa je bil Lahom na- stop vlade. Menda že vrabci po primor- skih Btrehah čivkajo, da je le vlada, ki daje priruorskim Lahom politično pre- moč. Brez vlade bi bili Lahi proti de- želni večini slovanski niöla brez enojke. Želja tako mogoönega faktorja je La- hom, ki od njega žive, ukaz. Vlada si torej ni le prizadevala, arapak tndi do- aegla ospeh, uk a zal a. Če vzamemo v poätev te-le tri f*ktorje: vlado, slovan- sko in laško delegacijo, potem leži na roki, da bi laika delegacija, če bi jo vlada puBtila, ignorirala Blovansko dele- gacijo do nedoglednih časov. To menda tadi „Edinost" priznava, ali naprej gre naše in njeno mnenje narazen: mi pra- vimo, da je vlada posegla v zadevo vol. refjrme, ker je sama hotela, ker je za- hteval to nje interes; „Eiinost" pa ne- kaj sanja in besediči, kakor da bi bila vzela v roke vol. reformno akcijo trž. in istr. iz atrahn pred „EdinoBtinimi" po- slanci. Mi smo svoje mnenje že obrazlo- žili. Sedanja vlada, ki si je poatavila za glavno nalogo — bodi že resniöno ali fiDgirano — delati za pomirjeoje narod- nostnih bojev, ni smela veö trpeti po- polne brezpravnosti slov. zborničnih manjiin v Istri in Trsta. Vladi je moralo torej le agajati, da so ae vol. okraji v Istri tako zaokrožili, da je v njih zmaga ene narodnosti zagotovljena, in du ae valed tega volilni boji obUžijo. V inte- reBU vlade je, da ae moč ibornične manjšine zvekäa, ker močna manjšina drii najbolje ravnotežje večini. Tako razmerje lajSa vladi vladanje ter jo oprcšča vednih tožb o zatiranjn ene na- rodaosti po dragi. Vrha tega ima vlada v htri in Trsta ie neki poaebni vzrok, da si mora želeti oalabljenje prevlade zborniönih veöin. Te veöini niste namreö državi zresti, ste iredentaräki, ia prepo- tenca takih večin povzroča vladi labko marsikatero neprijetnost. Tema našema mnenja nasproti ar- gamentira „Edinost" svoje mnenje tako- 1ö : „Naši" poslanci v Iitri in Trsta so 8 svojim postopanjein v vsej dolgi borbi za vol. refjrmo astvarili dejstva, ki so vladi imponirala, ki jih ni mogla prezi- rati, in ki so jo tadi primorala, da je porabila ves svoj vpliv na istr. Italijane, da so avaževali zahteve Hrvatov in Slo- vencev; a v Trata je sama prišla z vol. rcfjrmo, ko so naši s praktiöninoi de- janji dokazali, da znajo preprečiti pra- vilni Ysprejeoa vsake krivične vol. re- forme, izdelane od italijanake večtne. Da niso nič nastopili kakor so, načrt ital. večine — morda s kakimi spre- membam;, pa ne nam v prilog — bi bil danes zakon". Tako „Elioost". 0 „dejstfih", ka- tera pripisnje svoji istr. delegaciji, smo mi dragaönega mnenja. Ta „dejstva" stojijo, menimo, bolj trdno zapisana v „Eiinostt", da imponirajo njenim čital- cem, kakor pa v istr. zbornici, da bi im- ponirali, vplivali, siiili vlado, Lahe itd. Če so „Eiino8tiniu poslanci v oöigled skrajni brezpravnosti tožili, se apirali, ätrajkali, bi bili toisto v enakih razme- rah storili vsi slovenski poslanci, ne izimii niti (r „Elinostinih" očeh izda- jalakih) goriških „klerikalnih" poslancer. ' Vladi tadi niso te tožbe in ti apori nič imponirali ; kajti če ne bi se jih bila že ' davno „ustraüla", saj jih ni lani ali ; predlanskim prvič slišala. Nastopu vlade | je dalo povod pač nekaj drngega nego poatopanje „Eiinostinih" poalancev. Po vpliva vlade so se že v različnih kro- novinah premenili dež. vol. redi v zmi- sla, da se je krejirala spiošaa karija na podlagi občne vol. pravice. To je hotela vlada doseči tudi ˇ Istri. Ia ker ste v htri 23 prebivahtva slovanskega, kar so luii minaie državnozborske volitve o- čitno dokazale, ni pač bilo mogoče pa- stiti zborniško večino in manjšino v do- 8edanjem razmerju. Ž*l, da ni novo raz- merje res tako dragačao, kot je „Eii- no8t" „farba". Zikaj so se L«hi udali, pojasnaje govor Spinčičav, o tempozneje. Iz tega naäega razmotrivanja zajemljemo neizpremenjeno averjenje, da lišpa „E li- nost" Bvojo istr. delegacijo z vladnim