Novice iz domačih krajev G. ban pri zaključku kmetijsko-gospodinjske Sole v Svečini. G. ban se je v spremstvu načelnika kmetijskega oddelka g. inž. Podgornika in tajnika g. dr. Antona Kovačiča, katerim 8e je v Mariboru pridružil še tajnik JRZ g. Marko Krajnc, udeležil zaključka kmetijskogospodinjske šole v Svečini 30. oktobra. Vodstvo šole in gojenke so g. banu priredile prisr.en sprejem. Svečinski g. župnik Babšek je v šolski kapeli daroval slovesno sv. mašo, med katero so gojenke izbrano prepevale. Takoj po sv. maši je v veliki predavalnici g. ban cscbno razdelil dekletom spričevala. Nad polovico gojenk je dovršilo šolo z odličnim uspehom, ostale pa s prav dobrim. Učni uspeh kaže, da jemljejo dekleta resno to šolo za življenje inda je zavod pod vodstvom agilne sestre Lidvihe res na višku. Po izročitvi spričeval je g. ban imel na dekleta lep nagovor, v katerem je poudarjal ljubezen do zemlje in kmečkega življenja. Nazaj grede si je g. ban ogledal še posestvo v Lepem dolu, katerega je kupil Prizad, da na njem organizira Zavod za pospeševanje peščastega sadja. V Mariboru je g. ban zvečer obiskal še banovinsko Vinarsko in sadjarsko Solo, nakar se je vrnil v Ljubljano. Sneg je povzročil veliko škodo. Sneg, ki je zapadel pretekli torek in v noči na sredo, je povzročil veliko škodo, ki je najbolj občutna na sadnem drevju. Listje je radi letošnjega vremena, ki je rast zavleklo, bilo še povsod na drevju. Mokri in težki sneg se je radi tega toliko laže lepil na drevje ter ga lomil. Pri tem so trpela posebno mlada drcvesa, ki so v bujni rasti in katerih les je bolj krhek. Nekater: Badjarji so drevje sicer pridno otresali, toda vsa pridnost v večini primerov ni pomagala, ker se je vejevje polomilo prej, preden je sadjar utegnil priti do drevesa. Radi tega sedaj, ko sneg kopni, izgledajo sadovnjaki, kot bi jih bil opustošil silen vihar. Pcškodovano drevje bo treba pomladiti, da bo dobilo vsaj nekaj pravilne oblike, ki je radi polomljenih vrhov in vej močno pokvarjena. Orožnik otel kolesarja iz Drave. Pri brodu iz Selnice proti Rušam se je zgodila v minulem tednu proti večeru nesreča, ki bi bila skoraj tirjala mlado življenje. Na brodu je bilo kakih 20 ljudi, ki so se vračali od večernega vlaka. Brod je bil oddaljen od brega že do dva metra, ko se je pripeljal s kolesom 17 letni Budolf Pungrl z Janževe gore. Kljub luči na kolesu je prezrl, da je brod že na poti po Dravi in je zapeljal s kolesom v Dravo. Selniški orožniški podnarednik Vinko Jagodič je imel toliko duhaprisotnosti, da je pograbil v zadnjem hipu kolesarja za suknjo in ga je s pomočjo tovariša s kolesom vred rešil iz Drave, ki bi ga bila sigurno odnesla, ker je ravno na tistem mestu globoka in deroča. Velika vremenska nesreča. Iz Ljutomera poročajo: Že vse leto sem nas obiskujejo razliene vremenske neprilike. Najpogostejši je dež, za njim povodenj. Že šestkrat je letos Ščavnica prestopila strugo in se razlila po polju ter naredila ogromno škodo. Radi dežja se je kmet vse leto moral skoraj boriti, da je lahko pravočasno pospravil svoje pridelke. Toda ni še utegnil spraviti ajde, potrgati vse koruze, posejati ozimine, ko ga je v noči na 28. oktober prehitel sneg. Nič ni tožil kmet; mislil je pač, da bo že eez dan skopnel. Toda žal... V torek zjutraj je znova pričelo snežiti in je snežilo ves dan in vso noč ter še v sredo dopoldne. Razumljivo je, da