perjem. Zistran tržaSke vol. reforme pa iz- postavlja „Elinost" vsled svoje okornosti slov. delegacijo nevarnosti zasmeha. Ali ji ne bomo sledili, ampak jo prosimo, naj nam pove, kdaj je govoriia reanico, ali 24. aprila, ko pravi (cakor gorijome- njeno), da so njeni poslanci „8 praktič- nimi dejanji dokazali, da znajo prepre- čiti pravilni vsprejem vsake krivične vol. refjrme, izdelane od italijanske ve- čine"... ali pa 26. marca, ko pile do- slovno: „Mi trdimo, da so bili oni trije načrti, ki jih je napravila gospodovalna atranka, tako monstraozni, da bi jih ne mogla nobena vlada predložiti v aank- cijo, da je torej vsa krivda na ital. ve- čini dež. zbora, da ni prišlo äe do vol. refjrme starega reakeijonarnega rcl. redaM. — Na to proSnjo, katera je že ta po- novljen^, dobimo najbrže odgovor kot prvič — molk. Za to ni pri ^Elioosti" časa, pač pa za premlevanje bedastih nezmiselnosti. Tako n. pr. ona zopet brblja in vsklika : „Kaj pa so storili go- riški klerikalni poslanei, da bi bili izsilili od vlade, da pritisne na Italijane v to, da privole v vol. refjrmo, ki bi vsaj do neke mere odpravila kričečo krivico v razdelitvi moöi in oblasti med Slovenci in Italijani na deželni apravi in v de- želnem zaatopa na Goriäkem"... Mars'ka- teri čitalec „Edinostin", ki ne zna mi- sliti s svojo glavo in ne pozna naäih razmer, se bo zgražal nad to bobneöo obdolžitvijo. Mi pa se moramo tej (z dovoljenjem rečeno) o s 1 a r i j i prav iz srea smejati. Torej MElinostk' hoče imeli, da bi vol. reforma do neke mere odpra- vila krtčečo krivico v razdelitvi moöi in oblasti med Slovenci in Italijani ua de- želni upravi in v deželnem zastopa. Če bi se to zgodilo v zastopa, bi se kot ne- izogibna posledica zvriilo tadi v apravi. Pastimo torej apravo na stran I Prs- vična razdelitev moöi in oblasti v dež. zastopa bi zahtevala Sibki L'/8 zastopoi- kov slovenski v zbotaic*, kakor ate v dež. prebivalstva. Torej recimo: 18 na- ših, 12 laäkih. Ako bi bili naši poslanci stopili 8 takim „izsiljevanjem" pred vlado, bi bila ta rekla : „Ne bo nie : V mojem intcresa je, manjšati rasliko med zbor- nično večino ia manjiino, tako sem rav- nala v htri in Trsta, na Goriäkem pa naj bi naprarila še večjo razliko nego je bila poprej! Zame je najbolje dose- danje razmerje. Ali je večina enega glasa na laški ali slovenski strani, je meni vse eno. Ce bi bila veöina na slovenski strani, bi pa Lahi potem tožili, kakor to- žite zdaj Slovenci. Obrnite se na Laha ! Ce Vam ti nočejo dati prostovoljno po toI. reformi veöine iz rok, pa jo izvo- jujte pri volitvah !" Tak odgovor bi bili dobiii naii po- slanci, ako bi se bili ravnali po gore- njem otročjem nasveta „Edinostiu. Če noče ta nam verjeti, naj si izvaja naak iz postopanja vlade v Istri, Trstu in — na Goriäkem. Skrajni čas je Ž3, da bi ta božja „Elinoat" enkrat kapirala, da vlada nima moöi zahtevati od naroda: odpo- Yf j se prostovcljno zbornični večini! Ia to bi morala vlada fitttiöno storiti pri nas na G)riäkem, če bi hotela zado- stovati kapricam „Elinosti". Pri nas je jedini äe možni narodni zboljäek — zbor- nična večina, v htri in v Trsta se bodo morali priboriti še mnogi narodai zbolj- ik<, in ie ne boste slov. delegaciji tarn, kjer je bila naäa že po prejšnjem vol. reda. Z* naäi pičli dve tretjini slov.pre- bivalstva je v „Eiinostinih" očeh e n glas zbornične raanjäiae narodno i z d a j a t v ou, za dve tretjini slov. pre- bivalstva T htri je pa šestglasov zbornične manjiine narodni tri- amf. Ali je mogoče bolj brezvestno sle- pariti javnost! Toliko čata za poätenost imajo tadi „gospodičae" v tržaikem sta- rem mesta! Dopisi. Komenska okolica. V četrtek, dne 30. apr. 1.1. sta spremljala poslanca- brata: Jožef in Alojzij Štrekelj kaltar- nega nadzornika, gosp. Früiaaf-a, ki je priäel z enim namestništvenim orad- nikom, da pregleda, kako je s kobilicimi ˇ komenski okolici. Po Eomna in okolici so takoj raznesli obževatelji bratov Štrekelj, dajepoljedelski minister pri drž. posl. AI. Štrekelja na kosila. — Dragi pa so trdili, da pride polj edel ski ministerk bratoma Štrekelj takrat, ko bodo ocveteleznane wk o m en ske t r te"; ta gospod (bil je pa le g. Frütuaf) da je predsednik gos- poske zbornice, tisti, ki je predsedoval zbornici tißti dan, ko se je izgabil drž. poalanec A'ojzij Štrekelj v parlamenta. Spet dragi hadomašneži pravijo, da je bila ta komisija le z namenom, odvrniti pozornost kraäkih kmetov od umazane trtne zadeve v komenskem okraja. Pa bo žo kakor hoöel Brez vzroka 8e ne zgodi nobena stvar ! Zato smemo biti vendar averjeni, da se je knlturni nadzornik, g. Frühaaf prepriöal: kako je s kobilicami in kako a trtami, ter pri- čakajemo, kar se njeg* tiče, v zaani trtni zadevi nepristranskega postopanja! Novice. Tuma ni več Slovenec. — Kdo bi rekel, da bo dr. Tamo zadela ta ob- sodba, in recimo: ie precej opravičena obsodba ? Pred leti ae je ta veliki gro- movnik ponaäal kot ode slovenskega na- roda, in ta narod ma je peval slavo- speve, a danes, äe ne öez kratkih sedem let, ta mož ni veö Slovenec. To je o njem napisa'a celo sama „Soöa" dne 30. aprila. Tama je postal soc. demokrat. Oa, t ki je iskal pri vseh slrankah prvenstva in Yoditeljstva, se je sedaj podvrgel di- eciplini soc. demokra^e stranke in sto- pil dejanski sam v njene vrate. Ker ma slovenska domovina zaradi njegove ne- stalnosti ia nemožatosti ni hotela po- kloniti časti voditelja goriškihSlovencev, zato je postal brezdomovinec, ker so ga Slovenci zavrgli, zato jedejal na svojem shoda v Podgori, da Slovenci nismo narod, in je zato nehal biti narodni Slovenec. Eiak med enakimi plava zdaj v rdeöem morja soc. demo- kraeije, dokler nekega lepegi dne ne atone in izgine za zmiraj. Kako čudna so pota poloviöarjev ! Dne 1. maja je Tcma pri obhoda po mesta sam stopal med soc. demo- krati, z rdeöo rožo na prjib, v veliko veselje vseh, ki so ga mogli spoznati, ker je zdaj enak med enakimi. 0, koliko zdra*ega ameha je zbadil ta njegov naBtop ! Sodrug Hinko Tama, kakor ga ime- naje „üalavaki List", bo z rdeöo rožo razpadel in segnil na soc. demokraäkem polja, kakor razpade in segnije rdeöa pomidora na gnojisöa. To je zadnja po- staja y njegovem politiöneoa življenja! Potem naj v mira poöivn ! Gabrščekova „kukavičja jajca". Razkolna pobratima Tama-G »briček eta si Y laseh. Prvi v „Del. Lista" äe prec^j doBtojno, dragi v „Naroda" in „Soči" kot navadno — pobalinsko. Intereaantno je, da dragi oöita prvema obo^atenje na narodni raöan. Krasno, en Gabriöek si apa dragema kaj takega oöitati! Pa pa- Btimo za danes to, konstatajmo raje neko drago neresnico iz tega boja I — Na Tamov povod v „ü)l. Lista" se je od- zval Gabräcek najprej v BNirodatt (v dop. „iz okolice"). „Del. List" to kuka- viöje manipaliranje Gabrsöeka očita, U pa to taji. Ia tema se moramo tadi mi apreti. — če Gabrsöeka kak list prime, in se on sam boji, ali na prigovarjanje svojih ožjih prijateljev noöe v „Soöi" to mešati, takrat si navadno ohladi strast v „Narodu", in äe le, čs nasprotnik rea- gira, ma prekipi strast tadi v „Soči". Tako i vna že leta in leta, tako je ravnal pred zadnjimi volitvami z dr. Frankotom, tako ravna zdaj z dr. Tarao. Mi smo pri neki priliki iztaknili za to nepobiten dokaz. Moral se je znesti nad nekimi osebami iz Gor ice, v „Soöi" ma ni kazalo, poslal je dopis v „Narod". Izdal ga je slocaj, da je v dopis sprejel tadi neko cotico z dežele, katero je nje- gova „Soöa" spravila prva v javnost, ia sicer prav isti veöer, ko je dopis iz Go- rice izšel v „Naroda". Tadi avodni öla- nek y „Naroda" zoper dr. Tamo je „ku- kavičje jajce" Gabrščekovo, če tadi|je datiran iz Trsta. Tuma je v Podgori lagal. On, ki trdi, da Slovenci nismo narod, on je trdil v Podgori tudi to-le: „Duhovniki se za naäo kultaro sploh niso brigali, saj ako bi se bili, bi slovensko pleme