je potem takem padlo veliko snega, ki je naredil ogromno škodo na drevju. V sredo zjutraj so sadovnjaki izgledali vsi razdejani. Veje polomljene, drevesa pripognjena, nekatera s korenjem izruta. Tudi v gozdu slika ni bila lepša. Tudi tam je sneg pustil svoje sledove. Škoda, ki jo je naredil ta prerano zapadli sneg, gre v živo. Sedaj pa se vreme še noče izboljšati, da bi nadaljevali s prekinjenim delom, kajti ga je še veliko. Ni še posejano, repa je še na poiiu, listje v gozdu in tudi drv še ni. Le ena misel blodi kmetu po glavi: p .šnja na Vsemogočnega, da bi se usmilil trpina kmeta in dal lepo vreme, da bi si lahko spravil vsaj najpotrebnejše ter se tako vsaj za silo osigurai pred dolgo, mrzlo zimo .. . Obstreljen. V ponedeljek, 28. oktobra, se je g. Ficko Ignac, gostilnipar iz Kamenščaka, podal na lov. V gozdu je zagledal nekega moškega, ki se mu je zdel sumljiv; prepričan je bil, da ima pred seboj divjega lovca, zato ga je pozval, naj obstane. Ker se pozvani na klic ni ustavil, je lovec ustrelil. Obstrelieni je Anton Gregorinčič, posestniški sin iz Kamenščaka, ki je šel v gozd nabirat brezja za metle. Z nad 50 šibrami v telesu so ga močno ranjenega prepeljali v bolnišnico v Murski Soboti. Gregorinčičevo stanje je resno. Padel z lestve in se nbil. V Desincih pri Ptuju je padel 23 letni pri posestniku Čehu uslužbeni hlapec Franc Waldhauser z lestve. Pri padcu je priletel tako nesrečno z glavo na tlak, da je obležal mrtev. Snirt zaradi poparjenja. Pred kratkim se je v Gornji Lendavi v Prekmurju zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje 16 mesecev starega otroka Kočar Antona. Imenovani se je v kuhinji igral ter je hotel splezati s stola na mizo, pri čemer pa se je stol prevrnil. Da bi dečka obvarovala pred padcem, je skočila k njemu 12 letna deklica, ki je bila v kuhinji. Pri tem pa je imela nesrečo ter je otroka poparila s kropom. Radi dobljenih opeklin po telesu je otrok vkljub zdravniški pomoči umrl. Nesrečna smrt se je zgodila v času, ko je mati ležala v porodniški postelji, a oče se je nahajal na orožnih vajah. Roko si je zlomila. Amalija Krajnc, 36 letna služkinja pri posestniku Urlcpu v Brežnici, občina Laporje, doma iz Hošnice v isti občini, je 26. oktobra šla v temi iz podstrešja po stopnicah. Ker ji je pred 14 dnevi slamoreznica poškodovala tri prste na roki, se je z obvezano roko bolj težko gibala in je na stopnicah padla. Pri padcu si je zlomila roko. Ponesrečenka se zdravi v mariborski bolnišnici. Mojster po nesreči ustrelil potnočnika. Mesar in gostilničar Alojzij Cimperman na Polzeli je sedel v družbi svojega 36 letnega mesarskega pomočnika Antona Bratca v svoji gostilni. Igrala sta "-e s samokresom, ki se je v mojstrovi roki sprožil in krogla je zadela pomočnika v prsi. Zgrudil se je in na mestu umrl. Vsega obupanega mojstra so orožniki izročili sodišču, ki zadevo sedaj preiskuje. Lobanjo mu je natrlo. V Senovem pri Rajhenburgu je delavec Novak Pavel p-išel z glavo med stojko in Diesel motor. Odtrgalo mu je levo uho in natrlo lobanio. Nezavestnega so odpeljali v brežiško bolnišnico in je v življenjsV' nev°r osti. V božjastnem napadu se zadušila. Pri inženirju Jancu v Gajevi ulici v Ljubljani je služiia božjastna 23 ietna Peoca Bratkovičeva iz Št. Jerneja na Doleniskem. V nočnem božiastnem napadu ie padla z obrazom na posteijo in se je zaclušila v blazinah. Tudi