ne bilo ostalo do najnovejäih časov pleme pastirjev in majhnih kmetovalcev skoraj brez vsake kulture... Dahovenstvo se ni brigalo za naäe äiräe mase"... Tako je govoril svojim nevednisli poslašalcam Tama, ki je bil pred razko- lom na Goriäkem poln hvale o daho- venstva, on, ki mora iz slovatvene in gospodarske zgodovine naäega naroda vedeti, da so ravno dahovniki stali zmi- raj y prvih vrstah na dela za izobrazbo in g08podarsko povzdigo naäega Ijadstva. A, se ve, on ki pravi, da Slovenci niamo narod, ne more tadi dragim pripoznati dela za narod. Tama je postal navaden 80C. demokraäki zabavljaö, in kakor se je ločil od naroda, se je loöil tadi cd njegove zgodovine in od reanice I P° leJ poti ne bo priäel daleč, gotovo ne dalej, kakor morda do srede šentpeterake ceste. — V soc. dcmokraeiji se je slepa- rilo... Sama „Soča" pripoznava in piše 30. t. m.: „V demokraciji se je sleparilo, zavajalo se je delavce na kriva pota, samo niö dobrega in pametnega se ni zgodilo". Tega sicer ne piše „S)(5aM iz naöelnega nasprotatva proti soc. demo- kraciji, arapak samo zato, ker lovi zdaj delavce v liberal no „narodno de- Javsko organizacijo". A vendar lepo je od nje tadi to pripozaanje. la v tej „de- mokraciji", kjer se je zavajalo delavce na kriva pota, kjer se ni zgodilo, nič do- brega in pametnega, je izgi&il zdaj Tama enak med enakimi z rdečo rožo na prsih ! Oj, oj, kam me pripelješ, nagel- ček moj! Na svoj naslov naj obrne „Soča" notico „Hotel Central zaprt". Najprvo koDŠtatiramo, da t „Centralu" ni nobe- nega hotela; ampak čisto navadna reata- vracija. Ear pa se tiče žrtev, naj si „Soča" zapiäe za nšesa usodo najemni- kov hotela [„pri Jalena", katerega mo- rajo hotelirji kar zaporedoma zapaščati, potem ko so zabili vanj lep del svojega premoženja. Zadnjema g. Daklevi se pad ne more očitaii, da ne bi bii spreten hotelir. Vse ga je hvalilo. In vendar je iel. Zopet žrtev „Jelena". Kdo pojde še y to nesrečno hiso? Pravijo, da je postal „birt pri Jslenn" Andrej Gabršček. — Kaj pravi „Soča" k usodi bivšega reata- vraterja t „Trg. Doma", g. Birsa? Tadi on je šel kot žrtev „Trg. Doma". Edo pojde še v to nesrečno hišo, v kateri se za smrt in življenje bori ie nekdo drngi? Da, „Soča", to premisli poprej po- tem lahkopiaešodrngih nesrečnihhišah, s katerimi te veže ozko denarno sorodstvo. Košarska sola v Sovodnjah. — Po prizadevanju nadega državnega po- slanca Fona pride jatri zjatraj v So- vodnje z Danaja ravnatelj državnih šol za pletarstvo Fanke, da si ogleda on- dotne razmere, bi li ne kazalo v Sovod- njah ustanoviti koiarake Sole. Spremljat ga bo po8l. Fon. Somišljeniki I Prvo jubilejno krono darnjte v epomin cesarjevega jubileja naši „Slovenski krič. socialni zvezi", ki vrši važno nalogo ljadskega izobra- ževanja. Dobro došle so tndi nejnbilejne krone. Eer pa vzgledi vleöejo, nazna- njamo, da so darovali ö. g. župnik Val. Eragelj v Podbrdu za S. K. S. Z. 8 n e- jubilejnihkron; č. g. žnpnik It. Rojec iz Mima 5 nejnbilejnih kron; dr. Gapuder 5 nejubilejnih kron. — Srčna hvala ! Posnemalce pa Bog zivil Smrtna kosa. V Stariji na Vi- pavskem je umrl tamoinji blagi in vzorni žnpan Avgast Schlegl v starosti 52 let. Smrt ga jjje pobrala v sredi napornega dela. Bil je žapan v Štnriji že tretjo dobo, občinski tajnik v A|doväöini, tajnik ondotne „Posojilnice", okrajne bolniike blagajne in član narodnih društev. Pov- sod je sodeloval bogat na skašnji in poštenjn. Ž njim pade v grob naroden delavec in težko ga bo pogrešalo vse. Pcgreb se vrši danea ob 41/2 popoldne. Blag ma spomin, mir njegovi plemeniti daši. — Odgovor kraskemu poslancu Jos. Streklju. — Ta najnovejii posla- nec je čutil [potrebo pisati v „Soöi" z dne 5. maja t. 1. v št. 54. tako-le: „Dej- stvo je, kar sem slučajno pred 2 let ^a in letos izvedel, da so se okorišča.. z ˇladnimi trtami ravno klerikalni možje, mej njimi Pavlica in mnogo drugih". -— Na to odgovarjam: Ako je mislil ta najnovejši poslanec 8 tem ndariti po Podpisanem, ma povem, da ni pisal res- nice. PodpiBani se nisem nikdar okoriäöal 2 vladnimi trtami. Še od teb, ki sem jih prejel od vlade, sem jih mnogo oddal dragim, Tadi iz lastnih nasadov sem jih mnogo brezplaöno razdelil med jobči- narje. Ob razdeljevanja vladinih trt so 8e narastli slroiki le deloma poskrili, dočim aem imel jaz še mnogo drugih irtev, ki sem jih nosil brezplačno. Ako je torej ta najnovejši kraiki poslanec hotel s svojim dopiaom adariti po meni, zaslnži brezovke. Jos, Pavlica žnpan in stric. Doslednost čez vse ! V Brjah pri Rihemberka Be je vršil dae 26. april* t. I. javen napreden shod. Kakor po- vzamemo iz liberalnih časnikov, je med dragimi govorniki nastopii tadi dr. Kirol Podgornik in govoril nekaj o nhem- beräkem cerkvenem vprašanju. Eot Andr. 6a brščekov priataš čaka gotovo tadi on komaj, „ko bo Ijadstvo molilo brez farjev" in ne bo potrebovalo cerkva; zato si pa iahko mialimo, da je bil proti terau, da bi se zidala nova cerkev, ter da je pnšice avojega stra- penega govora naperil proti dahoviöini in Gerkvi sploh, seveda le bolj pri- krito, da za3lepljeni poslušaici niso dovolj zapazili zlobnega namena njegovih besedi. Eer pa je ravno on prevzel na shodu proti-govor v cerkvenem vprašanju, pstö Iahko povzam9ino, da je načeloma na- sproten Gerkvi, in team, kar je ž njo v stiko. Ako nas epomin ne moti, — in gotovi smo, da nas ni ie zapasti!, — je ta dr. Podgornik dovršil svoje gimnazij- ske študije skoraj edino le 8 cerkvenim denarjem; bil je naroreč dolgo vrato let gojenec tukajšnjega deškega semeniiča. Zato bi bilo pač dosledno, da bi se ta dr. Podgornik, öe je značajen mož! zne- bil vsega, kar ga spominja na Cerkev in na njeno darežljivost, ter deikema semenišča povrnil tolikokrat po 300 E, 1 kolikor let je tarn preživel na carkvone stroške. Človek mora biti pač dojleden, in doktor Earol Podgornik si pač ne bo dal očitati nedoslednosti! Prosimo torej, g. doktor ! ! Kobilice so se prikazale na Krasa in v Idtriji. Kakor beremo po časopisih se je prikazala ta golazsn tadi na več krajih v Italiji, zlaati v okraja Brindi si. Ljadstvo pa je tarn nekoliko dragačno, kakor pri nas. Brž so jih začeli pokon- čavati. V štirih dneh so nabrali do 100 kvintalov crknjenih kobilic. Ta zgled bi morali posnemati tadi pri nas. Ljadatro naj se ne zanaäa na razne komisije. Te komisije so navadno malo boljše ko — kobilice. V prvi vrsti si mora Ijadstvo samo pomagati, kakor ob časa ogaja. Nalog& države pa je da to ljudsko prizaddvanje gaaotno podpira in k stroikom z\ vniöevanje kobilic prispeva. Izobrazba agrarno - liberaluega učitelja. — V öelrtek popoldne je imela v Ljnbljani svoj občni zbor liberalna „Zveza slovenskih zadrag". Na tem zbo- rovanja se je pokazalo, da imajo najmanj amevanja za zadražništvo in pa največ nadate neotesanosti goriški liberalci. Dtagi govorniki so bili večji del dostojni v izrazib, le agrarni aöitelj Marmoija iz Dobravelj je začel adrihati po „kleri- kalnem zmaja", ki so ga goriiki „kmetje" abili. Svojo modrost je pokazal ta očs- njak v tem, da je dokazova), da so raj- fajzenske posojilnice nič vredne in ne- potrebne. Govoril je tako neamno, da ga je moral celo vodja te liberalne „zveze" zavrniti, češ, da imajo ravno te posojilnice v pravilih blagcvni promet, ki se zanj potegaje Mermolja. Ta se ravno vidi, kako malo po- ačeni so ti voditelji agrarcev o zadraž- ništvu in kako neotesani so v bojn zoper kršč. načela ki nosijo zvonec v stranki, katera si je začela pod geslom : Mir! „Narotlna del. organizacija" trža- ška je ustanovila na belo nedeljo v Bi- Ijah podražnico. Ali ima že zadostno število adov — 50 ne vemo, tadi nismo nasprotniki delavskega zdraževanja, am- pak ga želinio, vendar pa želimo tadi, naj bi imela ta krščanzki znaöaj. Zelo so bili Biljenci ogorčeni, ko so siiäali ve- likonočni pondeljek, ko je odposlanec „N. D. 0." iz Trata omenil v govora, da „Bog ali hadič je vse eno, samo dadobi delavec koäöek kraha". Prijatelj, če je tebi to vseeno, vsakema poštenema, zavedDoa a kri- Btijana pa ni! Nar. del. organizacije vo- ditelj je g. nadaöitelj Urbančič. — Popravek. V lista z dne 5. maja 1908 št. 36, objavljeni bilanci z zastav- ljalnico zdražene hranilnice za Ieto 1907 nr'nile bo se naalednje pomote: Med iraetjcjra in dolgovi te bilance izpnščeno je pomotoma stanjn varščin zavodovih aradnikov v zneska 25.600 E, izpuščen je nadalje med imetjem zaatanek pri najemščin&h in printojbinah v zneska 437 E 17 v, a tiikovoi pogreäek se je arinil pri stanja vrednostnib listin pri- padajočih pokojninakema zaloga zavo- dovih aradnikov, kateri znaša 73.696 K 64 v, a ne 7.369.664 K 64 v, ter pri stanja vrednostnih listin in vrednosti poseetev pritikajočih navadnemn reserv- nemo zaloga, katero znaša 240.999 E 23 v, a ne 240.999 E 32 v. — Drživni penzijonisti se vljadno vabijo na pogovor, ki se bode vriil pr- hodnji pondeljek dne 11. t. m. ob 4. ari popoldne v „Gantrala", G>r33 G a?9ppe Verdi 32. Koča na Kmu — Dobili smo iz planinakih krogov : Eoča na Erna dela Soški podražnici velike preglavic3, prav slične onim, koje ji je delala pred 8 leti gradnja nekdanje krnsko koče žaloatnega Trillerjevega spomina. — 01 tedaj ima menda podražnica dovolj izkaienj, kako delati, da ne zmeljejo vse delo najraz- ličnejši plazovi v žabsten nič. V nasled- njem nekaj malih pripomb in nasvetov. Nameravano imenovanje bodoče koče kot Simon Gregorčičeve koče sma- tram za srečno miael, ker bi bil to prvi spomenik našema dičnemu pesnika. Km je gora, v kateri je ležala zibslj in leži grob pesnikov, po Erna je vriskal in prepeval kot srečen paatirček ter zajemal v tem planinskem raja poezijo, s kojo nas je pozneje naalanjal v svojih pes- mih. In ker ima biti vse, kar nosi pes- nikovo ime, prinoerno njegovi slavi, mi- slim, da bi bil spomenik v podobi koče po prejšnjem vzorca nevreden pesniko- vega imena. Eolikor vem, ne dopaščajo denarna sredatva gradnje večje is pri- merno lepe koče. Zato mialim, da bi bilo amestno gradnjo odložiti na tako dolgo, da bo po rokah vsaj dve tretjini denarja za boljšo kočo. Do tedaj naj podražaica zbira z intenzivnejšim zanimanjem za Gregorčičevo koöo prispevke in darove in po par letih naj zida. Eer se pa kaže potreba po pla- ninski koči na Krna vsled rastočega šte- vila planincev, ki posečajo naše gore in ne najdejo v celem jažnem gorovja ko- ličkaj boljäega zavetiiča, obšla bi podraž- nica ta nedostatek s lern, da bi aredila na bližnjih planinah prenočiiča za silo. Planinec doaiej še ni razvajen. Ato bi se vzelo na planini Zisiap, na planini ob spodnjem jezera in na Slemenski planini pastirsko kolibo, zamašilo lakaje v podstrešja, nastlalo tarn nekaj sena in pogrnilo to z odejo, zadoatovalo bi tako prenočišče za vaakega nerazvajenega planinca. Kljaö in odeje bi hranil mlekar in bo dobival za to od podražnice par kron. Če se vstavljajo planinci na pla- nini, ma že itak ni na škodo, kak groš pride vendarle na ta način iz doline v pianino. Ridi neverjetne gospodinjske pri- mitivnoati na naiih planinah bi se moglo dati mlekarja pod kljaö tadi kak lonec, krožnik, par žlic, vilic in nožev, da bi ne bilo treba jesti vöaaih z ospi^Seno tresko ali še celo z rokami iz edine po- sode, kojo najdeš na planini, velikanske lenene sklede ia kotla. Taka oprava v planinakih kolibah bi bila potrebna in bi zadostovala za prvi zaöetek. Bliza vrha bi pa mogla podražnica postaviti iz lesa prejšnje koče malo primitivno ko- libico, toliko, da se ölovek vgtavi v njej, če hoče biti zavarovan pred vetrom pri svojem planinakem obeda. Kolibica bi bila vedno odprta kočica, v koji bi mo- glo sedeii kakih 6 Ijadij. Saj mora vča- sih zRdostovati kot zavetiščo kak rob ali kaka votlina, čema bi ne bila na raesta taka koliba. Naše gore so vredne, da