vrana je velik škodljivec. Kot star naročnik »Slov. gospodarja« sem bral že mnogo vsakovrstnih pritožb zoper poljskega škodljivca zajca. Da, milijonska je škoda, ki jo zakrivi ta dolgouhež širom Slovenije. A imamo še eno črnuho, o kateri pač nikdo ne zine besede, čeprav nam požre na vagone koruze. To je vrana. Leta 1938. smo dali potom občine zastrupiti jajca, katere smo nastavili vranam, ki so pipale koruzo "brez usmiljenja. Uspeh je bil zadovoljiv. Vse leto ni bilo videti niti ene vrane in tudi v jesen je dozorela brez obiska črnih kožuhačev. Ker pa sosedna občina ni storila tega, so se naslednje leto spet naselile in valile pri nas. Dobimo zopet jajca, jih nasta- vimo, a niti ene crknjene vrane ni bilo najti. Tako je bilo tudi letos. Premišljujemo, so li jajca sploh bila zastrupljena ? 50—60 jajc iz naše vasi se nabere v ta namen, da bi potem zastrupljena spravila v kraj požrešno žival, ki ni nikdar v korist, temveč samo v škodo. Spomladi vsako koruzo če že ne popolnoma izdere, pa pritrga, da zastane v rasti za 14 dni, največ pa izkoplje semensko zrno in ga požre. Tako je potem njiva, na kateri bi se lahko pridelalo 20—30 škafov koruze, prazna, da, če bi ne bilo na njej fižola in buč, ni vredno, da bi jo sploh okopavali. Pa pride jesen, pa zopet privre krdelo, ki čestokrat šteje večje število, kot je pa koruznih stebel, ki so še ostali od spomladanske pojedine. Niso povsod kraji za vrane, a pri nas jih lahko našteje spomladi in jeseni po njivah in travnikih od 25 do 40 v eni skupini. Gorje, če se vsujejo v vinograd! Naredijo huje kot cigani. Spomladi sem posejal tri kose s koruzo. Bilo bi je lahko najmanj 50—60 škafov, a kaj, še pet škafov ne bo. In kdo je kriv? Ne deževje — vrane! In to leto za letom, pa ne samo pri meni, temveč je vsa okolica bičana po tej živali. Ali bi se dobil kje strup za vrane, sedaj pozimi, ko so lačne, in bi žrle vse, če bi se navozil gnoj na kupe po njivah in travniliih, pa bi se jim namešalo ob času kolin med razne svinjske odpadke, kot ereva in podobno. Pa da bi ta reč bila vsaj od občine zaukazana, pa bi se z združenimi močmi več doseglo, kot pa potem z jamranjem in kletvijo. Jaz sem jim neko zimo namešal med čreva, katera sem drobno narezal, strup za podgane, nastavil doma na dvorišču, psa, mačke in perutnino pa zaprl. Ni minulo pol ure in cirkus se je začel. Vrane so žrle s slastjo, druga drugo odganjale, samo da bi več dobila. Blizu je lesnika. Nasedale so se na njej, toda obstanka jim ni bilo; druga za drugo so pocepale v sneg. Vseh skupaj sem jih naštel 17 pod drevesom, 4 pa kak meter proč. Torej bi bilo dobro, posvetiti jim skrb v širšem obsegu s primernim strupom. — H. J. Meljski plazovi — važno vprašanje. Zadnje skrajno slabo vreme pospešuje plazove v MeIju pri Mariboru tako, kakoru še menda nikdar. Cesta Maribor-Sv. Peter-Slov. gorice je že delj časa zaprta in zopet drčijo na cesto z višine Meljskega hriba ogromne količine laporja, blata in kamenja. Nevarnost za pešce, ki še skušajo priti čez nevarne plazove, je velika. Tu se bo moralo nekaj zgoditi! Najbolje bo stene Meljskega hriba zasaditi z akacijami in vrbjem. Kakor je pisec teh vrst videl na sličnem velikem bregu nekje drugod, tako bi se dalo tudi naše Melje lepo urediti s tako zvanimi »stopami«, ki bi se napravile vsakih pet ali deset metrov v steno. Tiste stope bi se uredile z zabijanjem akacijevih