se jim obrača večja pozornoat tadi iz planin- skega staliAöa ter se a tem ckrbt sa pro- met tajcev, ki oatane deželi kot važen gospodarski vir Zičeti je treba, öo tadi skromno. J. — Zilagatelji piva v Gorici so sklenili, da bodo imeli odslej ob nedeljah in praznikih popoladne avoje zaloge zaprte. Prizadete stranke naj 86 torej preskrbijo s pivom pravoca^no. — Sllna toča. — V četrtek po- poldne je divjalo v goriški okolici veliko nearje. Velik naliv s točo je trajal bliza pol are. DDbro äe, da ni bilo haiega viharja, ker bi sicer bilo vae vničeno. Toča je ponekod padala debela ko jajca. Najbolj so prizadete občine R hemberg, Bakovica, Bilje, Vrtojba, Eojako v Brdih in Št. Fdrjao ter Cerovo. Pa nekaterih soaednih občinah pa se toča pozna le malo. Ljadatro je potrebno podpore. — G»d je pičil 8 let atarega Aatona Silica iz Št. Ferjana v Brdah. Deöek se nthaja v goriški bolnišnic*. — Konsumno društvo v Vrtojbi sklicnje za v nedeljo, dne 17. maja ob 3h popoldne svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Potrditev zapianika zad- njega občnega zbora; 2, Potrditev ra- čanskega sklepa za Ieto 1907, in skle- panje 0 razdelitvi čiatega dobička; 3. Vo- litev 5 članov nadzorstva; 4. SlačaJDoati. RavnatelJ8tvo. — Šest zlatih porok v eni f*ri. ' V G)la pri Vipavi slavi letos 6 zakonski parov zlato poroko. Fara, ki iteje komaj 1000 daš; misli ta redki dogodek alovesno obhajati. — „Slovenska čitalaica v Dora- bergu" priredi jatri pleünozabavona dvo- rišča gostilne g. Djpliharja. Svira vo- jaška godba iz Gorice. — Angleži v Postojni. — Pred- zadnjo sredo je obiskalo 90 Aagleiev postojn8ko jamo. Pripeljali so se s po- sebnim vlakom, ubstoječim iz 6 voz ! prvega razreda. Nek dopisnik se vgraiki „Tagospost" pritožaje", da so obedovali T slov. „Narodnem hotela" in dolži an- gleäko svetovnoznano tvrdko za prire- janje potovanj Th. C )ok, da ni dovolj — nemška. To priznanje Aagležev, ki gledajo predvsem na dobro poatrežbo in čedno stanovanje je mnogD vredno za slov. gostilničarje. — Najboljše sredstvo proti Š5ur- kom. Edor ne verjame, naj poizkasi to- le : Vzemi amivalnik ali večjo skledovrzi noter nekaj jabolčnih olapkov ali tanko narezane čebulje ter prilij malo vode. Ob roba sklede paprisloni naokolo tanke trske tako, da ne sežejo čez rob. Ako to napraviš zvečer, imaš zjatraj obilni lov. Živali je pa treba še s kropom pDpariti, dragače zopet ožive in se razlezejo. Ako to ponavljaš večer za večerom, boi kmala odpravil ta nadležni mröes. Izjava.) yazpodpisani Franc Vid- mar posestnik if Rihemberku St. 4J> obzalujem in preklicujem be- sede ,,Vi ste vsi i^dajalci"\ s katerimi sem dne ig. aprila 1908 rassalil gosftode Josipa Pavlico supana v Rihemberku, Janeaa Sever/a, Alojsija Kodric-a, yo- sipa Birsa vsi podšupani v Ri- hemberku in Andrej a Vidmarja občinskega starešino v Rihem- berku ter se navedenim gospodom tem potom zahvaljujem, da so radi navedene šalitve odstopili od kazenskega postopanja proti meni. Ajdovščina, (hie 5. maja 1908. Franc Vidmar. *) Za vsobino pod tem naslovom je od- govorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Ur. ZflHVflLfl. Ker nam ni mogoče osobno se zahvaliti vsem onim, ki so se vdeležili pogreba našega nepozabljivega ranjkega Josipa pi. Batistic-a zahvaljujemo se tem potom vsem. V prvi vrsti se zahvaljujemo preč. dohovščini, vsem darovateljem prekrasnih vencev, društvom, vsem udom čitalnice. Ravno lako se zahvaljujemo vsem pevcem in vsem onim, ki so se vdeležili pogreba v obilnem številu. \? Solkanu, dne 5. maja 1908. Žalujoči ostali. V najem se odda prostorna hiša v sredini trga Ajdovščina pod zelo ugodnimi pogoji. V hiši je že več let trgovina s pekarijo in žganje-točem. preskrbljena z vsemi pri- pravami. V prvem nadstropju so štiri sobe ktere se tudi eventuelno naprej odda. — Poleg hiše je klet, hiev za ži- vino, prostor za vozove in vrt. Informacije daje g notar flf^čUFJ LOKflR v ctjdovščini. čevljar v Semeniški ulici 1 v €*orici priporoča se za razrovrstna naročla po meri za gospe m gospode. Naročila se izvršuje hitro. Prva goriška tovarna unzetuih www wkkk ognjev s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengaličrte luči, rimske sveče, ko- lesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v veliko-• 120 cm X 200 cm s podobo cessrjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Goriea, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ~. palače.) ~ Štev, 1130 Op. Raglas. Naznanja se, da javna dražba zastauil I. fatrtletja, t. j. mesBceii jaiarja, irnarja in larca 1908, začne v pondeljeh, 1. junija 1908, ter se bo nadaljevaia naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Od ravnateljstna zastavljalnice. V Gorici, 28. aprila 1908. Slov. tralno ii Dodporno AnStvo t Gorici razpisuje slulbo Wtimep Mila, ki bi opravljal denarniške posle in pcbiral udnirie. --=== Zahteva se nekaj kavcije. Prosilec mora stanovati v Gorici. Plača po do- govoru. Ponudbe pisane lastnoročno opremljene s spričevali dosedanjega službovanja. je pošiljati do 23. t. m. na predsednika g. dr. Petra Medveščeka v Gorici, Via Ascoli št. 27. Odbor. Odlikovana mizarska delavnica s stroje- — vim obratom — 60RKA - Tržnškn iilirn 1 8 - ANT. CERNI6OJ izdeluje: Zastavhe: Zasobe: Za cerkve: Vrata Omaro ' Altarje okna postulje klopi podove mize prižnice stornice umivalnike pulti pre^raje ponočne kločalnike i. t. d. omarice i. t. A, stolice =_ ~ i-t1d1_- • ZALOGA: vsakovrstnih «-trn^arskih izdclkov kakor: no? štebri- čev. važev itd. — Vsakovrstnih rezbarskih izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji na električno gonilno silo. Rojahi! hupujte narodni holeh „ŠolshEoa Oomfl". Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okoličanora pekovski mojstcr 3BK0B BRUTUS v Gorici Šolska ulica št. O. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste MajdiČevega mlina. I Epilepsija. Kdor trpi ua epilepsiji, bolezen sv. Valcn- tina in na driigih sličnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „ Sch wa- tt en-Apotheke, Frankfurt A. M. Tarn vdobi tozadevno brošuro brezplačno. Proda se posestvo v Brtlih. Več se izve pri gosp. Valentinu Vendra- — Av minu v Kojskem. m — ~-^^-^- WißlLQ k REDN EMU OBCNENIU ZBORU „Centraine posojilnice" v Gonci ----------registrovane zadruge z omejeno zavezo----------- kateri se bode vršil __iz—zzz dne 21. maia t. 1. z^z—:.---- z_ ob 10 uri zjutraj v posvetovalniških prostorih „Centraine posojilnice" Corso Verdi 32 I. nad. s sledečim dnevnira redom: 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo nadzorstva; 2. Potrjenje računskega sklepa 1907 in določba o uporabi dobička; 4 Volitev nadzorstva ; 5. Sprememba pravil. I Štev. 558. j Razpisuje se sužba i občinskega tajnika v Bovcu z letiio plaeo 1320 krön. Prosileem ;je doka- zati, da so sposobni za tajnisko poslovanje in da so v govoru in pisavi zmožni slovenščine in nemseiiio; želi se, da razamcjo tudi italijanscino. Prosuje z vsemi potrebnimi dokazili, — med ka- tej'imi tudi o dosodanjem sluzbovanju. starosti, nravuom vedenju, je predložiti do 20. maja t. 1. podpisauem žu- panstvu katero daja na zalitevo podrobneja pojasnila o službeuih pogojili. V Bovcu, dne 20. aprila 1908. Zupan: A. A. Mlekuž. CENJ. DAME IN 60SPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. OriginDl-üictoria stroji deiajo š,< Po 15 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtne namene. OPiginal-UiCtOriü StrOJi so najpripravnejSl za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam. učiteljico, ki poučuje brezplačno. Öriyiiial-Oictoria stroji so w^a^ izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. , Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municijc in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk—Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) üt. g.;