ali vrbovih stebrov v steno plazovite strmine, in ta stopa bi se naj preplela zopet z vrbjem, ki bi zarastlo in tako napravilo v razdalji 5—10 m zavor za plazovje. V teku par let bi se dalo na ta način preprečiti nadaljnje plazovje. To ne bi stalo mnogo. Na kako betonsko zgradbo, ki bi zadrževala plazovje, pa ni misliti, ker ni denarja. Veliko novo poslopje v Celju. V Celju je začela ljubljanska tvrdka z gradnjo novega poslopja, kojega stroški so predvideni na 2,750.000 din. Osrednji urad za zavarovanje delavcev (OUZD) bo zgradil enonadstropno vogalno stavbo, na katero bodo pozidali po dogovoru z mestno ob.ino po desetih letih še drugo nadstropje. Novo poslopje bo iz železobetona in eno najmodernejših, kar jih je bilo od omenjenega urada zgrajenih v raznih krajih Slovenije. Poslopje bo imelo sedem oddelkov za razne bolezni. Med temi bo tudi oddelek za zdravljenje jetike, rentgenološki oddelek, oddelek za bolezni oči, ušes, nosa, grla in zob. Urejeno bo tudi kopališče. V kletnih prostorih starega poslopja bo zgrajeno zdklonišče za 50 do 100 ljudi. «_^<^^^^ Požari Zaradi kratkega stika, ko se je pretrgal elektri&ni vod radi teže snega, je nastal ogenj v gospodarskem poslopju gostilničarja Rozmana v Stražišču pri Kranju. Ogenj je uni.il znaten del pred sedmimi leti postavljene stavbe in vse seno. Gasilci so rešili ve_ strojev. Tretjina gospodarskega poslopja, ki je blla zavarovana s požamim zidom, je ostala nepoškodovana. Zavarovalnina znaša 50.000 din, seno pa je bilo posebej zavarovano za 10.000 din, smatrajo pa, da je povzročena škoda mnogo večja. Pred dnevi je začela goreti v Krajni v Prekmurju pri posestniku Bagari Francu oslica slame, kl Je bila vredna okrog 2000 din. Ogenj je nastal radi nerodnosti doma.ega sina. Nevarna vlomilca pobegnila iz mariborske kaznilnlce. Od dela v Meljskem dvoru v Mariboru sta pobegnila 35 letni Vinko Kocjan Iz Cigelnice in 31 letni Ignac Kranjc iz Gor. Korene pri Sv. Barbari v Slov. goricah. Kocjan je bil obsojen letošnjo pomlad na dve, Kranjc pa na tri in pol leta težke ječe. Oba begunca sta nevarna tatova in vlomilca. — Kocjana so prijeli barbarski orožniki pri njegovi materi, kamor se je bil zatekel po pobegu, in so ga oddali v mariborsko kaznilnico. Kranjc je odšel po Kocjanovi izpovedi v smeri proti Koreni in ga še iš.ejo. Vlom na FaH. Pri slabem vremenu je bilo zvečer vlomljeno od neznanca v spalnico trgovca in gostilni.arja Grahorja na Fali. Vlomilec je odne- sel 6G00 din vredno zlato uro z verižico ki ženino rodno torbico z manjšim zneskom. Vlomileo in tat je naslonil lestvo k oknu, iz katerega je izbil šipo in je bosonog prebrskal omare. Za 8000 din bencina je bilo ukradenega šoferju Radetu Kokošaku v Ptuju. Storilcev policija ša nima. Fantovski pretep. Prejšnji teden zvečer se je V Murski Soboti spoprijela skupina osmih fantov.. štirje so bili iz Sobote, štirje pa iz Rakičana. Na a^popad so bili dobro pripravljeni, ker so bill vsi oboroženi s koli in noži. Končni rezultat njihovega krvavega obra.una je bil ta, da so dva junaka morali spraviti v bolnišnico, a tudi ostall so dobili vidne spomine, ki bodo precej časa kazili njihovo lepoto. Medsebojni obračun so imeU večinoma starejši mladoletniki. Tatvina žita. Mlinar in posestnik Lukač Jožel iz Bakovcev v Prekmurju je že dalj časa opažal, da mu nekdo stalno odnaša iz skladišča rž, pšenico ter otrobe. Od spomladi do oktobra mu ja tako zmanjkalo okrog 1500 kg žita in otrobov. Dne 16. oktobra pa je bila gospodarju sre_a na« klonjena ter je pri tem nečednem delu zalotil svo> jega hlapca in še nekega drugega mladoletnika, Sicer je že gospodar prej opažal, da njegov hla« pec stalno nekaj nosi k sosedu, ki je tudi osum.'. ljen, da je pri tatvini sodeloval. Tatvine se je udeleževal tudi Lukačev vajenec. žito so v večjih ali manjših količinah prodajali raznim ljudem. Svojo krivdo so že deloma priznali. Za tatinsko dejanje se bodo moraii zagovarjati pred sodiščem. Vlom v Podsredi pojasnjen. Zadnjič smo poročali o vlomu.v stanovanje Moškon Marije v Vojskem. Orožnikoma iz Senovega, naredniku g. Josipu Hrovatič in kaplaru g. Bjegovič Iso, se je še isti dan posrečilo izslediti vlomilca Pečnika Pavla, rojenega leta 1921 v Zagrebu in pristojnega v občino Podsreda. Pečnik ima na vesti tudi razne druge vlomne tatvine in rope, pri katerih je imel dobro izurjene pomočnike. Tolpa je imela selo obširen delokrog. Orožniki iz Brežic so se že dolgo časa trudill, da izslede Pečnika, ki se je znal vedno spretno izmuzniti vsem nastavljenim pastem. Pečnik je nekatere vlome hladnokrvno in odkrito priznal. Priznal je, da je vlomil v Silovcu pri Leopoldu Balas, viničarju, in mu ukradel nove hlače in 360 din. Petan Mariji iz Sromelj je odnesel 2 kg masti tn 150 din vreden površnik; scdeloval je tudi pri vlomu v trgovino Franca Suša v Sromljah, kjer so vlomilci odnesli za šest tisoč dinarjev blaga. Orožnikom se je posrečilo najti precej ukradenega blaga in okrog 1500 dln gotovine. Vlomilca kakor tudi njegovega tovariša eo aretirali v poslopju gostilne Ivana Bogovič v Brežicah, ukradeno blago pa so našli v Bogovičevi zidanici v Sromljah. Ljudstvo sl je globoko oddahnilo, ko je zvedelo o aretaciji. Vsa čast orožništvu, ki je bilo noč in dan na delu in v najslabSem vremenu zasledovalo in izsledilo vlomilce, Huda telesna poškodba. V Rečici pri Laškem je prosila žena rudarja Martina Brečka 31 letnega posestnikovega sina Konrada Kozovinca iz Rečice, da bi šel po njenega moža. Ko sta se vrnila oba do Brečka, je ta napadel v jezi z nožem Kozovinca. Dvakrat ga je zabodel v hrbet in ga je še pobil s topim predmetom do nezavesti. Kozovinca so odpeljali s hudimi poškodbami v bolnišnico, Brečka pa so orožniki zaprli. Zalosten obračun. 20 letni Ivan Jurglič iz Gornjih Jesenic pri Št. Rupertu na Dolenjskem je bil zaposlen v Benkovi tovarni mesnih izdelkov v M. Soboti kot mesarski pomočnik. Pri kosilu 26. oktobra se je sporekel s svojim tovarišem Blažem Bertetičem, doma iz Drobčevca v križevskem okraju na Hrvatskem. Med prepirom sta razbila krožnik in 200 din vredno ogledalo. Bertetiču je bila služba z istim dnem odpovedana in pri Izplačilu mu je blagajmičarka za ogledalo odtegnila 100 dln. Poklican je bil v pisarno tudi Jurglič, da se poravnata in da plača ostalo polovico škode. V pisarni sta se mimo poravnala tn odšla, na dvorišČu sta se pa ustavila In ponovno začela prepir. Jurglič je Bertetiča najprej pahnil od sebe, ta se Je pa pognal proti njemu in ga zabodel z mesarskim nožem naravnost v srce. Smrtno ranjeni Jurglič je še napravil 35 korakov, nakar se je zgrudil ter med prevozom v bolnišnico umrl. Bertetič je po dejanju pobegnll. vendar so ga orožniki že prijeli. Izpovedal je, da je imel z Jurgličem sovraštvo zaradi nekega dekleta.